fi^EPruj	j Kronika
SHCTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan J Ptuj • Rušitev nelegalno
' postavljenih garaž in
objekta na Raičevi 9
O Stran 24
TEDNIK
2*
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si
Ptuj, petek, 18. novembra 2016 letnik LXIX • št. 91 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
www.tednik.si
■ Stajerskitednik. Stajerskitednik
RADIOPTUJ
89.8 »98,2 »10453 www.radio-ptuj.si
mmsii ^ii m
Podravje, Videm * Kriminalisti preiskujejo sum goljufije z evropskim denarjem
Videmski župan ogoljufal EU?
„ ... .	sodisca izvedli deset hišnih preiskav na naslovih fizičnih in pravnih oseb ter osebnih vozil, pod njihovo lupo pa sta se
Kmetijstvo	znašla tudimdemski župan Friderik Bračič in nekdanja direktoffi?a videmske občinske uprave Darinka Ratajc. Oba
Slovenija • Polovico	trdita, damlfropolnoma nedolžna. Več na straneh 2 in 3.
prihodkov KGZS pridobi iz članarin
O Strani 8 in 9
Politika
Majšperk • Vajeti OŠ Majšperk februarja prevzema novi ravnatelj
O Stran 5
Šport
Nogomet •
Kako zaustaviti Domžalčane? ~ O Stran 11 f
Strelstvo • Zmagi Raušlovi in Ventu
O Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno *
Slovenija načrtuje nove centre za migrante
S Strani 2 in 3
Podravje *
Ptuj - Kaj se dogaja sikoStanj! v mestu
S SSSni 8 in 9
Cerkvenjak *
Komunalni prispevek znižali za 60 %
O Stran 6
2 Štajerski
Aktualno
petek • 18. novembra 2016
Videm • Kriminalistična preiskava v teku
Videmski župan ogoljufal Evro
Minuli torek so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Maribor na podlagi odredb pravnih oseb ter osebnih vozil, pod njihovo lupo pa sta se znašla tudi videmski župan Friderik Bračič in
»Sodeloval sem v večurni preiskavi na Občini Videm in na svojem domu,« pojasnjuje župan. S preiskavami kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v okviru predkazenskega postopka so policisti iskali poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem postopku. Župan pravi, da je kriminalistom tako omogočil vpogled v vso dokumentacijo, z njegovega računalnika pa so tudi prekopirali vse dokumente in mu vzeli mobilni telefon.
S PU Maribor so sporočili, da so v preiskavah dvema osumljenima osebama odvzeli prostost. Po neuradnih informacijah naj bi šlo prav za Bra-čiča in nekdanjo direktorico videmske občinske uprave Ra-tajčevo (ta zdaj enako funkcijo opravlja v občini Destrnik). Župan trdi, da ga kriminalisti niso pridržali: »V Maribor sem šel samo podat izjavo.« Koga so poleg njega še preiskali, naj ne bi vedel: »To sem tudi sam
Uvodnik
vprašal kriminaliste, pa mi niso hoteli povedati.«
Tri ključne obtožbe
Župan naj bi sodeloval v kaznivem dejanju goljufije na škodo Evropske unije (zanj je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora) in v več kaznivih dejanjih zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (z enako zagroženo kaznijo). Osumljene osebe (kdo vse je med njimi, za zdaj še ni znano) naj bi s temi dejanji povzročile škodo oz. pridobile protipravno premoženjsko korist, ki po podatkih PU Maribor skupaj znaša nekaj manj kot 900.000 evrov.
Ker je preiskava še v teku, so na PU Maribor s podatki skopi, kljub temu pa so na kratko opisali domnevne nepravilnosti: »Osumljene osebe so izvršile več kaznivih dejanj v škodo proračuna nekaterih
Zdravniki
Razumela bi, če bi stavkali delavci, ki ne zaslužijo niti toliko, da bi nahranili svojo družino in se zatekajo po pomoč na humanitarne ustanove. Stavke zdravnikov in njihovih zahtev pa žal ne razumem. Jasno je, da sistem dopušča velika neskladja, na eni strani v obremenitvah in obveznostih, na drugi pri izplačilu denarja za opravljeno delo. Napaka je sistemske narave in kdor ima priložnost, voljo in pogum, jo pač izkoristi. Zakaj lahko redno zaposleni zdravniki popoldan v isti ali drugi ustanovi delo opravljajo kot zasebniki? Zaradi pomanjkanja kadra? Hecno. Mladi pa v tej državi brez služb in sploh brez kakršnekoli perspektive. Delo zdravnikov je zelo različno. Različno so obremenjeni in različno plačani. Čeprav ni nujno, da sta obremenjenost in plačilo v linearni korelaciji: da bi bila višina plače odvisna od obremenjenosti na delovnem mestu. V najslabšem položaju so mladi zdravniki specializanti, ki se na začetku svoje poti trudijo in se poskušajo s strokovnim delom dokazati. Postavljeni so v položaj, ko lahko samo nemo opazujejo svoje starejše kolege, kako se številni med njimi»znajdejo«in v primerjavi z mlado generacijo mesečno domov za svoje zdravniško delo odnesejo dvakrat ali trikrat več denarja. Nekateri med njimi nesramno bogatijo. Nič drugače ni v šolstvu. Mladi učitelji so tik nad malo boljšo delavsko plačo, tisti z daljšim stažem pa nesejo domov dve- ali trikratnik delavske plače. Zato ne gre posploševati ne enega in ne drugega področja dela.
Slovenski zdravstveni sistem je zagotovo eno najbolj akutnih področij, ki so podprta z javnim denarjem. Primeri so poznani: preplačilo materialov in storitev, nabave pri točno določenih ponudnikih, klientelistične prakse zaposlovanja, nepregledno in razsipno podeljevanje koncesij... Zdravstvene zavarovalnice iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kujejo dobičke. Namesto da bi znižali premije, dobiček pospravijo med rezerve . Še in še je primerov. Sistem je v prvi vrsti potreben (samo) očiščenja.
Mojca Zemljarič
Delo na občini teče nemoteno
Zvečer istega dne, kot je potekala kriminalistična preiskava, je župan vodil 5. izredno sejo občinskega sveta. Svetniki so soglasno potrdili četrti rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, s katerim so prerazporedili dva manjša zneska; po utečeni praksi je denar ostal v tistih krajevnih skupnostih (KS), kamor je bil prvotno namenjen. Namesto ene od cest bodo uredili cesto Valter (12.000 evrov) in Kočarjevo domačijo (okoli 22.000 evrov) v KS Pobrežje, v KS Jurovci pa bodo namesto pločnika uredili nadstrešnico prostorov KS (6.000 evrov).
Občino Videm so soglasno razglasili za občino brez tajnih sporazumov (TTIP Free Zone), čeprav je več občinskih svetnikov opozorilo, da gre le za simbolično dejanje; podpisi občin namreč za državo niso zavezujoči. Božidar Varnica je komentiral: »Vse skupaj ima čuden priokus; neki občinski sveti zdaj obravnavamo čezatlantske trgovinske sporazume... Za take stvari imamo parlament!« Župan Vidma Friderik Bračič je ob koncu seje občinski svet seznanil s kriminalistično preiskavo, vprašanj pa ni bilo.
Slovenija, Podravje • Nezakoniti prehodi državne meje
Načrtujejo nove sprejemno-registracijske
Na celotnem ozemlju zahodnega Balkana, vključno z Grčijo, je po nekaterih ocenah okoli 90.000 ljudi, načrtuje nove sprejemno-registracijske centre, njihove predvidene lokacije pa so, kot kaže, skrivnost ...
Če bi se število nezakonitih migrantov tako povečalo, da jih ne bo več mogoče obravnavati na obstoječih policijskih enotah, bodo ob meji s Hrvaško vzpostavili sprejemno-re-gistracijske centre. Te naj bi država načrtovala predvsem
zaradi »varnosti ljudi, ki živijo ob meji«, na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pa pojasnjujejo: »Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitne-
Ukrepi se stopnjujejo
Ko je septembra letos ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar naštela državne ukrepe, predvidenih sprejemno-registracijskih centrov še ni omenila:
•	poostren nadzor tako na meji s Hrvaško kot v notranjosti države,
•	pomoč pripadnikov Slovenske vojske pri varovanju državne meje,
•	vzdrževanje začasnih tehničnih ovir na posameznih delih južne meje,
•	vzdrževanje nekaterih centrov v pripravljenosti (Do-bova, Lendava, Šentilj in Vrhnika),
•	operativni sestanki, pregledovanje obstoječih načrtov in scenarijev.
/
mu kraju vrnitve, tj. Hrvaški.« Centri bodo razdeljeni na sprejemni del, kjer bodo tekli policijski postopki, in bivalnega.
