AGENHiJA HS ZA OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA POTRESI V LETU 2006 EARTHQUAKES IN 2006 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE URAD ZA SEIZMOLOGIJO IN GEOLOGIJO ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA SEISMOLOGY AND GEOLOGY OFFICE Ljubljana 2007 POTRESI V LETU 2006 EARTHQUAKES IN 2006 IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY Ministrstvo za okolje in prostor Ministry of the Environment and Spatial Planning Agencija RS za okolje (ARSO) - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Urad za seizmologijo in geologijo - Seismology and Geology Office GENERALNI DIREKTOR AGENCIJE - DIRECTOR GENERAL OF AGENCY dr. Silvo Žlebir UREDNIK - EDITOR - IN - CHIEF dr. Renato Vidrih RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - COMPUTER DESIGN Peter Sinčič UREDNIŠKI SVET - EDITORIAL BOARD dr. Silvo Žlebir dr. Renato Vidrih mag. Ina Cecic Matjaž Godec dr. Andrej Gosar mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic TISK - PRINTED BY Formatisk d.o.o., Bobenčkova 4, Ljubljana Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 NASLOVNICA: Shematski prikaz potresne opazovalnice. V merilnem jašku vidimo senzor in zajemalno napravo, ostala oprema za napajanje in komunikacijo pa je v pomožnem jašku (fotomontaža: M. Gostinčar). Glej članek: R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic: Državna mreža potresnih opazovalnic, str. 34. COVER PAGE: Schematic presentation of a seismic station. A sensor and an acquisition unit in the measuring shaft; the remaining equipment for power supply and communication is installed in the auxiliary shaft (Photomontage: M. Gostinčar). See: R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic: Seismic Network of Slovenia, page 34. Kazalo: Renato Vidrih PREDGOVOR...........................................................................................................................................I PREFACE...............................................................................................................................................IV Peter Sinčič, Renato Vidrih, Izidor Tasič, Mladen Živčič, Tatjana Prosen POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2006 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2006.........................................................................................1 Izidor Tasič, Marko Mali, Matjaž Gostinčar, Igor Pfundner, Peter Sinčič, Jože Prosen DELOVANJE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2006 SEISMIC STATIONS OPERATION IN 2006......................................................................................... 13 Jurij Pahor, Mladen Živčič UČINKOVITOST PRIDOBIVANJA PODATKOV V LETU 2006 SEISMIC DATA ACQUISITION EFFICIENCY IN 2006........................................................................24 Izidor Tasič, Marko Mali STABILNOST TEMPERATURE V SEIZMIČNEM JAŠKU TEMPERATURE STABILITY IN SEISMIC SHAFT...............................................................................28 Renato Vidrih, Matjaž Godec, Andrej Gosar, Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčič DRŽAVNA MREŽA POTRESNIH OPAZOVALNIC SEISMIC NETWORK OF SLOVENIA...................................................................................................34 Izidor Tasič, Marko Mali POSODOBITVE - KOMUNIKACIJSKI TUNEL ZA HRD-24 UPGRADING - HRD-24 COMMUNICATION TUNNEL........................................................................74 Ina Cecič,Martina Čarman, Tamara Jesenko, Milka Ložar Stopar, Mladen Živčič POTRESI V SLOVENIJI LETA 2006 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2006.............................................................................................. 78 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčič, Polona Zupančič POTRESI NA KRASU SEPTEMBRA 2006 THE SEPTEBER 2006 KARST REGION EARTHQUAKES.................................................................94 Tamara Jesenko, Renato Vidrih MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2006 WORLDS LARGEST EARTHQUAKES IN 2006................................................................................ 102 Igor Pfundner VPLIV POTRESOV NA VEDENJE ŽIVALI THE EARTHQUAKE INFLUENCE ON ANIMALS BEHAVIOUR........................................................111 Renato Vidrih OTVORITEV DRŽAVNE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC OPENING OF THE SEISMIC NETWORK OF SLOVENIA.................................................................121 Renato Vidrih OBLETNICA FURLANSKIH POTRESOV LETA 1976 ANNIVERSARY OF THE FRIULI EARTHQUAKES IN 1976..............................................................126 Renato Vidrih OBLETNICA POTRESA V SAN FRANCISCU ANNIVERSARY OF SAN FRANCISCO EARTHQUAKE....................................................................132 Matjaž Godec KONFERENCA OB STOTI OBLETNICI POTRESA V SAN FRANCISCU 100th ANNIVERSARY SAN FRANCISCO EARTHQUAKE CONFERENCE......................................135 Polona Zupančič 1. EVROPSKA KONFERENCA O POTRESNEM INŽENIRSTVU IN SEIZMOLOGIJI 1ST EUROPEAN CONFERENCE ON EARTHQUAKE ENGINEERING AND SEISMOLOGY............140 Renato Vidrih KNJIGA »DRŽAVNA MREŽA POTRESNIH OPAZOVALNIC« PUBLICATION »SEISMIC NETWORK OF SLOVENIA«.......... 142 PREDGOVOR Izšla je šestnajsta zaporedna publikacija Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje »Potresi v letu...«. Publikacija predstavlja potresno dejavnost doma in po svetu. Del besedil obravnava delovanje državne mreže potresnih opazovalnic ter probleme in izboljšave pri analizi potresnih dogodkov v letu 2006. Konec leta 2006 je v Sloveniji delovalo 26 potresnih opazovalnic državne mreže, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov ter štirinajst opazovalnic z akcelerografi, namenjenih beleženju močnejših potresov. Priključeni sta bili opazovalnici na Vrhu pri Dolskem (VNDS) in v Skandaščini (SKDS). Seizmografi so zabeležili 5240 seizmičnih dogodkov, od tega 1138 oddaljenih potresov (oddaljenih več kot 1100 km), 709 regionalnih potresov (oddaljenih med 160 in 1100 km), 2228 lokalnih potresov (oddaljenih manj kot 160 km) in 1165 umetnih potresov. Sledi niz člankov o delovanju potresnih opazovalnic v letu 2006 in o učinkovitosti pridobivanja podatkov. Vzroki manjših izpadov so problemi s komunikacijami, vzroki daljših izpadov pa so problemi z dobavo električne energije in izpadi varovalk (za rešitev tega problema smo začeli vgrajevati avtomatska FIT stikala, ki se ob iznihanju motnje ponovno vklopijo), komunikacije prek GSM terminala in okvare na seizmološki opremi. V letu 2006 smo izgubili 3,9 % podatkov iz stalnih opazovalnic za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH) ter 3,6 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 20 vzorcev v sekundi (BH). Največja, 15 % izguba, je bila na opazovalnicah na Kogu in na Možjanci zaradi vdora vode oz. udara strele. Temperaturno stabilna okolica je eden glavnih pogojev, ki jih moramo zagotoviti za ustrezno delovanje dolgoperiodnih širokopasovnih seizmometrov. V zajemalno enoto Q730 smo vgradili termistor in ugotovili, da je največja dnevna sprememba temperature v seizmičnem jašku ob seizmometru le 0,1°C dnevno, kar zadovoljuje najstrožje kriterije o temperaturni stabilnosti okolice. Meritve so potekale na opazovalnici Možjanca. S stališča termične stabilnosti je državna mreža potresnih opazovalnic primerna za uporabo najboljših seizmometrov. Naslednji članek je posvečen državni mreži, ki omogoča avtomatsko analizo potresov, ki je prebivalcem in strokovnim službam na spletnih straneh Agencije RS za okolje na voljo že po nekaj minutah. Naslov spletne strani je http://www.arso.gov.si/. Ob kliku na bližnjico »Zadnji potresi« se pokaže preglednica potresov zadnjih dni. Ob kliku na magnitudo se pokažejo zapisi potresa na potresnih opazovalnicah državne mreže, ob kliku na lokacijo pa se pokaže lega nadžarišča potresa na karti Slovenije. I Za izračun parametrov potresa potrebujemo pretok seizmičnih podatkov iz potresnih opazovalnic v središče za obdelavo podatkov v Ljubljani v realnem času, zato smo na nekaterih opazovalnicah postavili serijski tunel, ki ta pretok omogoča. Osrednji članek opisuje potresno dejavnost v Sloveniji. Potresna dejavnosta je bila dokaj majhna. Prebivalci v različnih predelih države so zaznali več kot 36 potresnih sunkov, od katerih je večina žarišč nastala na naših tleh. Najmočnejši potres je bil 15. januarja ob 2. uri in 41 minut po svetovnem času oz. eno uro kasneje po srednjeevropskem poletnem času z žariščem v okolici Mozirja. Imel je lokalno magnitudo 3,0, največji učinki pa so dosegli V EMS (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Trinajst potresov je doseglo intenziteto IV EMS, štirje potresi med IV in V EMS in štirje potresi V EMS, ostalih petnajst potresov, ki so jih čutili prebivalci, pa nižjo od IV EMS. Porazdelitev potresov glede na globino žarišč pa kaže, da je imela večina od 1750 potresov na območju Slovenije in bližnje okolice žarišča do globine 18 km. Največ (513) potresov je bilo v globini med 6,1 in 9 km. Za 13 potresov pa je bila opredeljena globina večja od 18 km. Zanimiva je bila serija potresov septembra 2006 na Krasu, ki ni znano po potresni dejavnosti v preteklosti. Najmočnejši med njimi je imel lokalno magnitudo 2,2. Med močnejšimi potresi v letu 2006 je v preglednici predstavljenih 66 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oz. povzročili večjo gmotno škodo ter zahtevali človeška življenja. Od teh je natančneje opisanih 31 potresov. Potres z največ smrtnimi žrtvami je bil 26. maja na indonezijskem otoku Java. V njem je umrlo najmanj 5749 ljudi. Veliko žrtev (665) je bilo tudi zaradi cunamijev, ki jih je povzročil potres 17. julija južno od istega otoka. Največ potresne energije se je sprostilo pri potresu 15. novembra blizu Kurilskega otočja. Imel je navorno magnitudo 8,3, ni pa zahteval človeških življenj. Najgloblji potres v letu 2006 je bil 2. februarja na otočju Fidži in je imel žarišče v globini 598 km, navorno magnitudo pa 6,7. Potres z zelo globokim žariščem (553 km) je bil 13. novembra pri Santiagu del Estero v Argentini (Mw=6,8). Potresi v letu 2006 so zahtevali vsaj 6539 žrtev. Zanimiv je članek o vplivu potresov na vedenje živali. Ljudje že tisočletja opažajo čudno vedenje živali pred močnejšimi potresi. Znanstveniki to povezujejo z anomalijami zemeljskega magnetnega polja pred potresi. Električni tokovi povzročajo magnetne sunke in nizkofrekvenčno elektromagnetno sevanje. Živali lahko te pojave čutijo prek svojih geomagnetnih senzorjev, ki jih sicer uporabljajo za orientacijo. Prav tako so raziskani tudi drugi vplivi statičnega magnetnega polja na žive organizme, vendar so zanje potrebne večje spremembe magnetnega polja, kot se tipično pojavljajo ob potresih. 6. oktobra 2006 je potekala na Vojskem nad Idrijo otvoritev državne mreže potresnih opazovalnic. Uvodna govora sta imela prof. dr. Peter Suhadolc, generalni sekretar Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje / International Association of Seismology and Physics of the Earth,s Interior (IASPEI) in generalni direktor Agencije RS za okolje, dr. Silvo Žlebir. Državno mrežo potresnih opazovalnic je v imenu ministra za okolje in prostor otvoril državni sekretar na ministrstvu, mag. Marko Starman. II Na koncu publikacije se spominjamo 30-obletnice furlanskih potresov. Žarišča potresov, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli grozljive posledice tudi v severozahodni Sloveniji. Na srečo pri nas smrtnih žrtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je ogromna gmotna škoda tako v zg. Posočju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji. Potresi so poškodovali ali uničili skoraj 12 000 zgradb in spremenili podobo Breginjskega kota in celotnega zgornjega Posočja. 18. aprila 2006 je bila tudi 100. obletnica močnega potresa v San Franciscu, ki je zahteval največ žrtev v severnoameriški potresni zgodovini. Po potresu v San Franciscu so tudi v Združenih državah Amerike o potresni nevarnosti in ogroženosti začeli razmišljati drugače. Ob tej obletnici je v San Franciscu potekala mednarodna konferenca, kjer smo sodelovali tudi sodelavci Urada za seizmologijo in geologijo in je bila posvečena seizmologiji, potresnemu inženirstvu in ukrepanju ob potresih. Naš prispevek je obravnaval pregled poškodb ob potresih leta 1998 in 2004 v zg. Posočju. Zadnja leta na številnih konferencah uspešno predstavljamo izgradnjo državne mreže potresnih opazovalnic, za katero je precejšnje zanimanje strokovne javnosti, pa tudi druge dosežke v slovenski seizmologiji. Tudi ob izidu publikacije Potresi v letu 2006 se sodelavci Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo zahvaljujemo 4900 prebivalcem različnih območij Slovenije, ki so nam z odgovori na makroseizmične vprašalnike (v letu 2006 smo jih poslali 2890) pomagali k boljši oceni potresnih parametrov. urednik Renato Vidrih III PREFACE The sixteenth annual publication »Earthquakes in year...« published by Seismology and Geology Office of The Environmental Agency of the Republic of Slovenia comes out. The seismic activity in Slovenia, as well as overview of global seismicity is presented. Other papers discuss operation of the seismic network and problems and improvements of the earthquake analisys in 2006. At the end of 2006 there were 26 seismic stations equipped with different analogue and digital seismographs and 14 stations with strong motion instruments. Two new stations, Vrh pri Dolskem (VNDS) and Skadanscina (SKDS) were connected to seismic network. 5240 seismic events were recorded, among them 1138 teleseisms (more than 1100 km away), 709 regional earthquakes (distance between 160 km and 1100 km), 2228 local earthquakes (distance less than 160 km) and 1165 artificial events. The papers that follow speak about seismic stations' operation and data collection efficiency. The cause of short breaks are communications' problems, longer interruptions are effects of power failures and blown fuses, communication using GSM network and seismic equipment breakdowns. In 2006 3.9 % of data from data stream with 200 sps (HH) and 3.9 % of data from data stream with 20 sps (BH) were lost from permanent stations. The largest loss (15 %) was on seismic stations KOGS and MOZS due to the water flooding and lightning. Temperature stability of the instrument's environment is one of the main conditions which have to be assured for optimum performance of broadband seismometers. In Q 730 acquisition unit a thermistor had been installed and it was discovered that the maximum variation of temperature during the 24 hour is only 0.1° C, which meets the severe requirements of environment temperature stability. The measurements took place on station Mozjanca. From the point of thermal stability, first rate-seismometers can be used in seismic network of Slovenia. The next paper is dedicated to the seismic network which enables automatic earthquake analysis, and the data are available to the public and responsible services on web pages of the Environmental Agency a few minutes after the earthquake (http://www.arso.gov.si). Click on the shortcut »Zadnji potresi« shows the table of last earthquakes occurred in Slovenia. Click on magnitude value shows seismograms of the event and click on location shows the map of Slovenia with the geographical position of epicentre. A continuous data transmission from seismic stations to the data centre is needed if the parameters of earthquakes are calculated automatically. The serial tunnel has to be reestablishing on some stations to enable real time data transmission. IV The central paper is on seismic activity in Slovenia in 2006. The seismic activity was rather low. The inhabitants felt 36 earthquakes, most of them occurred within the Slovenian borders. The strongest event happened on 15 January at 2:41 UTC ( 3:41 local time) in vicinity of Mozirje. Its local magnitude was 3.0 and the maximum observed intensity was V EMS-98. In 2006 there were four earthquakes with maximum intensity V EMS-98, four with IV-V EMS-98, thirteen with IV EMS-98, and 15 felt by inhabitants with the intensity lower than IV EMS-98. Distribution of earthquakes as regards to the depth of hypocentre shows that the majority of 1750 earthquakes have hypocentres up to 18 km below the Earth surface. Most (513) occurred in depths between 6.1 and 9 km. For 13 earthquakes the depth was declared below 18 km. A series of weak earthquakes on Kras was interesting, as in this region there was no known significant seismic activity in the past. The local magnitude of the strongest event was 2.2. In the year 2006 there were 66 earthquakes in the world that either reached a magnitude of 6.5 or larger, caused major material damage or even claimed human lives, respectively. 31 of them are described in detail. The earthquake that claimed most human lives occurred on 26 May 2006 on the Indonesian island Java. At least 5749 people were killed. A tsunami caused by the earthquake on 17 July in the region south of Java killed 665 people. The most seismic energy was released by the earthquake on 15 November near Kuril Islands. Although its moment magnitude of 8.3 it did not cause loss of lives. The deepest earthquake occurred on 2 February 2006 near Fiji Islands; its focus was 598 km deep and the moment magnitude was 6.7. Another very deep earthquake (553 km) happened near Santiago del Estero (Argentina) on 13 November. In 2006 the earthquakes claimed more than 6500 lives. Very interesting is the paper about earthquake's influence on animal behaviour. Over the millenniums people are aware of strange animal behaviour before strong earthquakes. Scientists connect this with anomalies of the Earth magnetic field before the earthquake. Electric currents cause magnetic shocks and low frequency electromagnetic radiation. Animals feel these phenomena with their geomagnetic sensors, which are used for orientation. Other influences of static magnetic field on living organisms are investigated as well, but for them larger variations of magnetic field are needed than those caused by earthquakes. The opening of the seismic network of Slovenia took place on Vojsko on 6 October 2006. Inauguration spokesmen were Peter Suhadolc, Secretary General of IASPEI, and Silvo Zlebir, Director General of The Environmental Agency of the Republic of Slovenia. On behalf of the Minister of the environment and spatial planning the seismic network was inaugurated by the State Secretary Marko Starman. The paper at the end of publication reminds us on 30th anniversary of earthquakes in Friuli. Earthquakes that occurred on May and September 1976 affected north-eastern Italy, especially in Friuli, and the dire consequences were also in north-western Slovenia. Fortunately in Slovenia there were no human victims (987 people died in Italy) but in the NW part of the country the material damage vas very large. The surrounding of Breginj and V whole Upper Soča Territory changed their appearance and nearly 12 000 buildings were damaged or completely destroyed. The 100th anniversary earthquake conference commemorating the 1906 San Francisco earthquake is described in the following paper. The earthquake that occurred on 18 April 1906 claimed most human victims in North American history. After the earthquake people began to think about seismic risk and hazard in United States of America in a different way. The conference was devoted to seismology, earthquake engineering and readiness in acting at future earthquakes. The contribution of collaborators of Seismology and Geology Office treated damage survey that occurred during earthquakes in 1998 and 2004 in Upper Soča Territory. The modernization of the seismic network of Slovenia and other achievements of Slovenian seismology were presented. On this occasion the staff of Environmental Agency, Seismology and Geology Office would like to thank 4900 voluntary observers for their answers to macroseismic questionnaires (2890 of them were sent in 2006), and in that way help us to make better evaluation of earthquake parametres. Renato Vidrih Editor - In - Chief VI POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2006 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2006 Peter Sinčič, Renato Vidrih, Izidor Tasič, Mladen Živčic, Tatjana Prosen Povzetek.. V letu 2006 smo po projektu Modernizacija državne mreže potresnih opazovalnic PM 2000 v omrežje vključili potresni opazovalnici na Vrhu pri Dolskem (VNDS) in v Skadanščini (SKDS). Konec leta je na ozemlju Republike Slovenije delovalo 26 stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z digitalnimi seizmografi in prenosom podatkov po računalniškem omrežju v središče za obdelavo v Ljubljani. Na opazovalnicah na Vojskem in na observatoriju na Golovcu v Ljubljani še vedno delujeta analogna seizmografa z zapisom s črnilom na papir. Abstract. In the year 2006 two new seismic stations started recording on Vrh pri Dolskem (VNDS) and Skadanščina (SKDS) according to the project of the modernization of the state seismic network PM 2000. At the end of the year the seismic network consisted of 26 seismic stations equipped with digital seismographs and data transmission over the computer network to the Data Centre at the Seismology and Geology Office in Ljubljana. Thera are still analogue seismographs in operation at seismic station Vojsko (VOJS) and at observatory on Golovec above Ljubljana using ink records on paper. Uvod Najstarejša in osrednja opazovalnica Agencije RS za okolje, kjer so začeli z beleženjem potresov leta 1958, se nahaja na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) in je danes opremljena s kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica CEY v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Opremljena je bila z analognim trikomponentnim kratkoperiodnim seizmografom, ki mu je bil leta 1997 dodan digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je na Slovenskem začela delovati tretja potresna opazovalnica VOY, ki smo jo postavili na Vojskem nad Idrijo (Trnkoczy in Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento, januarja leta 1991 pa sta bili dodani še horizontalni komponenti. Leta 1986 je bila zgrajena potresna opazovalnica VBY v Bojancih v Beli krajini, ki je bila prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 smo ji dodali širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani. Za opazovanje seizmičnosti Krško - Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica KBZ z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa še opazovalnica CESS v Cesti nad Krškim. Tu je bil na začetku nameščen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak, ki smo ga leta 1997 zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v SOP. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 postavljena začasna potresna opazovalnica BISS z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Braniku nad Muto. Leta 1996 ji je bil zgrajen jašek za senzor in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v SOP. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica DOBS v Dobrini na Kozjanskem. Opremljena je z enakim digitalnim seizmografom kot v Braniku nad Muto. V Horjulu 1 2_P.Sinčič, R. Vidrih, I. Tasič, M. Živčic, T. Prosen občasno deluje prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič in Vidrih, 1993, 1995). V okviru projekta modernizacije državnega omrežja potresnih opazovalnic PM 2000 smo leta 2001 v Ljubljani vzpostavili novo središče za zajem in analizo podatkov (SOP). V opazovalnice v Ljubljani, Goričicah, Dobrini in jedrsko elektrarno v Krškem smo namestili nove digitalne seizmografe ter začeli z gradnjo novih opazovalnic, najprej na območju Krškega, nato pa tudi drugod po Sloveniji, tako da smo v letu 2002 vključili v omrežje sedem novih potresnih opazovalnic, leta 2003 štiri, naslednje leto tri nove opazovalnice in modernizirani dve stari (Bojanci in Vojsko), v letu 2005 dve novi potresni opazovalnici ter leta 2006 tudi dve novi potresni opazovalnici (slika 1). Analogne potresne opazovalnice Urad za seizmologijo in geologijo uporablja tudi analogne seizmografe za beleženje potresov (preglednic 1). Analogni seizmograf sestavljajo seizmometer, seizmografski ojačevalnik z ustreznimi filtri in pisač z zapisom s črnilom na navaden papir. Slabost analognih seizmografov je majhno dinamično območje (40 - 45 dB) in resolucija. Šibkih potresov zaradi majhne resolucije ni možno analizirati, močni potresi pa prekrmilijo inštrument in je zapis potresa manj uporaben. Druga, še večja pomankljivost je, da pri obdelavi potresov ne moremo uporabljati računalnika, saj danes večji del analiz temelji na računalniški obdelavi. Analogni seizmografi v letu 2006 še vedno delujejo na potresnih opazovalnicah na observatoriju na Golovcu v Ljubljani, na Vojskem in v Brezjah pri Senušah. opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dolž. longitude n. viš. elev. [m] geološka podlaga local geology seizmometer sensor type pisač recorder začetek/konec delovanja start/stop time oN oE Ljubljana LJU 46,0438 14,5277 396 karbonski peščenjak sandstone kratkoperiodni Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik S0-01 pisač/ recorder Günter-Volk (črnilo/ ink) 01. 01. 1974 še deluje/ operating Vojsko VOY 46,0316 13,8882 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik S0-03 pisač/ recorder VR - 2 (črnilo/ ink) 28. 11. 1984/ še deluje/ operating Brezje pri Senušah KBZ 45,9405 15,4390 217 pliokvartarna glina clay kratkoperiodni/ shortperiod Vegik vertikalna komp./ vertical comp. pisač / recorder PS - 2 30. 08. 1990 30. 06. 