Na ta način bi lahko nezakonite migrante ustrezno registrirali, obravnavali in oskrbeli, kar bi bilo po mnenju MNZ brez namestitvenih kapacitet težje izvedljivo. Prevoze v centre in iz njih bi opravljala policija, zdravstveno osebje bi poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbeli bi tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva, po potrebi pa bi vključili še centre za socialno delo, Upravo RS za zaščito in reševanje ter druge izvajalce. Na MNZ poudarjajo: »Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno.« Centre bodo torej tako odprli kot zaprli takrat, ko (če?) bo to potrebno.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 18. novembra 2016
Aktualno
Štajerski	3
psko unijo?
pristojnega sodišča izvedli deset hišnih preiskav na naslovih fizičnih in nekdanja direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc.

Videmski župan Friderik Bračič je prepričan, da ni storil ničesar nezakonitega.
lokalnih skupnosti, saj so v nasprotju z zakonom o javnem naročanju preko naročilnic in naročil male vrednosti oddajale posle znanim pravnim osebam, ki so bile tudi izrazito preplačane, nato pa se je denar prenašal na povezane osebe osumljencev.«
Poleg tega so brez predhodne cenitve in ob neupoštevanju sklepov pristojnih lokalnih organov razpolagale z nepremičninami v lasti lokalne skupnosti; s kupoprodajnimi in menjalnimi pogodbami naj bi oškodovale občinski proračun. Tretja obtožba je prirejanje podatkov za pridobitev evropskih sredstev za investicije, ki pa niso bila porabljena namensko.
Bračič:
»Nedolžen sem!«
Po županovih besedah naj bi šlo za gradnjo vodovoda v Veliki Varnici in Trdobojcih:
»Vrednost investicije celotnega vodovoda je bila okoli 3,5 milijona evrov. Od tega smo od EU dobili okoli 2,3 milijona evrov, ki naj jih občina ne bi porabila pravilno oz. namensko.« Druga obtožba, pravi, se nanaša na preplačilo
enega od zemljišč (velikega približno en hektar) v Poslov-no-logistični coni Videm: »Za kakšno preplačilo naj bi šlo, ne vem. Nekaj zemlje smo kupili, nekaj smo je zamenjali. Koliko točno je znašala cena, se ne spomnim, smo se pa zanjo veliko pogajali. Če smo obrtno cono hoteli imeti v takšni obliki, kot je, smo to zemljišče pač morali kupiti.« Tretja obtožba naj bi se nanašala na napake v projektni dokumentaciji za gradnjo cest, pripravljeni med letoma 2007 in 2012. Gre, skratka, za projekte, ki jih je župan vodil z nekdanjo direktorico občinske uprave Ratajčevo.
Videmski občinski svetniki dogajanja niso želeli komentirati, Bračič pa se glede vseh navedenih obtožb izreka za
nedolžnega: »Povsem sproščen sem, ker vem, da je zadeva z moje strani čista. Nobenih pomislekov nimam!« Enako pravi Ratajčeva: »Moji Halo-žani so dobili vodo, ceste in ustrezno infrastrukturo. Če je ta zmonitran proces cena, ki jo moram za to plačati, bom to v korist Haložanov pač prestala.« Občani Vidma so Bračiča za župana izvolili že četrtič zapored - kljub številnim ovadbam zoper njega. Nazadnje se je zaradi domnevne zlorabe položaja in pravic oz. goljufije pri povračilih občanom za vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja župan moral zagovarjati lani jeseni, nobena od številnih dosedanjih ovadb pa sodnega epiloga še ni dočakala.
Eva Milošič
Foto: EM
centre za migrante
ki želijo proti severu in zahodni Evropi. Slovenija zato
Pristojni organi pripravljajo nabor ukrepov za različne scenarije, vendar o sprejemno-registracijskih centrih v Podravju govora (še)
ni ...
Načrtov za Haloze in Prlekijo še ni
T. i. migrantska ali celo begunska kriza se je lani jeseni začela predvsem v Halozah (najprej v Zavrču in Paradižu), državna meja pa je bila zelo na udaru tudi v Prlekiji (predvsem v Središču ob Dravi). Na lanskem seznamu kapacitet za migrante so se med nepremičninami za triažne-sprejemne centre tako znašle tudi policijske postaje Ormož, Gorišnica in Podlehnik, med preostalimi nepremičninami pa še mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje in plato bivšega MMP Središče ob Dravi (tu so uredili sprejemna centra), bivši hotel Črni les v Lenartu in center šolskih in obšolskih dejavnosti Kurent na Ptuju.
Zato se seveda zastavlja vprašanje, ali/kje bodo nove spreje-mno-registracijske centre, če bo to potrebno, uredili v Podravju. Na Uradu Vlade RS za komuniciranje nanj odgovarjajo le: »Trenutno poteka evidentiranje konkretnih lokacij za vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice. Po celoviti preučitvi pogojev za uporabo in po preverjanju ustreznosti vseh morebitnih lokacij s strani Policije bomo naredili celovito oceno primernosti lokacij za morebitno vzpostavitev spreje-mno-registracijskega centra.«
Skrivnostnost je glede na val nasprotovanj, nestrpnosti in celo sovraštva, ki ga je v začetku letošnjega leta sprožilo načr-
tovanje ureditve migrantskega centra v Kidričevem in centra za tujce v Lenartu, morda celo razumljiva. Ker pa na vladi zagotavljajo, da naj bi o ocenah in konkretnih predlogih lokacij še pred sprejemanjem dokončnih odločitev obvestili lokalne skupnosti ter rešitve iskali v soglasju z lokalnim prebivalstvom, je izogibanje odgovoru vendarle nekoliko nenavadno ...
Na MNZ trdijo, da so s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti v stalnem stiku (med njimi torej podravskih ni): »Sproti jih seznanjamo s situacijo in z načrti ter poudarjamo, da je varnost državljanov na prvem mestu. Prizadevamo si za skupni dogovor, kako bo v primeru povečanega števila prihodov nezakonitih migrantov to za lokalno skupnost čim manj opazno in obremenjujoče, hkrati pa od občin in lokalne skupnosti pričakujemo tvorno sodelovanje in konstruktiven dialog.«
Dogajanja ni mogoče napovedati
Na MNZ situacijo v širši regiji, predvsem pa v sosednjih državah, pozorno spremljajo. Poudarjajo, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar priznavajo, da je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati: »Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meje prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje
še povečevalo.« Na podlagi ocen in analiz ugotavljajo, da bi bila v tem primeru nekatera območja ob meji s Hrvaško lahko izpostavljena: »Ležijo namreč na ilegalnih migracijskih poteh, ki vodijo preko zahodnega Balkana proti Avstriji in drugim ciljnim državam v zahodni Evropi.«
Prepričani so, da kljub povečanju števila nezakonitih vstopov v državo razmere niso alarmantne: »Policija osebe, ki so nedovoljeno vstopile na ozemlje Republike Slovenije, obravnava sproti na policijskih postajah. Slovenija v skladu z dvostranskim sporazumom o vračanju, ki ga ima sklenjenega z Republiko Hrvaško, vse nezakonite migrante, za katere je nedvoumno, da so prišli iz Hrvaške, vrne po hitrem, neformalnem postopku v roku 72 ur. Takšno vračanje poteka dobro in Hrvaška za zdaj izpolnjuje
svoje obveznosti.« Če vračanja v 72 urah ni mogoče izvesti, migrante odpeljejo v Center za tujce v Postojno. Tiste migrante, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, namestijo v Azilnem domu v Ljubljani.
Za primer, če bi ob velikem številu migrantov odpovedali vsi predvideni mehanizmi in dogovori ter bi se Slovenija znašla pod izjemnim pritiskom nezakonitih migracij, država pripravlja tudi nekatere zakonodajne rešitve. V Uradu Vlade RS za komuniciranje poudarjajo: »Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev.«
Eva Milošič
Položaj Slovenije se je spremenil
Na Ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da so trenutne okoliščine bistveno drugačne kot ob prejšnjem množičnem prihodu migrantov: »Nemčija že od konca drugega migracijskega vala uvaja določene omejevalne ukrepe; države severno od nas (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška) so uvedle nadzor na notranjih mejah; sosednje države bistveno zaostrujejo azilno zakonodajo in pogoje vstopa v državo (Avstrija, Madžarska); obstaja pa tudi določeno tveganje oziroma negotovost glede uresničevanja dogovora EU-Turčija.«
/
Foto: CG
4 Štajerski
V središču
petek • 18. novembra 2016
Slovenija • Šemničkijeva: „ Denar za bolnišnico imamo na lagerju!"
Zelena luč ministrstev za sklenitev bolnišnico in Domom upokojencev
Da je v primeru zagotavljanja 600.000 evrov lastnega deleža Bolnišnice Ptuj za začetek izgradnje urgentnega centra nastal problem, tudi odgovor dveh ključnih oseb na poslansko vprašanje Andreja Čuša. Razbrati je bilo, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Anja Kopač Mrak zadržkov za prodajo zemljišča, ki je v lasti ptujske bolnišnice, Domu upokojencev Ptuj ne vidita. Kar pa pomeni
Seja državnega zbora, ki je potekala v ponedeljek, je končno podala jasne in nedvoumne odgovore v zvezi z zagotovitvijo lastnega deleža SB Ptuj pri projektu izgradnje urgentnega centra.