2006 Preglednica 1. Analogne potresne opazovalnice v Sloveniji. Table 1. Analogue seismic stations in Slovenia. Digitalne potresne opazovalnice Pri digitalnih sistemih je seizmometer analogen instrument, vsa ostala oprema je digitalna. Dinamično območje in resolucija sta veliko večja kot pri analognih sistemih, in sta v glavnem določena s številom bitov analogno-digitalnega pretvornika. Dinamično območje digitalnih seizmografov je 140 dB in ga lahko dosežemo na dva načina. Z metodo spreminjanja ojačenja Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006 3 se samodejno spremeni ojačenje v odvisnosti od velikosti amplitude seizmičnega signala in s tem preprečimo prekrmiljenje sistema pri močnejših potresih. S tem načinom lahko močno povečamo dinamično območje sistema, resolucija pa ostane nespremenjena. Pri spremembi ojačenja pride tudi do popačenja podatkov, zato se danes uporablja 24-bitna analogno-digitalna pretvorba s konstantnim ojačenjem ojačevalnika na vhodu. V potresni opazovalnici na Golovcu v Ljubljani je leta 1990 začel delovati prvi digitalni instrument. To je bil šestkanalni digitalni seizmograf s tremi enokomponentnimi širokopasovnimi seizmometri WR-1 in trikomponentnim akcelerometrom FBA-23 podjetja Kinemetrics. Seizmograf ima 16-bitni analogno-digitalni pretvornik analognega signala in deluje v prožilnem načinu delovanja in s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev na sekundo. V letu 2005 je deloval seizmograf redno do 18. marca, nato občasno še do začetka oktobra, nato pa je zaradi okvare dokončno nehal z beleženjem potresov. Leta 1996 smo postavili prvo omrežje digitalnih seizmografov podjetja Nanometrics s prenosom podatkov v centralni računalnik, ki delujejo še danes. V začetku so omrežje tvorile štiri opazovalnice: Ljubljana (LJU), Branik nad Muto (BISS), Dobrina (DOBS) in Bojanci (VBY), ki se jim je v naslednjem letu priklučila peta v Goričicah ob Cerkniškem jezeru (CEY). Digitalni seizmograf sestavljajo trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T, trikanalni 16-bitni analogno - digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačevalnikom RD 1639 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov, lokalno shranjevanje in komunikacijo s centralnim računalnikom. V začetku je komunikacija potekala po klicnih telefonskih linijah, kasneje pa smo seizmografe vključili v državno računalniško omrežje. V drugi polovici leta 1997 smo v omrežje vključili še šesto opazovalnico na Cesti nad Krškim (CESS). Seizmograf sestavljajo trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T, trikanalni 24 -bitni analogno - digitalni pretvornik HRD24-2432 z vgrajenim sprejemnikom točnega časa GPS in modemom za prenos podatkov po najeti telefonski liniji do vozlišča državnega računalniškega omrežja v Krškem. Seizmografi delujejo tako, da se neprekinjen zapis nihanja Zemlje shranjuje lokalno v krožni pomnilnik na računalniku, programska oprema samodejno zazna dogodke in njihove zapise pošlje v centralni računalnik. Programska oprema v centralnem računalniku združuje dogodke iz opazovalnic in izračuna parametre potresa. Leta 2001 smo začeli v okviru projekta posodobitve državne mreže potresnih opazovalnic s posodabljanjem starih in z gradnjo novih opazovalnic. Osnovni namen posodobitve je vzpostavitev takega državnega potresnega opazovalnega omrežja, ki bo omogočilo za vse potrese na območju Slovenije obveščanje o osnovnih parametrih z ustrezno natančnostjo in zanesljivostjo v realnem času. V Ljubljani smo vzpostavili novo središče za zajem in analizo podatkov. V opazovalnice v Ljubljani, Goričicah, Dobrini in v jedrsko elektrarno v Krškem smo namestili nove digitalne seizmografe. Z gradnjo smo začeli najprej na območju Krškega, nato pa tudi drugod po Sloveniji, tako da smo jih letu 2002 vključili v omrežje sedem: Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES) in Legarje (LEGS) na širšem območju Krškega, Podkum (PDKS) na Dolenjskem, Grobnik (GROS) na Pohorju, Pernice (PERS) na Kobanskem in Robič (ROBS) v zgornjem Posočju. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006 5 opaz. station ozn. code zem. sir. latitude zem. dol. longitude n. vis. elev. [m] geološka podlaga local geology seizmometer sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time oN oE Ljubljana LJU 46,04381 14,52776 396 karbonski peščenjaki sandstone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 22. 05. 1996 širokopasovni/ broadband STS-2 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 30. 03. 2001 Bojanci BOJS 45,50435 15,25178 252 kredni apnenec limestone širokopasovni/ broadband STS-2 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 02. 2004 Branik nad Muto BISS 46.64794 15,12703 490 metamorfne kamnine metamorphic rocks širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 28. 08. 1996 Dobrina DOBS 46,14942 15,46943 427 spodnjetriasni laporji marl širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T RD3-1639 16. 10. 1996 širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 07. 04. 2001 Cerknica (Goričice) CEY 45,73814 14,42214 579 apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T RD3-1639 14. 01. 1997 širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 30. 03. 2001 Cesta CESS 45,97325 15,46317 372 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T 72A-07/DAT 08.05.1996 04.09.1997 širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T HRD24-2432 04. 09. 1997 Goliše GOLS 46,01074 15,62451 559 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T BH 3 komp./ comp. Q 730 26. 02. 2002 Črešnjevec CRES 45,97325 15,46317 372 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q730 07. 03. 2002 Legarje LEGS 45,94880 15,31771 390 sivi dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp.CMG-40TBH Q 730 02. 09. 2002 Podkum PDKS 46,06120 14,99777 679 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp.CMG-40TBH Q 730 11. 11. 2002 Robič ROBS 46,24448 13,50944 265 apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 20. 11. 2002 Pernice PERS 46,63595 15,11666 795 blestnik schist širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 11. 12. 2002 Grobnik GROS 46,46100 15,50177 930 tonalit tonalite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 12. 12. 2002 Čadrg CADS 46,22804 13,73685 700 kredni apnenci limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 10. 07. 2003 Gornji Cirnik GCIS 45,86720 15,62750 320 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 11. 08. 2003 6 P.Sinčič, R. Vidrih, I. Tasič, M. Živčic, T. Prosen opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] geološka podlaga local geology seizmometer sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time oN oE Višnje VISS 45,80329 14,83929 403 siv apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 14. 08. 2003 Javornik JAVS 45,89342 14,06433 1100 zgornje triasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 21. 08. 2003 Knežji dol KNDS 45,52791 14,38056 1024 zgornje jurski apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 14. 10. 2003 Kog KOGS 46,44816 16,25028 240 glina clay širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T akcelerometer/accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 22. 01. 2004 Gorjuše GORS 46,31741 13,99991 1048 ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T akcelerometer/accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 05. 2004 Vojsko VOJS 46,03217 13,88774 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 30. 07. 2004 Zavodnje ZAVS 46,43393 15,02421 750 granodiorit granodiorite širokopasovni/ broadband 3 komp./comp. CMG-40T BH Q 730 07. 09. 2004 Možjanca MOZS 46,29410 14,44334 660 ploščasti apnenec platty limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 07. 07. 2005 Črni Vrh CRNS 46,08060 14,26135 689 sp.triasni sivi dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 16. 12. 2005 dokončane in vključene v omrežje leta 2006/ finished and connected in network in 2006 Vrh pri Dolskem VNDS 46,10169 14,70143 531 kremenov peščenjak quartz sandstone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 18. 01. 2006 Skadanščina SKDS 45,54647 14,01317 558 ploščati apnenci platy limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. STS-2 akcel./ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q730 12. 04. 2006 Preglednica 2. Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji. Table 2. Digital seismic stations in Slovenia. V letu 2003 so bile v mrežo potresnih opazovalnic vključene opazovalnice v Čadrgu nad Tolminom (CADS), v Višnjah v Suhi krajini (VISS), v Gornjem Cirniku na Gorjancih (GCIS), na Knežjen dolu v snežniškem pogorju (KNDS) in na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo (JAVS). V letu 2004 smo v neposredni bližini opazovalnic v Bojancih in na Vojskem zgradili novi opazovalnici in vanje namestili novo merilno opremo. Opazovalnici sta dobili tudi novi oznaki: BOJS za Bojance in VOJS za Vojsko. Poleg modernizacije teh dveh opazovalnic so bile zgrajene še tri nove po istem projektu: na Kogu v vzhodnem delu Slovenskih goric (KOGS), v Gorjušah na Pokljuki (GORS) in v Zavodnjah nad Šaleško dolino (ZAVS). V letu 2005 sta bili dokončani opazovalnici na Možjanci (MOZS) in na Črnem Vrhu (CRNS) nad Polhovim Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006 7 Gradcem in v prvi polovici leta 2006 opazovalnici Vrh pri Dolskem (VNDS) in Skadanščina (SKDS) (sliki 2 in 3). Na vseh opazovalnicah razen v Robiču, Goričicah, Dobrini in Ljubljani je oprema, ki jo sestavljajo senzor, zajemalna enota, komunikacijska oprema za kontinuirani prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov (SOP) in brezprekinitveno napajanje, nameščena v dveh jaških. V seizmičnem jašku sta nameščena trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T in zajemalna enota Quanterra Q730. Enota ima na vhodu tri (pri petih opazovalnicah šest) predojačevalnike, neodvisne Delta-Sigma 24-bitne analogno-digitalne (A/D) med seboj galvansko ločene pretvornike, sprejemnik časovnih signalov, lokalni pomnilnik, komunikacijski vmesnik in strojno programsko opremo za nadzor delovanja sistema. Trije podatkovni nizi s frekvencami vzorčenja 200, 20 in 1 vzorec na sekundo se neprekinjeno pošiljajo po podatkovnem omrežju v SOP. V pomožnem jašku je nameščena komunikacijska oprema za vključitev opazovalnice v državno računalniško omrežje, ki jo tvorita usmerjevalnik in modem, 12-voltno baterijsko napajanje s polnilcem in razsmernikom, ki omogoča večurno delovanje potresne opazovalnice ob izpadu omrežne napetosti, ter priključek na omrežno napetost 230 V in priključek na najeto linijo za prenos podatkov. Prenos podatkov v središče za obdelavo (SOP) poteka v realnem času. V zračniku je skrita antena GPS sprejemnika točnega časa. Slika 2. Nova potresna opazovalnica Vrh pri Dolskem (VNDS). Figure 2. New seismic station Vrh pri Dolskem (VNDS). Na opazovalnicah Legarje, Goliše, Zavodnje in Podkum je seizmometer nameščen v vrtino. Na potresni opazovalnici Robič je vsa oprema nameščena v skalni votlini, v Ljubljani pa v kleti observatorija na Golovcu (preglednica 2). Prenos podatkov z opazovalnic Čadrg, Javornik, Višnje, Gornji Cirnik, Zavodnje in Knežji dol v SOP poteka po GSM omrežju z uporabo HSCSD protokola, iz opazovalnice na Črnem Vrhu pa prenos podatkov poteka po satelitskem internetu. Komunikacijski protokol 8_P.Sinčič, R. Vidrih, I. Tasič, M. Živčic, T. Prosen omogoča uporabniku nastavitve prioritete pri pošiljanju podatkov, na primer samo prenos posameznih dogodkov z manjšo frekvenco vzorčenja ali neprekinjen prenos zajemanega kanala. Tako tudi ob krajši prekinitvi prenosnih linij ne ostanemo brez podatkov. Komunikacija lahko poteka asinhrono preko serijskih vrat ali s TCP/IP protokolom preko vgrajene Ethernet kartice. Komunikacija je dvosmerna, tako da lahko iz osrednjega računalnika daljinsko nastavljamo parametre zajemalnega sistema in kalibriramo seizmometer. Ura v zajemalnem sistemu je usklajena z GPS sistemom točnega časa, njena napaka pa je manjša od 1 ms. Slika 3. Nova potresna Skadanščina (SKDS) v Matarskem podolju. Figure 3. New seismic Skadanščina (SKDS) in Matarsko podolje. Omrežje potresnih opazovalnic je povezano z omrežji sosednjih držav Avstrije, Italije in Hrvaške, tako da poteka nemotena izmenjava podatkov. Začasne potresne opazovalnice Že več let imamo začasno postavljene instrumente v Horjulu, Brezjah pri Senušah in na Lisci v meteorološki postaji. Čeprav instrumenti delujejo že vrsto let na omenjenih lokacij, uporabljamo termin začasno zaradi tega, ker same lokacije niso najbolj primerne za spremljanje potresne dejavnosti zaradi nemira, ki ga povzročajo ljudje. V Brezjah pri sSenušah smo ustavili analogni seizmograf še vedno pa deluje digitalni. V okviru Phare projekta smo v Brežicah in Brezjah pri Senušah že v letu 2005 postavili dva instrumenta, s katerima smo povečali omrežje potresnih opazovalnic na Krško Brežiškem polju za spremljanje potresne aktivnosti na območju jedrske elektrarne v Krškem. Namestili smo šestkanalni inštrument EarthData PR 6 s 24 bitnim A/D pretvornikom, z vgrajenim GPS sprejemnikom za točen čas in s kontinuiranim shranjevanjem podatkov na prenosni disk. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006 9 opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] senzor sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time konec delovanja stop time oN oE Brezje pri Senušah KBZ 45,9334 15,4334 208 kratkoperiodni seizm. vertikalna komp. shortperiod vertical comp. Vegik analogni pisač/ recorder PS - 2 11. 09. 1990 30.06.2006 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T PR6 14. 03. 2005 konec 2006 še deluje end of 2006 operational Horjul HORJ 46,0252 14,305 350 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T 72A-07/DSK 04. 07. 1994 konec 2006 še deluje end of 2006 operational Lisca LISS 46,0673 15,2906 948 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T Q 730 07. 02. 2002 konec 2006 še deluje end of 2006 operational Brežice 45,9001 15,5835 161 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T PR6 14. 03. 2005 23. 2. 2006 Preglednica 3. Začasne potresne opazovalnice in akcelerografi v letu 2006. Table 3. Temporary seismic stations and accelerographs in 2006. Opazovalnice za beleženje močnih potresov Urad za seizmologijo in geologijo upravlja tudi z mrežo opazovalnic za beleženje močnih potresov, v katerih so nameščeni akcelerografi. Opazovalnice so v Ljubljani (na observatoriju na Golovcu in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo - FGG), v Dolskem, Ilirski Bistrici, Bovcu, Kobaridu, na gradu Bogenšperk in v Gotenici (preglednica 4). Poleg tega imamo dostop do akcelerografa v Nuklearni elektrarni Krško. Akcelerograf na FGG tvorita akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Enak akcelerograf je nameščen v Dolskem. Akcelerografa v Ilirski Bistrici in v jedrski elektrarni v Krškem imajo občutljivejši senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25 g. Akcelerograf SSA-2 v Nuklearni elektrarni Krško je bil decembra 1999 zamenjan z akcelerografom Etna in je vključen v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na observatorij. V Gotenici je nameščen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 z merilnim območjem 1 g in z 18-bitno analogno digitalno pretvorbo, prenos podatkov na observatorij pa poteka po klicni telefonski liniji. Na gradu Bogenšperk je prav tako postavljen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. V zgornjem Posočju so v opazovalnicah v Bovcu, Drežnici in Kobaridu nameščeni akcelerografi Etna s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. Podatke z ostalih akcelerografov zbere delavec s pomočjo prenosnega računalnika ob obisku opazovalnice. Na vodni pregradi Vogršček je bil v letu 2004 nameščen akcelerograf K2 z vgrajenim in dvema zunanjima akcelerometroma EpiSensor. Akcelerograf je nameščen v jašku na kroni pregrade, prvi zunanji akcelerometer je nameščen v jašku ob temelju 10_P.Sinčič, R. Vidrih, I. Tasič, M. Živčic, T. Prosen pregrade, drugi pa prav tako v jašku ob jezeru približno 100 m stran od pregrade (Prosen, 2006). opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] senzor sensor type zajemalna naprava acquisition unit merilni obseg full scale range čas delovanja operation al time št. zab. potresov No. of reg. events oN oE Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 FBA-23 Etna 1 g 01.01-31.12. 9 Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 FBA-23 Etna 4 g 01.01-31.12. 10 Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 EpiSensor Etna 2 g 01.01-31.12. 14 Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 FBA-23 Etna 1 g 01.01-31.12. 11 Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 FBA-23 Etna 4 g 01.01-31.12. 6 Krško (NEK) NEK0 45,9391 15,5185 156 FBA-23 Etna 2 g 01.01-31.12. 3 Vogršček VOGR 45,9057 13,7258 106 EpiSensor K2 1 g 01.01-31.12. 2 FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 FBA-23 SSA-2 1 g 01.01-31.12. 0 Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 FBA-23 SSA-2 1 g 01.01-31.12. 2 Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2445 404 FBA-23 SSA-2 0,25 g 01.01-11.12. 2 Etna 0,25 11.12-31.12 0 Preglednica 4. Opazovalnice za beleženje močnih potresov v letu 2006. Table 4. Strong motion stations in 2006. Potresne opazovalnice so v letu 2006 zabeležile 4075 potresov (sliki 4 in 5), od tega 2228 lokalnih potresov, 709 regionalnih in 1138 oddaljenih. Seizmografi so zapisali tudi 1165 umetnih potresov (preglednica 5). 600 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2006 □ ŠTEVILO POTRESOV Slika 4. Skupno število potresnih dogodkov po mesecih. Figure 4. Distribution ofall seismic events by months. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006 11 mesec oddaljeni potresi regionalni potresi lokalni potresi umetni potresi potresi dogodki month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes artificial earthquakes events januar January 56 49 359 79 464 543 februar February 70 50 151 70 271 341 marec March 99 43 146 98 288 386 april April 105 82 178 91 365 456 maj May 120 71 169 83 360 443 junij June 99 71 155 78 325 403 julij July 112 56 186 102 354 456 avgust August 80 78 188 75 346 421 september September 91 57 282 119 430 549 oktober October 104 62 134 134 300 434 november November 133 41 127 125 301 426 december December 69 49 153 111 271 382 skupaj Total 1138 709 2228 1165 4075 5240 Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1.100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) Lokalni potresi / Local earthquakes A < 1,5° (< 160 km) Preglednica 5. Potresi v letu 2006, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 5. Earthquakes in 2006 recorded at Slovenian earthquake stations. 12 P.Sinčič, R. Vidrih, I. Tasič, M. Živčic, T. Prosen JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2006 □ ODDALJENI POTRESI □ REGIONAL POTRESI □ LOKALA POTRESI □ UMETNI POTRESI Slika 5. Število naravnih in umetnih potresov po mesecih. Figure 5. Monthly distribution of earthquakes and artificials. Literatura Prosen, T. , 2006. Akcelerografi slovenske mreže potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2004 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 185-188. Sinčič, P., Vidrih, R., 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma 7, 130-137, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma 9, 185-189, Ljubljana. Trnkoczy, A., Vidrih, R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iugoslavica 12, 17-34, Beograd. Vidrih, R., Sinčič, P., 1997. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana. Vidrih, R., Gosar, A., Sinčič, P., 2002. Omrežje potresnih opazovalnic okoli jedrske elektrarne Krško. Življenje in tehnika, letnik 53/11, 59-67, Ljubljana. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., 2002. Omrežje potresnih opazovalnic okoli NEK. Knjiga povzetkov, 1. slovenski geološki kongres, 100-101, Črna na Koroškem. DELOVANJE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2006 SEISMIC STATIONS OPERATION IN 2006 Izidor Tasič, Marko Mali, Igor Pfundner, Peter Sinčič, Jože Prosen Povzetek.. V prispevku so podani rezultati analize delovanja potresnih opazovalnic državne mreže v letu 2006. Programska oprema, ki smo jo razvili v letu 2005, na osnovi statusnih podatkov analizira delovanje posamezne potresne opazovalnice. Zanimalo nas je število izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada, predvsem število tistih izpadov, ki so trajali več kot 2 uri, saj v takem primeru že lahko pride do izgube podatkov. Za najdaljše izpade posamezne potresne opazovalnice smo podali tudi njihove vzroke. Izračunali smo skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Podali smo tudi število in datume nastopa ponovnih zagonov zajemalne enote Quanterra 730. V prispevku, kot primer podajamo le rezultate analize delovanja za potresno opazovalnico Bojanci (BOJS). Kot zanimivost so podani tudi skupni rezultati, ki nazorno podajajo delovanje oziroma izpade celotne državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2006, ki smo jo razdelili na opazovalnice, ki komunicirajo preko najete linije in opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala. Prvo polovico leta 2006 je delovala tudi potresna opazovalnica Črni Vrh (CRNS), kjer smo preizkušali satelitsko komunikacijo. Abstract. In this paper, the results of analysis of operation for seismic network of Slovenia in year 2006 are presented. We developed a software program, which is capable to produce the results of analysis of operation, based on status data, for particular seismic station. We were especially interested in the number and lengths of out-of-operation periods (especially of those which were longer than two hours - possible loss of seismic data) for particular seismic station. We calculated the number of fixed length out-of-operation periods for particular seismic station and the sum of out-of-operation period in each month of operation for every seismic station. Furthermore, an analysis of causes for the longest out-of-operation periods for particular seismic station was performed. Moreover the numbers and dates of appearance of Quanterra 730 datalogger resets are presented. In this work, as an example, only the results of analysis of operation for seismic station Gorjuše (GORS) are presented. Moreover, an overview of analysis of operation for seismic network of Slovenia, which was classified to seismic stations which transmit data using dial up line and to those which transmit data using a GSM terminal, is presented in a figure and table form. In the first half of the year 2006 seismic station Črni Vrh (CRNS) was also in operating mode, where data was transmitted using satellite communication. Uvod Posamezna potresna opazovalnica Slovenske nacionalne seizmološke mreže je opremljena z zajemalno enoto Quanterra 730 (Q730) in seizmometrom Guralp CMG 40T. Enota Q730 skrbi za zajem seizmičnih podatkov iz seizmometra, pretvorbo teh podatkov v digitalno obliko in za opremljanje podatkov z natančnim časom preko GPS sistema. Po pripravi podatkov zajemalna enota izvede kompresijo podatkov (brez izgube informacije) ter jih v pošlje v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani. Prenos poteka na osnovi TCP/IP protokola. Izmenjava podatkov poteka v realnem času. V kolikor pride do izpada na komunikaciji, Q730 shrani podatke na interni spomin, ki je v obliki krožnega pomnilnika. Če je izpad predolg, se starejši podatki v krožnem pomnilniku nadomestijo z novimi in tako pride do izgube podatkov. Proizvajalci opreme garantirajo dve uri (odvisno od kompresije podatkov) dovoljenega izpada na komunikacijah. V kolikor je izpad na komunikaciji daljši, 13 14_I. Tasič, M. Mali, M. Gostinčar, I. Pfundner, P. Sinčič, J. Prosen lahko pride do izgube podatkov. Q730 v statusno log datoteko zabeleži vsako spremembo v zvezi z delovanjem sistema (prekinitev oziroma vzpostavitev komunikacije, spremembe podatkov v zvezi z GPS-om,...). To datoteko štirikrat na dan uvozimo iz pomnilnika Q730 v SOP. V primeru daljšega izpada na komunikacijah, oziroma če pride do izpada napajanja na Q730, so te statusne datoteke izgubljene. Izgubljene podatke o delovanju sistema v takem primeru lahko nadomestimo s podatki, ki jih dobimo s stalnim preverjanjem komunikacije posamezne potresne opazovalnice iz Ljubljane. Prekinitve delovanja potresnih opazovalnic Analizo smo naredili na osnovi podatkov o delovanju posamezne potresne opazovalnice v letu 2006, ki se nahajajo v statusnih datotekah posamezne potresne opazovalnice (datoteke z interno oznako Tog) in statusnih datotekah, ki jih dobimo v SOP (datoteke z interno oznako 'ping in 'latency). V primeru, ko podatki v statusnih log datotekah niso bili podani za celo leto, smo analizo naredili na osnovi statusnih 'ping' datotek. To predvsem velja za potresne opazovalnice z GSM komunikacijo. Naredili smo programsko opremo, ki na osnovi omenjenih podatkov analizira delovanje posamezne potresne opazovalnice, pri čemer nas je zanimalo predvsem število izpadov posamezne potresne opazovalnice ter trajanje posameznega izpada. Izračunali smo skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. V primeru, ko v določenem krajšem časovnem obdobju pride do večkratnega izpada na komunikacijah, lahko zaradi omejitve pretoka informacije pride do izgube podatkov (programska oprema pošilja vedno iste podatke). V tem primeru pride do tako imenovanih pogojnih izpadov. S tem izrazom bomo definirali izpade, za katere velja, da je razmerje v določnem časovnem oknu med skupnim časom izpadov in celotnim časom več kot 2/3. V tem primeru privzamemo, da komunikacije z opazovalnico ni bilo celoten čas 'utripanja'. Pogosti kratki izpadi na komunikacijah so značilni predvsem za potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala (opazovalnice CADS, GCIS, JAVS, KNDS, VISS, VOJS in ZAVS). V nadaljevanju bomo podali primer analize za potresno opazovalnico BOJS ter skupne rezultate, ki nazorno podajajo delovanje oziroma izpade celotne državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2006. Analizo smo razdelili na opazovalnice, ki komunicirajo preko najete linije in opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala (v letu 2006 je bila testno vzpostavljena tudi satelitska komunikacija in sicer na potresni opazovalnici Črni Vrh). V prvo skupino, obdobje analize podatkov je podano v oklepaju, spadajo opazovalnice z oznakami: BOJS (od januarja do decembra), CEY (od januarja do decembra), CRES (od januarja do decembra), CRNS (satelitska komunikacija od januarja do julija), DOBS (od januarja do decembra), GOLS (od januarja do decembra), GORS (od januarja do decembra), GROS (od januarja do decembra), KOGS (od januarja do decembra), LEGS (od januarja do decembra), LJU (od januarja do decembra), MOZS (od januarja do decembra), PDKS (od januarja do decembra), PERS (od Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2006 15 januarja do decembra), ROBS (od januarja do decembra), SKDS (od aprila do decembra) in VNDS (od februarja do decembra). V drugo skupino pa spadajo opazovalnice: CADS (od januarja do decembra), GCIS (od januarja do decembra), JAVS (od januarja do decembra), KNDS (od januarja do decembra), VISS (od januarja do decembra), VOJS (od januarja do decembra), ZAVS (od januarja do decembra). Primer analize delovanja za potresno opazovalnico Bojanci BOJS časovni interval* število izpadov skupno trajanje izpadov t < 1m 1 0h 03m 31s 1m 1d 0 0h 00m 00s Z 538 1d 21h 27m 54s Preglednica 1. Število izpadov potresne opazovalnice BOJS glede na časovni interval (trajanje izpada) ter skupno trajanje izpadov v določenem časovnem intervalu. Table 1. Number and lengths of out-of-operation periods for seismic station BOJS and the total out-of-operation time for particular length of period. Rezultati analize za časovno obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 (opazovano obdobje) so podani v preglednicah 1 - 5 ter na slikah 1 - 3. Celotno število izpadov v opazovanem obdobju je bilo 538. Njihovo skupno trajanje je bilo 1 dan 21 ur in 28 minut. Med njimi so bili trije takšni, ki so trajali dlje kot dve uri. Trajanje najdaljšega izpada v opazovanem obdobju, nastopil je dne 2006 1 1 03:08:33, je bilo 2 uri in 23 minut. Število pogojnih izpadov v opazovanem obdobju ni bilo. 16 I. Tasič, M. Mali, M. Gostinčar, I. Pfundner, P. Sinčič, J. Prosen <1m 1m-2m 2m-3m 3m-4m 4m-5m 5m-10n10m-15nT15-30m30m-45m45m-1h 1h-2h 2h-3h 3h-5h 5h-10h 10h-1d >1d časovni interval Slika 1. Število izpadov potresne opazovalnice BOJS znotraj posameznih časovnih intervalov. Figure 1. Number of fixed length out-of-operation periods for seismic station BOJS. mesec skupno trajanje izpadov januar 0d 06h 06m 40s februar 0d 01h 33m 34s marec 0d 05h 43m 30s april 0d 03h 43m 54s maj 0d 02h 31m 57s junij 0d 00h 38m 29s julij 0d 00h 06m 00s avgust 0d 06h 57m 55s september 0d 02h 06m 24s oktober 0d 04h 58m 53s november 0d 04h 44m 14s december 0d 06h 16m 24s Z 1d 21h 27m 54s Preglednica 2. Skupno trajanje izpadov za potresno opazovalnico BOJS v posameznem mesecu. Table 2. The sum of out-of-operation periods in each month for seismic station BOJS. Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2006 17 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec mesec Slika 2. Skupno trajanje izpadov potresne opazovalnice BOJS v posameznem mesecu. Figure 2. The sum ofout-of-operation periods in each month for seismic station BOJS. časovni interval število izpadov skupno trajanje izpadov t<15m 515 0d 21h 04m 13s 15m<1h 14 09h 08m 13s 1h2h 3 06h 42m 13s 1 538 1d 21h 27m 54s Preglednica 3. Skupno trajanje izpadov potresne opazovalnice BOJS glede na časovni interval (vključno s pogojnimi izpadi). Table 3. The sum of out-of-operation periods for particular length of period for seismic station BOJS (including out-of-operation periods that appear in special conditions). časovni interval datum nastopa izpada m / d h : m trajanje izpada 01 01 03:08 2h 23m* 2h (0 o §■ 10 - w 5 0 <15m 15m-1h 1h-2h >2h casovni interval Slika 3. Skupno trajanje izpadov potresne opazovalnice BOJS glede na časovni interval (vključno s pogojnimi izpadi). Figure 3. The sum ofout-of-operation periods for particular length of period for seismic station BOJS (including out-of-operation periods that appear in special conditions). Izpadov daljših od dveh ur, ki bi bili posledica prekinitve komunikacij, ni bilo. datum ponovnega zagona m / d h:m 05/25 08:29 Preglednica 5. Podatki o ponovnih zagonih zajemalne enote Q730. Table 5. Number and dates of Q730 datalogger resets. Skupni rezultati analize V poglavju podajamo skupne rezultate analize in sicer posebej za potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko najete linije ter za potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala. Na sliki 4 podajamo skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) za vse potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko najete linije. Na sliki 5 podajamo skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) za vse potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala. Na sliki 6 podajamo skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic, ki komunicirajo preko najete linije, v posameznem mesecu. Na sliki 7 pa podajamo skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic, ki komunicirajo preko GSM terminala, v posameznem mesecu. V preglednici 6 so povzeti najdaljši izpadi za posamezno potresno opazovalnico in razlogi zanje. V preglednici 7 podajamo povzetek rezultatov za celotno mrežo potresnih opazovalnic. Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2006 19 BOJS CEY CRES CRNS DOBS GOLS GORS GROS KOGS LEGS LJU MOZS PDKS PERS ROBS SKDS VNDS 576 374 1305 1337 535 11 IL luJinfTUui »I_I- ■ nl~L .r * Ln 15m-1h 1h-2h casovni interval Slika 4. Skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) za vse potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko najete linije. Figure 4. An overview ofanalysis ofoperation for Slovenia National seismic network (The sum ofout-of-operation periods for particular length of period for stations which transmit data using dial up line). -1-1-1 IcADS I IGCIS I IJAVS r |KNDS I |VISS | |VOJS | |ZAVS 502 636 J i r .•t casovni interval Slika 5. Skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) za vse potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala. Figure 5. An overview ofanalysis ofoperation for Slovenia National seismic network (The sum ofout-of-operation periods for particular length of period for stations with GSM terminal data transmition). 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 <15m >2h 300 749 250 200 - 150 100 50 <15m >2h 20 I. Tasič, M. Mali, M. Gostinčar, I. Pfundner, P. Sinčič, J. Prosen BOJS CEY CRES CRNS DOBS GOLS GORS GROS KOGS LEGS LJU MOZS PDKS PERS ROBS SKDS VNDS Mi jan feb mar apr jun jul mesec avg sep nov dec Slika 6. Skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic, ki komunicirajo preko najete linije, v posameznem mesecu. Figure 6. An overview ofanalysis ofoperation for seismic network ofSlovenia (The sum of out-of-operation periods in each month for stations, which transmit data using dial up line). jan feb mar apr jun jul mesec sep okt nov dec Slika 7. Skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic, ki komunicirajo preko GSM terminala, v posameznem mesecu. Figure 7. An overview ofanalysis ofoperation for Slovenia National seismic network(The sum of out-of-operation periods in each month for stations, which transmit data using a GSM terminal). 180 160 140 120 100 ^ 80 60 40 20 okt maj 140 maj avg Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2006 21 oznaka nastop izpada ura (UTC) trajanje izpada razlog izpada BOJS / / / / CADS 30. nov. 19:38 3d 17h 33m Menjava GSM operaterja (menjava SIM kartice) CEY 27. jun. 08:56 13d 22h 49m Okvara na komunikacijskih vodih. CRES 16. avg. 05:57 1d 4h 14m Izpad glavne varovalke - izpad napajanja. CRNS / / / Daljših izpadov ni bilo. DOBS 20. jul. 20:12 4d 15h 04m Izpad glavne varovalke - izpad napajanja. GCIS 12. jul. 11:47 5d 20h 56m Večje število napak v zvezi z GSM komunikacijo. GOLS 12. jul. 15:08 2d 13h 4m Napaka na komunikacijah. GORS / / / Daljših izpadov ni bilo. GROS 21. jul. 22:32 2d 8h 21m Napaka na komunikacijah. JAVS 12. mar. 14:47 1d17h 17m Okvara na energetskem omrežju. KNDS 20. jan. 13:46 12d 20h 7m Napaka na komunikacijah. KOGS 02. jun. 03:26 54d 5h 15m Vdor meteorne vode v potresno opazovalnico. Sanacija potresne opazovalnice. LEGS / / / Daljših izpadov ni bilo. LJU / / / Daljših izpadov ni bilo. MOZS 25. avg. 03:53 51d 13h 09m Udar strele v opazovalnico. Sanacija potresne opazovalnice. PDKS / / / Daljših izpadov ni bilo. PERS 21. sep. 00:34 13h 28m Pogosti izpadi na komunikacijah. ROBS 03. sep. 13:36 9d 17h 5m Napaka na komunikacijah. VISS 13. aug. 08:30 3d1h5m Izpad glavne varovalke - izpad napajanja. VNDS 18. jun. 16:26 3d 18h39m Prekinitve komunikacij zaradi testiranja GPRS načina prenosa podatkov. VOJS 18. feb. 04:07 3d 7h 49m Izpad glavne varovalke - izpad napajanja. ZAVS 2. nov. 16:46 16h 15m Napaka na anteni GSM modema. Preglednica 6. Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico in razlogi zanje. Table 6. An overview of the longest out-of-operation periods for particular seismic station and their causes. Zaključek V prispevku smo na kratko predstavili rezultate analize delovanja potresnih opazovalnic v letu 2006. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji z posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo kontinuirano, pri čemer pa je treba poudariti, da je izpadov daljših od dveh ur, kjer že lahko pride do izgube podatkov, sorazmerno malo. Analiza je pokazala, da je predvsem za opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala, značilno da je krajših izpadov zelo veliko, kar v določenih primerih tudi lahko povzroči izgubo podatkov. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije ter motnjami v varovalnem sistemu na potresni opazovalnici (predvsem so to izpadi varovalk). Za rešitev tega problema smo v 22_I. Tasič, M. Mali, M. Gostinčar, I. Pfundner, P. Sinčič, J. Prosen najbolj kritične opazovalnice vgradili tako imenovane avtomatske varovalke (avtomatska FIT stikala), ki se ob iznihanju motnje ponovno vklopijo. V drugo skupino spadajo problemi v zvezi s komunikacijo (napake na modemih in usmernikih), ki so značilni za opazovalnice ki komunicirajo preko GSM terminala. S prenosom GSM terminalov iz lokacije HKOM-a v prostore SOP-a se je število izpadov zaradi napake na komunikaciji močno zmanjšalo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na UPS enotah ter okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). Na hitrost odprave napak pogostokrat vpliva tudi vrsta dejavnikov na katere na moremo vplivati (slabe vremenske razmere, fizične napake na komunikacijskih poteh, ...). oznaka potresne opazovalnice opazovano območje [meseci] celotno število izpadov najdaljši izpad datum nastopa najdalj. izpada število pogojnih izpadov najdaljši pogojni izpad število izpadov t>2h skupno trajanje izpadov t>2h BOJS 1 - 12 538 2h 23m 1 1 03:08 0 0h 00m 3 1d 21h 27m CEY 1 - 12 429 13d 22h 49m 6 27 08:56 1 0h 41m 5 24d 00h 18m CRES 1 - 12 373 1d 4h 14m 8 16 05:57 0 0h 00m 4 2d 14h 10m CRNS 1 - 7 742 20h 32m 4 6 10:32 1 0h 16m 12 3d 08h 58m DOBS 1 - 12 335 5d 15h 4m 7 20 20:12 0 0h 00m 4 15d 14h 34m GOLS 1 - 12 279 2d 13h 4m 7 12 15:08 0 0h 00m 2 4d 21h 32m GORS 1 - 12 611 15h15m 6 29 15:13 1 0h 13m 2 21h 29m GROS 1 - 12 2777 2d 8h 21m 7 21 22:32 0 0h 00m 2 4d 06h 29m KOGS 1 - 12 459 54d 5h 15m 6 2 03:26 0 0h 00m 2 55d 2h 27m LEGS 1 - 12 491 2h 50m 12 11 18:22 0 0h 00m 2 5h 25m LJU 1 - 12 753 5h 20m 11 7 08:59 0 0h 00m 2 9h 34m MOZS 1 - 12 429 51d 13h 9m 8 25 03:53 0 0h 00m 6 55d17h 14m PDKS 1 - 12 596 5h 5m 8 12 06:08 2 0h 25m 13 3d 21h 11m PERS 1 - 12 756 13h28m 9 21 00:34 5 14h50m 6 2d 02h 22m ROBS 1 - 12 501 9d 17h 5m 9 3 13:36 0 0h 00m 10 23d 5h 16m SKDS 4 - 12 138 3d 1h 5m 8 13 08:30 0 0h 00m 2 4d 11h 02m VNDS 1 - 12 534 3d 7h 49m 2 18 04:07 3 10h40m 10 7d 22h 53m CADS 1 - 12 777 1d1h27m 3 22 12:00 0 0h 00m 2 1d 4h 51m GCIS 1 - 12 15692 11d 7h 40m 1 5 02:21 357 6h 05m 21 20d 8h 30m JAVS 1 - 12 2991 1d 17h26m 10 3 21:04 66 4h 09m 11 6d 10h 45m KNDS 1 - 12 868 12d 20h 7m 1 25 11:55 22 0h 46m 19 26d 11h 48m VISS 1 - 12 1221 3d 18h39m 6 18 16:26 6 1h 02m 18 11d 21h 33m VOJS 1 - 12 364 16h15m 10 2 16:46 3 0h 27m 2 1d05h14m ZAVS 1 - 12 1616 2d 20h56m 9 11 13:46 2 1h 36m 5 4d 20h 21m Preglednica 7. Povzetek rezultatov o delovanju državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2006. Table 7. An overview of analysis of operation for seismic network of Slovenia in year 2006. Na osnovi rezultatov analize delovanja potresnih opazovalnic v letu 2006 smo lahko izluščili najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad. S pomočjo teh spoznanj neprestano izboljšujemo delovanje mreže potresnih opazovalnic. Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2006 23 Literatura http://www.arso.gov.si/podro~cja/potresi/podatki/ interni arhiv sektorja za potresna opazovanja Mali, M., 2006. Interno poročilo; poročilo o delovanju oziroma izpadih za leto 2006, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. UČINKOVITOST PRIDOBIVANJA PODATKOV V LETU 2006 SEISMIC DATA ACQUISITION EFFICIENCY IN 2006 Jurij Pahor, Mladen Živčic Povzetek. Izguba podatkov v letu 2006 Iz štiriindvajsetih opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic znaša 3,9 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH) ter 3,6 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 20 vzorcev v sekundi (BH). Abstract. The seismic network of the Republic of Slovenia was operating twenty four seismic stations in 2006 with two of them (VNDS and SKDS) being put in operation during the year. Seismic station CRNS was used as test site for satellite telemetry and was operating until july. The seismic data from CRNS is included in the network statistics. The data loss was evaluated from tape drive backup logfwftar table in Antelope database) and was found to be 3.9 % for 200 sps datastreams (HH) and 3.6 % for 20 sps data streams (BH). The greatest data loss (approx. 55 days) is accounted for seismic stations KOGS, which was flooded in the beginning of June and MOZS, which was hit by lightning on 25th of August. Uvod V poročilu o učinkovitosti pridobivanja podatkov so obravnavane opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (Sinčič in sod., 2007). Povzetek količine zbranih podatkov je narejen iz zapisov o shranjenih podatkih na magnetne trakove v wftar tabeli podatkovne baze sistema Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2005). Vsebina wftar tabele je prikazana na sliki 3 s programom trdisp, ki je del programskega paketa Antelope. Izguba podatkov v letu 2006 V poročilu je zajetih štiriindvajset stalnih potresnih opazovalnic. Opazovalnica na Skadanščini je bila priklopljena 12. aprila (264 dni delovanja), opazovalnica na Vrhu pri Dolskem pa je začela delovati 10. januarja. Opazovalnica na Črnem Vrhu je testno delovala s satelitsko povezavo do 24. junija. Spremljali smo podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 izmerkov v sekundi (HH) in 20 izmerkov v sekundi (BH). Odstotki izgube podatkov za posamezne opazovalnice in za celotno mrežo skupaj so izračunani iz razlike med pridobljenimi podatki ter pričakovano količino podatkov (Pahor J. in sod., 2007). [%] HHE HHN HHZ BHE BHN BHZ BOJS 0.1 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 CADS 1.1 1.3 1.0 1.0 1.0 1.0 CEY 6.8 6.8 6.7 6.7 6.7 6.7 CRES 1.1 1.3 1.0 1.0 1.0 1.0 CRNS 2.3 4.4 1.7 0.8 0.8 0.8 DOBS 4.7 4.6 4.7 4.8 4.8 4.6 GCIS 6.1 6.7 5.4 5.1 5.1 5.2 GOLS 1.4 1.4 1.4 1.4 1.5 1.5 GORS 0.3 0.3 0.2 0.1 0.1 0.1 GROS 1.2 1.4 1.2 1.2 1.1 1.1 24 Učinkovitost pridobivanja podatkov v letu 2005 25 [%] HHE HHN HHZ BHE BHN BHZ JAVS 1.1 1.5 0.8 0.7 0.9 1.0 KNDS 10.1 10.2 9.9 9.5 9.5 9.8 KOGS 14.9 14.9 14.9 14.9 14.9 14.9 LEGS 0.1 0.1 0.1 0.0 0.0 0.0 LJU 2.0 2.0 0.1 0.0 0.0 0.0 MOZS 15.1 15.1 15.1 15.0 15.0 15.0 PDKS 0.4 0.3 0.2 0.1 0.1 0.1 PERS 0.3 0.3 0.2 0.3 0.3 0.2 ROBS 6.2 6.2 6.0 5.8 5.8 5.8 SKDS 2.1 2.1 2.1 2.1 2.1 2.1 VISS 8.2 8.8 7.9 8.1 8.0 7.9 VNDS 4.9 4.9 4.7 4.5 4.4 4.4 VOJS 0.4 0.6 0.4 0.3 0.3 0.3 ZAVS 2.4 3.8 1.6 1.6 1.6 1.5 mreža network 3.9 4.1 3.7 3.6 3.6 3.6 Preglednica 1. Izguba podatkov za tri komponente HH in BH podatkovnih nizov po opazovalnicah, izražena v odstotku pričakovanega obratovalnega časa, za leto 2006. Table 1. Data loss in percentage of expected operation time for three-channel HH and BH data streams for each seismic station in 2006. 16 14 12 Slika 1. Izguba HH podatkovnih nizov (vse tri komponente) po opazovalnicah v letu 2006. Figure 1. Data loss ofHH data streams (all three components) for each seismic station in 2006. Največjo izgubo seizmičnih podatkov smo zabeležili pri opazovalnici na Kogu, ki jo je v začetku junija zalila meteorna voda ter pri opazovalnici na Možjanci, ki je 25. avgusta podlegla udaru strele. Opazovalnici nista delovali pribl. 55 dni oziroma 15% leta. < <; n cr o TJ t ^ S 63 rS to to Ci. 03 > oŠ S- i S3" aj S? ^ 3S is ^ £ ° fti S p S- t Š- S3 O 5 ^ in ^ Cb ns a 13 ^ 5 § ^ S fcr* O I" (V ~ ^ t5 S? S O: P. o fes-to on ~ ^ fe* ^ S- txo t\0 izguba podatkov [%] O IO OS 03 O IO 2006 01 2006 02 2006 03 2006 04 2006 05 3 (D ¡{J 2006 06 O 2006 07 2006 08 2006 09 2006 10 2006 11 2006 12 r p ■ ■ 00 T I -L M M r 1 r 1 r 1 N =i N H u> —' 3 o< 05 3 i' 05 a X HI M X m i>o T3 05 C/5 05 3 n n 05 cr o a n 05 C/5 o 3 C/5 05 n 3 S ^ D- o a 05 X HI ^ o a 05 o < 3 05 n 05 o < 3 3 n O n 3 05 o< 05 3 X 5' X HI < 05 CT 05 C/5 O HI X < < 5' 05 3* C/5 05 C/5 3 05 < O a o 05 <; 3 o 3 ^ o 3 05 3 3 05 os' 3 <£ o C/5 C/5 3 05 3 C/5 05 < 05 CTQ Učinkovitost pridobivanja podatkov v letu 2005 2005 Zaključek V letu 2006 smo izgubili 3,9 % podatkov HH podatkovnih nizov iz stalnih potresnih opazovalnic. Največjo izgubo smo zabeležili pri opazovalnicah na Kogu in Možjanci (pribl. 15 %), zaradi vdora vode oziroma udara strele. Izguba podatkov v letu 2006 je bila manjša kot v letu 2005, ko je za HH podatkovne nize znašala 8,8 % (Pahor J. in sod., 2007) ter v letu 2004, ko je znašala 6,2 % (Pahor J. in sod., 2006). Literatura Sinčič, P., Vidrih, R., Tasič, I., Živčic, M., T. Prosen, 2007. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2006. Potresi v letu 2006, Agencija RS za okolje, 1-12, Ljubljana. Boulder Real Time Technologies, inc.(online). 2005. (citirano 15.4.2007). Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ Pahor, J., Živčic, M., Čarman, M., Kobal, M., Kolar, J, 2006. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2004. Potresi v letu 2004, Agencija RS za okolje, 151-158, Ljubljana. Pahor J., Živčic M. , 2007. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2005. Potresi v letu 2005. Agencija RS za okolje, 25-29, Ljubljana. STABILNOST TEMPERATURE V SEIZMIČNEM JAŠKU TEMPERATURE STABILITY IN SEISMIC SHAFT Izidor Tasič, Marko Mali Povzetek. Temperaturno stabilna okolica je eden glavnih pogojev, ki jih moramo zagotoviti za ustrezno delovanje dolgoperiodnih širokopasovnih seizmometrov (STS2, CMG-3ESPC, ...). Cilj tega dela je bil ugotoviti, ali potresne opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO), natančneje seizmični jaški, nudijo temperaturno dovolj stabilno okolico. Na potresni opazovalnici Možjanca smo začasno namestili merilni inštrument PCE-313A proizvajalca PCE Group, ki omogoča merjenje temperature na 0,1 °C natančno. Temperaturo smo zajemali enkrat na uro in podatke enkrat mesečno na daljavo prenašali v središča za obdelavo podatkov v Ljubljani. Temperaturo smo merili tudi s pomočjo zajemalne enote Q730, ki ima v ta namen vgrajen termistor. Za bolj nazoren prikaz temperaturne stabilnosti pa smo si priskrbeli tudi podatke o temperaturi okolice. Ugotovili smo, da je največja dnevna sprememba temperature v seizmičnem jašku ob seizmometru le 0,1°C, kar zadovolji tudi najstrožje kriterije o temperaturni stabilnosti okolice za dolgoperiodne širokopasovne seizmometre. Na osnovi meritev in rezultatov, dobljenih na potresni opazovalnici Možjanca, katere seizmični jašek je eden najplitvejših in kot tak najbolj podvržen temperaturnim spremembam, in na osnovi meritev temperature v enoti Q730 na vseh ostalih potresnih opazovalnicah DMPO smo ugotovili, da je temperaturna stabilnost celotne DMPO zelo dobra. Abstract. One of the main conditions, which should be met for proper operation of long period broadband seismometers (STS2, CMG-3ESPC, ...) is temperature stable environment. The goal of this work is to find out if seismic stations, included in Seismic network of Slovenia, offer temperature stable environment. On seismic station Možjanca a special measurement instrument PCE-313A (producer: PCE Group), which provides temperature measurements with accuracy of 0,1°C, was temporary installed. The sample rate of temperature measurements was 1 sph (one sample per hour). Each month the recorded data was transmitted directly to data processing center in Ljubljana. Temperature was measured also with digitizer unit Q730 (for temperature monitoring inside of the unit special termistor is build in). For better demonstration of good temperature stability data of outside temperature was acquired. The analysis of the different temperature data has produced several useful results. The maximum daily variation of temperature in seismic shaft (in the vicinity of seismometer) was only 0,1°C, which is stable enough to meet the most strict criterion for temperature stability of environment in which long period broadband seismometers are installed. Moreover, a comparison of temperature data acquired on Možjanca (the seismic shaft on this location is one of the most shallow) with data acquired in other seismic stations (temperature data from Q730 unit) was made. The results have shown that the temperature stability of all seismic shafts in Seismic network of Slovenia is very good. Uvod Na kvaliteto delovanja seizmološke opreme vpliva vrsta parametrov. Eden pomembnejših med njimi je temperatura oziroma njena sprememba v določenem časovnem obdobju. Hitra temperaturna sprememba negativno vpliva na stabilnost seizmometrov. Pri sodobnih dolgoperiodnih širokopasovnih seizmometrih se zaradi prevelike temperaturne spremembe v kratkem času razmerje signal/šum pri periodah nad dvajset sekund (Hanka, 2007) občutno zmanjša, kar vpliva na kvaliteto razpoznavanja seizmičnega signala. Poleg omenjenega lahko prevelike temperaturne spremembe povzročijo tudi odmik uteži inercialnega seizmometra iz njene ravnovesne lege (STS-2 manual), kar posledično pomeni zmanjšanje dinamičnega območja seizmometra. V dostopni literaturi je možno zaslediti vrsto priporočenih 28 Stabilnost temperature v seizmičnem _ jašku 29 minimalnih vrednosti temperaturne spremembe, ki naj ne bi vplivale na delovanje seizmometra. Na tem mestu podajamo najstrožjo vrednost, ki smo jo zasledili in sicer 1°C/dan (Hanka, 2007) in se nanaša na seizmometer STS2. Skoraj vse potresne opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) so zgrajene po enotnem načrtu. Razlikujejo se le v globini seizmičnega jaška. Globina jaška je odvisna od globine, na kateri se nahaja kompaktna kamenina. Jaški so globoki od treh do sedmih metrov. Jašek je na vrhu zaprt s kovinskim pokrovom, ki je z notranje strani toplotno izoliran s stirodurom. Pol metra pod pokrovom je petnajst centimetrov debel sloj termo-izolacije v obliki čepa. Slab meter nad stebrom, na katerega je postavljen seizmometer je pohodno dno, ki je dodatno izolirano s spodnje strani s pet centimetrov debelim stirodurom. Kljub večkratni izolaciji merilnega jaška, nas je zanimalo, ali je termična stabilnost ozračja pri seizmometru zadostna za kvaliteto merjenje potresnih valov, oziroma ali moramo seizmometre še dodatno toplotno izolirati. V ta namen smo na potresni opazovalnici Možjanca začasno namestili temperaturno sondo PCE-313A proizvajalca PCE Group, ki omogoča merjenje temperature na 0,1°C natančno. Seizmični jašek potresne opazovalnice Možjanca je eden plitvejših v mreži potresnih opazovalnic. V istem jašku, kot je seizmometer, se nahaja tudi zajemalna enota Quanterra Q730. Nahaja se v vmesnem prostoru, pod izolacijskim čepom in nad pohodnim dnom. Enota Quanterra Q730 ima vgrajen notranji merilnik temperature (termistor), ki meri temperaturo znotraj ohišja enote Q730. Zanimalo nas je, če lahko te podatke uporabimo tudi za kontrolo stabilnosti temperature v seizmičnem jašku. Drugi cilj instalacije temperaturne sonde v seizmični jašek je bil razviti transformacijo, ki bi omogočila na osnovi podatkov o temperaturi v enoti Q730, sklepati na stabilnosti temperature v seizmičnem jašku. Seveda pa se moramo takoj zavedati, da pretvorba ni enolična, ker enota Q730 zajema temperaturo znotraj svojega ohišja, kjer je prisoten dodaten, majhen vir toplote, poleg tega je temperaturna sonda nameščena skoraj dva metra nižje, pod dodatno izolacijsko plastjo, v prostoru, kjer se nahaja seizmometer. Omenjena razlika v lokaciji zajemanja temperature naredi zvezo med odčitki sond nelinearno. V sledečih poglavjih predstavljamo rezultate meritev temperature na potresni opazovalnici Možjanca. Predstavljene so vrednosti temperature v seizmičnem jašku, sonda je nameščena v spodnjem delu seizmičnega jaška, kjer je postavljen seizmometer in vrednosti temperature ozračja na lokaciji Preddvor, kjer deluje najbližja klimatološka postaja (Vir: e-komunikacija Gregor Gregorič). Prikazane so tudi vrednosti temperature v enoti Q730 in ocena spremembe temperature v jašku s to enoto. Na osnovi podatkov zajetih z enoto Q730 in temperaturno sondo na potresni opazovalnici Možjanca, bomo prikazali potek oziroma spreminjanje temperature v ostalih potresnih opazovalnicah istega gradbenega tipa in sklepali na stabilnost temperature na lokaciji seizmometra. 