Na podlagi poslanskega vprašanja Andreja Čuša so se stvari vendarle razvozlale in jasno je postalo, da zadržkov za sklenitev pogodbe med dvema ptujskima zavodoma, bolnišnico in Domom upokojencev, ni več. Tako se kljub vsem zapletom, ki smo jim bili priča minule mesece, stvari vendar obračajo na bolje.
Na podlagi poslanskega vprašanja je ministrica za zdravje povedala, da je denar v proračunu zagotovljen tudi v prihodnjem letu: „Če bi šli po projektu, ki je bil potrjen in predviden, bi dejansko lahko bili zelo intenzivno v gradnji. Denar ni izgu-
bljen, imamo ga na proračunskem skladu in se bo prenesel za iste namene v letu 2017. Ima pa Bolnišnica Ptuj likvidnostne težave zaradi preteklih zadev in ima težavo zagotoviti svoj del udeležbe denarja, kar so razlogi, da se je pojavila ideja, da se porabi presežek Doma upokojencev Ptuj."
Da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pod okriljem katerega deluje Dom upokojencev Ptuj, svoj del naloge opravilo že junija letos, ko je potrdilo načrt investicijskih vlaganj Doma 2016, v katerem je zapisana tudi namera o nakupu zemljišča od Splošne bolnišnice Ptuj za gradnjo negovalne enote, je povedala Kopač Mrakova.
Gre za prepotrebnih 600.000 evrov, za katere se je ministrstvo za delo strinjalo, da se porabijo za nakup zemljišča, ki je
v lasti SB Ptuj. Ministrstvo naj bi že junija letos izdalo soglasje k finančnemu načrtu, v katerem je načrtovan omenjeni nakup zemljišča, sredstva pa bi zagotovili iz neporabljenega presežka in amortizacije. In čeprav so nekatera ministrstva, med njimi tudi ministrstvo za zdravje in javno upravo, nekajkrat poudarjala, da naj bi bil ta posel nemogoč, kaže, da se tisti, ki bi „dali" denar, torej ministrstvo za delo, s tem ne strinjajo. „Glede na mnenje pravosodnega ministrstva in ministrstva za javno upravo je ministrstvo za delo upravljavce javnega premoženja, ki so v pristojnosti ministrstva, že leta 2014 obvestilo, da lahko v skladu s 14. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti prosto razpolagajo z nakupom in prodajo nepremičnin, ki jih imajo v upravlja-
nju. Tako bi Dom upokojencev Ptuj lahko kupil nepremičnino drugega javnega zavoda brez omejitev skladno z našim obvestilom," je pojasnila Kopač Mrakova in dodala, da skladno z omenjenim zakonom o prenosu sredstev odloča vlada, o vseh drugih poslih, tudi prodaji, pa pooblaščene osebe, torej v primeru Doma upokojencev Ptuj direktorica.
Z odgovorom obeh ministric je bil Čuš zelo zadovoljen, povedal je, da je treba postopek prodaje/nakupa sedaj, ko je jasno, da ni zadržkov, izpeljati nemudoma. Spomnil je, da sta direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički in direktor SB Ptuj Andrej Levanič že junija letos podpisala namero o sodelovanju pri projektu izgradnje urgentnega centra. Ker takšno sodelovanje podpirata tudi sveta zavoda SB Ptuj kot DU Ptuj
Ptuj • Se bo cena vrtca zvišala ali bo občina dala dodatna sredstva?
Vzgojiteljice Vrtca Ptuj skoraj ostale
Številni vzgojno-izobraževalni zavodi se v zadnjih mesecih ubadajo s težkim finančnim položajem. Pred kratkim smo poročali o raj brez plač ostali zaposleni v Vrtcu Ptuj. Ravnateljica pravi, da tri dni pred izplačilom, niti približno ni vedela, kako bodo stvari izplačilo vseh plač.
Ker je bilo na zadnji seji mestnega sveta nekaj besed povedanih tudi o tem, da se lahko zgodi, da Vrtec Ptuj ne bo imel dovolj sredstev za izplačilo plač, smo ravnateljici Boženi Bratuž posredovali nekaj vprašanj. Kot kaže, je zade-
va zelo resna, pa tudi aktualna, saj je vrh ledene gore dosegla ravno minuli teden, v četrtek, ko bi morali izplačati plače. „Na osnovi ponovno vzpostavljenih pravic delavcev do napredovanja in pravice do izplačila višjega regresa, smo
Ravnateljica: Občina nam je nakazala dodatnih 10.000 evrov, tam o tem nič ne vedo
Na vprašanje, kako so uredili težave z izplačevanjem plač v ptujskem Vrtcu in koliko dodatnih sredstev so jim nakazali minuli teden, so iz ptujske občine odgovorili: „Vrtcu Ptuj prejšnji teden nismo nakazali nobenih dodatnih sredstev. Vsa nakazila izvršujemo na osnovi prejetih zahtevkov s strani Vrtca Ptuj, do katerih so upravičeni v skladu z letno pogodbo."
/
takoj v začetku leta 2016 pripravili predlog sprememb cen programov. V cenah, ki so bile sprejete 1. 2. 2015 in so veljale v času ponovno pridobljenih pravic delavcev, namreč niso bili zajeti stroški napredovanja in tudi ne višji regres. Po odločitvi župana so cene kljub bistveno spremenjenim vrednostim posameznih elementov ostale enake. Mestna občina Ptuj se je kot ustanoviteljica odločila, da za povišane pravice delavcev Vrtec porabi presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Takšna odločitev je obstala, čeprav smo vsi vedeli, da presežek ne zadošča za vse povišane vrednosti pravic delavcev. K temu je treba dodati še s 1. 9. 2016 povišane vrednosti plač-nih razredov, z letom več dela tudi spremembo dodatka za minulo delo in seštevek vsega pomeni, da Vrtec nima več denarja, ne presežka in ne likvi-
dnostnih sredstev. K temu je treba dodati že več kot dvajset let trajajoči problem neplačevanja storitev in mesečni primanjkljaj tega dolga. O vsem smo sproti in v vseh poročilih, ki jih moramo pripravljati in oddajati, opozarjali. Posledica vsega naštetega pa je to, da nimamo dovolj denarja za oktobrske plače," vzroke nastalih finančnih težav pojasnjuje Bratuževa.
Posebej poudarja, da so pravico do napredovanja dobili prav vsi zaposleni v javnem sektorju in da ne gre za problem starejšega kolektiva, kar bi lahko s finančnega vidika kot v nekaterih drugih zavodih povzročalo dodatno težavo.
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, določa, kako se izračunajo cene programov in kdaj ter pod kakšnimi pogoji se cene
Božena Bratuž pravi, da Vrtec Ptuj v zadnjih 30 letih še ni bil v tako slabem finančnem stanju kot sedaj.
Foto: CG
petek • 18. novembra 2016
V središču
Štajerski	5
pogodbe med
ki ni imel zakonske podlage in ga sploh ne bi smelo biti, dokazuje in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zeleno luč za začetek izgradnje urgentnega centra.
Foto: Črtomir Goznik
kot pristojni ministrstvi, Čuš težav več ne vidi.
Kolar Celarčeva je odgovorila, da le pismo o nameri ni dovolj in da morajo izraženi volji slediti bolj zavezujoči sklepi kot je pogodba, da bo jasno, da ima bolnišnica svoj del udeležbe: „Ko bomo to dobili, bomo takoj šli v javni razpis, ker imamo to pripravljeno že nekaj časa."
Izpostavila je še, da je SB Ptuj v začetku leta 2016 posredovala novelacijo investicijskega programa, v katerem se je vrednost te investicije povečala za milijon, zajemala pa naj bi obnove objektov, ki ne sodijo v sklop urgentnega centra. A Čuš pravi: „Pomembno je, da se stvari začnejo odvijati, ostalo bomo urejali v prihodnjih mesecih," je jasen Čuš.
„Izpolnjeni so vsi pogoji, da se stvari intenzivirajo in izpe-
ljejo na terenu. Direktorica ima formalno soglasje ministrstva in lahko začne delati, treba je izpeljati nekaj pravnih poslov, ampak vsi predpogoji, da se lahko stvar izpelje, so narejeni," je jasno povedala Kopač Mrakova.
Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički je s takšnim jasnim odgovorom obeh ministric zelo zadovoljna in pravi, da bo posel lahko sklenjen v zelo kratkem času. „Mi imamo tako rekoč denar na lagerju, na potezi je sedaj bolnišnica, ki bo pripravila pogodbo in zadeva bo urejena," je bila jasna Še-mničkijeva.
Levanič pa: „Žogica je še vedno na strani ministrstva za zdravje, ki mora najprej odobriti našo vlogo za odtujitev stvarnega premoženja države."
Dženana Kmetec
Ptuj • Hodnik o tem, da naj bi zaposlil Magdiča zvedel od drugih
Vse kaže, da bo Magdič „nadomestil" Delina
Da je ptujski župan Miran Senčar zelo naklonjen vodji letošnjega Kurentovanja Pavlu Magdiču, je jasno že nekaj časa. Glasne so bile govorice, da bo za dobro sodelovanje z občino „nagrajen" z delovnim mestom na novoustanovljenem Zavodu za turizem Ptuj. A se to ni zgodilo. Te dni pa je v javnost prišla še ena - kot kaže precej verjetna informacija -, in sicer, da se bo Magdič zaposlil na Javnih službah Ptuj.