30 I. Tasič, M. Mali Rezultati ugotavljanja temperaturne stabilnosti na potresni opazovalnici Možjanca Cilj merjenja temperature je bil ugotoviti dnevna in mesečna oziroma sezonska nihanja temperature v prostoru, kjer je postavljen seizmometer. V ta namen smo na potresno opazovalnico Možjanca namestili merilnik temperature PCE-313A, ki omogoča neprekinjeno zajemanje temperature (slika 1). državno omrežje lokalno omrežje serijski (RS232) kabel povezava temperaturne sonde z instrumentom Slika 1. Prikaz namestitve instrumenta za merjenje temperature na potresni opazovalnici Možjanca. Na sliki je prikazana tudi izvedba komunikacije z inštrumentom. Figure 1. Installation of measurement instrument PCE-313A on the seismic station Možjanca. The type of communication with instrument is also presented on this figure. Inštrument sestavljata merilna enota in senzor za temperaturo s kablom dolžine 1,2 metra. Sistem omogoča merjenje temperature na 0,1 °C natančno. Podatki o temperaturi se shranjujejo na lokalni pomnilnik. Vzorčna frekvenca zajemanja temperature je bila ena ura. Podatke je možno preko RS232 vmesnika prenesti na prenosni računalnik. Ker je velikost notranjega spomina merilnika omejena, in da ne bi neprestano odpirali jaška in s tem motili Stabilnost temperature v seizmičnem _ jašku 31 meritve, smo sistem zasnovali tako, da je možno podatke o temperaturi prenašati na daljavo. Inštrument smo dodatno opremili z RS232/TCPIP pretvornikom (Lantronix MSS-100), in jo preklopili na intranet omrežje. Podatke smo direktno iz središča za obdelavo podatkov v Ljubljani prenašali enkrat mesečno. Poleg podatkov dobljenih s temperaturno sondo pa smo zbrali tudi podatke o temperaturi v zajemalni enoti Q730 in podatke o zunanji temperaturi. Podatke smo zbrali za obdobje od 1. 4. 2006 do 31. 3. 2007. Zaradi daljšega izpada v delovanju potresne opazovalnice smo izgubili podatke od 25. 8. 2006 do 18. 10. 2006. V tem obdobju opazovalnica ni delovala zaradi udara strele. Vendar primanjkljaj podatkov bistveno ne vpliva na splošne ugotovitve. Izgubljene podatke smo ocenili s kvadratno funkcijo. Iz dobljenih podatkov o temperaturi, ki so prikazani na sliki 2, lahko izluščimo naslednje ugotovitve: • Največja dnevna sprememba temperature v seizmičnem jašku ob seizmometru, izmerjena s temperaturno sondo, je bila 0,1°C. Ker omenjena vrednost predstavlja merilno negotovost uporabljene sonde, lahko sklepamo, da je temperaturna sprememba še manjša. • Največja dnevna sprememba temperature zraka okolice (izmerjena na lokaciji Preddvor) je bila 18,3°C. • Minimalna temperatura skozi celotno obdobje opazovanja v seizmičnem jašku izmerjena s temperaturno sondo je bila 6,5°C, minimalna zunanja temperatura je bila -9,4°C. • Največja temperatura skozi celotno obdobje opazovanja v seizmičnem jašku izmerjena s temperaturno sondo je bila 14,0°C (vrednost dobljena s pomočjo aproksimacije s kvadratno funkcijo), največja zunanja temperatura je bila 34,7°C. • Največja temperaturna sprememba skozi celotno obdobje opazovanja je tako v seizmičnem jašku znašala 7,5°C v okolici opazovalnice pa kar 44,1°C. Rdeča črta na sliki 2 predstavlja oceno temperature izmerjene z zajemalno enoto Q730 glede na temperaturo izmerjeno s temperaturno sondo. Pri tej oceni so nihanja temperature sicer nekoliko višja, vendar zadovoljiva za oceno temperaturne spremembe na lokaciji seizmometra. Na osnovi rezultatov o temperaturni stabilnosti potresne opazovalnice Možjanca lahko sklepamo na temperaturno stabilnost celotne mreže potresnih opazovalnic istega tipa opremljene z enotami Q730. Modra črta predstavlja temperaturo na lokaciji seizmometra, izmerjeno s temperaturno sondo, (aproksimacija podatkov s kvadratno funkcijo, ki nam nadomesti izgubljene podatke, je prikazana s svetlo modro barvo). Rumena črta pa predstavlja temperaturo v zajemalni enoti Q730, kjer smo uporabili transformacijo, ki nam številčno vrednost izmerjeno v enoti (digital counts) pretvori v °C. Transformacijo smo iz podatkov, ki so nam jih posredovali proizvajalci opreme, dobili s pomočjo linearne regresije. Enačba je T(x) = 69,118 - 0,086 *x, kjer je x izmerek v enoti Q730 (digital counts), T(x) pa vrednost v °C. 32 I. Tasič, M. Mali o — 15 & e 10 i ^ temperatura, Izmerjena s sondo PCE313A,ob Mizmometni aprokslmaclja Izgubljenih vrednosti temperature s kv&drstno funkcijo ocena temperature ob selzmometru s pomočjo enote Q730 temperatura v enoti Q730 povprečna zunanja temperatura maksimalns zunanja temperatura minimalna zunanja temperatura 30 sap. dnevi Slika 2. Predstavitev nihanja temperature izmerjene na lokaciji potresne opazovalnice Možjanca. Figure 2. Variation of different temperatures on the location of seismic station Možjanca. Gibanje temperature v senzorskem jašku (v enoti Q730) posamezne potresne opazovalnice v letu 2006/2007 p S 28 E JU 26 T T T T T T T T T - w m - / Al ir,-^. ~ » ■ •■ H» -— • — - it h .at- Iii— "OT: '^JlirLT-'-L- 1, •IT?' > Tfc. TL.. JL. p. S I ---y • «"V - * ""Süi^tütti'i,-iSZJ ,_r: • * —j-.-?" i "*' -r BOJS CADS CRES CRNS DOBS GCIS GOLS GORS GROS JAVS KNDS KOGS LEGS • MOZS PDKS PERS SKDS VISS • VNDS VOJS ZAVS gibanje temperature v zajemalni enoti Q730 na potresni opazovalnici Mo janca v. r ..... •a,- i- 11 avg. 30 sep. dnevi Slika 3. Predstavitev nihanja temperature na posamezni potresni opazovalnici (v enoti Q730) mreže potresnih opazovalnic. Figure 3. Variation oftemperature in all seismic shafts (inside of unit Q730) included in Seismic network of Slovenia. 36 34 32 30 24 22 20 23 jan 14 mar 3 maj 22 jun 19 nov 8 jan 27 feb 18 apr Stabilnost temperature v seizmičnem _ jašku 33 Rezultati ugotavljanja temperaturne stabilnosti mreže potresnih opazovalnic Da bi lahko na osnovi rezultatov merjenja temperature na lokaciji Možjanca sklepali na temperaturno stabilnost ostalih potresnih opazovalnic, smo zbrali in primerno obdelali podatke o temperaturi, ki jih nudi zajemalna enota Q730, za celotno mrežo potresnih opazovalnic. Zbrani podatki zajemajo čas od 1. 1. 2006 do 18. 4. 2007. Izločili smo le opazovalnice Ljubljana, Cerknica in Robič, ker se po zgradbi razlikujejo od ostalih v mreži. Podatki so prikazani na sliki 3. Debelejša rdeča črta predstavlja temperaturo izmerjeno v zajemalni enoti Q730 na potresni opazovalnici Možjanca. Na osnovi grafa predstavljenega na sliki 3 lahko podamo naslednje trditve: • Tako dnevna kot tudi sezonska sprememba temperature je na potresni opazovalnici Možjanca med najvišjimi, če ne celo najvišja, kar je posledica tega, da je seizmični jašek na tej opazovalnici med plitkejšimi in je zajemalna enota najbliže površju zemlje (globlji, ko je jašek, večja je temperaturna izolacija). • Na osnovi prve trditve in ugotovitve, da je sprememba temperature v seizmičnem jašku na potresni opazovalnici Možjanca manjša od 0,1°C/dan (slika 2) lahko sklepamo, da je sprememba temperature v ostalih potresnih opazovalnicah kvečjemu enaka oziroma manjša od 0,1°C/dan. • Celotna mreža potresnih opazovalnic nudi zelo dobro termično stabilnost, tako da je delovanje tudi najboljše seizmološke opreme (seizmometer STS2, zajemalne enote Quanterra) s tega stališča nemoteno. Zaključek Slovenska mreža potresnih opazovalnic je opremljena z širokopasovnimi seizmometri, ki za ustrezno delovanje potrebujejo med drugim tudi termično stabilno okolje. V prispevku smo na nazoren način pokazali, da so seizmični jaški mreže potresnih opazovalnic termično zelo stabilni, saj največja dnevna sprememba temperature v enem od najplitvejših jaškov (lokacija Možjanca) znašala le 0,1°C (največja dnevna sprememba okolice je znašala kar 18,3°C), največja sezonska sprememba temperature pa le 6,5° C (največja sezonska sprememba temperatura okolice je znašala kar 41,1°C). Na osnovi rezultatov oziroma ugotovitev predstavljenih v tem prispevku lahko trdimo, da je s stališča termične stabilnosti Slovenska mreža potresnih opazovalnic primerna za uporabo najboljših seizmometrov (STS2, CMG-3T, ...). Kljub temu pa bomo v prihodnosti postavili merilnik na potresno opazovalnico z globljim seizmičnim jaškom. Literatura Winfried, H. Which Parameters influence the Very Long Period Preformance of a Seismological Station. Dostopno na http://www.gfz-potsdam.de/geofon/manual/ Portable very-broad-band tri-axial seismometer. STS-2 Manual. DRŽAVNA MREŽA POTRESNIH OPAZOVALNIC SEISMIC NETWORK OF SLOVENIA Renato Vidrih, Matjaž Godec, Andrej Gosar, Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Povzetek. Po potresu v zgornjem Posočju leta 1998 seje zanimanje za seizmologijo povečalo, pokazale pa so se tudi pomanjkljivosti slovenske seizmološke službe. Zaradi zastarele in nezadostne seizmološke opreme in premajhnega števila opazovalnic je bilo obveščanje o potresih nezadostno, tako da je Vlada Republike Slovenje sprejela sklep o posodobitvi mreže potresnih opazovalnic. Potreba po zaznavanju in lociranju tudi šibkih potresov, ki sicer ne povzročajo škode, vendar veliko povedo o seizmičnih značilnostih posameznih območij, kar pomeni natančnejše poznavanje potresne dejavnosti in nevarnosti v Sloveniji, je narekovala začetek gradnje 25 potresnih opazovalnic in središča za obdelavo podatkov. Na opazovalnicah Državne mreže potresnih opazovalnic so nameščeni občutljivi seizmografi, ki stalno beležijo nihanje tal. Sodobne merilne seizmološke naprave so zmožne zaznati nihanja, ki so več kot milijon krat šibkejše od tistih, ki jih lahko zazna človeško telo. Da lahko primerjamo zapise nihanj tal, morajo biti seizmografi opremljeni z natančno uro. Gibanje tal je zabeleženo kot funkcija časa. Avtomatska analiza potresa je na spletnih straneh prebivalcem in strokovnim službam na voljo le nekaj minut po dogodku. Abstract. After the earthquake in the Upper Soča Valley in 1998, interest in seismology increased, and the Slovenian government consequntly adopted a decision on modernization of the network of seismic stations. Because of obsolete and insufficient seismologic equipment and too small number of seismic stations was the notifying concerning earthquakes insufficient. The Government of the Republic of Slovenia adopted resolution of modernization of the seismic network. The need to detect and locate even weak earthquakes, which do not cause damage but reveal much about the seismic characteristics of certain areas, and thus provide more thorough knowledge of seismic activity and danger in Slovenia, resulted in the setting up of 25 seismic stations. Seismic stations in the national seismic network have very sensitive equipment, which continuously record ground motion. Modern seismological measuring devices are capable ofdetecting vibrations that are milion times weaker than those that can be detected by a human body. Seismographs have a precise clock, so that the recorded ground motion is a function of time. The automatic analysis of the earthquake is displayed on web pages a few minutes after the event. Uvod Po potresu v zgornjem Posočju leta 1998 se je zanimanje za seizmologijo povečalo, tako je tudi vlada sprejela sklep o posodobitvi mreže potresnih opazovalnic. Potreba po zaznavanju in lociranju tudi šibkih potresov, ki sicer ne povzročajo škode, vendar veliko povedo o seizmičnih značilnostih posameznih območij, kar pomeni natančnejše poznavanje potresne dejavnosti in nevarnosti v Sloveniji, je narekovala začetek gradnje 25 potresnih opazovalnic. Obstoječe omrežje je do maja leta 2002 sestavljalo sedem opazovalnic, od tega šest opremljenih z digitalnimi seizmografi, komunikacijsko povezanimi med seboj z najetimi linijami prek komunikacijske hrbtenice državnega računalniškega omrežja (HKOM), z avtomatskim prenosom podatkov in nadzorom delovanja ter konfiguriranjem instumentov iz osrednjega računalnika na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Sedma opazovalnica je bila opremljena z analognim seizmografom z zapisom s črnilom na papir, seizmogrami pa so se pošiljali v centralo v Ljubljani po pošti (slika 1). V prvih dveh letih po sprejetju sklepa 34 Državna mreža potresnih opazovalnic 35 vlade o posodobitvi mreže so bili kupljeni instrumenti, po pridobitvi potrebne dokumentacije pa se je začela gradnja potresnih opazovalnic (Sinčič, Vidrih, 2000, 2005, 2006). Slika 1. Do začetka izgradnje nove državne mreže je v Sloveniji delovalo sedem potresnih opazovalnic (6 digitalnih in 1 analogna): LJU-Observatorij na Golovcu, CEY-Goričicepri Lipsnju ob Cerkniškem jezeru, VOY-Vojsko nad Idrijo, VBY-Bojanci v Beli krajini, BISS- Branik nad Muto v Bistriškem jarku, CESS-Cesta pri Krškem in DOBS-Dobrina na Kozjanskem. Figure 1. Seven seismic stations (6 digital and 1 analogue) operated in Slovenia until the beginning of the construction of the newnational seismic station network. LJU-Observatory on Golovec, CEY-Goričice at Lipsnje near Cerkniško jezero, VOY-Vojsko above Idrija, VBY-Bojanci in Bela krajina, BISS- Branik above Muta in Bistriški jarek, CESS-Cesta near Krško, and DOBS-Dobrina at Kozjansko. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začela gradnja samostojnih avtomatskih potresnih opazovalnic (Sinčič, Vidrih, 1993). Zaradi takratnih tehničnih zmožnosti je bila edina možna rešitev za povezavo med potresnimi opazovalnicami in središčem za obdelavo podatkov (SOP) klicna telefonska linija. Potresno opazovalnico je sestavljal širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni A/D-pretvornik z dvostopenjskim predojačevalnikom z resolucijo 130 dB (pozneje 24-bitni) s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev na sekundo hkrati na vseh treh kanalih, za manipulacijo podatkov pa je skrbel osebni računalnik IBM z Intel procesorjem 486 z operacijskim sistemom OS/2, posebno programsko opremo in vgrajenim GPS-sprejemnikom. OS/2 je bil prvi večopravilni sistem za namizne računalnike. Omogočal je zajemanje podatkov v stvarnem času, neprekinjeno shranjevanje teh podatkov za vsaj štiri dni na lokalnem disku in obdelavo podatkov ter vzpostavljanje povezave s klicno telefonsko linijo. HrvaŠka ^^ m ^^ C r o a t i a u d js 36_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Merila za izbor lokacij potresnih opazovalnic Postavitev sodobne mreže potresnih opazovalnic je zahteven interdisciplinaren projekt, ki zahteva izpolnitev pogosto nasprotujočih si zahtev glede seizmogeološke ustreznosti lokacije in možnosti gradbene izvedbe, zagotovitve vira energije in povezave s središčem za zbiranje ter vrednotenje podatkov. Da ima mreža opazovalnic po postavitvi željene lastnosti, je pogosto treba optimizirati kompromisne rešitve glede na naravne in druge danosti (Lapajne in sod., 1998; Sinčič, Vidrih, 1995; Ravnik in sod., 2001; Vidrih in sod., 2003). Merila za izbor lokacije potresne opazovalnice vključujejo splošne pogoje (geometrija mreže), naravne danosti (seizmogeološke lastnosti, seizmični nemir, relief, klimatske razmere) in izvedbene pogoje (možnost odkupa ali uporabe zemljišča, zagotovitev vira energije in komunikacij za prenos podatkov, izvedljivost gradbenih del, dostopnost in zaščita pred vandalizmom). Večino naštetih meril obravnavajo Trnkoczy in Živčic (1992), Bormann in Trnkoczy (1998) ter Bormann in sod. (1998). Izbor lokacij potresnih opazovalnic vključuje analizo že obstoječih podatkov (karte, literatura) in terenske raziskave. Na izbiro vplivajo geološka zgradba tal v širši okolici bodoče opazovalnice, oddaljenost lokacije od večjih urbaniziranih okolij, predvsem večjih naselij, prometnejših cest in železnic ter drugih možnih virov nemira. Raziskave za izbor lokacij potresnih opazovalnic za novo državno mrežo so z vidika naravnih danosti obsegale geološke, geofizikalne in seizmološke analize. Cilj raziskav je bil izbrati nove lokacije, ki skupaj s sedmimi starimi lokacijami, na katerih so bili že prej postavljeni seizmografi, tvorijo novo državno mrežo. V nadaljevanju so predstavljene raziskave, opravljene za izbor lokacij potresnih opazovalnic s stališča naravnih danosti, in sicer geološki in geofizikalni pogoji, omenili pa bomo tudi vsa druga pomembna merila, ki so vplivala na izbor lokacij (slike 2 do 5). Najprej bomo na kratko predstavili splošne in izvedbene pogoje, ki najpogosteje zmanjšujejo možnosti, ki jih dajejo naravne danosti. Nekatera od teh meril so namreč izločilna, kar pomeni, da jih tudi vse druge prednosti lokacije ne morejo preseči (npr. ni možnosti odkupa ali uporabe zemljišča). Pri neizločilnih dejavnikih skušamo kvantitativno oceniti njihov delež v skupni oceni. Splošni in izvedbeni pogoji Geometrija mreže Glede na seizmičnost Slovenije je bilo smiselno dokaj enakomerno pokriti ozemlje celotne države razen severovzhodnega dela (Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice in Prekmurje), kjer je potresov manj, obenem pa imajo tam kamnine, ki so na površju, tudi slabše seizmogeološke lastnosti. S 25-timi opazovalnicami bi pri enakomerni gostoti dosegli medsebojno oddaljenost okoli 30 km v večjem delu Slovenije in okoli 50 km v njenem severovzhodnem delu. Večja gostota opazovalnic je okoli Ljubljane, ki je območje povečane potresne nevarnosti in obenem najgosteje naseljeno območje Slovenije, ter okoli Krškega zaradi potrebe po natančnejšem opazovanju seizmičnosti v bližini jedrske elektrarne (slika 6). Državna mreža potresnih opazovalnic 37 14' 15" 16' Slika 2. Pričakovana nedoločenost lokacije nadžarišča (v kilometrih) za potrese magnitude MLV=1,5, opredeljena iz avtomatično odčitanih vstopnih časov longitudinalnih valov za načrtovano državno mrežo potresnih opazovalnic. Trikotniki označujejo lokacije bodočih opazovalnic. Figure 2. Predicted uncertainties ofepicentre determination (in kilometres) for earthquakes of Mlv=1.5 magnitude, determined from automatically selected arrival times oflongitudinal waves, for the planned national network of seismic stations. Triangles mark the locations of future seismic stations. 14- 15" 16" Slika 3. Pričakovana nedoločenost lokacije žarišča (v kilometrih) za potrese magnitude Mlv=1,5, opredeljena iz avtomatično odčitanih vstopnih časov longitudinalnih valov za načrtovano državno mrežo potresnih opazovalnic. Trikotniki označujejo lokacije bodočih opazovalnic. Figure 3. Predicted uncertainties about hypocenter determination (in kilometres) for earthquakes of magnitude Mlv=1.5, determined from automatically picked arrival times oflongitudinal waves, for the planned national network of seismic stations. Triangles mark the locations of planned seismic stations. 38 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic 14" 15" 16" Slika 4. Pričakovana nedoločenost lokacije nadžarišča (v kilometrih) za potrese magnitude Mlv=1,5, opredeljena iz vstopnih časov longitudinalnih in transverzalnih valov za načrtovano državno mrežo potresnih opazovalnic. Trikotniki označujejo lokacije bodočih opazovalnic. Figure 4. Predicted uncertainties ofepicentre determination (in kilometres) for earthquakes of Mlv=1.5 magnitude, determined from arrival times oflongitudinal and transversal waves, for the planned national network of seismic stations. Triangles mark the locations ofexisting seismic stations. 14" 15' 16' Slika 5. Pričakovana nedoločenost lokacije žarišča (v kilometrih) za potrese magnitude MLV=1,5, opredeljena iz vstopnih časov longitudinalnih in transverzalnih valov za načrtovano državno mrežo potresnih opazovalnic. Trikotniki označujejo lokacije bodočih opazovalnic. Figure 5. Predicted uncertainties about epicentre determination (in kilometres) for earthquakes of Mlv=1.5 magnitude, determined from arrival times oflongitudinal and transversal waves, for the planned national network of seismic stations. Triangles mark the locations of planned seismic stations. Državna mreža potresnih opazovalnic 39 Potresna opazovalnica Oznaka Zem. dolžina Zem. širina Nadmorska višina (m) Seismic station Code Longitude Latitude Altitude (m) Cerknica CEY 14,42214 45,73814 579 Čadrg CADS 13,73685 46,22804 700 Črešnjevec CRES 15,45690 45,82597 431 Črni Vrh CRNS 14,26135 46,08060 689 Dobrina DOBS 15,46943 46,14942 427 Goliše GOLS 15,62451 46,01074 559 Gorenja Brezovica GBAS 14,44229 45,93473 538 Gorjuše GORS 13,99991 46,31741 1048 Gornja Briga GBRS 14,81007 45,53110 610 Gornji Cirnik GCIS 15,62750 45,86720 320 Grobnik GROS 15,50177 46,46100 930 Javornik JAVS 14,06433 45,89342 1100 Knežji dol KNDS 14,38056 45,52791 1024 Kog KOGS 16,25028 46,44816 240 Legarje LEGS 15,31771 45,94880 390 Ljubljana LJU 14,52776 46,04381 396 Možjanca MOZS 14,44334 46,29410 660 Pernice PERS 15,11666 46,63595 795 Podkum PDKS 14,99777 46,06120 679 Robič ROBS 13,50944 46,24448 265 Skadanščina SKDS 14,01317 45,54647 558 Vinica-Bojanci BOJS 15,25178 45,50435 252 Višnje VISS 14,83929 45,80329 403 Vojsko VOJS 13,88774 46,03217 1073 Vrh pri Dolskem VNDS 14,70143 46,10169 531 Zavodnje ZAVS 15,02421 46,43393 750 Preglednica 1. Zemljepisne koordinate in nadmorska višina opazovalnic državne mreže. Table 1. Geographical coordinates and altitude of the stations of the seismic network. Možnost odkupa ali uporabe zemljišča Možnost odkupa ali uporabe zemljišča je izločilno merilo, za katero se je med izborom lokacij izkazalo, da je pogosteje odločilno, kot smo pričakovali. Čas, ki smo ga imeli na voljo, je bil večinoma prekratek za izpeljavo postopka umestitve potresnih opazovalnic v prostorske načrte občin, ki so podlaga za spremembo namembnosti zemljišča. Kljub temu, da smo se izogibali boljšim kmetijskim zemljiščem, se je namreč izkazalo, da je v zemljiški knjigi pogosto še danes sicer že zaraščena gmajna zavedena kot zemljišče prve kategorije. Postopek spremembe namembnosti pa je v takem primeru večinoma predolg. Drug velik problem je pogosta razdrobljenost lastništva, ker je z večjim številom lastnikov praviloma težje doseči dogovor o odkupu. 