„Kar se tiče Magdiča, sem za njegovo predvideno 'vključitev' v dominikanski samostan izvedel od njega samega, ko me je informiral, da pripravlja ponudbo, vezano na neki dogodek v dominikanskem samostanu. Uradno drugega stališča ni. Da nekaj mora biti na tem, pa priča dejstvo, da me je v petek popoldne klicalo oz. kontaktiralo kar nekaj oseb, ki so me spraševale, ali je res Magdič že zaposlen pri nas, saj naj bi to izvedeli na martinovi prireditvi od njega samega. Kaj več od tega pa sam ne vem," pojasnjuje Alen Ho-
Foto: Marko Pigac /www.maribor2012.info
Pavel Magdič
Kaj o tem, da naj bi zaposlili Magdiča, pravijo na občini:
„Mestna občina Ptuj nima vpliva na to, kakšne govorice se pojavljajo. Trenutno smo v postopku izbire novega vodje programskih vsebin dominikanskega samostana, zato je o konkretnih imenih še prezgodaj govoriti. Kdor koli bo izbran, bo imel pogodbo o zaposlitvi sklenjeno z Javnimi službami Ptuj."
dnik, direktor Javnih služb Ptuj. Dodaja, da delovnega mesta, ki bi ga lahko zasedel Magdič, nimajo sistemiziranega in je eventualno sodelovanje z njim prvenstveno odvisno od želja Mestne občine Ptuj, ki je tudi doslej zagotavljala programska sredstva v proračunu občine, iz katerih so se krili stroški tako programskega vodje kakor stroški izvedb posameznih prireditev v dominikanskem samostanu. Magdič naj bi predvidoma prišel na mesto programskega vodje, ki ga je doslej opravljal Mladen Delin.
Da so to več kot govorice, pravi Hodnik, je jasno tudi iz tega, da ga je sam Delin prosil za pojasnilo, ali drži, da mu pogodba ne bo podaljšana. A kot pravi, tudi njemu ni mogel dati nobenih informacij, saj s plani vodilnih na občini ni seznanjen. Je pa Hodnik potrdil, da je Mladenu Delinu pogodba za delo programskega vodje v dominikanskem samostanu potekla, sklenjena pa je bila le za leto 2016.
Dženana Kmetec
brez plač
težavah Gimnazije Ptuj in Šolskega centra Ptuj, tokrat pa bi sko-uredili, saj so imeli na računu dobrih 19.000 evrov premalo za
spreminjajo. Določa tudi, kako se pokrivajo stroški, ki ne smejo bremeniti cene programov. Po besedah Bratuževe pa pravilnik ne določa pavšalnega zneska, ampak ga mora vsak vrtec za svoj zavod izračunati sam in takšnega upoštevati v ceni programa. „Noben element ni določen kot pavšal, ampak se mora vrednost vsakega elementa cene z upoštevanjem veljavne zakonodaje ter standardov in normativov za področje predšolske dejavnosti v vsakem zavodu posebej izračunati. Odstopanja med vrtci zagotovo obstajajo, ker skorajda vsak vrtec drugače upošteva metodologijo, ker se vsaka ustanoviteljica lahko odloči tudi za nekoliko modificirani sistem financiranja. Dejstvo je, da je dejavnost v celoti v skrbi lokalne skupnosti, in če občina ščiti starše z nižjo ceno, mora sama mimo cene zagotavljati obvezna sredstva
za izvedbo javne službe predšolske dejavnosti," vztraja ravnateljica Vrtca Ptuj.
Težav v samem sistemu financiranja po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, ne vidi. Pravi, da je zelo stabilen, če vsa določila vsi dosledno upoštevajo. A poudarja, da je pri tem treba zagotoviti stabilen sistem financiranja lokalnih skupnosti in dokaj stabilen sistem pridobivanja pravic delavcev. „Tako pa se zadnja leta dogaja, da so napredovanja
za kakšno leto ali dve zamrznjena, zniža se regres za letni dopust, se spremeni vrednost vplačil za tretji pokojninski steber in posledično temu se mora znižati tudi cena programa. Ko tako očistimo ceno, vsaka med letna sprememba navzgor povzroči, da cena ne pokriva več v celoti življenja in dela nekega zavoda. K temu pa je nujno dodati stalno breme dolžnikov, ki svoje obveznosti, kljub kakovostni izvedbi programa, ne izpolnijo," zaključuje Bratuževa.
Dženana Kmetec
t
V Vrtcu Ptuj je pet vzgojiteljic, ki še nimajo naziva, 25 vzgojiteljic je doseglo naziv mentor, 29 vzgojiteljic ima naziv svetovalke in tri vzgojiteljice so svetnice. Povprečni plačni razred vzgojiteljice je 35,46 (preračunan za 62 vzgojiteljic), pomočnice vzgojiteljice pa 21,71 (preračunan med 74 pomočnicami).
Majšperk • Vajeti OŠ Majšperk februarja prevzema novi ravnatelj
Svet zavoda za ravnatelja izbral Jožeta Velca iz Rač
Vajeti OŠ Majšperk naj bi po upokojitvi ravnateljice Danice Lorber prevzel Jože Velec iz Rač. Prejel je sedem glasov sveta zavoda OŠ Majšperk, podporo strokovnih delavcev in tudi sveta staršev. Spomnimo, občina je podprla nekdanjega ravnatelja Rajka Jurgeca.
Na razpis za delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Majšperk je prispelo osem vlog. Za ravnateljski stolček so se potegovali Tadej Bra-ček, Zlatka Lampret, Branko Lah, Mileva Kralj Buzeti, Ester Mlaj, Raj-ko Jurgec ter Jože Velec. Slednjega so podprli strokovni delavci, svet staršev in nazadnje, ta teden, še svet zavoda OŠ Majšperk, in sicer s sedmimi glasovi od enajstih. Preostale štiri glasove je prejel Rajko Jurgec, dolgoletni ravnatelj maj-šperške šole, ki mu je pozitivno mnenje podala tudi občina.
Županja nad izbiro presenečena
Županja Darinka Fakin je potrditev Velca za ravnatelja poko-mentirala: »Nad izidom glasovanja smo presenečeni, saj je imel svet zavoda na razpolago dva odlična domača kandidata, to je ga. Zlatka Lampret, ki je poznana kot prizadevna kulturna sodelavka in aktivna v naši občini, ter domačega pedagoga mag. Rajka Jurgeca, ki je pred leti že uspešno vodil to šolo. Svet zavoda se je z večino glasov odločil za drugega kandidata, g.
Jožeta Velca. Na občini pričakujemo od novega ravnatelja predvsem korektno sodelovanje, želeli pa smo, da bi dobili ravnatelja/ico, ki bi lahko dolgoročno vodil/a občino, saj pogosta menjava ravnateljev, čeprav zaradi upokojitev, ne pomeni za šolo napredka.«
Jurgec o rezultatih glasovanja
Za mnenje smo povprašali tudi neizbranega kandidata Rajka Jur-
Foto: Črtomir Goznik
geca, ki sicer še poučuje na OŠ Majšperk: »Rezultati glasovanja na včerajšnji seji kažejo, da je javni zavod Osnovna šola Majšperk postal valilnica ravnateljev. Posledice, ki jih nosijo deležniki, niso pomembne. Na resnost in težo strokovnih argumentov, ki bi pri tem morali biti merilo, kaže eno od dejstev, da na predstavitvah kandidatov ni bilo toliko staršev, kot je članov v svetu staršev; rezultati pa tako enoznačni z učiteljskimi.«
K izbranemu kandidatu mora sedaj v roku 30 dni mnenje podati še šolsko ministrstvo. Sicer pa je Jože Velec učitelj matematike, ki ta predmet na srednji šoli poučuje že več kot 30 let. V predstavitvi je med drugim še zapisal, da si bo prizadeval oblikovati šolo zadovoljnih učencev, učiteljev in staršev - torej srečno šolo s humanimi, demokratičnimi odnosi, ki bo tako vzgojna kot izobraževalna ustanova. Prepričan je, da mora biti šola tesno povezana z okoljem, zato bo pripravljen iskati vedno nove vsebine in oblike sodelovanja, da bo delo šole vidno v življenju občine.
Mojca Vtič
6 Štajerski
Politika
petek • 18. novembra 2016
Sv. Ana • Osnutka dvoletnega proračuna skozi prvo rešeto
Okoli polovica sredstev za investicije
Sredi minulega tedna je na 11. redni seji zasedal aninski občinski svet, ki je med drugim potrdil osnutka proračunov za prihodnji dve leti, nanj pa bodo lahko občani, svetniki in svetniške skupine podajale pripombe in dopolnila še v prihodnjem tednu.
V letu 2017 je občinska blagajna zastavljena na 3,2 milijona evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov odhodkov, v letu 2018 pa bo občinska blagajna po prihodkih nižja za okoli pol milijona evrov, odhodki pa so planirani v višini 2,8 milijona evrov. Proračunsko luknjo v 2017 bodo pokrili s kratkoročnim likvidnostnim zadolževanjem v višini 220.000 evrov.
Sicer pa v obeh proračunih okoli polovico sredstev namenjajo za investicije. Med večjimi v letu 2017 gre izpostaviti nadaljevanje 2. faze projekta odvajanje in čiščenje odpadnih voda Sv. Ana, modernizacijo občinskih cest (zajetih je več odsekov, med njimi Ledinek, Kremberk-Kolman, Zg. Ščav-nica-Ajhmajer in Kremberk-Zalokar), ureditev hodnika za pešce in križišče, ureditev pločnika Sveta Ana-Zg. Ščav-nica in ureditev ulice v naselju Krivi Vrh, našteva direktorica Renata Trajbar Kurbus ter še dodaja, da so doslej uspeli pridobiti evropska sredstva za čezmejni projekt Slovenija-Hr-vaška in ureditev prostorov za
V prihodnjih dveh letih bodo v občini Sveta Ana za investicije skupaj namenili skoraj tri milijone.
degustacijo v kletnem prostoru občinske stavbe. Nadejajo pa se tudi evropskih sredstev še s preostalih dveh čezmejnih projektov Interreg.
V prihodnjih dveh letih bodo več sredstev namenjali tudi za nakup stanovanj. V obeh letih namreč načrtujejo nakup po štirih stanovanj, za kar so skupaj rezervirali približno 480.000 evrov. Med pomembnejšimi dveletnimi investicijami je dozidava vrtca pri Sveti Ani, ki je nujna zaradi povečanja števila predšolskih otrok. Za dograditev obstoječe-
ga vrtca z dvema oddelkoma s spremljajočimi prostori in hodniki tako v proračunski vreči za leto 2017 načrtujejo 150.000 evrov, za leto 2018 pa približno 70.000 evrov več. Še okoli 50.000 evrov v obeh letih namenjajo za ureditev športno-re-kreacijskega centra. Poleg tega pa bodo v letu 2018 nadaljevali modernizacijo občinskih cest ter sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav, načrtujejo pa tudi 3. fazo projekta odvajanje in čiščenje odpadnih voda pri Sv. Ani.
Monika Levanič
Ormož • O proračunih in novem javnem zavodu
2017 in 2018: energetske
Člani sveta občine Ormož so se v začetku tedna sestali na 17. redni seji čunov 2017 in 2018 ter ustanovitve novega javnega zavoda - je seja
Proračuna za prihodnji dve leti sta predstavila župan Alojz Sok in vodja oddelka za finance občine Ormož Mirko Šerod. Župan je podal informacije o temeljnih naložbah, ki jih občina namerava izvesti do konca tega mandata. Izpostavil je sklop energetske obnove objektov šol in vrtcev, ureditev športne infrastrukture ter izvedbo nekaterih drugih projektov. Šerod je dodal, da se bo v letu 2017 za okrog 1,3 milijona evrov predvidoma moderniziralo 14 kilometrov cest. Razpravo o proračunu je pričela vodja svetniške skupine SMC Mojca Žnidarič. Poudarila je, naj se namenska sredstva, zbrana iz naslova komunalnih odpadkov (po njenem naj bi šlo za tri milijone evrov), porabijo za investicije, ki bodo v dobro vseh občanov. Svetniki SMC predlagajo, da bi občina več proračunskih sredstev vložila za potrebe gospodarstva. Župan je odgovoril, da je namenskih sredstev, ki jih je koncesionar po položnicah zbiral za novo regijsko odlagališče (ki ga v Ormožu seveda ne bo), 2,6 in ne tri milijone evrov, kot je v svojem govoru omenila Žnidaričeva. Del tega denarja bodo po županovih besedah namenili za ureditev platoja na de-
poniji. Prvi mož ormoške občine je še dodal, da so kar nekaj časa tehtali, za kateri namen bi porabili namenska sredstva. Razmišljali so tudi o obnovi ormoške čistilne naprave. Nadalje se je v razpravi oglasil podžupan Mirko Novak (Desus). Dejal je, da se strinja z vlaganji v center za starejše občane v Ormožu, pa tudi v zdravstveni dom. Podžupan Branko Šumenjak (SDS) je povedal, da njihova svetniška skupina proračun podpira. Enako je poudaril tudi vodja svetniške skupine NSi Simon Kolmanič. Vladimir Hebar (NSi) in Daniel Vrbnjak (SDS) sta se dotaknila naložb v športno infrastrukturo. Hebar je pojasnil, da bi po obnovi in razširitvi športne dvorane lahko v Ormožu gostili reprezentančne oz. mednarodne tekme. Omenil je, da pa sicer Ormožu za razvoj športnih aktivnosti manjkajo še nočitvene kapacitete - na primer za gostujoča moštva. Svetnik Vrbnjak priložnost Ormoža vidi tudi v športnem turizmu, zato vlaganja v športno infrastrukturo podpira.
Edini, ki je bil do predloga proračuna kritičen, je bil svetnik SNS Jani Ivanuša: »Župan, obljubili ste, da bomo o porabi namenskih sredstev razpravlja-
Del svetniškega zbora županu Soku zvoj ali zagon gospodarske aktivnosti. potrebna.
li. V proračunu vidim samo naložbe v šport in ceste. Bomo v Ormožu zagnali asfaltno bazo? Gospodarstvo, šolstvo, kultura so v proračunu prezrti. Zanima me, ali je sploh zakonito, da občina porabi sredstva, ki so jih uporabniki namensko plačevali za novogradnjo odlagališča? Če
Cerkvenjak • Bodo uspeli zapolniti poslovno-obrtno cono?
Komunalni prispevek znižali za 60 odstotkov
V občini Cerkvenjak izvajajo ukrepe, da bi prodaja zemljišč v poslovni coni stekla. Tako so se odločili za 60 %% znižanje komunalnega prispevka.
Poslovno obrtna cona Cerkvenjak, ki meri 3,5 hektarjev, je bila dokončana leta 2009. Komunalno opremljena cona naj bi po prvotnih načrtih polno zaživela že pred približno dvema letoma, ko naj bi podjetja v njej zaposlovala okoli 30 ljudi. Vendar se to še ni zgodilo; doslej je namreč tam zaposlenih približno petnajst ljudi. Za naložbo v vrednosti 1,3 milijona evrov je priteklo okoli 470.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ta denar pa bo treba vrniti, če cilji ne bodo doseženi.
»Rok za izpolnitev kazalcev je že zdavnaj mimo. Roko na srce, organ upravljanja je bil do vas milosten; razen tega, da pošiljate poročila, sankcij ni bilo. Upajmo, da bo tako tudi naprej. Razlog, da je temu tako, ne leži toliko v vas, ampak tudi v splošni situaciji. Takole čez prst je okoli 40 takšnih primerov v Sloveniji, pri katerih so dobili denar, pa svojih obljub niso izpolnili,« je pojasnil predstavnik podjetja TerraGis Blaž Malenšek.
Po ceni za 19 evrov za kvadratni meter jim je doslej uspelo prodati okoli 60 % zemljišč, nazadnje v letu 2013. Prodaja zemljišč, ki jo je občina vseskozi
načrtovala v svojih prihodkih, je tako v zadnjih treh letih povsem stagnirala. Da bi cona vendarle zaživela, so se odločili za znižanje komunalnega prispevka. »Poanta te spremembe odloka
je drastično znižanje komunalnega prispevka, za približno 60 %. Poudariti velja, da za tiste, ki so že na območju, ki so svoje objekte legalno zgradili in plačali komunalni prispevek, to ne
pomeni ničesar. Od sedaj naprej je tarifa nižja in upajmo, da je s tem cona privlačnejša za investitorje. Po novem je tako komunalni prispevek približno 9 evrov na kvadratni meter parce-
le oz. 22 evrov na kvadratni meter objekta, prej je bil 78 evrov na kvadratni meter objekta,« je še pojasnil Malenšek.
Svetniki so predlog pozdravili. »V komisiji za prostorsko
FOTO: arhiv Občine Cerkvenjak
Bo poslovno-obrtna cona Cerkvenjak, ki se nahaja tik ob priključku, z nižjim komunalnim prispevkom zanimivejša za investitorje?
planiranje smo se vsi strinjali, da je zadnji čas, da prodamo parcele in da se začne resno dogajati v naši coni. Nekaj moramo narediti, sicer bomo vračali sredstva,« je dejal svetnik Jernej Rajh. Nekoliko skeptičen je bil svetnik Franc Fekonja, debato pa je zaključil Primož Čuček: »Bolje, da je nekdo tam, kot da cona stoji.«
Izgradnja kanalizacije prevelik zalogaj
Ker je občina tudi v letošnjem proračunu načrtovala prihodke od prodaje zemljišč in komunalnih prispevkov v poslovni coni, je bil potreben rebalans proračuna. »Pričakovana realizacija prihodkov je 1.636.596 evrov, kar pomeni 93,03 % glede na zadnji sprejeti proračun oz. prvi rebalans. Ob zmanjšanih prilivih pa krnijo odhodke. Krčili so predvsem pri investicijah. V tem letu tako ne bodo gradili kanalizacije in vodovoda ob pločniku, prav tako pa ne bo predčasno odplačan kredit za vrtec v višini 70.000 evrov.