40 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 6. Razpored državne mreže potresnih opazovalnic. Figure 6. Seismic network ofSlovenia. Zagotovitev energetskega vira in komunikacij Tehnične lastnosti seizmološke opreme, ki je nameščena na opazovalnicah, zahtevajo omrežno napetost 220 V in večinoma tudi telefonski priključek. Ta dva pogoja sta omejila izbor na relativno kratko oddaljenost od obstoječih vodov (največ 2 km, v večini primerov pa nekaj sto metrov). V okviru projekta so bile sicer proučene različne možnosti prenosa podatkov med opazovalnicami in središčem za obdelavo podatkov v Ljubljani. Tehnološke rešitve za prenos podatkov, ki se zvezno zajemajo na treh ali šestih kanalih z zajemanjem do 200 vzorcev na sekundo so: internin sod.i drugo računalniško omrežje (intranet), zakupljen telefonski vod, mobilna telefonija GSM, radijski ali satelitski prenos (Bormann in sod., 1998). Glede na to, da satelitski prenos v času gradnje v Sloveniji še ni bil dovolj uveljavljen, je bila ta možnost v začetku testno uporabljena le pri eni opazovalnici (CRNS), radijski prenos pa je bil zaradi težav pri pridobitvi frekvenc ocenjen za manj primernega. Glede na izkušnje pri prejšnji mreži opazovalnic je bila kot najbolj primerna izbrana kombinacija zakupljenega telefonskega voda med lokacijo opazovalnice in najbližjim vozliščem državnega računalniškega omrežja, ki bi nato podatke posredovalo središču za obdelavo podatkov. V primerih, ko na lokaciji ni mogoče zagotoviti telefonskega priključka ob sprejemljivih stroških, smo uporabili paketni prenos podatkov po GSM-omrežju mobilne telefonije, ki smo ga kasneje zamenjali s satelitskim prenosom. Državna mreža potresnih opazovalnic 41 Dostopnost lokacije in izvedljivost gradbenih del Med gradnjo potresne opazovalnice je bil potreben dostop lahke gradbene mehanizacije na lokacijo. Tak dostop pozneje za vzdrževalna dela ni več nujen. Lokacija, za katero iz kakršnih koli razlogov ni mogoče urediti projektno-gradbene dokumentacije v primernem času, je neustrezna. Pri načrtovanju je treba imeti v mislih tudi zaščito pred vandalizmom, kljub temu da je jašek s seizmološko opremo v ograjenem prostoru, velikem 15 x 15 m z dvometrsko ograjo. Zato je zaželeno, da je opazovalnica v bližini naseljenih hiš, kjer ljudje predstavljajo dodatno varovanje in lahko po potrebi opozorijo upravljavca. Po drugi strani pa njihove vsakodnevne dejavnosti ne smejo povzročati preveč seizmičnega nemira. Izbor lokacij na podlagi naravnih danosti Naravni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izboru lokacije, so seizmogeološke lastnosti, relief, klimatski pogoji in seizmični nemir. Prvi del v postopku izbora je obsegal analizo različnih kart in podatkov iz literature, drugi del pa terenske raziskave na lokacijah. Analiza seizmogeoloških lastnosti Zaželeno je, da potresna opazovalnica stoji na čim trši kamnini, ki ima ugodne geotehnične lastnosti in visoko seizmično impedanco (produkt seizmične hitrosti in gostote kamnine). Seizmometer mora biti v stiku z nepreperelo kamnino, zato se postavlja v nekaj metrov globok jašek ali, če je debelina preperine prevelika, v vrtino. Analiza seizmogeoloških pogojev je obsegala analizo osnovnih in tematskih geoloških kart (Buser, Draksler, 1990; Gosar in sod., 2000). Kamnine smo glede na njihove seizmogeološke lastnosti razvrstili v štiri razrede (preglednica 2), in sicer ugodna tla, srednje ugodna tla, manj ugodna tla in slaba tla. V ožji izbor so prišle le lokacije, ki so ležale na ugodnih in srednje ugodnih tleh (magmatske in metamorfne kamnine, apnenci, dolomiti in konsolidirane klastične kamnine - peščenjak, skrilavec). Le izjemoma smo izbirali tudi manj ugodne kamnine, npr. v SV Sloveniji, kjer geološka zgradba ne omogoča izbora ustreznejših kamnin. Upoštevali smo tudi oddaljenost od močnejših prelomov in bližino litoloških stikov. Debelino preperine smo preliminarno ocenili z upoštevanjem geološkega opisa kamnine in pregledne pedološke karte Slovenije. Za kakovostno seizmično opazovanje so zaželene večje (manj tektonizirane) in enostavnejše avtohtone geološke enote, vendar tega nismo mogli povsod upoštevati zaradi ohranjanja približno enakomerne gostote opazovalnic. Kamnine smo razdelili v štiri razrede. Med ugodna tla sodijo predvsem mezozojski masivni in skladoviti apnenci in dolomiti ter diabaz in keratofir. V srednje ugodna tla smo uvrstili ploščate in lapornate apnence, grodenski peščenjak in kredni lapor. V razred manj ugodnih tal pa smo uvrstili skrilave glinovce, breče in fliš. Med slaba tla sodijo aluvijalni in deluvijalni nanosi, pobočni grušč ter rečni sedimenti v terasah. Kabinetnim analizam je sledil geološki ogled terena, pri katerem smo poleg geoloških podatkov zbrali še številne druge, kot so raba tal, lastništvo, možni viri seizmičnega nemira, možnost zagotovitve komunikacij. Z geološkim ogledom smo tudi natančneje ocenili 42_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic debelino preperine in se odločili, ali so potrebne seizmične refrakcijske meritve. Izogibali smo se boljšim kmetijskim zemljiščem in gozdu, ker z vetrom povzročeno nihanje dreves, ki se prek korenin prenaša v tla, predstavlja močan vir seizmičnega nemira. Večina lokacij (20) leži na mezozojskih karbonatnih kamninah (apnenci in dolomiti), kjer je debelina preperine razmeroma majhna (preglednica 2). Seizmogeološki pogoji so na teh lokacijah praviloma ugodni. Dve opazovalnici (LJU, VNDS) sta na karbonskih peščenjakih, ki so tudi seizmogeološko ugodni. Tri opazovalnice so na magmatskih (granodiorit - ZALS, tonalit - GROS) in metamorfnih kamninah (filiti - PERS), kjer je debelina preperine praviloma večja. Seizmogeološki pogoji so na takih kamninah lahko zelo ugodni, če preperela plast ni predebela. Ena opazovalnica je na miocenskem laporju (KOGS), taka podlaga pa je seizmogeološko srednje do manj ugodna. Geofizikalne raziskave z metodo refrakcijske seizmike Z refrakcijsko seizmično metodo smo preiskali sedem lokacij (preglednica 2), kjer so geološki podatki in terenski ogled kazali na debelejšo preperino in slabše seizmogeološke lastnosti kamnine. Na vsaki lokaciji smo izmerili dva profila, dolga okoli 100 m v pravokotnih smereh, in sicer ločeno z longitudinalnimi (P) in transverzalnimi (S) valovi. Cilj teh raziskav je bil natančna določitev debeline preperine in hitrosti seizmičnih valov v osnovni kamnini. Iz tega lahko sklepamo na kakovost osnovne kamnine in načrtujemo globino izkopa. Če je bila preperina debela več kakor 5 metrov, smo se odločili za postavitev senzorjev v vrtino ali za novo lokacijo. Vrtine so bile uporabljene pri opazovalnicah Goliše, Podkum, Legarje, Zavodnje in Vrh pri Dolskem. Hitrost longitudinalnih valov v podlagi preperele plasti je povsod nad 2000 m/s, v karbonatnih kamninah okoli 3000 m/s, v tonalitu na Pohorju pa celo prek 4000 m/s. Hitrost transverzalnih valov je v karbonatnih kamninah med 1600 in 1900 m/s, v tonalitu nad 2000 m/s in v laporju okoli 1200 m/s. Presenetljivo nizka je hitrost v Zavodnjah (ZAVS), kjer je v podlagi granodiorit, vendar očitno zelo preperel ali tektonsko porušen. Zaradi slabih rezultatov smo zato izbrali novo ugodnejšo lokacijo. Analiza reliefa Zelo razgibana topografija površja razprši potresne valove kratkih valovnih dolžin, zato se takim območjem pri izboru lokacij izogibamo. Izogibamo se tudi strmim pobočjem in grebenom, ki so bolj izpostavljeni strelam. V ozkih dolinah je lahko otežen sprejem signala točnega časa, ki ga oddaja globalni satelitski sistem pozicioniranja (GPS). Kakovost satelitskega signala smo zato preverjali z GPS-meritvami na posameznih lokacijah. Relief je seveda zelo pomemben tudi pri radijskem prenosu podatkov, čeprav pri slovenskih opazovalnicah zaenkrat ni predviden. Klimatski pogoji Pri pravilni izvedbi potresne opazovalnice klimatski pogoji ne vplivajo na kakovost opazovanja. Državna mreža potresnih opazovalnic 43 Potresna opazovalnica Seismic Station Geološki podatki Geological data Podatki refrakcijske seizmike Seismic refraction data Ocena seizmogeol. pogojev Estimated seismogeological conditions Litologija Litology Geol. starost Geological time Deb. preperine Soil depth Seizmična hitrost v podlagi Velocity of seismic waves in bedrock (m) Vp (m/s) Vs (m/s) BOJS Bojanci apnenec K|1+2 ugodni CEY Cerknica apnenec J 1,2 ugodni CADS Čadrg apnenec K23 srednje ugodni CRES Črešnjevec dolomit T2+3 ugodni CRNS Črni vrh apnenec Ti ugodni DOBS Dobrina apnenec, dolomit T22 3,9+/-1,2 2280+/-85 800+/-100 srednje ugodni GOLS Goliše dolomit x 2+3 1 3 9,5+/-2,3 2010+/-150 890+/-40 ugodni G BAS G. Brezovica dolomit -T 2+3 1 3 ugodni GBRS G. Briga dolomit -T 2+3 1 3 ugodni GCIS G. Cirnik dolomit T3 ugodni GORS Gorjuše apnenec J 1,2 3,3+/- 0,8 2680+/- 350 1670+/- 200 ugodni GROS Grobnik tonalit srednje ugodni JAVS Javornik dolomit -T 2+3 1 3 ugodni KNDS Knežji dol apnenec J323 ugodni KOGS Kog lapor, litotam. apnenec m22 2,6+/- 0,9 2120+/- 80 1240+/- 95 manj ugodni LEGS Legarje dolomit T21 14,9+/-2,1 2050+/-315 1140+/-160 manj ugodni LJU Ljubljana peščenjak C, P ugodni MOZS Možjanca apnenec K22, 3 ugodni PERS Pernice filiti srednje ugodni PDKS Podkum dolomit -T 2+3 1 3 8,8+/- 1,4 ali 2850+/-80 1840+/- 50 ugodni ROBS Robič apnenec -T 2+3 1 3 ugodni SKDS Skadanščina apnenec 1K21, 2 ugodni VISS Višnje apnenec K12 ugodni VNDS Vrh nad Dolskim peščenjak C, P ugodni VOJS Vojsko dolomit T21 ugodni ZAVS Zavodnje granodiorit 10,5+/- 2,8 2030+/- 345 940+/- 110 ugodni Preglednica 2. Geološke, geofizikalne in seizmogeološke značilnosti lokacij opazovalnic. Table 2. Geological, geophysical and seismogeological characterictics of location of seismic stations 44_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Ker pa so širokopasovni senzorji zelo občutljivi za spremembe temperature in pritiska, je nujno treba zagotoviti ustrezno mikrookolje za njihovo delovanje. Podatki o maksimalnih padavinah so pomembni za dimenzioniranje drenaže, podatki o atmosferskih razelektritvah pa za načrtovanje protistrelne zaščite instrumentov. Prav poškodbe zaradi strele so zaradi občutljivosti elektronskih naprav eden najpogostejših vzrokov okvar potresnih opazovalnic. Vremenske razmere lahko vnašajo v seizmične zapise tudi motnje, in sicer zelo močni nalivi, predvsem pa veter. Z uporabo klimatskih podatkov ocenjujemo dostopnost opazovalnice, ker je ta v območjih z visoko snežno odejo lahko v zimskih mesecih otežena ali celo onemogočena. Osončenost lokacije, ki je odvisna od klimatskih pogojev in reliefa, je pomembna pri napajanju s sončnimi celicami, za kar pa se nismo odločili zaradi slabih testnih rezultatov. Z analizo obstoječih javno dostopnih klimatoloških podatkov smo ocenili klimatske pogoje na izbranih lokacijah (Lesar, 1999). Analizirali smo povprečne in ekstremne temperaturne vrednosti, podatke o padavinah, vetrovnosti in osončenosti lokacij ter podatke o številu atmosferskih razelektritev. Analiza seizmičnega nemira Seizmični nemir na lokaciji, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora, je eno glavnih meril za oceno njene ustreznosti, ker poleg lastnosti nameščene seizmološke opreme (instrumentalni šum) pogojuje občutljivost potresne opazovalnice. Pri širokopasovnih opazovalnicah je signal v frekvenčnem območju med 0,01 in 50 Hz. Nemir v frekvenčnem območju med 0,1 in 1 Hz je povezan predvsem z vremenskimi pojavi in se spreminja s prehodom vremenskih front, visokofrekvenčni nemir nad 1 Hz pa je večinoma umetnega izvora (Jesenko in Živčic, 2001). Nivo seizmičnega šuma ugotavljamo z meritvami, ki pa navadno ne trajajo dovolj dolgo, da bi zajeli vse možne vire. Zato upoštevamo tudi vse druge znane in dalj časa trajajoče vire motenj, kot so vodotoki, slapovi, industrijski stroji (žage, bati, črpalke) in promet. Kratkotrajni viri motenj, npr. razstreljevanja v kamnolomih ali redkejši promet, so manj pomembni, ker lahko njihov vpliv zmanjšamo z ustrezno obdelavo podatkov. Poleg oddaljenosti vira nemira je pomembna tudi geološka podlaga, na kateri se vir nahaja, ta pa opredeljuje, kako se bo nemir z razdaljo dušil. Vire nemira smo ocenjevali z uporabo topografskih kart, statističnih podatkov o prometni obremenitvi in drugih virov iz področne literature. Podatke o načrtovanih virih seizmičnega nemira smo dobili iz prostorskih načrtov na upravnih enotah. Najpomembnejše pa so bile meritve nemira, ki smo jih izvedli na 43 lokacijah, a jih v tem članku podrobneje ne obravnavamo. Nivo nemira na raziskanih lokacijah je imel precejšen razpon, posebno pri višjih frekvencah. V splošnem smo najmanjši nivo nemira izmerili na lokcijah v južni Sloveniji, ki ležijo na krednih ali jurskih apnencih (Gosar in sod., 2000, 2001). Državna mreža potresnih opazovalnic 45 Gradbena in električna dela Za gradnjo potresnih opazovalnic smo najprej opravili predhodna dela (izdelava tipskega projekta, ugotavljanje informacij o premoženjsko-pravnih zadevah,...). Pri tem je bilo ob pripravi projekta leta 2000 ugotovljeno: 1 predvideni objekti štejejo za infrastrukturne objekte oziroma javno infrastrukturo državnega pomena oz. posebnega pomena za izvajanje obveznih republiških javnih služb za obrambo in zaščito (določbe 93. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO) in 45. člena Zakona o urejanju naselij (ZUN), 2 glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO) je bilo možno tovrstne objekte (v obsegu, predvidenem s tipskim projektom) graditi le na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja oz. enotnega gradbenega dovoljenja - postopek pri pristojni upravni enoti, 3 lokacije predvidenih potresnih opazovalnic so na območjih, ki so po planskih dokumentih občin kategorizirana kot nezazidljiva kmetijska zemljišča, kar pomeni, da je bilo za pridobitev lokacijske in gradbene dokumentacije potrebno predvsem: 3.1 izvesti parcelacijo (največja potrebna površina za postavitev opazovalnice je od 200 do 250 m2, parcele pa so večinoma precej večje) po odobritvi pristojne upravne enote; 3.2 pridobiti lastninsko pravico na zemljišču (po 8., 19. in 20. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) le z odobritvijo oz. pisnim soglasjem upravne enote) in 3.3 izvesti spremembo namembnosti (za tovrstne objekte po 8. členu ZKZ). Kratek opis potresne opazovalnice Za potrebe vzpostavljanja državnega omrežja potresnih opazovalnic v Sloveniji je bil predhodno izdelan tipski idejni projekt potresne opazovalnice s seizmometrom, nameščenim v tipskem jašku ali globoki vrtini. Osnovna izhodišča iz projektne naloge so bila: • zagotovitev trdnega stika senzorja (seizmometra) z osnovno kamnino, • onemogočanje vnosa dodatnega šuma in zaščita opreme pred vremenskimi vplivi ter temperaturnimi spremembami, • varovanje energetskih in morebitnih telekomunikacijskih vodov s strelovodno zaščito, • zagotavljanje dodatnega vira električne energije (24-urno avtonomno delovanje opazovalnice ob izpadu omrežne napetosti) in • zavarovanje pred pričakovanimi viri motenj in vandalizmom. Glede na izbor opreme za beleženje potresov je bil tipski idejni projekt obdelan v dveh različicah (zaradi zahtev lokalnih geoloških pogojev): • seizmološka opazovalnica s seizmometrom, nameščenim v tipskem jašku (različica 1) • seizmološka opazovalnica s seizmometrom, nameščenim v vrtini (različica 2) Osnovni elementi seizmološke opazovalnice so seizmometer, ki registrira potresno aktivnost, informacijsko-telekomunikacijski del opreme, ki skrbi za obdelavo, shranjevanje in prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov, in električna oprema, ki zagotavlja nemoteno napajanje naprav z električno energijo. 46 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 7. Gradbeni načrt izvedbe potresne opazovalnice. Figure 7. Building plan for the construction of a seismic station. Državna mreža potresnih opazovalnic 47 Slika 8. Primer izkopa na lokaciji Pernice. Opravljen je izkop v matično kamnino do globine cca 4,50 m. Figure 8. An example ofexcavation at Črešnjevec. Excavation was performed in consolidated rock up to approx. 4.5 m deep. Slika 9. Zaradi slabe geološke podlage je bilo potrebno ponekod senzor namestiti v vrtino. Primer vrtanja na Legarjah. Figure 9. Due to a poor geological base, it was necessary to install the sensor in a borehole at some locations. The example shows drilling works at Legarje. 48_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 10. Naslednja faza je betoniranje podlagejaška, v katerem so postavljeni instrumenti. Prikazano je stanje na lokaciji Goliše. Figure 10. The next phase is concreting the lining of the shaft in which instruments are to be placed. The example shows the situation at Goliše. Seizmometer in zajemalna naprava za pretvorbo analognega signala v digitalni signal sta nameščena v glavnem jašku (jašek A). Če je seizmometer nameščen na dnu jaška, gre za različico 1, če pa je seizmometer nameščen v globoki vrtini, gre za različico 2. Druga oprema je nameščena v plitvejšem pomožnem jašku (jašek B) zlasti zato, da na meritve ne vpliva 50 Hz šum iz omrežne napetosti. Oba jaška sta iz posebnega polietilenskega materiala PEHD (polietilen high density) in vsak zase obbetonirana. Razdalja med njima je 2 m. Na pomožnem jašku je nekovinski zračnik višine 1,2 m. Poleg podzemnega objekta stoji 4 m visok steber - lovilnik atmosferskih razelektritev. Okolica obeh jaškov je ograjena z žično ograjo. Glavni oz. merilni jašek (jašek A) je okroglega tlorisa (premer 0=140 cm) z redukcijo (premer 0=80 cm) proti vrhu in sega pri različici 1 največ do globine 5 m pod nivojem terena; (pri različici 2 pa sega do globine 3 m pod nivojem terena, kjer se nadaljuje v vrtino z jeklenimi ali polietilenskimi cevmi). Izkop gradbene jame je izveden z mehanizacijo in brez miniranja. Dno jaška je betonsko in nearmirano. Stene in dno jaška so med seboj dilatirani po delovnem stiku, nanos hidroizolacijske malte preprečuje dostop vode po dilataciji. Stene vstopnega dela jaška s pokrovom segajo nad nivo terena. Podzemni del jaška je obbetoniran s 30-centimetrskim betonom, nadzemni del pa je debel 15 cm. Vsi betonski deli jaška so iz vodotesnega betona. Državna mreža potresnih opazovalnic 49 Slika 11. Obbetoniranje postavljenih PHD jaškov, v katerih so nameščeni instrumenti (levo). Na nekaterih lokacijah je bil dovoz cevi do gradbišča pravi podvig, kot na primer na Čadrgu nad Tolminom (spodaj). Figure 11. Cementing works in the established PHD shafts, into which instruments are placed (left). At some locations, delivering ducts to the construction site turned into a real feat, such as in the case of Čadrg above Tolmin (below). Vsi PEHD-deli konstrukcije so ekstruzijsko varjeni, da je zagotovljena vodotesnost. Na notranji steni jaška so privarjene pohodne stopalke in dva nosilca 100 x 30 cm za pritrditev opreme. Jašek je na vrhu zaprt s kovinskim vodotesnim in z notranje strani toplotno izoliranim pokrovom iz stirodura, opremljenim s ključavnico. Pred razširitvijo v premer 50_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic 0=140 cm je sloj termoizolacije v obliki čepa z ročajem, ki se ob vstopanju v jašek odstrani. Čep je narejen iz stirodura. Obbetoniranje in kovinski pokrov zagotavljata požarno zaščito pred požari v naravnem okolju. Poleg merilnega jaška je pomožni jašek, prav tako v izvedbi PEHD (jašek B), v katerem je nameščena oprema, ki mora biti fizično ločena od opreme (zajemalne naprave) v merilnem jašku. Pomožni jašek ima premer 0 120 cm, na steno so privarjeni vstopna PEHD-lestev, dva nosilca 50 cm x 30 cm za pritrditev opreme ter zaščitna stopnica nad električno razdelilno omarico. Jašek je odzračevan z nekovinsko cevjo 0 10 cm dolžine 120 cm, ki je sidrana v sloj obbetoniranja. Jaška sta povezana z vodotesno izvedenima (varjenima) PEHD-cevema v globini 0,8 m, po katerih tečejo električne napajalne (12 V) in signalne instalacije. Pomožni jašek ima na drugi strani še dva kabelska izvoda za električni kabel napetosti 220 V in telefonsko linijo (potek gradnje posameznih faz je prikazan na slikah 7 do 12). Slika 12. Betoniraranje seizmičnega in pomožnegajaška. Figure 12. Concreting of the seismic and auxiliary shaft. Ločeno od jaškov je na samostojen točkovni temelj postavljen 4-metrski kovinski steber 0 10 cm kot lovilnik atmosferskih razelektritev (strelovod) (slika 13). Okoli opazovalnice so položeni ozemljitveni trakovi v skupni dolžini 180 m, ki omogočajo predpisano vrednost ozemljitve. Območje jaškov je ograjeno z ograjo višine 2 m, postavljeno na notranjo stran od parcelne meje. V ograji so dvokrilna vrata za dostop peš ali z vozilom. Do lokacije opazovalnice je položen električni kabel (slika 14). Območje okrog jaškov je urejeno v obliki platoja oz. v rahlem naklonu stran od vstopnih odprtin, s čimer je zagotovljeno učinkovito odtekanje meteorne vode oz. v pomladanskem času snežnice. Vse površine, prizadete zaradi del, so rekultivirane (sliki 15 in 16). Državna mreža potresnih opazovalnic 51 Slika 13. Končana dela na betonskihjaških, postavitev strelovoda in razpeljava valjanca strelovodnega sistema. Dela na potresni opazovalnici Vojsko. Figure 13. Completed works on concrete shafts, installation of the lightning conductor and the rolled strip of the lightning protection system. Ongoing works at the Vojsko seismic station. Slika 14. Ponekod je bilo potrebno pripeljati telefonski in električni kabel več sto metrov daleč. Figure 14. At some locations, the telephone and power cables had to be brought in from supply points that were more than several hundred meters away. 52 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 15. Končana potresna opazovalnica Gorjuše v Triglavskem narodnem parku, kjer je žičnato ograjo zamenjal električni pastir. Figure 15. The completed seismic station ofGorjuše in Triglav National Park, where an electric fence controller was used instead of wire fence. Slika 16. Končni izgled potresne opazovalnice (Čadrg nad Tolminom). Figure 16. The final appearance ofthe seismic station (Čadrg nad Tolminom). Državna mreža potresnih opazovalnic 53 Oprema na potresnih opazovalnicah Na potresnih opazovalnicah državne seizmološke mreže je nameščena občutljiva oprema, ki stalno beleži nihanje tal. Seizmografi ponavadi beležijo hitrost premikanja podlage, nekateri sistemi pa merijo tudi pospešek nihanja podlage. Sodobne merilne seizmološke naprave so zmožne zaznati vibracije, ki so več kot milijonkrat šibkejše od tistih, ki jih lahko zazna človeško telo. Seizmografi so opremljeni z natančno uro, tako da dobimo zabeleženo nihanje tal kot funkcijo časa. Ura mora biti točna, saj lahko le tako primerjamo med seboj zapise potresa, ki so ga zabeležile različne opazovalnice v Sloveniji in drugod po svetu, ter uporabimo tak podatek za nadaljnjo obdelavo. . antena GPS sprejemnika GPS antenna usmerjevalnik 2 router baterija 3 battery . baterijski polnilnik battery charger j- Q730 zajemalna enota Q730 acquisition unit CMG 40T seizmometer b CMG 40T seismometer Slika 17. Shematski prikaz potresne opazovalnice. V merilnem jašku vidimo senzor in zajemalno napravo, ostala oprema za napajanje in komunikacijo pa je v pomožnem jašku. Figure 17. Schematic presentation of a seismic station. A sensor and an acquisition unit in the measuring shaft; the remaining equipment for power supply and communication is installed in the auxiliary shaft. 54 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 18. Pogled v jašek z merilnimi instrumenti. Senzorje postavljen na podlago in s toplotno izolacijsko steno ločen od ostalega prostora z zajemalno napravo. Figure 18. View from above of the shaft with measuring instruments. The sensor is installed on a foundation and separated from the rest ofthe space, containing the acquisition unit, by a thermally insulated wall. Slika 19. Pomožni jašek z brezprekinitvenim napajanjem in modemom in usmerjevalnikom za prenos podatkov. Figure 19. The auxiliary shaft with uninterrupted power supply, a modem and a router for the transfer ofdata. Državna mreža potresnih opazovalnic 55 Osnovna sestavna dela seizmografa sta seizmometer, to je senzor za zaznavanje nihanj tal, in zajemalna enota za beleženje seizmičnih signalov, ki skrbi za zajem signala iz senzorja, pretvorbo v digitalno obliko, opremljanje podatkov s točno uro, manipulacijo podatkov in hranjenje oziroma pošiljanje podatkov v središče za obdelavo podatkov (SOP) (slike 17, 18 in 19) (Vidrih in sod., 2002, 2003, 2004; Živčic in sod., 2006). Značilnosti seizmološke merilne opreme Zgodovinski viri navajajo, da je v Italiji že leta 1875 Cecchi skonstruiral prvi instrument, ki naj bi imel že vse funkcije seizmografa. Od tedaj pa do danes so se ti sistemi zelo spremenili in izboljšali. Še na začetku prejšnjega stoletja so bili seizmografi nihala z velikimi masami, tudi nekaj deset kilogramov, in z natančno narejenimi prenosnimi mehanizmi, ki so zapisovali gibanja tal na osajen papir. Potresna opazovalnica je potrebovala osebo, ki je tak papir zamenjevala in obdelala, da je podaljšala obstojnost. Tudi danes najpogosteje uporabljamo seizmometre inercialnega tipa, kjer je utež prek vzmeti povezana z ohišjem. Vendar so v sodobnih seizmometrih mase uteži majhne, le nekaj gramov. Premikanja tal ne merimo s spremembo položaja uteži glede na referenčno točko, ki je v ohišju senzorja, ampak premik uteži kompenziramo s povratno električno generirano silo. Tako ostaja utež v ravnovesni legi. Sila, ki je potrebna, da ostane utež v ravnovesni legi kljub nihanju podlage, pa je naš podatek o nihanju podlage. Takšni senzorji v primerjavi s pasivnimi senzorji delujejo v širšem frekvenčnem območju z boljšimi dinamičnimi karakteristikami. Na izhodu iz seizmometra merimo spremembo napetosti, ki je sorazmerna hitrosti nihanja podlage, v nekaterih primerih pa pospešku nihanja podlage. Natančnejšo relacijo nam pove prenosna funkcija sistema. Seizmometri so samostojne enote, sestavljene iz treh senzorjev, ki merijo premikanje podlage v treh pravokotnih smereh. Na ta način dobimo prostorsko predstavo nihanja podlage. Sodobni seizmometri merijo nihanje podlage od frekvence 50 Hz pa do periode nekaj deset sekund. Izbira seizmometra je odvisna od namena opazovanja in kakovosti podlage. Periode potresnih valov so odvisne od moči potresa ter oddaljenosti potresne opazovalnice od žarišča potresa in so lahko od nekaj stotink sekunde pa do nekaj ur. V preteklosti so namestili več pasivnih seizmometrov z različnimi frekvenčnimi karakteristikami. Sodobni širokopasovni seizmometri imajo boljše karakteristike, vendar še vedno ni seizmometra, ki bi lahko pokrival tako velik frekvenčni razpon, zato izberemo instrument, ki bo pokrival območje namembnosti potresne opazovalnice. Pri natančnem opazovanju seizmičnosti je treba zaznati tudi zelo šibke potrese, ki sicer ne povzročajo škode, vendar veliko povedo o seizmičnih značilnostih opazovanih prelomov. Na kakovost zaznavanja šibkih seizmičnih signalov vpliva instrumentalni šum instrumenta, ki ga primerjamo z NLNM (new low noise model). Leta 1993 je Peterson izbral podatke iz 75 potresnih opazovalnic z vsega sveta, ki so bile v smislu seizmičnega šuma izredno mirne. Ugotovil je, da obstaja minimalni seizmični šum, ki v naravi skoraj nikoli ni zabeležen, manjši seizmični šum lahko beležimo le v posebnem laboratorijskem okolju. Minimalni seizmični šum je odvisen od frekvence. Spektralna gostota minimalnega seizmičnega šuma je znana kot NLNM. Kakovostni seizmometri morajo torej zaznati na določenem opazovanem frekvenčnem območju manjši šum, kot je definiran z NLNM (Jesenko, Živčic, 2001). 