Monika Levanič
Foto: ML
petek • 18. novembra 2016
Politika
Štajerski	7
obnove, ceste in športna infrastruktura
občinskega sveta in odločali o 23 točkah dnevnega reda. Zaradi obsežnega dnevnega reda in pomembnosti sprejemanja odločitev - prora-trajala šest ur. Pričeli so jo ob 16. in končali ob 22. uri.
očita, da se preveč občinskega denarja vlaga v »asfalt « in premalo za ra-Spet drugi so mnenja, da je modernizacija cestne infrastrukture nujno
novega odlagališča ne bo - zakaj ne bi tega denarja uporabnikom vrnili.«
Ker je nekaj očitkov ponovno letelo na to, da občina preveč denarja namenja za »asfalt«, sta se oglasili svetnici Tanja Vaupo-tič (NSi) in Slavica Rajh (Desus). Obe sta vlaganja v lokalno ce-
stno infrastrukturo označili kot nujna. V razpravi o proračunu so sicer sodelovali še svetniki Vladimir Pajek (Desus), Jožica Megla (NSi) in Monika Ivanuša (SMC). Oba proračuna (2017 in 2018) so ormoški svetniki potrdili in s tem dali zeleno luč za njuno javno obravnavo.
Občinski zavod bo upravljal z vsemi dvoranami: športnimi in kulturnimi
Člani sveta občine Ormož so s 17 glasovi v prvi obravnavi podprli ustanovitev Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport. Večina jih je menila, da so lahko gospodarski učinki ustanovitve zavoda pozitivni. Nekateri so izrazili določene pomisleke. Največ se jih je nanašalo na zahtevani profil izobrazbe bodočega direktorja - po odloku je to turistična smer. Svetnik SMC Davorin Kovačec je problema-tiziral vprašanje oddaje občinskega premoženja v uporabo oz. najem - na primer športnih in kulturnih dvoran, saj bi upravljanje z občinskimi dvoranami v prihodnje prešlo pod okrilje novoustanovljenega javnega zavoda. »Škarje in platno za vsa društva (športna, kulturna) bo v skoncentrirano v rokah ene osebe, direktorja zavoda. Kaj pa če se kdo direktorju zameri? Bodo potem pogoji za vse še vedno enaki?« je spraševal Kovačec.
Šumenjak bi zavode združeval
Svetnik Vrbnjak je dejal, da ustanovitev zavoda podpira, njegov strankarski kolega Šumenjak pa je izrazil nekaj pomislekov: »Ideja je v osnovi dobra. Vendar sem sam že večkrat povedal, da bi morali javne zavode združevati, ne pa jih na novo ustanavljati. Postavili bomo še eno firmo z direktorjem, tajnico, fikusom, službenim avtomobilom in šoferjem ter petimi zaposlenimi ... To se mi ne zdi smiselno. Idejo podpiram, vendar ne v obliki novega javnega zavoda. Naj se dejavnosti, ki bi jih opravljala nova pravna oseba priključijo h kateri že obstoječi organizaciji ali ustanovi.« Največ razprave v zvezi z ustanovitvijo zavoda se je vrtelo okrog področja športa. »Za področje športa vidim v tem predlogu neko kvaliteto in dodano vrednost. Ustanovitev podpiram,« je dejala svetnica Irma Murat (NSi), podžupan Novak pa je poudaril: »Ta zadeva je nujna. Obiskujem društvene občne zbore. Društva vseskozi opozarjajo, da manjkata povezovanje in učinkovita koordinacija.«
Mojca Zemljarič
Ivanuša sprašuje o zakonitosti porabe namenskih sredstev
Svetnik Jani Ivanuša (SNS) je na župana Alojza Soka apeliral, naj mu poda jasen odgovor na vprašanje, ali je poraba denarja, ki je bil namensko zbran za novogradnjo odlagališča na Dobravi, za druge investicije dopustna. »Župan kot varuh zakonitosti bi mi ta odgovor moral dati,« je poudaril Ivanuša. A jasnega in nedvoumnega pojasnila ni dobil. »Jaz mislim, da je zakonito, logično, ekonomično in možno. Zakonitost ugotavljajo sodišča,« se je glasil županov odgovor.
V razpravi o porabi namenskih sredstev so govorili še nekateri drugi svetniki. Po mnenju razpravljavcev bi bilo vračanje denarja uporabnikom, ki so ta sredstva zbirali, preveč kompleksno. Dajatev se namreč ni obračunavala samo občanom občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, temveč vsem, katerih smeti so se zadnja leta odlagale na ormoški deponiji - praktično iz vse Slovenije. Obvladalo je mnenje, da je boljše, da denar ostane in se porabi v Ormožu. Župan Sok je v razpravi dodal, da so postopki za urejanje novega regijskega odlagališča končani: »Formalno jih sicer nismo preklicali, prenehali so samodejno. Ker odlagališča več nimamo namena graditi.«
Foto: MZ
Foto: MZ
Sveti Andraž • Za naložbe skoraj pol proračuna 2017
V javni razpravi dveletni proračun
Občinski svet je potrdil osnutek proračuna za leti 2017 in 2018 ter ju poslal v 15-dnevno javno obravnavo, ki bo tako trajala do 25. novembra. Največja investicija je ureditev infrastrukture v Drbetincih, za kar so v proračunu v prihodnjih dveh letih skupaj rezervirali okoli 375.000 evrov.
Pod streho investicijska dokumentacija za pet projektov
Novembrska seja andraškega občinskega sveta je minila tudi v znamenju potrjevanja več investicijskih dokumentov za projekte, ki naj bi jih izvedli v letih 2017 in 2018: za rekonstrukcijo odseka ceste »Oplot«, za odsek ceste Ostragova, za ureditev komunalne infrastrukture v delu naselja Vitomarci do hišne številke 36 (vodovod, razsvetljava), za gradnjo večgeneracij-skega centrai, ki predvideva ureditev kletnih prostorov občinske stavbe in še za rekonstrukcijo dela ceste Po-lena-lovski dom.
Kot je v uvodu poudaril direktor Miran Čeh, bo proračun za prihodnje leto izrazito investicijsko naravnan. V proračunu za leto 2017 je načrtovanih nekaj več kot 1,4 milijona evrov prihodkov in slabih 1,6 milijona evrov odhodkov, od tega 700.000 evrov za investicije. Razliko bodo pokrili s prenosom sredstev iz prejšnjega leta. Investicij bo v prihodnjem letu zaradi pričakovanih evropskih sredstev nekoliko več, kot so jih bili pri Sv.
Andražu vajeni v zadnjih letih. V proračunu namreč načrtujejo prihodke evropskih sredstev za tri Interreg projekte ter za dva Las projekta v skupni višini okoli 300.000 evrov. Direktor Čeh je kot največje investicije v naslednjih dveh letih poleg čezmejnih projektov naštel medgeneracij-ski športni park in večgeneracij-ski center, ureditev infrastrukture v naselju Drbetinci in v naselju Vitomarci ter nakup prostorov v podeželskem centru.
V predlogu proračuna sredstev za gasilsko vozilo ni
Večjih pripomb na predlog proračuna, razen na račun nepredvidenih sredstev za nakup gasilskega avta, ni bilo. »Kot vemo, so si gasilci za cilj za leto 2019 zadali nabavo gasilskega avta. Po pridobljenih predračunih je okvirna vrednost 150.000
evrov. Mi pa v proračunih za 2017 in 2018 nimamo nič sredstev, v načrtu razvojnih programov pa v letu 2019 planiramo
50.000 evrov, kar se mi zdi zelo malo,« je opozoril svetnik Tomaž Toš in v isti sapi še opomnil na slabe razmere pri gasilcih ter dodal, da za opremo gasilcev na splošno dajejo premalo. Županja Darja Vudler je hitela pojasnjevati, da so se z vodstvom društva dogovorili, da bosta po 50.000 evrov zagotovila občina in gasil-
sko društvo iz lastnih sredstev, 50.000 evrov pa s pomočjo bančnega posojila. Skupaj z direktorjem je še opozorila, da gasilci niso podali konkretnega predloga, kaj točno bodo nabavili. V razpravo se je vključilo več svetnikov, med njimi tudi Anita Vršič: »Prav je, da se vsako leto za to nekaj nameni. Vsi vemo, da gasilci potrebujejo avto, strinjam pa se, da naj pridejo s konkretnim predlogom.« Vudlerjeva je povedala, da je občina pripravljena prispevati tudi več in del sredstev zagotoviti že v letih 2017 in 2018. Koliko točno, bodo odločili, ko bodo na mizi imeli konkreten predlog o načrtovanem gasilskem vozilu.
Svetnico Anito Vršič pa je zbodla postavka ureditev infrastrukture v naselju Drbetinci, ki je za prihodnji dve leti načrtovana
v skupni višini 375.000 evrov. Direktor je pojasnil, da gre za navezavo gospodinjstev na novi cevovod, investicija pa hkrati zajema tudi vzpostavitev cestišča v prvotno stanje, ureditev javne razsvetljave in pripravo terena za izgradnjo pločnika. Stroški občanov pa bodo nabava in vgradnja vodomernega jaška, prenos merilne ure iz objekta in stroški od vodomernega jaška do objekta.
Po približno enourni razpravi so svetniki potrdili prvo branje proračuna za leto 2017, praktično brez razprave pa so v nadaljevanju potrdili še osnutek proračuna za 2018. Ta predvideva slabih 1,2 milijona evrov prihodkov ter nekaj več kot 1,2 milijona evrov odhodkov, od tega so investicijski odhodki načrtovani v višini okoli 340.000 evrov.
Monika Levanič
Foto: ML
Večjih pripomb na osnutek proračuna za 2017, razen na račun nepredvidenih sredstev za nakup gasilskega avta, ni bilo.
8 Štajerski
Podravje
petek • 18. novembra 2016
Slovenija • Polovico prihodkov KGZS pridobi iz članarin
Zbornico oblikuje 90.000 kmetov
Manj kot 7 % kmetov je letos oddalo svoj glas na volitvah organov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in svetov da je ta »v lasti« velikih kmetov in da bi morala biti v pogajanjih odločnejša. Zato se, vsaj na terenu, vrstijo pozivi po prostovo
Tako je eden izmed podra-vskih kmetov, ki obdeluje približno 40 hektarjev zemlje, poudaril: »Na naši kmetiji plačamo okrog 160 evrov članarine, a za ta denar od zbornice ne dobimo ničesar. Ko je na primer prašičereja upadala, niso pripravili nobenih ukrepov, niso pomagali iskati rešitev. Imeli smo vzrej-ni center za plemenske merjasce in njihov nasvet je bil zgolj, naj poiščemo notranje rezerve. Ne zavzamejo se za kmeta. Ne delajo drugega, kot da pobirajo članarino. Naj bo članstvo prostovoljno, enako kot pri OZS.«
Članstvo v kmetijski zbornici je namreč obvezno. Zbornični prispevek je pri fizičnih osebah, verskih skupnostih in pravnih osebah vezan na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov. Osnova za odmero prispevka je 4,8 % katastrskega dohodka, ko ta znaša več kot 106,88 evrov, sicer pa najnižja članarina znaša 8,35 evrov. Povprečni letni zbornični prispevek fizične osebe je 16,95 evrov, verske skupnosti 71,99 evrov in pravne osebe 225,15 evrov. In
Porabljena sredstva za delovanje območnih enot Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v letu 2015
Območna enota	| Pogodbena vrednost z DDV	| Porabljena sredstva	| Neporabljena sredstva
Nova Gorica	3.397,50	1.225,64	2.171,86
Koper	1.628,37	1.314,64	313,73
Postojna	2.039,28	1.490,93	548,35
Novo mesto	3.680,84	1.505,79	2.175,05
Brežice	2.667,42	804,48	1.862,94
Ljubljana	6.873,85	2.961,46	3.912,39
Kočevje	1.946,63	1.364,54	582,09
Kranj	3.222,88	3.058,51	164,37
Ptuj	4.920,74	4.777,84	142,90
Celje	4.754,96	1.140,80	3.614,16
Slovenj Gradec	3.258,39	1.066,18	2.192,21
Maribor	2.464,10	608,51	1.855,59
Murska Sobota	4.663,06	4.663,06	0,00
Skupaj	45.517,99	25.982,38	19.535,64
Sredstva za delovanje voljenih in imenovanih organov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v letu 2015
Organ KGZS v letu 2015 |	Bruto porabljena sredstva (v evrih)
Svet KGZS (sejnine in kilometrine)	15.084,06
Nadzorni odbor (sejnine in kilometrine)	1.258,21
Upravni odbor (sejnine in kilometrine)	10.417,12
Podpredsednika (pavšal in kilometrina)	11.855,28
Strokovni odbori (sejnine in kilometrine)	18.461,20
Komisije (sejnine in kilometrine)	3.308,88
Predsedniki območnih enot (pavšal, kilometrine)	29.560,76
Območne enote (sejnine in kilometrine)	24.479,14
Odbori izpostav (sejnine)	11.129,14
Porabljene pogodbene vrednosti za delovanje območnih enot	25.982,38
SKUPAJ	151.536,17
SLOVENIJA
Kmetijstvo in gozdarstvo
Vir: Ajpes, poslovno poročilo KGZS

33
t A f
M
. uéH
K Mesto	J>
Vir: Ajpes, poslovno poročilo KGZS
Lenart • Ocenjevali gibanice
Zmagala je Zemljičeva potica
Prvi teden v novembru je v Lenartu potekalo drugo ocenjevanje slovenskogoriške gibance. Sledila je razstava, ki je bila odprta še nekaj dni in so si jo - med številnimi obiskovalci - ogledali tudi otroci iz OŠ Lenart.
Organizatorji so bili Društvo kmečkih žena Lenart, Kmetijska svetovalna služba Lenart pri KGZ Ptuj in Društvo LAS Ovtar Slovenskih goric. Prireditev, ki je spadala tudi v okvir lenarškega občinskega praznika, je ponovno opozorila na to tradicionalno, dobro poznano in tržno zanimivo sladico iz krušni peči. Kupci jo iščejo predvsem na kmetijah, ki se ukvarjajo s tradicionalno peko kruha in peciva ter s turistično dejavnostjo.
Izbor najboljše gibanice je opravila komisija treh izkušenih ocenjevalk pod vodstvom Marije Horvat iz Srednješolskega centra Piramida Maribor. Komisija je morala pregledati petnajst gibanic in oceniti lastnosti, kot so oblika, prepečenost, vonj in okus. Vse gibanice so bile odlične kakovosti, z redkimi napakami, kar je otežilo delo komisije.
Za najboljšo je bila izbrana gibanica, ki jo je spekla izkušena gospodinja Verica Zemljič iz Žic pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Cvetka Bogdan
Ptuj • Kaj se dogaja z drevesi v mestu
Ptuj bi potreboval krajinskega
Bralec našega časopisa nas je opozoril, da je le nekaj dni pred prvim snegom divji kostanj na Novem stra) na Ptuju zacvetel, ozelenelo pa je tudi šest kostanjev na zunanjem dvorišču ptujskega gradu.
Krajinski arhitekt Miran Krivec iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pojasnjuje, da to ni nič nenavadnega: »Letošnja jesen je bila precej topla, zato so tudi nekatere druge rastline pocvitale. Ne gre za klasičen ciklus, ko rastlina cveti kot sicer, ampak za reakcijo na vreme; cvetov je zdaj bistveno manj kot v času, ko je cvetenje običajno. To se je že dogajalo in se verjetno še bo.« Ob tem opozarja, da drevo na Novem trgu ni v najboljšem stanju: »Ta kostanj je že relativno star in nima ravno ugodne lokacije za rast, saj je precej obzidan in ima majhen rastiščni prostor.«
Meni, da so v slabem stanju tudi kostanji na grajskem dvorišču in v drevoredu, ujetem med železnico in cesto, ter številna druga drevesa po mestu. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se na mestnih zelenih površinah v zadnjih letih drevesa bolj ali manj odstranjuje, izredno malo pa se na novo zasajuje. »Še pred leti je tudi na dvoriščih v starem mestnem jedru raslo kakšno
drevo, zdaj pa so te površine bolj ali manj popločene, namenjene samo parkiranju. Estetsko-mi-kroklimatski aspekt, ki ga posamezna drevesa dajejo mestu, se izgublja,« pravi Krivec.
Za drevesa se bomo morali zavzeti občani
Na Mestni občini (MO) Ptuj pojasnjujejo, da za drevesa v mestu kot koncesionar skrbijo Javne službe Ptuj: »Za vsak poseg na drevesu je predhodno treba pridobiti soglasje ZVKDS, ki v kulturnovarstvene pogoje oz. soglasje zapiše način odstranitve in postopek posega, da ne pride do poškodb ali uničenja kulturno zavarovanega spomenika.« Planiranje vzdrževanja dreves je, pravijo, sprotno: »Glede na pobude občanov in mnenj MO Ptuj se pripravi predlog vzdrževanja dreves (obrezovanje, odstranitev ...) ter pošlje pristojni območni enoti ZVKDS, da pripravi kulturnovarstveno soglasje za predlagane posege.«
Ptujčane so v zadnjih dneh presenetili cvetovi divjega kostanja.
Miran Krivec opozarja, da mestna drevesa potrebujejo vsakoletno nego in skrb.
Foto: EM
petek • 18. novembra 2016
Podravje
Štajerski	9
in ne peščica velikih
kmetijskih zavodov. A če so kot razlog v KGZS med drugim navedli oddaljenost volišč, je vse pogosteje slišati očitke zbornici, ljnem članstvu v zbornici po vzoru Obrtno-podjetniške zbornice (OZS).