56_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Pomemben podatek je tudi dinamično območje seizmometra. Dinamično območje seizmometra je izraženo v decibelih (dB) in je razmerje med največjim in najmanjšim signalom, ki ga lahko seizmometer zabeleži. Najmanjši signal, ki ga lahko seizmometer beleži, je njegov lastni šum. Največji signal, ki ga lahko seizmometer zabeleži, je odvisen od konstrukcije samega seizmometra. Dinamično območje lahko povečamo s kombinacijo dveh instrumentov, seizmometra in akcelerometra. Akcelerometer je v resnici seizmometer, ki beleži pospešek nihanja podlage. Je manj občutljiv instrument, beleži pa lahko zelo močna nihanja podlage. V neposredni bližini seizmometra je enota za zajemanje in pretvorbo analognih podatkov. Sodobni zajemalni sistemi so neke vrste mikroračunalniki. Podatke vzorčimo s 24-bitno analogno/digitalno pretvorbo, z resolucijo, ki je večja kot 140 decibelov. Vsak vhodni signal vzorčimo neodvisno. Končna frekvenca vzorčenja je odvisna od namembnosti potresne opazovalnice, za opazovanje lokalnih potresov je to ponavadi dvesto vzorcev na sekundo. Zajemalne aparature imajo vgrajen GPS-sprejemnik točnega časa in tako opremljajo seizmične podatke s točno uro, kjer je ura usklajena bolje kot na milisekundo natančno. Podatki se nato hranijo na lokalnem pomnilniku in se po komunikacijskih poteh pošiljajo v SOP (slika 20). Sodobne potresne opazovalnice so brez oskrbovalnega osebja, podatki se iz vseh potresnih opazovalnic zajemajo, obdelujejo in shranjujejo v SOP, kjer je ponavadi nameščena delovna postaja s posebno programsko opremo za obdelavo seizmoloških podatkov, zaznavanje dogodkov, preliminarno avtomatsko obdelavo in obveščanje (Willmore, 1979; Vidrih in sod., 2003). Zajemalna enota Quanterra Q730 Slovenska državna seizmološka mreža je opremljena z zajemalnimi enotami Quanterra Q730 z resolucijo nad 140 dB in občutljivostjo LSB (Least Significant Bit) 1,9 mV. Srce zajemalne enote je 32-bitni procesor Motorola iz razreda 68. Q730 ima na vhodu tri (oziroma 6, če je na opazovalnici še EpiSenzor) neodvisne 24-bitne analogno-digitalne pretvornike z vzorčenjem 200, 20 in 1 vzorec na sekundo. Vzorčenje 200 vzorcev na sekundo je namenjeno opazovanju bližnjih potresov, vzorčenji 20 in 1 vzorec na sekundo pa oddaljenim potresom. Za A/D pretvorbo je uporabljena štiristopenjska modulacija sigma-delta z osnovno frekvenco vzorčenja 20 kHz, nižje frekvence vzorčenja dobimo s pomočjo digitalne obdelave signala z decimacijo in digitalnim filtriranjem. Za točen čas skrbi enota GPS, dogodki so označeni s časom UTC nad eno milisekundo natančno. Q730 ima vgrajeno še komunikacijsko kartico in pošilja podatke prek državnega računalniškega omrežja v središče za obdelavo podatkov skoraj v realnem času, kjer se ti podatki shranjujejo in naknadno obdelujejo. Dimenzije Q730 so 22 x 41 x 59 cm in deluje v temperaturnem območju od - 10 °C do + 70 °C. Napaja se z 12-voltno enosmerno napetostjo in povprečno porablja moč 12 W. Seizmometer CMG-40T Slovenska državna mreža potresnih opazovalnic je opremljena s seizmometri CMG-40T proizvajalca Guralp Ltd. iz Velike Britanije. Seizmometer CMG-40T je trikomponentni Državna mreža potresnih opazovalnic 57 seizmometer s hitrostnim odzivom v frekvenčnem območju med 50 Hz in 0,03Hz (periodo 30 sekund) in dinamičnim območjem nad 145 dB. Seizmometer meri hitrost nihanja podlage. Izvedba za namestitev na prostem površju je valjaste oblike, visok je 23 cm in ima premer 17 cm. Seizmometer za v vrtino je visok 94 cm in ima premer 9 cm. Teža seizmometra je 5 kilogramov in deluje v temperaturnem območju od - 10 °C do + 60 °C. Napaja se z 12-voltno enosmerno napetostjo in porablja tok okoli 50 mA. Pretvorbe premika tal v električni signal ne moremo opisati le z enostavno linearno zvezo, ker vseh sil, ki vračajo maso v ravnovesno lego, nikoli ne moremo zanemariti. Zato moramo poznati senzorjeve dinamične lastnosti, ki so podane z jezikom Lapaceove transformacije. V ohišju so trije senzorji, ki so postavljeni pravokotno drug na drugega z natančnostjo nad 0,2°, kar omogoča prostorsko oceno hitrosti nihanja podlage. Seizmometer je po dogovoru postavljen na podlago tako, da senzorji kažejo v smeri sever-jug, vzhod-zahod in v vertikalni smeri. Senzor je kondenzatorski merilnik premikov z elektromagnetno povratno zanko. Silo v povratni zanki, ki povzroči, da utež kljub nihanju tal ostaja v ravnovesni legi, ustvarimo z uporabo dveh parov tuljav. Teža uteži v senzorju je 36 gramov na horizontalni usmeritvi in 34 gramov za vertikalen senzor. S kalibracijsko tuljavo senzorju lahko vsiljujemo premike nihala in s tem ponaredimo nihanje tal ter tako preverimo kakovost delovanja senzorja oziroma spremembe v lastnostih prenosne funkcije (Tasič, 2004a, 2005). Akcelerometer EpiSensor EpiSensor je trikomponentni merilnik pospeškov s frekvenčnim območjem od 0 do 200 Hz in teoretičnim dinamičnim območjem nad 155 dB. Senzor je nastavljen tako, meri pospeške do ± 2 g, pri čemer je g težnostni pospešek. Senzorju lahko nastavljamo dinamično območje od ± 0,25 g do ± 4 g. EpiSensor model FBA ES-T je valjaste oblike, visok 6,2 cm in ima premer 13,3 cm. Instrument je težak slaba dva kilograma in deluje v temperaturnem območju od - 20 °C do + 70 °C. Napaja se z 12-voltno enosmerno napetostjo in porablja tok okoli 35 mA. EpiSensor sestavljajo trije miniaturni senzorji, ki so postavljeni pravokotno drug na drugega z napako pod 1 %. Posamezen senzor je merilnik pospeškov, ki deluje po principu ravnovesja sil in jih poznamo pod imenom FBA (force balance accelerometer). V našem primeru je kondenzatorski merilnik premikov z elektromagnetno povratno zanko. Pri teh merilnikih premik uteži kompenziramo s povratno električno generirano silo. Tako ostaja utež v ravnovesni legi, merimo pa tok, ki je potreben za ustvarjanje ravnovesja. Senzor je opremljen še s kalibracijsko tuljavo, vendar Quanterra Q730 nima vgrajenega kalibracijskega sistema tudi za dodatni instrument, v našem primeru EpiSensor. Tako lahko preverjamo stabilnost prenosne funkcije EpiSnesorja posredno, z zabeleženimi dogodki na obeh instrumentih. Akcelerometer je po dogovoru postavljen na podlago tako, da senzorji kažejo v smeri sever-jug, vzhod-zahod in v vertikalni smeri. Pretvorbe premika tal v električni signal ne moremo opisati le z enostavno linearno zvezo, ker vseh sil, ki vračajo maso v ravnovesno lego, nikoli ne moremo zanemariti. Zato moramo poznati senzorjeve dinamične lastnosti, ki so ponavadi podane z jezikom Laplaceove transformacije. Lastnosti prenosne funkcije senzorja natančneje opišemo s poli in ničlami. Kakovost meritve moti šum, ki nastane na posameznih komponentah senzorja (elektronika, vzmet, termična nestabilnost). Lastni šum R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic 58 EpiSensorja je večji kot pri seizmometru CMG-40T, kar lahko preverimo na lokacijah, kjer sta oba senzorja postavljena drug ob drugem (Tasič, 2004a; Tasič in sod., 2005, 2006). Ostala oprema na potresni opazovalnici Na potresni opazovalnici imamo tudi brezprekinitveno napajanje z avtonomijo do 24 ur, z izhodom 12-voltne enosmerne napetosti in 230-voltne izmenične napetosti ter opremo za komunikacijo, ki je odvisna od tipa komunikacije. Vsa oprema je zaščitena s prenapetostno zaščito. Vsaka potresna opazovalnica ima svoje lokalno računalniško omrežje in je prek usmerjevalnika in modema vključena v državno računalniško mrežo. Prenos podatkov Izbira prenosnega sistema za prenos podatkov s potresnih opazovalnic do središča za obdelavo je zelo pomembna pri načrtovanju mreže potresnih opazovalnic. Zanesljivo izvajanje nalog mreže je odvisno od zanesljivosti prenosa in kakovosti prenesenih podatkov. Na odločitev, kateri prenosni sistem bomo izbrali, pa vpliva tudi cena. Na izbiro vrste prenosa podatkov vplivajo: • zahtevana prenosna širina, • želena zanesljivost prenosa (BER - bit error rate, ki se kaže v deležu napačnih bitov glede na celotno količino bitov pri prenosu in se meri v 10 na negativno potenco; 10 -6 pomeni, da je bil pri 1.000.000 prenesenih bitov en napačen), • prenosni protokol. Tem zahtevam morajo ustrezati infrastruktura prenosnega omrežja, razpoložljiva denarna sredstva za delovanje mreže in rezultati delovanja mreže. V seizmologiji se uporablja več vrst prenosnih sistemov, od žičnih povezav do satelitskih kanalov. Med seboj se razlikujejo po značilnostih, kot so prepustnost, zanesljivost delovanja, največja oddaljenost, robustnost glede na rušilni potres in cena gradnje prenosnega sistema ter prenosa podatkov. Da bi zadostili zahtevi po čim hitrejšem obveščanju javnosti in ustreznih služb, je bil izbran tak način delovanja mreže, ki zahteva neprekinjen prenos podatkov z vseh opazovalnic brez zakasnitve v središče za obdelavo podatkov. Izbrani prenosni sistem mora delovati zanesljivo in pri prenosu ne sme prihajati do izgube podatkov. Slaba stran tega prenosnega sistema je visoka cena. Zajemalna naprava Quanterra Q730 omogoča več preskušenih načinov prenosa podatkov. Uporabnik določi vrstni red prenosa različnih vrst podatkov, kot so na primer posamezni dogodki ali neprekinjeno zajemanje nihanja Zemlje po enem kanalu z običajnim serijskim protokolom. Vgrajena kartica Ethernet omogoča uporabo računalniškega mrežnega protokola TCP/IP za prenos podatkovnih paketov, ki ima že vgrajen modul za odpravo napak med prenosom, omogoča pa tudi nadzor delovanja merilnega sistema in nastavitve Državna mreža potresnih opazovalnic 59 parametrov iz središča. Za trikanalni sistem je zahtevana največja prenosna hitrost 20,7 kb/s, za šestkanalni pa 39,5 kb/s. V praksi sta ti dve hitrosti zaradi stiskanja podatkov pri prenosu nižji. Ker smo kot državni organ vključeni v hitro komunikacijsko omrežje državnih organov (HKOM), ki je razvejano po vsej državi, smo ga uporabili tudi za prenos podatkov s potresnih opazovalnic. Omrežje HKOM je namenjeno medsebojnemu telekomunikacijskemu povezovanju ustanov javne uprave Republike Slovenije ter gospodarskim družbam, ki opravljajo storitve za te ustanove ali v njihovem imenu in povezuje že več kot 1200 lokalnih računalniških omrežij. Upravljavec omrežja HKOM je DEUP (Direktorat za e-upravo in upravne postopke) pri Ministrstvu za javno upravo, ki prek njega omogoča uporabo storitev javne uprave tako občanom kot tudi pravnim subjektom. Poleg medsebojne povezljivosti ustanov omrežje HKOM omogoča tudi vse standardne omrežne storitve, kot so: povezava v Internet, elektronska pošta, spletne strani, oddaljen dostop v omrežje, varnost, sistem za odkrivanje vdorov in njihovo preprečevanje, avtentizacija, avtorizacija in obračunavanje prenosa. Omrežje HKOM sestavljata dve med seboj povezani prenosni plasti - fizična prenosna plast in logična prenosna plast. Fizični prenosni nivo sestavljajo vozlišča in njihove medsebojne povezave ter povezave od končnih uporabnikov (lokalnih računalniških omrežij uporabnikov) do teh vozlišč. Posebej pomembno pri celotnem omrežju je: • prenos podatkov po fizičnih vodih, saj so ti v lasti in vzdrževanju Telekoma; • priključitev naprav za prenos podatkov po fizičnih vodih (modemi), ki so na eni strani priključeni na fizično vozlišče, na drugi strani pa na fizične vode; • medsebojna sinhronizacija vozlišča in modema (enostavno prilagajanje prenosne hitrosti, možnost dinamičnega dodeljevanja pasovne širine v času različne obremenjenosti omrežja); • medsebojna sinhronizacija modema na strani vozlišča in končnega uporabnika; • nadzor nad delovanjem fizične povezave. Logični nivo sestavljajo usmerjevalniki, ki medsebojno usmerjajo promet med posameznimi končnimi uporabniki. Delujejo po strogih zahtevah, saj je treba zagotoviti kar največjo optimizacijo medsebojnih povezav. Odločili smo se za prenos podatkov po fizičnih vodih (najete linije) do najbližje vstopne točke v HKOM. Tako so v HKOM vključene potresne opazovalnice Kog (KOGS), Grobnik (GROS), Pernice (PERS), Dobrina (DOBS), Legarje (LEGS), Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES), Podkum (PDKS), Bojanci (BOJS), Možjanca (MOZS), Gorjuše (GORS), Cerknica (CEY) in Robič (ROBS). Zajemalna enota Q730 je vključena v usmerjevalnik in prek modema na linijo. Modem in usmerjevalnik sta prek razsmernika priključena na akumulator, ki zagotavlja neprekinjeno delovanje aparatur ob izpadu omrežne napetosti 230 V. 60 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic O ž o® 1 O Sun 10 Sun A Državna mreža potresnih opazovalnic 61 Slika 20. (prejšnja stran) Središče za obdelavo podatkov sestavljajo: 1 - usmerjevalnik povezuje središče za obdelavo podatkov z državnim računalniškim omrežjem 2 - koncentrator omogoča zvezdno topologijo lokalnega omrežja 3 - omrežni časovni strežnik NTS-90 zagotavlja točno časovno bazo 4 - antena GPS sprejemnika 5 - Ultra-10 delovna postaja za zajem in obdelavo podatkov v stvarnem času 6 - Ultra-10 delovna postaja za obdelavo podatkov 7 - tračna enota za shranjevanje podatkov s kapaciteto 72 GB 8 - tiskalnik 9 - brezprekinitveno napajanje omogoča enourno delovanje ob izpadu omrežja Figure 20. (previous page) The Data Processing Centre consists of: 1 - a router links the Centre to the national computer network 2 - a concentrator enabling a star topology of the local network 3 - a NTS-90 network timeserverproviding an accurate time base 4 - a GPS receiver antenna 5 - an Ultra-10 working station for data acquisition and processing in real-time 6 - an Ultra-10 working station for data processing 7 - a band unit for data storage, with a capacity of 72 GB 8- a printer 9- uninterrupted power supply allows one-hour operation in the event ofany failure Potresne opazovalnice so zaradi zahteve po čim manjšem seizmičnem nemiru, ki ga povzročajo urbana okolja, industrija in promet, umaknjene od naselij in zato tudi od komunikacijskih poti. Zaradi prevelikih stroškov napeljave telefonskih vodov smo za sedem potresnih opazovalnic za brezžični prenos podatkov uporabili GSM-omrežje. Ker je GSM-omrežje za prenos podatkov prepočasno (9,6 kb/s), je uporabljena hitra tokokrogovna komutirana podatkovna povezava HSCSD (High Speed Circuit Switched Data), ki omogoča izmenjavo podatkov s hitrostjo do 38 kb/s. HSCSD omogoča združevanje več povezav GSM v eno samo prenosno pot. GSM-kanal je razdeljen na osem časovnih intervalov. Vsaki aktivni (pogovorni ali podatkovni) povezavi pripada en interval, kar pomeni, da lahko en kanal hkrati uporablja osem uporabnikov. HSCSD omogoča združevanje več kanalov (do štiri) v eno samo prenosno pot. Skupna prenosna pot je tako do 4-krat večja in znaša 38 kb/s. Prenosna hitrost ni stalna, saj imajo pogovori prednost pred podatki, zato je odvisna od zasedenosti omrežja. Za vsako zvezo sta potrebna dva GSM-modemska terminala, prvi je nameščen na opazovalnici, drugi pa v središču za obdelavo podatkov in je vključen direktno v lokalno omrežje Urada za seizmologijo in geologijo. Uporabili smo GSM-terminale Nokia 30. Ta način prenosa podatkov je bil uporabljen za prenos podatkov z opazovalnic Višnje (VISS), Gornji Cirnik (GCIS), Zavodnje (ZAVS), Javornik (JAVS), Čadrg (CADS), Vojsko (VOJS) in Knežji dol (DOLS) (Sinčič, Tasič, 2004). Zaradi dragega prenosa podatkov in zaradi širitve omrežja Telekoma smo uvedli prenos podatkov z opazovalnic Višnje, Vojsko in Čadrg po ADSL, z opazovalnic Gornji Cirnik, Zavodnje, Javornik, Gornja Briga (GBRS) in Knežji dol (KNDS) pa dvosmerno satelitsko povezavo Satlynx v internet, ki jo omogoča Sensolink in smo jo preiskusili na potresni opazovalnici Črni Vrh (CRNS). Opremo opazovalnice sestavljajo satelitska antena, RF vhodno/izhodna enota, podatkovna enota in usmerjevalnik Cisco 1601. Podatki potujejo po satelitu do vozlišča v Backnangu v Nemčiji, potem pa po internetnem omrežju prek požarne pregrade v HKOM. Dobavitelj nudi različne prenosne hitrosti, pri čemer je hitrost v smeri proti vozlišču nižja, 2048/1024 kb/s, 1024/256 kb/s in 62_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic 512/128 kb/s. Za prenos podatkov s potresne opazovalnice zadostuje že hitrost 512/128 kb/s. Slabost te vrste prenosa je, da podatki prihajajo z nekaj večjo zakasnitvijo (do 2 sekundi) v središče za obdelavo (Sinčič, Tasič, 2006). Središče za obdelavo podatkov Vsi podatki, ki jih zajamejo instrumenti na potresnih opazovalnicah, se neprekinjeno prenašajo po računalniškem omrežju v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Uradu za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje. Sistem, potreben za zajem podatkov z opazovalnic, sestavljajo dva strežnika SunFire V250 z operacijskim sistemom Solaris 9 in programsko opremo Antelope, delovna postaja SunBlade 100 za pregled zapisov in ročno analizo podatkov, tiskalnik HP 4050 za takojšnje tiskanje avtomatskih analiz potresov in tračna enota DLT Tape VS80 za arhiviranje podatkov. Vse enote razen tiskalnika so priključene na brezprekinitveno napajanje, ki omogoča večurno delovanje sistema ob izpadu omrežne napetosti (slika 20). Podatki iz potresnih opazovalnic in tujih seizmoloških centrov neprekinjeno prihajajo v SOP v stvarnem času, kjer poteka takojšnja obdelava in začasno shranjevanje in samodejno obveščanje seizmologov o mogočih dogodkih. Programski paket Antelope skrbi za zajem in prenos podatkov, samodejno obdelavo in arhiviranje, interaktivni nadzor opreme na opazovalnicah, nadzor delovanja sistema, detekcijo dogodkov, interaktivno analizo, lociranje potresov in distribucijo seizmoloških podatkov. Sistem ANTELOPE System ANTELOPE drugi seizmološki centri./ pkp uvoz podatkov from external sites orb import drugi seizmološki centri to external sites Slika 21. Shematski prikaz sistema Antelope Figure 21. Schematic presentation of the Antelope system. Programski paket Antelope sestavlja več kot 450 modulov, ki jih je mogoče zložiti v sistem, prilagojen vsakemu uporabniku. Ker so posamezni moduli dobro dokumentirani, lahko uporabniki sami upravljajo sistem in ga tudi nadgrajujejo. Vsak modul ima datoteko s parametri, kar omogoča popolno kontrolo nad sistemom. Medtem ko so osnovni moduli binarna koda in torej nespremenljivi, pa je številne module mogoče spreminjati. Pisanje dodatnih modulov je močno olajšano z vmesniki za programske jezike C, PERL in TCL/TK (slika 21). Državna mreža potresnih opazovalnic 63 Antelope sistem se pogovarja z zajemalnimi enotami prek zajemalnih modulov. Za vsako vrsto zajemalnih enot potrebujemo ustrezni modul. V paketu obstajajo moduli za celo vrsto zajemalnih enot, lahko pa napišemo tudi svoje. Namen zajemalnih modulov je sprejem podatkov s senzorja in podatkov o stanju zajemalne enote ter njihovo posredovanje v podatkovni krožni pomnilnik (PKP). Zajemalne enote pošiljajo podatke v podatkovnih nizih s frekvencami vzorčevanja 1 Hz, 20 Hz in 200 Hz, kar nanese okoli 2 Gb podatkov na dan. Analiza lokalnih potresov poteka na podatkovnih nizih s frekvenco vzorčenja 200 Hz. Ostali nizi se uporabljajo pri analizi oddaljenih potresov, služijo pa tudi kot rezerva ob izpadu komunikacije med postajo in informacijskim omrežjem HKOM. Podatki prihajajo v središče iz zajemalnih enot prek protokola TCP/IP. 18 zajemalnih enot je s centrom povezanih po najetih telefonskih vodih, 7 pa jih uporablja brezžično telefonijo. Zajemalne enote pošiljajo podatke na določeno IP-številko in vrata. Vsi podatki lokalne mreže se zbirajo v ursg1:snrs. Za vrata lahko namesto številk uporabimo tudi imena. Preslikave so zapisane v posebni datoteki. Slika 22. Virtualna mreža tujih potresnih opazovalnic, iz katerih dobivamo podatke v realnem času. Podatke prenašamo iz opazovalnic iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Češke, Romunije in Bolgarije. Figure 22. Virtual network of foreigen seismic stations from which we receive real-time seismic data. The data are transfered from Italy, Austria, Croatia, Hungary, Slovakia, Czech Republic, Romania and Bulgaria. Razvoj računalniških komunikacij je v zadnjem času omogočil tudi nastanek tako imenovanih virtualnih mrež potresnih opazovalnic. Samo opazovalnico in na njej nameščeno opremo vzdržuje lokalna institucija, vendar so podatki dosegljivi vsem zainteresiranim, tudi 64_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic iz drugih delov sveta. Tako v Sloveniji v središču za zbiranje in obdelavo podatkov podatke slovenske državne mreže integriramo s podatki nekaterih opazovalnic iz sosednjih držav (Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske). Na ta način povečamo območje bolj natančnega določanja žariščnih parametrov ter se lažje izognemo izpadu in nasičenosti zapisov v primeru močnega potresa. Za spremljanje potresne aktivnost v širši regiji v realnem času pridobivamo podatke iz še nekaterih držav osrednje in jugovzhodne Evrope. Seveda so tudi naši podatki na voljo vsem zainteresiranim institucijam v tujini. Prednosti virtualnih mrež so predvsem v tem, da so opazovalnice in oprema vzdrževane lokalno, podatki pa dostopni globalno. Upravljalcem virtualnih mrež je na voljo možnost, da za določen namen od vseh ponujenih zapisov v svojo konfiguracijo vključijo le tiste najbolj primerne (slika 22) (Živčic in sod., 2005; Živčic, 2006). ^ qtmon ^ Slika 23. Antelope upravljalni sistem v središču za obdelavo v Ljubljani. Figure 23. The Antelope management system in the Ljubljana Centre for Data Processing. Da bi zmanjšali možnost vdora v sistem, se podatki iz sosednjih držav zbirajo na računalniku zunaj notranjega omrežja in se potem prenesejo na ursg1:imp. Podatke prejemamo iz Državna mreža potresnih opazovalnic 65 Osrednjega instituta za meteorologijo in geodinamiko iz Dunaja (ZAMG), Univerze Trst iz Trsta (DST), Centra za seizmološke raziskave, Instituta za oceanografijo in geofiziko iz Trsta (OGS), Geofizikalnega instituta češke akademije znanosti iz Prage (CAS) in Geofizikalnega zavoda Antona Mohorovičica Univerze v Zagrebu iz Zagreba (GZAM). Slika 24. Seizmolog pri vsakodnevnem opravilu v središču za obdelavo podatkov. Figure 24. A seismologist during daily work in the Centre for Data Processing. Znotraj sistema Antelope se podatki pretakajo skozi mehanizem, imenovan podatkovni krožni pomnilnik (PKP), ki je srce sistema. Vsak PKP je upravljan s programom observer. Vmesniški moduli vpisujejo podatke, zajete na opazovalnicah, v eno ali več enot PKP, ki jih uporabimo tudi za pošiljanje ukazov na opazovalnice. Podatke lahko uvozimo v PKP tudi iz enot PKP drugih seizmoloških centrov. V enoti PKP se shranjujejo zajeti podatki opazovalnic in rezultati obdelav teh podatkov. Antelope vsebuje programske module, ki omogočajo avtomatsko detekcijo, določanje vstopnih časov, združevanje dogodkov, lociranje, oceno magnitude in arhiviranje v stvarnem času. Vsak modul deluje kontinuirano kot samostojen program, pobira vhodne podatke in odlaga izhodne v enoto PKP. Izhodni podatki iz enote PKP lahko potujejo na drugo enoto PKP ali na arhivske module, ki arhivirajo vhodne podatke iz opazovalnic in rezultate analiz v seizmični informacijski sistem, v podatkovno zbirko. Naknadno lahko podatke obdelujemo s programskimi moduli podatkovne zbirke. Vse vrste programskih modulov sistema Antelope upravljajo in nadzirajo administratorski programski moduli. Paket Antelope vsebuje tudi številne module za kontrolo delovanja sistema. Nekateri med njimi so grafični, tako da lahko uporabnik enostavno spremlja dotok surovih podatkov v PKP in nadzira hitrost prenosa podatkov ter zamude podatkov s posameznih opazovalnih mest. Nadzirati je mogoče tudi delovanje posameznih modulov s spremljanjem obremenitve procesorja in uporabe diskov. 66 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic AKTIVNOSTI OB POTRESU ACTIVITY at EARTHQUAKE zaznavanje dogodka event detect avtomatska analiza automatic analysis parametri potresa earthquake's data obveščanje seizmologa notify seismologist WWW CORS GSM SMS NEIC ORFEUS AKTIVNOSTI DEŽURNEGA SEIZMOLOGA OB POTRESU SEISMOLOGIST ON DUTY ACTIVITY AT EARTHQUAKE J Slika 25. Shema avtomatskih aktivnosti in ukrepanje dežurnega seizmologa ob močnejšem potresu. Figure 25. A diagram ofautomatic activities and actions of the duty seismologist during a stronger earthquake. Grafični vmesnik Qtmon omogoča uporabniku pregled nad delovanjem instrumentov na opazovalnicah in prenosom podatkov. Za vsako opazovalnico so prikazani čas neprekinjenega delovanja opazovalnice, hitrost poteka prenosov podatkov, geografske koordinate in nadmorska višina opazovalnice, kakovost sprejema GPS-sprejemnika, stanje notranje ure, časovna zakasnitev pri zadnji sinhronizaciji ure in zakasnitev podatkov. Grafični nadzorni program Rtm z grafičnim uporabniškim vmesnikom prikazuje delovanje vseh procesov sistema Antelope in posameznih enot strežnika: obremenitev centralne Državna mreža potresnih opazovalnic 67 procesne enote, zasedenost trdega diska, RAM-pomnilnika, status podatkovnega krožnega pomnilnika in delovanje vseh programskih modulov. Programski modul Orbmonrtd je grafični vmesnik, ki omogoča uporabniku pregled zajetih podatkov na opazovalnicah, ki potujejo po zaslonu v stvarnem času. Program prebira podatke opazovalnic iz podatkovnega krožnega pomnilnika in jih prikazuje v posebnem oknu na zaslonu. Podatki so prikazani takoj, ko so prebrani na vhodu enote PKP. Program ima veliko možnosti nastavljanja parametrov, od števila kanalov, ki jih prikazuje, filtriranja podatkov pred prikazovanjem, ponavljanja istih podatkov do nastavljanja amplitudnega in časovnega merila. Poleg prikaza stanja sistema omogoča uporabniku nastavitve zagona in ustavitve sistema ter posameznih procesov (slika 23). Sistem nadzorujemo tudi prek drugih grafičnih vmesnikov. Nadziranje zamude in prenosa podatkov ter kakovosti in stabilnosti ur na zajemalnih enotah je možno preveriti s spletnim brskalnikom, kontrola pa se izvede vsaj enkrat na dan. Program Dbevents vpisuje v podatkovno zbirko vseh dogodkov v stvarnem času ter ponovno pregledanih dogodkov in rezultatov obdelave. Zbirka s prikazi zemljevidov z vrisanimi lokacijami potresov se stalno obnavlja z novimi podatki. Zbirka je dinamična in se obnavlja z novimi informacijami, ko se spremenijo vhodne tabele. Poleg prikaza epicentrov na zemljevidu imamo še druge podatke: lokacije epicentrov, starost dogodka, magnitudo potresa. Da bi se izognili izpadu sistema zaradi računalniške okvare, sta v sistem zajemanja vključena dva identična računalnika. Ob okvari primarnega računalnika zajemalne enote prenehajo pošiljati podatke, opozorilni sistem pa obvesti ustrezne osebe s sporočilom SMS. Kar najhitreje se potem ročno ustavi še sekundarni sistem, ki na disk zapiše, katere podatke je že prejel, tako da ne pride do izgube ali podvajanja podatkov pri vnovičnem zagonu. Po ustavitvi, ki traja nekaj minut, sekundarnemu računalniku dodelimo IP-številko primarnega in sistem znova zaženemo. Ko je sistem zagnan, začnejo zajemalne enote spet pošiljati podatke. Najprej se z največjo možno prenosno hitrostjo prenesejo zakasnjeni podatki, potem pa se zajemanje nadaljuje v realnem času. Da bi se izognili izgubi podatkov zaradi okvare diskov, uporabljamo sistem RAID 1 z zrcaljenjem diskov, ki ga sestavljata najmanj dva trda diska, na katerih se podvajajo podatki. Na diskih RAID 1 sta poleg petdnevne zbirke neprekinjenih seizmogramov še operacijski sistem in programska oprema Antelope. Pri okvari enega diska sistem nemoteno deluje z drugega diska. Programska oprema Antelope omogoča tudi samodejno obdelavo podatkov in pošiljanje obvestil. Potekata dve vrsti samodejne obdelave podatkov. Za obveščanje o potresih poteka obdelava močnejših dogodkov, rezultat pa so točno določeni parametri potresa. Za dnevno analizo dogodkov pa zahtevamo samodejno zaznavo čim več dogodkov, za katere ni potrebno, da so vsi potresi, niti ni potrebna točna analiza, saj vsak tak dogodek naknadno analizira seizmolog (slika 24). Podatki samodejnih analiz močnejših potresov se shranjujejo v 68 R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic podatkovni krožni pomnilnik ursg1:cors, podatki analiz vseh dogodkov pa v PKP ursg1:snrs. Ko se v ursg1:snrs ali v ursg1:cors pojavi paket s parametri potresa, se sprožijo procesi obveščanja. Postopki so v obeh primerih podobni, razlika je le v vstopnih podatkih. Podatki o potresu se zapišejo v datoteko, natisnejo na tiskalnik v kontrolni sobi, razpošljejo po elektronski pošti in s sporočili SMS ter se postavijo na spletno stran (slika 25). Na spletni strani je poleg podatkov o potresu možno videti tudi zapise potresa in grafično predstavljeno lokacijo s podatki o postajah, ki so potres zaznale. S podatki z domače strani lahko dežurni seizmolog v večini primerov v nekaj minutah potrdi, ali gre za potres, v katerem delu Slovenije je bilo nadžarišče in oceni magnitudo. Če je potrebno, lahko dežurni seizmolog potres analizira iz seizmogramov, ki so prav tako dostopni prek domače strani (slika 26). Seizmogrami in rezultati procesiranja se zaradi varnosti shranjujejo na več mestih. Na obeh računalnikih imamo petdnevne zbirke neprekinjenih podatkov (KS-zbirke) na diskih RAID 1 in dvajsetdnevne neprekinjene podatke na navadnih diskih. Na navadnih diskih imamo tudi za leto dni surovih podatkov v časovnih intervalih okrog dogodkov (SD-zbirke). Časovni interval se določi glede na lokacijo potresa. Za lokalne potrese shranimo 4-minutni časovni interval, ki se začne 1 minuto pred prvim vstopom. Pri regionalnih potresih shranimo tipično 10 minut podatkov, pri oddaljenih pa je časovni interval odvisen od magnitude in je lahko dolg tudi 3 ure. Kontinuirani podatki se dnevno shranjujejo na DLT-trakove, podatki v časovnih intervalih okrog dogodkov pa se mesečno zapisujejo na nosilce CD oziroma DVD. Slika 26. Ob potresu na območju Slovenije se nekaj minut po dogodku prikažejo osnovni podatki o potresu, zemljevid z lokacijo nadžarišča (rdeča zvezda) in zapisi potresa na opazovalnicah državne mreže (http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/aip/) Figure 26. A few minutes after an earthquake event in Slovenia, the basic data are displayed, including a map with the location of the epicentre (red star) and the recordings of the earthquake at seismic stations of the national network. (http://www. arso.gov.si/potresi/podatki/aip/) Državna mreža potresnih opazovalnic 69 70_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Podatki so dostopni v realnem času zunanjim organizacijam prek Antelope in podatkovnih krožnih pomnilnikov SeisComP na zunanjem računalniku. Podatke iz 20-dnevne neprekinjene zbirke pa je možno dobiti prek zahtev AutoDRM. To pomeni, da je treba poslati elektronsko pošto z ustrezno vsebino na naslov autodrm.lju@gov.si, strežnik pa potem pošlje podatke pošiljatelju tudi prek elektronske pošte. Navodila za AutoDRM dobimo, če pošljemo elektronsko pošto z vsebino »help«. Sklepne misli Izgradnja državne mreže potresnih opazovalnic je iz različnih razlogov trajala dlje kot je bilo prvotno zasnovano, v letu 2006 pa je bila vendarle dokončana. Poleg mnogo kakovostnejšega spremljanja potresne dejavnosti in omogočanja natančnejših izračunov potresnih parametrov, je za pristojne inštitucije in prebivalce Slovenije najpomembnejše mnogo hitrejše obveščanje in alarmiranje v primeru močnejših potresov. Vsak posameznik lahko v nekaj minutah po potresu, na spletnih straneh Agencije RS za okolje, najde osnovne podatke avtomatskega izračuna potresnih parametrov potresov, katerih žarišča so nastala na območju Slovenije in njene neposredne bližine. Naslov spletne strani je http://www.arso.gov.si. Ob kliku na Zadnji potresi v rubriki Bližnjice se pokaže preglednica potresov zadnjih dni. Ob kliku na magnitudo, se pokažejo zapisi potresa na potresnih opazovalnicah državne mreže, ob kliku na lokacijo pa se pokaže lega nadžarišča potresa na karti Slovenije. Literatura Bormann, P., Hanka, W., Trnkoczy, A., 1998. Seismic station site preparation. In: Bergman, E., Bormann, P. (eds.), New manual of seismological observatory practice, http://www.seismo.com/msop/nmsop/nmsop.html Bormann, P., Trnkoczy, A., 1998. Factors Affecting Seismic Site Quality and the Site Selection Procedure. In: Bergman, E., Bormann, P. (eds.), New manual of seismological observatory practice, http://www.seismo.com/msop/nmsop Buser, S., Draksler, V., 1990. Slovenija, geološka karta 1 : 500.000. Mladinska knjiga, Ljubljana. Digital Seismograph System. User Guide and Reference Manual, 1995. Nanometrics, Kanata, Kanada. Gosar, A., Živčic, M., Jesenko, T., 2000. Raziskave za izbor lokacij nove mreže potresnih opazovalnic v Sloveniji. Zbornik predavanj posvetovanja Raziskave s področja geodezije in geofizike - 2000, 87-97, Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, Ljubljana. Gosar, A., Zupančič, P., Vidrih, R., 2001. Izbor lokacij za novo mrežo potresnih opazovalnic v Sloveniji: geološke in geofizikalne raziskave. Potresi v letu 1999 (ur. R. Vidrih), Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50-60, Ljubljana. Guralp System, 1995, CMG-40T Broadband seizmometer Operator's guide. Guralp System Limited, Berks, England. Jesenko, T., Živčic, M., 2001. Merjenje seizmičnega nemira na lokacijah bodočih seizmoloških opazovalnic. Potresi v letu 1999 (ur. R. Vidrih), Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 61-67, Ljubljana. Kinemetrics Inc., 2000. Kinemetrics proposal for Slovenia Seismic Network. Kinemetrics Inc, Pasadena, ZDA. Državna mreža potresnih opazovalnic 71 Lapajne, J., Sinčič, P., Živčic, M., 1998. Načrti za posodobitev opazovanja opotresov v Sloveniji. Ujma 12, 153-155. Lesar, R., 1999. Analiza klimatskih pogojev za izbor lokacij potresnih opazovalnic v Sloveniji. Tehnično poročilo, arhiv URSG, 26. str. Operations Reference Manual for 72A Series Data Acquisition System, 1994, Reftek, Dallas, ZDA. Ravnik, J., Živčic, M., Trnkoczy, A., 2001. Modeliranje zmogljivosti mreže potresnih opazovalnic. Potresi v letu 1999 (ur. R. Vidrih), Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 73-82, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma 7, Uprava RS za zaščito in reševanje, 130-137, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma 9, Uprava RS za zaščito in reševanje, 185-189, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., 1998. Razvoj instrumentalne seizmologije v Sloveniji (Ob 100-letnici prve potresne opazovalnice v Sloveniji). Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Slovenska Matica v Ljubljani, 13-14, 135-166, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., 2000. Modernisation of the State Network of Seismic station. XXVII General Assembly of the European Seismological Commission, 10-15 september 2000, Lisbon, Lisbon University, Book of Abtract and Papers, str. 119. Sinčič, P., Tasič, I., 2004. Seismic Data Transmission Using Mobile Communication, XXVIII General Assembly of the European Seismological Commission, Potsdam, 12-17 september, 2004. Abstracts, str 65. Sinčič, P., Vidrih, R., 2005. Seismic Observation In Urban Area (Seismic Network Around Ljubljana, Slovenia). International conference 250th anniversary of the 1755 Lisbon Earthquake, 1-4 novenber 2005, Lisbon. Proceedings, 222-228. Sinčič, P., Tasič, I., 2006. Real Time Seismic Data Transmission Used by Slovenian Seismic Network. European Geosciences Union, General Assembly 2006, 02-07 april 2006, Vienna. Abstract Vol8, 06550. Sinčič, P., Vidrih, R., 2006. Potek izgradnje državne mreže potresnih opazovalnic. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2005. Zbornik predavanj, 7-21, Ljubljana. Stopar, R., 1999. Seizmične preiskave na lokacijah načrtovanih seizmoloških opazovalnic. Tehnično poročilo, Geoinženiring, 12 str. Tasič, I., 2004a. Seizmometer v vrtini. Potresi v letu 2002 (ur. R. Vidrih). Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 86-94, Ljubljana. Tasič, I., 2004b. Sensors Calibration in Slovenian National Seismic Network , XXVIII General Assembly of the European Seismological Commission, Potsdam, 12-17 september, 2004. Abstract, str 65. Tasič, I., Sinčič, P., Gostinčar, M., Pfundner, I., 2005. Kalibracija senzorjev v državni mreži potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 49-54, Ljubljana. Tasič, I., 2005. Seizmometer CMG - 40T. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), Publikacije ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 89-94, Ljubljana. Tasič, I., Sinčič, P., Vidrih, R., 2006. The Stability of Transfer Function of Seismometers in Slovenian Seismic Network. European Geosciences Union, General Assembly 2006, 02-07 April 2006, Vienna. Abstrac Vol8, 06566. 72_R. Vidrih, M. Godec, A. Gosar, P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Trnkoczy A., Živčic, M., 1992. Design of Local Seismic Network for NPP Krško. Proceedings of the workshop »Local and national seismic networks: on line processing with microcomputer facilities«, Luxembourg, November 18th-20th 1991. Cahiers du Centre European de Geodynamique et de Seismologie, Vol.5., 31-41. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., 2002a. Mreža potresnih opazovalnic okoli JE Krško. Ujma 16, Uprava RS za zaščito in reševanje, 284-294, Ljubljana. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2002b. Setting Up a Seismic Monitoring Station Network around the Krsko Nuclear Power Plant, XXVIII General Assembly of the European Seismological Commission, 1-6 september 2002, Genoa, University of Genoa, Italy, Book of Abtract , str. 90 Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003a. Setting Up a Seismic Monitoring Station Network around the Krsko Nuclear Power Plant, Seismological Research Letters, Volume 74, No 2, 252. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003b. Modernization of the Slovenian National Seismic Network, Seismological Research Letters, Volume 74, No 2, 252. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003c. Modernization of the Seismic Network of Slovenia, EGS-AGU-EGU Joint Assembly, Nice, 06-11 April. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003d. The Seismic Network Around The Krško Nuclear Power Plant, International Symposium on Seismic Evaluation of Existing Nuclear Facilities, Vienna Austria 2003, Book of invited and contributed papers, IAEA-CN-106,pp 335-338. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003e. Modernization of the Seismic Network of Slovenia, International Conference in Earthquake Egineering to Mark 40 Years from Catastrophic 1963 Skopje Earthquake and Succeful City Reconstruction SE 40EEE, Abstract, pp 49. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2003f. Nuclear Power Plant Krško Seismic Network, International Conference in Earthquake Egineering to Mark 40 Years from Catastrophic 1963 Skopje Earthquake and Succeful City Reconstruction SE 40EEE, Abstrac, pp 50. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič, P., Tasič, I:, Živčic, M., 2004. New seismic network in NW Slovenia. European Seismological Commission, 29. General Assembly, Potsdam, 12-17 september, 2004. Abstract, str 63. Vidrih, R., Sinčič, P., Godec, M., 2005. New approach in seismic network design. International Conference on earthquake Engineering to mark 40 years of IZIIS, 27 avgust - 1. september, Skopje-Ohrid. Abstract str T8-15. Vidrih, R. (urednik), 2007. Državna mreža potresnih opazovalnic. Seismic Network of Slovenia, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, 288 str. Willmore, P.L. (ed.), 1979. Manual of seismological observatory practice (Report SE-20), World Data Centre A for Solid Earth Geophysics. Institute of Geologivcal Sciences, Edinburgh, Scotland. Živčic, M., Kobal, M., Kolar, J., Pahor, J., 2005. Performance ot the New Seismic Network of the Republic of Slovenia - First Results, NATO Advanced Research Workshop: Earthquake Monitoring and Seismic Hazard Mitigation in Balkan Countries, Borovetz, Bulgaria, 11-17 September 2005. Živčic, M., Bragato P.L., Costa, G., Horn, N., 2006, Seismic Network of the Republic of Slovenia and Transnational Seismological Networks in the South-eastern Alps, Gulf Seismic Forum 2006, Muscat, Oman, 19-22 February 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic 73 Živčic, M., 2006, Seismic Network of the Republic of Slovenia, 30 anni dal Terremoto del Friuli 30 anni di Protezione Civile, Udine, Italy, 4-6 May 2006 POSODOBITVE - KOMUNIKACIJSKI TUNEL ZA HRD-24 UPGRADING - HRD-24 COMMUNICATION TUNNEL Izidor Tasič, Marko Mali Povzetek. V Središču za obdelavo seizmičnih podatkov (SOP) se izvaja avtomatska lokacija potresa, ki je na voljo javnosti skoraj takoj po njegovem nastanku. Za izračun parametrov potresa potrebujemo tok seizmičnih podatkov iz potresnih opazovalnic v SOP v realnem času. Potresne opazovalnice opremljene s starejšo opremo (oprema podjetja Nanometrics) tega ne omogočajo. S postavitvijo serijskega tunela smo na dveh opazovalnicah, obe imata analogno digitalni pretvornik HRD24, omogočili pretok seizmičnih podatkov neposredno v Središče za obdelavo podatkov ter ju tako vključili v novi sistem. Abstract. At the Seismology and Geology Office, Ljubljana for acquisition and processing of earthquakes, seismic data flow in real time is needed. For seismic station equipped with older acquisition units (producer Nanometrics), this type of data flow was not possible. With establishing of serial tunnels, two additional seismic stations, equipped with HRD24 acquisition units, were included in real time data acquisition and interpolation. Uvod Digitalna mreža potresnih opazovalnic podjetja Nanometrics je bila instalirana v letih 1996 in 1997 (Sincic in sod., 1998). Več o njej smo pisali v prejšnjih publikacijah (Tasič 2001; Tasič 2004). Glavna pomanjkljivost potresnih opazovalnic tega tipa je IBM PC osebni računalnik s procesorjem Intel 80486, ki je za današnje razmere zastarel. Druga slabost so RD 3 analogno digitalni pretvorniki, ki nimajo vgrajene GPS ure, katera se nahaja v računalniku (Tasič, 2001). Boljši je nekoliko mlajši analogno-digitalni pretvornik HRD24, ki pa je nameščen samo na dveh Nanometrics-ovih opazovalnicah. Ravno tako proizvajalec operacijskega sistema, proizvajalec strojne opreme, kakor tudi proizvajalec seizmološke programske in strojne opreme, ne nudijo več podpore za te sisteme. Kot zanimivost pa je potrebno dodati, da ti osebni računalniki IBM še vedno delujejo, seizmološke podatke zajemajo in obdelujejo neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v letu, že več kot deset let (z krajšimi prekinitvami) odkar so postavljeni, kar govori o kvaliteti tedanjih namiznih računalnikov. Leta 2000 smo začeli s posodobitvijo državne mreže potresnih opazovalnic, kjer za zajem in procesiranje seizmoloških podatkov skrbi programski paket Antelope (Kobal in sod., 2006), ki deluje na SUN delavni postaji, postavljeni v Središču za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani. Ta program zajema in procesira seizmološke podatke v realnem času, za razliko od sistema Nanometrics (NMX), kjer se seizmološki podatki shranjujejo in avtomatsko obdelajo na lokaciji sami in šele naknadno (približno dve minuti po potresu) pošljejo v SOP (Tasič, 2004). Zaradi tega potresne opazovalnice tipa Nanometrics s svojimi podatki ne morejo sodelovati v avtomatskem izračunu lokacije potresa, ki poteka v realnem času na sistemu Antelope. Antelope sistem komunicira z zajemalnimi enotami preko zajemalnih modulov (Kobal in sod., 2006). Namen zajemalnih modulov je sprejem podatkov s senzorja in podatkov o stanju zajemalne enote ter njihovo posredovanje v podatkovni krožni pomnilnik. V Antelope ne obstaja modul za uvoz podatkov iz enote HRD-24, ker ta komunicira po protokolu RS232. Vendar Antelope omogoča komuniciranje s podatkovnimi 74 Posodobitve - komunikacijski tunel za HRD-24 75 sistemi, kot je recimo SeisComP. SeisComP (The Seismological Communication Processor) je brezplačen programski paket, ki omogoča manipulacijo seizmičnih podatkov. Za razliko od Antelope sistema omogoča uvoz podatkov iz analogno-digitalnega pretvornika HRD24. Te podatke lahko v realnem času uvozimo v Antelope. Toda pred tem je potrebno podatke prenesti iz potresne opazovalnice, opremljene z HRD24 do SOP-ja. Potresni opazovalnici opremljeni z enoto HRD24 sta CESS in DOBS. V nadaljevanju bomo opisali sistem, ki omogoča prenos podatkov v realnem času iz omenjenih dveh opazovalnic do SOP. Vzpostavitev serijskega tunela Protokol RS232 ima omejitve tako na dolžini kabla med dvema aparaturama, kakor tudi po številu naprav, ki so lahko priključene. Pri protokolu RS232 je največja dovoljena dolžina kabla odvisna od kvalitete kabla, nekako pa naj ne bi presegala razdalje 15 m, oziroma pri dobrih kablih 50 m, v izjemnih primerih so možne tudi razdalje 95 m. Poleg tega je ta protokol predviden samo za povezavo med dvema napravama, ki se nahajata na obeh koncih kablov. Za večje razdalje je potrebno vzpostaviti serijski tunel. V primeru komunikacije TCP/IP lahko uporabimo pretvornike, kot je MSS100 podjetja Lantronix. V testni fazi smo na lokaciji ARSO vzpostavili komunikacijo v obliki serijskega tunela med analogno digitalnim pretvornikom HRD-24 in osebnim računalnikom IBM z originalno Nanometrics strojno in programsko opremo (slika 1). Po tem, ko smo sistem stabilizirali (pravilna konfiguracija aparatur Lantronix), smo prestavili sistem na potresno opazovalnico. Opisani primer velja za lokacijo CESS, se pa ne razlikuje bistveno od lokacije DOBS. Slika 1. Priključitev naprav v serijski tunel. Figure 1. Serial tunel for RS232 communication via TCP/IP. V bližini Krškega, v vasi Cesta, imamo postavljeno potresno opazovalnico CESS. Lokacija je opremljena s seizmometrom CMG 40T, analogno- digitalnim pretvornikom HRD24 z vgrajeno GPS uro, in modemom za najeto linijo, ki za komunikacijo z HRD24 uporablja protokol RS232. Podatki se shranjujejo v Krškem, na lokaciji Geodetska uprava, ker imamo postavljen osebni računalnik IBM, ki podatke prejema preko sekundarnega modema za najeto linijo. Podatki se tukaj shranjujejo na krožni pomnilnik, nekateri seizmični dogodki z dolžino do največ 10 minut, pa se po obdelavi podatkov z lokalnim programom kot možni zapisi potresa, avtomatsko pošljejo v SOP preko državnega računalniškega omrežja. Za transport toka seizmičnih podatkov v realnem času v SOP smo vzpostavili serijski tunel med lokacijo v Krškem in SOP v Ljubljani (Slika 2). Sistem smo vzpostavili 25. aprila 2006. S postavitvijo kot je opisana v nadaljevanju, smo obdržali osnovno konfiguracijo NMX sistema, istočasno pa smo omogočili prenos seizmičnih podatkov v realnem času v Ljubljano na novi sistem. 76 I. Tasič, M. Mali Opis sistema Na lokaciji CESS je nameščen trikanalni širokopasovni seizmometer CMG 40-T s frekvenčnim območjem med 50 in 0.03 Hz podjetja Guralp iz Velike Britanije, 24 bitni analogno digitalni pretvornik HRD24 podjetja Nanometrics, UPS naprava za 24 urno brez prekinitveno delovanje in modem za najeto linijo (podjetja MultiTech). Podatki se preko modema pošiljajo v realnem času v Krško. Na lokaciji Geodetska uprava je sprejemni modem za najeto linijo, ki pošilja podatke preko serijskih vrat (RS232) na osebni računalnik IBM z operacijskim sistemom OS/2 in programsko in strojno opremo, ki omogoča zajem, shranjevanje in vrednotenje seizmičnih podatkov. Podatki se po obdelavi, če lokalni algoritem tako izračuna, pošljejo (protokol TCP/IP) v Center za sistem Nanometrics, ki je nameščen v Ljubljani na Golovcu. Istočasno smo na izhodu iz modema signal razdelili in peljali na pretvornik RS232-TCP/IP. S tem smo prekršili pravilo, da lahko pri RS232 komunikaciji sodelujeta samo dve aparaturi, vendar pri testiranjih nismo ugotovili problemov. Pretvornik omogoča 'tunelniranje' serijske komunikacije na razdalji več kot 100 kilometrov, do Ljubljane v SOP, kjer imamo postavljen osebni računalnik z operacijskim sistemom Linux in SeisComP programsko opremo, ki nato pošilja podatke neposredno in istočasno v Antelope. Sistem deluje uspešno od postavitve. ika 2. shematski prikaz prenašanja seizmičnih podatkov iz potresne opazovalnice v bližini Krškega do SOP v Ljubljani Figure 2. Schematic presentation of seismic data How from seismic station near Krško to Centre in Ljubljana Posodobitve - komunikacijski tunel za HRD-24 77 Literatura Nanometrics, 1995. Digital Seismograph System Reference Manual, Nanometrics Inc., Kanata, Canada Nanometrics, 1995. Digital Seismograph System User Guide, Nanometrics Inc., Kanata, Canada Tasič, I., 2001. Digitalna mreža potresnih opazovalnic Nanometrics, Potresi v letu 1999, Agencija RS za okolje, 68-72, Ljubljana. Tasic, I., 2001a. Opredelitev vstopa potresnih valov lokalnega potresa, Potresi v letu 1999, Agencija RS za okolje, 83-93, Ljubljana. Tasic, I., 2003. Avtomatska lokacija dogodkov na mreži NMX, Potresi v letu 2001, Agencija RS za okolje, 58-65, Ljubljana. Kobal, M. Čarman, M., Kolar, J., Pahor, J., Živčic M., 2006, Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom Antelope, Potresi v letu 2004, Agencija RS za okolje, 142-150, Ljubljana. Sinčič, P., Vidrih, R., Deterding, M., 1998, Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997, Uprava RS za Geofiziko, 1-10, Ljubljana. http://www.gfz-potsdam.de/geofon/new/scp.html. POTRESI V SLOVENIJI LETA 2006 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2006 Tamara Jesenko, Ina Cecic, Martina Čarman, Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Povzetek. Potresna aktivnost v letu 2006je bila dokaj majhna. Prebivalci so čutili več kot 36 potresnih sunkov. Najmočnejši potres je bil 15. januarja ob 2. uri in 41 minut po univerzalnem koordiniranem času (UTC) oziroma ob 3. uri in 41 minut po srednjeevropskem času z žariščem v bližini Mozirja. Njegova lokalna magnituda je bila 3,0 (ARSO, 2006-2007), največja intenziteta pa V EMS-98. Abstract. Earthquake activity was low in 2006. The inhabitants felt more than 36 earthquakes. The most powerful earthquake was on 15 January at 2.41 UTC or 3.41 Central European time, with hypocentre in the vicinity of Mozirje. Its local magnitude was 3.0 (ARSO, 2005-2006), and the highest intensity VEMS-98. Uvod Potresna aktivnost v letu 2006 v Sloveniji je bila dokaj majhna (ARSO, 2006-2007). Po januarskih potresih pri Raki, Mozirju in Samoborju na Hrvaškem se je februarja zatreslo najprej pri Rosalnicah, potem pri Kozjaku. Najmočnejši potres leta 2006 z žariščem v Sloveniji je bil 15. januarja ob 2. uri 41 minut po svetovnem koordiniranem času (UTC) oz. ob 3. uri 41 minut po srednjeevropskem času z žariščem v bližini Mozirja. Njegova lokalna magnituda je bila 3,0 (ARSO, 2006-2007), največja intenziteta pa V EMS-98 v krajih Podgorje pri Letušu, Mozirje, Dobletina, Kokarje in Nazarje. EMS je okrajšava za evropsko potresno lestvico (Grunthal, 1998a, 1998b). Sedem minut pred glavnim potresom je bil predpotres z magnitudo 2,3 in največjo intenziteto IV-V EMS-98. V marcu so prebivalci čutili potrese pri Prožinski vasi in Novem mestu. Aprila so sledili potresi pri Novi Gorici, Šmarju pri Jelšah, v Posočju, pri Kanalu in pri Trbovljah. . Maja so tresenje tal čutili v okolici Mozirja. Junija se je treslo v okolici Zagorja ob Savi. Julija so prebivalci Slovenije čutili le en potres, ki se je zgodil na Hrvaškem. V avgustu smo zabeležili potrese pri Kostanjevici na Krki in Škofji Loki. Septembra se je streslo pri Kamniku, Brestu in Kranjski Gori. Oktobra so potresa čutili prebivalci Krškega polja, en potres je imel žarišče na Hrvaškem. Novembra smo zbirali podatke za potrese pri Magozdu in Bohinjski Beli. Decembra se je treslo pri Moravčah, Magozdu in Laškem. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so leta 2006 zapisali več kot 1700 lokalnih potresov. Nadžarišča (epicentri) potresov, katerim smo lahko določili lokalno magnitudo in katerih lokacije so v Sloveniji, so prikazana na sliki 1. Velikost lokalne magnitude je ponazorjena z velikostjo krogca, medtem ko barva označuje globino potresnega izvora. Prebivalci različnih območji Slovenije so v letu 2006 čutili več kot 36 potresnih sunkov. Nadžarišča (epicentri) teh potresov so prikazana na sliki 2. Velikost krogca označuje velikost lokalne magnitude, barva pa največjo intenziteto potresa, ki jo je potres dosegel. Sedem potresov je doseglo največjo intenziteto V EMS-98. 78 Potresi v Sloveniji leta 2006 79 V preglednici 1 smo podali osnovne podatke 133 lokalnih potresov z opredeljeno lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 ter osem šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Za vsak potres posebej smo navedli datum (DAT.), žariščni čas (h:m:s UTC), koordinati nadžarišča (z. šir. °N, z. dolž. °E), žariščno globino (h km), povprečno vrednost lokalne magnitude (Mlv), povprečno vrednost magnitude Md, največjo intenziteto (Imax EMS 98), ki jo je potres dosegel, število opazovalnic (nst), ki so prispevale podatke, in srednjo vrednost kvadratov pogreškov (RMS s) pri izračunu žariščnega časa. V stolpcu "Potresno območje" smo za epicentre v Sloveniji v večini primerov podali ime najbližjega naselja in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995). 47* 00' 46* 30' 46' 00' 45* 30" 13*30' 14*00' 14*30" 15*00' 15*30' 16*00' 16*30' Magnituda MLV ooO Globina 1 2 3 0 5 10 15 20 40 km Slika 1. Nadžarišča potresov v letu 2006, ki smo jim določili žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 1. Distribution of epicentres in 2006, whose focal times, epicentral coordinates and focal depths were calculated; coloured symbols of varying sizes give information on focal depth and local magnitude Mlv. Figure was produced with GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). Za opredelitev osnovnih parametrov potresov podanih v preglednici 1 smo uporabili vse razpoložljive analize potresov na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji (ARSO, 2006-2007) ter v Avstriji (ZAMG, 2006-2007), na Hrvaškem (GZAM, 2006-2007) in v Italiji (OGS, 2007). Žariščni čas, to je čas, ko je potres nastal, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo opredelili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1997), in 80 T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic model za površinsko valovanje (Živčic in sod., 2000). Pri potresih, za katere smo lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli 7 km. Lokalno magnitudo, Mlv, potresov smo opredelili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah po enačbi: Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2 kjer je D oddaljenost nadžarišča v kilometrih. V preglednici 1 je podana povprečna vrednost Mlv za opazovalnice v Sloveniji. Magnitudo MD smo opredelili iz trajanja zapisov potresov na opazovalnicah v Sloveniji in v Furlaniji. Pri tem smo uporabili enačbo: Md = 2,22 log (t) - 1,465 kjer je t trajanje zapisa potresa v sekundah (Rebez in Renner, 1991). Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je opredeljena po evropski potresni lestvici (EMS-98). Kadar podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo dali razpon možnih vrednosti (npr. Iv-v). 47" 00' 46" 30' 46' 00' 45" 30' AVSTRIJA % 0 ^ • i' • V S \ < / i- ( % -1 km 0 50 -1- 13" 30' 14" 00' 14' 30' 15' 00' 15" 30' 16*00' 16" 30' Magnituda 0 MLV 2 Z Intenziteta EMS-98 F III IV V Slika 2. Nadžarišča potresov, ki so jih v letu 2006 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja maksimalno doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 2. Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2006. Size of symbols represents local magnitude and colour represents maximal intensity Figure was produced with GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). Potresi v Sloveniji leta 2006 81 št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 1 2. 1. 17:53:45,9 45,91 15,34 7 31 0,4 2,3 2,7 IV Štrit - Raka 2 8. 1. 15:35:8,6 46,44 13,44 15 28 0,4 1,6 2,2 Valbruna, Italija 3 11. 1. 10:1:52,8 46,32 13,61 9 18 0,3 1,9 2,2 Kal-Koritnica 4 12. 1. 20:1:1,8 46,48 14,17 17 21 0,3 1,7 2,5 Vajnež, meja Slovenija -Avstrija 5 13. 1. 3:11:52,1 45,68 14,43 11 20 0,3 1,6 1,9 Mašun 6 15. 1. 2:34:47,7 46,29 14,96 18 37 0,5 2,3 2,9 IV-V Čreta pri Kokarjah 7 15. 1. 2:38:53,3 46,29 14,97 14 32 0,5 2,2 2,5 III Čreta pri Kokarjah 8 15. 1. 2:38:58,8 46,29 14,96 13 8 0,4 2,5 1,7 IV Čreta pri Kokarjah 9 15. 1. 2:41:50,2 46,28 14,96 15 81 0,5 3,0 3,2 V Čreta pri Kokarjah 10 15. 1. 2:42:47,1 46,29 14,97 9 6 0,3 1,7 Dobrovlje 11 15. 1. 2:43:37,5 46,29 14,97 11 9 0,4 1,7 čutili Dobrovlje 12 15. 1. 5:20:37,3 46,29 14,95 13 30 0,5 2,3 1,6 III Čreta pri Kokarjah 13 20. 1. 1:1:21,2 46,47 14,39 11 23 0,4 1,9 2,7 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 14 21. 1. 6:19:59,0 46,46 14,40 13 33 0,4 2,4 2,9 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 15 23. 1. 21:29:4,2 45,77 15,71 12 86 0,4 3,0 3,3 V Rude, Hrvaška 16 26. 1. 4:52:17,0 46,47 14,38 11 29 0,4 1,6 2,5 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 17 26. 1. 12:25:24,1 46,46 14,38 11 29 0,4 1,7 2,6 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 18 26. 1. 13:59:50,7 46,46 14,38 10 30 0,3 1,8 2,4 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 19 26. 1. 15:42:26,2 46,46 14,40 13 49 0,4 2,6 3,0 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 20 26. 1. 16:50:15,9 46,47 14,38 11 28 0,4 2,1 2,2 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 21 26. 1. 18:19:45,1 46,47 14,37 7 31 0,3 1,6 2,4 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 22 26. 1. 20:23:5,5 46,46 14,38 12 31 0,3 1,7 2,3 Košuta, meja Slovenija -Avstrija 23 30. 1. 14:6:25,7 45,73 14,15 13 47 0,5 2,1 2,5 Rakulik 24 30. 1. 14:22:38,1 45,68 15,51 7 28 0,4 1,8 Kostanjevac, Hrvaška 25 30. 1. 14:23:57,0 45,67 15,51 6 32 0,4 2,1 2,4 Kostanjevac, Hrvaška 26 30. 1. 16:44:34,6 45,72 14,14 11 29 0,4 1,5 2,0 Rakulik 27 2. 2. 23:38:6,0 45,49 14,29 10 6 0,2 1,5 Jelšane 28 3. 2. 8:17:18,5 45,66 15,38 5 16 0,3 1,7 2,0 V Drašiči 29 12. 2. 14:31:10,4 46,10 13,82 16 32 0,3 1,6 2,2 Dolenja Trebuša 30 12. 2. 14:35:10,8 46,11 13,83 15 16 0,2 1,6 1,9 Dolenja Trebuša 31 12. 2. 14:41:25,3 46,10 13,83 17 33 0,3 1,9 2,5 Dolenja Trebuša 32 15. 2. 4:15:33,9 46,10 15,07 11 32 0,4 1,6 2,2 Dobovec 33 19. 2. 15:42:35,6 46,06 14,17 8 27 0,4 1,5 2,3 Žirovski Vrh nad Zalo 34 27. 2. 13:19:6,9 46,42 15,22 7 15 0,2 1,2 III Mislinja 35 28. 2. 16:48:55,6 46,18 13,73 16 18 0,2 1,5 1,7 Tolmin 36 10. 3. 21:48:28,7 46,36 13,70 9 40 0,4 1,9 2,4 Soča 37 11. 3. 2:12:48,0 46,23 15,34 12 35 0,4 2,1 2,5 IV Ogorevc 82 T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 38 17. 3. 23:53:0,3 46,06 13,49 14 29 0,3 1,6 2,5 Golo Brdo 39 19. 3. 9:7:53,3 46,49 13,77 8 18 0,2 1,5 2,1 Podkoren 40 20. 3. 23:12:3,9 45,84 15,18 12 51 0,5 2,5 3,1 IV Ždinja vas 41 31. 3. 10:4:20,5 45,63 15,41 9 8 0,2 1,5 Rakovec 42 1. 4. 19:8:36,2 46,03 13,64 15 19 0,2 1,2 2,2 IV Grgarske Ravne 43 1. 4. 19:11:1,7 46,03 13,65 17 34 0,3 2,0 2,7 IV Grgarske Ravne 44 3. 4. 18:25:41,1 46,53 14,86 12 9 0,3 1,7 Mežica 45 6. 4. 0:2:54,5 46,07 14,75 9 29 0,3 1,6 1,8 Zgornja Jevnica 46 10. 4. 8:35:21,1 46,21 15,43 18 42 0,4 2,7 2,7 III Stopšče 47 15. 4. 11:23:6,5 46,28 13,28 10 19 0,3 1,6 2,3 Lusevera, Italija 48 21. 4. 0:55:13,4 46,30 13,60 8 26 0,3 2,0 2,3 IV Čezsoča 49 22. 4. 12:28:53,0 45,66 15,52 7 14 0,4 1,5 Kostanjevac, Hrvaška 50 23. 4. 16:21:36,6 46,09 13,59 18 62 0,4 2,7 3,3 IV-V Ukanje 51 28. 4. 10:47:57,2 46,18 14,92 15 72 0,5 2,9 3,1 IV-V Jelenk 52 5. 5. 23:39:23,6 46,08 15,20 9 14 0,4 1,5 2,9 Čelovnik 53 9. 5. 4:37:54,5 46,06 14,74 10 34 0,4 1,8 2,4 Zgornja Jevnica 54 17. 5. 3:36:1,5 46,04 15,05 6 22 0,2 1,6 2,9 Zagozd 55 23. 5. 3:51:41,8 46,61 15,14 7 4 0,0 1,5 Gortina 56 23. 5. 14:53:48,3 45,65 15,30 10 4 0,1 1,7 Krivoglavice 57 30. 5. 8:11:35,1 46,28 14,96 6 21 0,5 1,6 III Čreta 58 30. 5. 8:12:39,6 46,28 14,99 0 14 0,5 1,5 1,5 Dobrovlje 59 31. 5. 21:25:32,5 46,52 16,62 25 13 0,2 1,9 Dobri, Madžarska 60 9. 6. 23:47:10,5 46,29 13,64 8 32 0,3 1,9 2,3 Drežniške Ravne 61 17. 6. 2:9:10,1 45,70 15,68 18 27 0,5 1,6 Plešivica, Hrvaška 62 20. 6. 4:24:32,5 46,47 14,46 10 29 0,4 1,6 1,8 Trstenik, Hrvaška 63 20. 6. 20:35:12,8 45,49 15,18 0 3 0,2 1,6 Gornji Suhor pri Vinici 64 21. 6. 6:18:34,4 45,37 14,50 7 52 0,5 2,8 3,0 Cernik Primorski, Hrvaška 65 22. 6. 12:49:25,9 46,11 14,98 6 11 0,3 0,9 IV Zagorje ob Savi 66 24. 6. 1:48:42,3 46,15 14,17 15 31 0,3 1,7 2,3 Dolenčice 67 4. 7. 4:25:27,9 46,21 15,42 12 27 0,5 2,0 Črnolica 68 5. 7. 1:21:35,6 46,10 15,03 4 14 0,3 1,2 IV Zagorje ob Savi 69 5. 7. 10:27:11,5 45,63 15,26 7 16 0,3 1,8 2,5 Dolnje Dobravice 70 11. 7. 21:58:8,0 46,03 15,27 9 17 0,3 1,5 1,9 Orehovo 71 14. 7. 15:8:34,3 45,97 14,79 12 29 0,3 2,0 2,3 Sela pri Višnji Gori 72 15. 7. 12:59:53,2 46,00 15,62 13 12 0,4 2,1 2,5 Silovec 73 16. 7. 2:26:31,3 46,48 14,22 13 11 0,3 1,7 1,3 Wind. Bleiberg, Avstrija 74 17. 7. 2:38:9,8 45,95 14,89 11 20 0,3 2,0 2,1 Dolenja vas pri Temenici 75 19. 7. 2:34:6,0 45,70 15,61 13 87 0,4 3,4 3,3 V Gorica Svetojanska, Hrvaška 76 20. 7. 21:13:37,9 45,70 15,60 12 25 0,3 1,7 2,1 Gorica Svetojanska, Hrvaška Potresi v Sloveniji leta 2006 83 št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 77 3. 8. 3:58:51,2 45,74 15,67 10 24 0,4 1,9 Plešivica, Hrvaška 78 3. 8. 19:29:12,2 45,88 14,11 16 23 0,3 1,8 2,4 Vodice 79 6. 8. 2:16:42,5 45,82 14,96 17 23 0,4 1,7 2,0 Stavča vas 80 6. 8. 11:14:4,5 46,19 14,97 17 25 0,5 2,1 2,3 Razbor pri Čemšeniku 81 11. 8. 18:2:32,1 45,84 15,45 6 20 0,2 1,9 2,1 IV-V Jablance 82 15. 8. 16:14:50,7 46,31 13,33 19 30 0,4 1,8 2,4 Musi, Italija 83 22. 8. 17:1:58,9 46,30 13,64 4 11 0,2 1,5 1,9 Lepena 84 23. 8. 12:26:33,8 45,72 14,97 7 15 0,2 1,9 2,1 Pugled pri Starem Logu 85 30. 8. 22:38:41,9 46,14 14,35 20 44 0,4 2,4 2,7 IV Draga 86 2. 9. 4:12:29,9 45,78 14,00 15 32 0,4 1,8 2,4 Lozice 87 2. 9. 17:13:46,7 45,79 13,96 14 8 0,1 1,5 Orehovica 88 2. 9. 17:13:54,3 45,78 13,98 10 9 0,2 1,7 Podbreg 89 3. 9. 0:12:44,9 45,78 13,98 16 8 0,2 1,8 2,3 Podbreg 90 3. 9. 11:8:31,1 45,78 13,98 14 8 0,2 2,0 2,3 Podbreg 91 3. 9. 17:14:16,5 45,78 13,97 14 7 0,1 1,7 1,9 Vrabče 92 3. 9. 20:21:7,9 45,78 13,97 12 6 0,1 1,9 Vrabče 93 3. 9. 20:23:19,2 46,21 14,39 12 6 0,3 1,5 1,4 Breg ob Savi 94 4. 9. 14:58:3,0 45,78 13,98 14 8 0,2 1,7 Podbreg 95 4. 9. 14:58:35,7 45,78 13,98 13 8 0,2 1,7 Podbreg 96 4. 9. 14:58:53,0 45,78 13,98 11 8 0,2 1,8 Podbreg 97 5. 9. 7:31:22,0 45,78 14,00 14 25 0,4 1,6 2,2 Lozice 98 5. 9. 7:32:43,0 45,78 13,98 13 18 0,2 1,5 1,9 Podbreg 99 5. 9. 10:32:46,1 45,78 13,99 13 18 0,2 1,6 2,2 Podbreg 100 5. 9. 16:54:7,1 46,31 13,61 7 24 0,3 1,6 2,3 Kal-Koritnica 101 9. 9. 16:0:54,3 45,78 14,00 13 20 0,3 1,6 2,2 Lozice 102 11. 9. 5:19:20,8 45,97 14,47 5 5 0,3 0,9 0,9 III Ig 103 11. 9. 17:55:54,0 46,05 14,24 11 35 0,4 2,2 2,6 Butajnova 104 12. 9. 12:52:41,8 46,25 14,62 13 35 0,4 2,3 2,7 IV Podjelše 105 12. 9. 14:4:21,3 46,25 14,62 12 26 0,4 1,7 2,2 Kršič 106 12. 9. 18:55:11,8 45,96 14,48 4 8 0,4 0,9 čutili Ig 107 12. 9. 22:0:4,6 46,47 13,81 12 53 0,4 2,2 2,7 III-IV Log 108 15. 9. 14:57:29,5 46,08 13,59 14 24 0,3 1,9 2,5 Za potok 109 21. 9. 14:0:32,2 45,78 13,99 15 23 0,3 1,8 2,4 Podbreg 110 24. 9. 10:13:26,6 45,78 14,00 14 37 0,4 2,2 2,7 Lozice 111 25. 9. 18:17:12,1 46,32 13,27 16 15 0,2 1,6 1,9 Musi, Italija 112 26. 9. 18:28:58,4 45,78 13,98 13 12 0,2 1,5 2,7 Podbreg 113 29. 9. 2:33:34,1 46,06 14,77 9 29 0,3 1,7 1,7 Mala Štanga 114 29. 9. 13:36:22,8 45,94 15,13 6 10 0,1 1,7 Gorenja vas pri Mokronogu 115 3. 10. 6:17:52,6 46,21 15,44 10 12 0,3 1,5 Stopče 84 T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic št. dat. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h nst RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE km s EMS 98 116 13. 10. 3:19:24,3 45,86 15,52 6 13 0,3 1,3 III Cerklje ob Krki 117 23. 10. 0:48:26,7 46,16 15,97 23 16 0,3 1,7 Gregurevac, Hrvaška 118 23. 10. 21:4:44,6 46,51 14,55 11 12 0,4 1,9 1,4 Eisenkappel, Avstrija 119 25. 10. 19:48:2,9 46,20 14,18 20 29 0,4 1,5 2,2 Ojstri Vrh 120 26. 10. 6:34:29,9 46,07 13,44 14 32 0,4 1,9 2,7 Prepotto, Italija 121 28. 10. 13:55:29,5 45,73 15,64 17 95 0,5 3,5 3,7 IV Braslovje, Hrvaška 122 28. 10. 14:3:17,6 45,73 15,71 5 10 0,1 1,5 Plešivica, Hrvaška 123 28. 10. 14:10:34,2 45,73 15,64 7 9 0,4 1,5 Braslovje, Hrvaška 124 6. 11. 6:55:31,3 45,37 14,74 17 17 0,4 1,5 1,6 Lokve, Hrvaška 125 8. 11. 0:18:47,2 46,30 13,61 8 6 0,2 1,4 2,0 III-IV Lepena 126 11. 11. 13:21:19,5 46,46 15,09 6 9 0,2 1,9 Podgorje 127 12. 11. 13:43:6,8 46,21 15,45 19 26 0,4 2,2 2,4 Tratna pri Grobelnem 128 12. 11. 14:25:0,2 46,26 15,53 12 18 0,3 1,7 Nova vas pri Šmarju 129 14. 11. 14:50:27,3 46,30 13,63 7 11 0,3 1,6 1,8 Lepena 130 22. 11. 6:58:28,6 46,21 15,43 12 25 0,4 1,8 Stopče 131 24. 11. 0:55:54,9 46,37 14,06 10 76 0,6 2,6 3,0 IV Krnica 132 24. 11. 8:34:44,9 46,06 14,76 13 31 0,4 1,8 2,1 Mala Štanga 133 29. 11. 14:55:50,0 46,29 13,64 8 27 0,3 1,7 2,1 Lepena 134 1. 12. 18:42:2,8 46,51 14,28 10 5 0,3 1,5 Strmec, Hrvaška 135 8. 12. 17:34:20,0 46,11 14,78 13 52 0,5 2,5 2,8 III-IV Ribče 136 11. 12. 0:52:15,8 46,33 13,61 7 31 0,3 2,1 2,7 čutili Kal-Koritnica 137 12. 12. 19:26:59,4 46,29 13,65 7 14 0,2 1,5 1,8 čutili Lepena 138 22. 12. 8:4:1,0 45,86 15,82 7 13 0,3 1,9 Strmec, Hrvaška 139 23. 12. 8:39:25,6 46,16 15,21 7 6 0,3 0,4 čutili Laško 140 24. 12. 10:39:36,3 46,27 15,56 20 31 0,4 1,9 1,6 Beli Potok pri Lembergu 141 26. 12. 19:47:13,9 45,41 14,42 15 20 0,4 1,5 1,8 Studena, Hrvaška Preglednica 1. Seznam potresov leta 2006, ki imajo lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, instrumentalni koordinati nadžarišča (epicentra) in globino žarišča. Pri nekaterih potresih je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 8 potresov manjše lokalne magnitude, ki so jih čutili prebivalci Slovenije. Table 1. List of earthquakes with MLV > 1,5 in 2006 for which the hypocentral time, coordinates of epicentre and focal depth were calculated; the maximum intensity of some earthquakes is also provided. Information about 8 earthquakes with weaker magnitude, that were felt by inhabitants of Slovenia, is also included. Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih prebivalci Slovenije čutili V tem poglavju in na slikah od 3 do 9 so natančneje opisani in prikazani le nekateri izmed potresov, ki so jih v zadnjem letu čutili prebivalci Slovenije. Zaradi velikega števila Potresi v Sloveniji leta 2006 85 dogodkov ni bilo mogoče predstaviti učinkov vseh. Na sliki 10 so prikazane največje intenzitete za vse potrese, ki so jih v letu 2006 v posameznih krajih čutili prebivalci Slovenije. Slika 3. Intenziteta potresa 15. januarja 2006 ob 2. uri in 41 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 3. Intensity ofearthquake on 15 January 2006 at 2.41 UTC in individual settlements. 15. januar ob 2. uri 34 minut ter ob 2. uri in 41 minut po UTC. Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji v letu 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 15. januarja ob 2. uri 41 minut UTC (oziroma 3. uri 41 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Nazarij (slika 3). Magnituda tega dogodka je bila 3,0. Potres so čutili prebivalci Nazarij, Mozirja, Vranskega, Polzele, Gomilskega, Tabora, Motnika; Gornjega Grada; Braslovč; Šmartnega ob Dreti, Šmartnega ob Paki, Rečice ob Savinji, Trojan, Šoštanja, Dola pri Hrastniku, Prebolda, Šempetra v Savinjski dolini, Petrovč, Velenja, Trbovelj, Dobovca, Griž, Ljubnega ob Savinji, Žalca, Topolšice, Kisovca, Luč ob Savinji, Čemšenika, Vitanj, Celja, Vojnika, Raven na Koroškem, Solčave, Škofje vasi in številnih okoliških krajev. Prebivalci v nadžariščem območju so čutili številne predpotrese in popotrese, najbolj pa ob 2. uri 34 minut UTC, ko je intenziteta v Praprečah, Prekopi in Polzeli bila IV-V EMS-98. Iz Nazarij so poročali o rahlih poškodbah na ometu nekaterih hiš. 86_T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic Slika 4. Intenziteta potresa 23. januarja 2006 ob 21. uri 29 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 4. Intensity ofearthquake on 23 January 2006 at 21.29 UTC in individual settlements. 23. januar 2006 ob 21. uri 29 minut po UTC. Potres z magnitudo 3,0, ki se je zgodil v okolici hrvaškega mesta Samobor, je na obeh straneh meje imel učinke V. stopnje po intenzitetni lestvici EMS-98 (slika 4). V Sloveniji so ga najmočneje čutili v kraju Koritno, na Hrvaškem pa v krajih Domaslovec, Kraj Gornji, Lučko, Malunje in Zdenci Brdovečki. prebivalci so poročali o močnem poku, ki jih je ob tresenju tal dodobra prestrašil. Na Koritnem je potres povzročil tudi nekaj razpok v ometu. 23. april 2006 ob 16.uri 21 minut po UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 je najbolj prestrašilo prebivalce Avč in Ročinja (slika 5). Nekateri so mislili, da gre za močno miniranje na gradbišču elektrarne Avče. 28. april 2006 ob 10.uri 47 minut po UTC. Tokrat se je zatresla okolica Trbovelj (slika 6). Magnituda tega dogodka je bila 2,9. V kraju Zgornji Prhovec je intenziteta bila IV-V EMS-98. Prebivalci so poročali tudi o bobnenju, ki je spremljalo potres. 19. julij 2006 ob 2.uri in 34 minut po UTC. Najmočnejši potres v juliju 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 19. julija ob 2. uri 34 minut UTC (oziroma 4. uri 34 minut po lokalnem srednjeevropskem poletnem času) na Hrvaškem, v bližini kraja Gorica Svetojanska (slika 7). Magnituda tega dogodka je bila 3,4. V Sloveniji so ga najbolj močno čutili v Obrežju in Jesenicah na Dolenjskem (intenziteta V EMS-98). Marsikoga je prebudilo iz spanja tresenje tal, ponekod so slišali tudi predhodno bobnenje. Hrvaški seizmologi so po ogledu Potresi v Sloveniji leta 2006 87 epicentralnega območja sporočili, da potres ni povzročil gmotne škode, čutili pa so ga prebivalci v območju od slovenske meje do Zagreba. Slika 5. Intenziteta potresa 23. aprila 2006 ob 16.uri 21 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 5. Intensity ofearthquake on 23 April 2006 at 16.21 UTC in individual settlements. 88_T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic Slika 6. Intenziteta potresa 28. aprila 2006 ob lO.uri 47 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 6. Intensity ofearthquake on 28 April 2006 at 10.47 UTC in individual settlements. 11. avgust 2006 ob 18. uri in 2 minuti po UTC. Zmerno tresenje tal z inteziteto IV-V EMS-98 se je zgodilo v bližini Kostanjevice na Krki (slika 8). Magnituda tega dogodka je bila 1,9. Največjo intenziteto (IV-V EMS-98) je potres dosegel v kraju Šutna. 28. oktober 2006 ob 13. uri 55 minut po UTC. Potres z magnitudo 3,5 je imel žarišče na Hrvaškem v bližini kraja Rude (slika 9). V Sloveniji so ga najmočneje (IV EMS-98) čutili v Krški vasi in Kostanjevici na Krki, na Hrvaškem je intenziteto VI-VII EMS-98 dosegel v krajih Plešivica, Prhoc in Repišce. Potresi v Sloveniji leta 2006 89 Slika 7. Intenziteta potresa 19. julija 2006 ob 2.uri in 34 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 7. Intensity ofearthquake on 19 July 2006 at 2.34 UTC in individual settlements. 90_T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic Slika 8. Intenziteta potresa 11. avgusta 2006 ob 18. uri in 2 minuti po UTC v posameznih naseljih. Figure 8. Intensity ofearthquake on 11 August 2006 at 18.02 UTC in individual settlements. Slika 9. Intenziteta potresa 28. oktobra 2006 ob 13. uri 55 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 9. Intensity ofearthquake on 28 October 2006 at 13.55 UTC in individual settlements. Potresi v Sloveniji leta 2006 91 Slika 10. Skupna karta največjih intenzitet vseh potresov v letu 2006, ki so jih v posameznih krajih čutili prebivalci Slovenije. Figure 10. Overall map of the largest intensities of all earthquakes in 2006 felt by the inhabitants of Slovenia in individual places. Sklepne misli Potresna aktivnost v Sloveniji v letu 2006 je bila dokaj majhna, toda število zabeleženih potresov je bilo, predvsem zaradi postavitve novih potresnih opazovalnic, veliko. Histogram na sliki 11 kaže porazdelitev lokalnih magnitud (Mlv), ki smo jih opredelili za 1750 potresov. Največ potresov je imelo magnitudo med 0,5 in 0,8. 700 600 > o tn £ o o. 500 400 = 300 (D >w 200 100 co ML, N=1644 MD, N=150 5 u C 5 3 4 ■sr co CO 6 CD CD 0 1 6 5 BCN U3O O ■^ coh- ^ ™ ■■ Mm ^^ tt T- COLO (No O T- <0,1 0,1-0,4 0,5-0,8 0,9-1,2 1,3-1,6 1,7-2,0 2,1-2,4 2,5-2,8 2,9-3,2 3,3-3,6 3,7-4,0 4,1-4,4 Magnituda Slika 11. Porazdelitev potresov v Sloveniji v letu 2006 glede na lokalno magnitudo. Figure 11. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2006 in relation to local magnitude. 0 92 T. Jesenko, I. Cecic, M. Čarman, M. Ložar Stopar, M. Živčic 15 Š 10 CD O cp > CD -i—» >co Slika 12. Porazdelitev potresov v Sloveniji v letu 2006 glede na največjo intenziteto EMS-98. Figure 12. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2006 in relation to maximum intensity EMS-98. 13 5 I Jj N=36 4 4 DD c utili II-IV IV IV-V Največja intenziteta EMS-98 Med potresi, za katere smo razposlali makroseizmične vprašalnike ali opravili terenske raziskave, jih je največjo intenziteto IV EMS-98 doseglo 13, intenziteto IV-V EMS-98 4 in intenziteto V EMS-98 4 potresov. Ostali potresi (15) so imeli največjo intenziteto nižjo od IV EMS-98 ali pa so jih ljudje le čutili in stopnje ni bilo mogoče opredeliti. Prebivalci so skupno čutili vsaj 36 potresov (sliki 2 in 12). Porazdelitev potresov glede na globino žarišč (slika 13) kaže, da je imela večina od skupno 1750 potresov na območju Slovenije in bližnje okolice žarišča do globine 18 km. Največ (513) potresov je bilo v globini med 6,1 in 9 km. Za 13 potresov smo opredelili žariščno globino večjo od 18 km. E ro >o >(fl to >N ro £= o CD 0-3,0 3,1-6,0 6,1-9,0 9,1-12,0 12,1-15,0 15,1-18,0 18,1-21,0 21,1-24,0 24,1-27,0 27,1-30,0 30,1-33,0 33,1-36,0 36,1-39,0 3 1 0 0 1 100 191 274 N=1750 513 231 431 200 300 400 500 600 Število potresov Slika 13. Porazdelitev potresov v letu 2006 glede na globino žarišča (v kilometrih). Figure 13. Distribution ofearthquakes in Slovenia in 2006 in relation to focal depth (in kilometres). 7 5 0 III V 0 Potresi v Sloveniji leta 2006 93 Kot doslej bi bili makroseizmični podatki za potrese zelo pomanjkljivi ali celo popolnoma nedostopni, če nam pri tem delu ne bi pomagali številni prostovoljni opazovalci. Leta 2006 je z ARSO aktivno sodelovalo več kot 5000 ljudi, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Zaradi potresov smo v letu 2006 poslali 2890 vprašalnikov. Tudi v letu 2006 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov uspešno sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav. Za poslane makroseizmične podatke se posebej zahvaljujemo Ivici Soviču iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu. Literatura Agencija RS za okolje, 2006-2007. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2005. Arhiv ARSO, Ljubljana. Grünthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg, 99 str. Grünthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). (citirano 14. 6. 2007). Dostopno na naslovu: http://www.gfz-potsdam.de/pb1/pg2/ems_new/INDEX.HTM GZAM, 2006-2007, Mesečni bilteni za 2006 (online). Geofizički Odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. (citirano 14. 6. 2007). Dostopno na naslovu: http://www.isc.ac.uk/cgi-bin/collect?Days=&yyyy=Year&mm=Mon&Reporter=ZAG Lienert, B.R., Berg, E. in Frazer, L.N., 1988, HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B.R., 1994, HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally, Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Michelini, A., Živčič, M. in Suhadolc, P., 1997. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia, Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Rebez, A. in Renner, G., 1991, Duration magnitude for the northeastern Italy seismometric network, Boll. Geof. Teor. Appl., Vol. XXXIII, N. 130-131, 177-186. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2007, Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giulia, OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995, Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, p. 579. ZAMG, 2006-2007, Seizmološki bilteni za 2006. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčič, M., Bondar, I. and Panza, G.F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. POTRESI NA KRASU SEPTEMBRA 2006 THE SEPTEBER 2006 KARST REGION EARTHQUAKES Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic, Polona Zupančič Povzetek. V septembru 2006 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Urada za seizmologijo in geologijo, Agencije Republike Slovenije za okolje zabeležili večje število šibkih potresov na Krasu južno od Vipave, najmočnejši potres je imel lokalno magnitudo Mlv = 2,2. V prispevku primerjamo zapise na analogni in digitalni potresni opazovalnici Vojsko. Zanimali so nas tudi potresi v preteklosti na tem območju. Po preverjanju razpoložljivih podatkov ni znano, da bi na tem območju v preteklosti imeli potrese. Potrebno je upoštevati, da beleženje primerljivih (šibkih) potresov pred časom za to območje niti ni bilo možno. Šibke potrese lahko beleži le dovolj gosta in občutljiva mreža, kakršna je na voljo šele od leta 2006. Abstract. In september 2006 seismic stations of the Seismic Network of the Republic of Slovenia, opertaed by the Environmental Agency of the Republic of Slovenia - Seismology and geology office, registered many weak earthquakes south of Vipava in the Karst region.. The strongest earthquake had local magnitude Mlv = 2.2. The analog (VOY) and digital recordings (VOJS) from seismic station Vojsko (30 km epicentral distance) were compared. There were no reports that the earthquakes were felt by the inhabitants. In the earthquake catalogues there are no records of previous earthquakes in this area. The analog (VOY) and digital recordings (VOJS) from seismic station Vojsko (30 km epicentral distance) were compared. The analog VOY station recorded 33 events while the digital seismic network registered more than 120 events from the same epicentral area. In the paper the magnitude and time distribution of recorded events are shown as well as the comparison of three events of different magnitude recorded by analog and digital equipment. The increased seismic activity of September 2006 in Karst region returned back to normal after approximately one month. Uvod Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Urada za seizmologijo in geologijo, Agencije Republike Slovenije za okolje, so v septembru 2006 zabeležili večje število potresov na Krasu južno od Vipave. Podatkov, da bi prebivalci potrese čutili, nimamo. Ta potresni niz lahko služi za primerjavo zmogljivosti in kakovosti zapisa analogne in digitalne opreme na isti lokaciji za zmožnost lociranja in zaznavanja šibkejših potresov. Natančnost določanja lege žarišča potresov je večja, če imamo zapise iz neposredne bližine v različnih geografskih smereh. Podatke nove mreže potresnih opazovalnic v realnem času sprejemamo v središču za zbiranje in obdelavo podatkov v Ljubljani. O mreži Državno mrežo potresnih opazovalnic Republike Slovenije je do maja 2002 sestavljalo sedem opazovalnic, šest digitalnih: LJU - Observatorij na Golovcu, CEY - Goričice ob Cerkniškem jezeru, VBY - Bojanci v Beli krajini, BISS - Branik nad Muto v Bistriškem jarku, CESS - Cesta pri Krškem in DOBS - Dobrina na Kozjanskem in ena analogna: VOY - Vojsko nad Idrijo (Sinčič in dr., 2004). Po potresu v Posočju leta 1998 je vlada RS namenila sredstva za dograditev gostejše in sodobnejše mreže potresnih opazovalnic. Najprej je bila leta 2002 dograjena mreža 94 Potresi na Krasu septembra 2006 95 opazovalnic okoli JE Krško, temu so leta 2003 sledile opazovalnice v Posočju, nato pa še v osrednji in drugod po Sloveniji. H M' 1S"M' IS 3