FOTO: Mojca Vtič
ta prispevek na zbornici porabijo zgolj za delovanje voljenega dela KGZS in zaposlenih, ki delajo z voljenimi organi, ne pa za delovanje svetovalne službe v območnih zavodih, kot mnogi mislijo. »Prispevek se porablja za različne aktivnosti (npr. promocijo), uporablja se tudi za pokrivanje dela stroškov izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja, v celoti pa pokriva izvajanje službe svetovanja v gozdarstvu in ostale aktivnosti, povezane z gozdarstvom (npr. izvajanje in vzdrževanje sheme certificiranja v gozdarstvu PEFC),« so pojasnili.
KGZS edina reprezentativna organizacija kmetov
Na vse glasnejše zahteve kmetov, da naj bo članstvo prostovoljno, pa odgovarjajo, da je KGZS edina reprezentativna organizacija kmetov, ki zastopa interese kmetijstva, gozdarstva in podeželja, predvsem do vla-
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je poslovanje v letu 2015 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 339.432 evrov. Zabeležila je 3,4 milijone evrov prihodkov in nekaj več kot tri milijone evrov odhodkov.
| KGZS |	2014 (v evrih)	| 2015 (v evrih) |
Prihodki od prodaje	69.790	141.181
Zbornični prispevek	1.741.188	1.788.742
- fizične osebe	1.559.026	1.589.711
- verske skupnosti	38.561	40.528
- pravne osebe	143.602	158.504
Proračun RS	1.091.837	1.141.017
Proračun EU	270.294	163.006
dnih institucij. »S prostovoljnim članstvom bi KGZS izgubila reprezentativnost. Pomembno je, da KGZS zastopa interese tudi malih kmetov,« so odgovorili. Drži, da je zbornica tista, ki daje pripombe na zakone s področja kmetijstva, sodeluje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov in drugih vsebin, ki posegajo na področje kmetijstva, a kmetje od zbornice pričakujejo, da bo trdnejša pogajalka v odnosu do ministrstva in ostalih vladnih in nevladnih institucij. »Takšna pričakovanja kmetov so povsem upravičena, povedati je treba, da je KGZS v veliko primerih zelo uspešna pogajalka, kar se vidi tudi na konkretnih zadevah
Vir: Ajpes, poslovno poročilo KGZS
(zgovoren primer so aktivnosti, ki so potekale ob sprejemanju nepremičninskega zakona). Težko pa je biti 100% uspešen.« Kot so izpostavili v poročilu, je zbornica sodelovala pri sprejemu sprememb ali dopolnitev več kot 20 zakonodajnih aktov oziroma predpisov, pa tudi pri pripravi predloga sprememb programa razvoja podeželja. Da tega sodelovanja pri oblikovanju zakonodaje s področja kmetijstva ne gre spregledati, je opozoril tudi eden izmed kmetijskih svetovalcev na ptujskem zavodu. Dodal je, da bi bilo slovensko kmetijstvo še v mnogo slabšem stanju, če zbornice ne bi bilo. Po drugi strani pa je
OZS s prostovoljnim članstvom ob polovico članarin
Obvezno članstvo je bilo obvezno tudi v Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije (OZS), leta 2013 pa je državni zbor potrdil uvedbo prostovoljnega članstva. Posledično je članstvo v zbornici upadlo, prihodki iz naslova članarin pa so se skoraj prepolovili, so priznali na OZS in dodali: »A nas izjemno veseli, da članstvo vsakoletno narašča, saj obrtniki in podjetniki zaznavajo, da potrebujejo organizacijo, ki zastopa njihove interese, jih informira, izobražuje in jim strokovno svetuje. Samo letos se je v OZS včlanilo več kot tisoč novih članov, kar je izjemna številka. Moti pa nas, da kljub izjemno strokovnemu delu in intenzivnemu zastopanju interesov obrtnikov in podjetnikov boljše pogoje poslovanja dobijo tudi nečlani, kar ni logično in pošteno.«
Da bi zadržali članstvo, so morali spremeniti notranjo organiziranost OZS, obenem pa so vpeljali dodatne storitve in ugodnosti za člane, med drugim kartico Mozaik, ki naj bi članom omogočala tudi več tisoč evrov letnega prihranka.
treba poudariti, da del sredstev zbornica (enako kot sindikat kmetov) prejme tudi od kmetij-
skega ministrstva. Kdo bi žagal vejo, na kateri sedi?
Mojca Vtič
arhitekta
trgu (pri kipu generala Mai-
V mestni občini Maribor so postopki nekoliko drugačni. Krivec pojasnjuje, da strokovnjaki z ZVKDS tam vsako leto pregledajo vse parkovne površine, da ugotovijo trenutno stanje in dorečejo primerne ukrepe: »Občina nato skuša te načrte izvesti - v okviru finančnih sredstev, ki jih pač namenja tem stvarem. Te prakse na Ptuju nimamo; priznati moram, da nekega rednega impulza občine ni.« Na ZVKDS so poleg tega že prejšnjemu, pa tudi sedanjemu županu namignili, da mesto Ptuj ne potrebuje le mestnega, temveč tudi krajinskega arhitekta.
»Ta bi bdel nad dogajanjem na odprtih površinah in nekako usmerjal njihovo rabo, urejanje in seveda tudi vzdrževanje,« pravi Krivec. Prepričan je, da je pri rastlinah ključno prav redno vzdrževanje: zalivanje in gnojenje, pa tudi redno obrezovanje, če je drevo posajeno v premajhen prostor. Opozarja tudi, da se vrtnarstvo skozi zgodovino razvija: »Nekoč nismo imeli majhnih dreves oz. sort; poznali smo platane, kostanje, javorje, lipe in podobno. Danes obstajajo kultivarji, ki imajo
Grajskim kostanjem ne kaže dobro
Na terasi ob nekdanji grajski konjušnici že vsaj kakšno stoletje raste šest divjih kostanjev. Letos so drevesa (pre)močno obrezali, v javnosti pa so se pojavili dvomi o strokovnosti posega. Krajinski arhitekt Miran Krivec je prepričan: »Ti kostanji absolutno niso bili primerno obrezani. Tak poseg je v nasprotju z vsemi strokovnimi doktrinami vzdrževanja mestnega drevja; drevje ni bilo urejeno po nobeni od arborističnih metod!«
Glede na to, kako veliki rezi in na kak način so bili opravljeni, se sprašuje, kaj se bo z drevesi zgodilo v naslednjih letih: »Ni nujno, da bodo kostanji propadli, bodo pa v bistveno slabši kon-diciji, kot bi bili, če bi bili obrezani na pravi način.«
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer so se za poseg odločili, so prepričani, da je bil nujen. Direktor ptujskega muzeja Aleksander Lorenčič pojasnjuje, da kostanji rastejo tik ob grajskem obzidju: »Obrez kostanjev je bil nujni poseg zaradi obvarovanja grajskega obzidja, saj je že prišlo do podrtja dela obzidja. Poleg tega je bilo debelejše vejevje, ki se je ob močnem vetru lomilo, nevarno tudi za obiskovalce.« Zagotavlja, da kostanjev ne nameravajo podreti - razen seveda v primeru, da bi bila za to dana strokovna podlaga.
Osnova za vse nadaljnje posege bo konservatorski načrt za celoten grajski kompleks (nepremičnine in krajino), ki naj bi bil pripravljen naslednje leto, do takrat pa bodo opravljali le vzdrževalna dela. Lorenčič opozarja, da že ta (košnja, obrezovanje in odstranjevanje zarasti) za muzej predstavljajo velik strošek. S predstavniki ptujske občine in krajinskim arhitektom Krivcem bodo opravili ogled celotnega grajskega griča in dorekli smernice sprotnega vzdrževanja.
že precej usmerjeno rast; znani so velikost krošnje, širina, višina itd.«
Na Ptuju bi torej potrebovali nekoga, ki bi izdelal načrt vzdrževanja in zasaditve dreves ter izbral primerne sorte. Ptujska občina bo v teh dneh pripravila sestanek v zvezi s posekom dreves
na grajskem griču, sodelovali pa bodo tudi predstavniki ZVKDS. Krivec komentira: »Upam, da bomo načeli tudi kaj drugega. Mesto bo moralo pripraviti strategijo in se začeti bolj intenzivno ukvarjati tudi s temi stvarmi, ne le s cestami in hišami.«
Eva Milošič
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
JAVNI SKLAD
Oddaja stanovanj v najem
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad ima na voljo še nekaj dokončanih in takoj vseljivih stanovanj v Mariboru ob Betnavskem parku, na Ulici Eve Lovše, za katera vam ponuja možnost ugodnega najema preko javnega razpisa s sklenitvijo najemne pogodbe za nedoločen čas.
Seznam stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti je objavljen na naši spletni strani www.ssrs.si pod rubriko Oddaja.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 01-4710-500.
Prijazno vabljeni k prijavi
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Foto: EM
10 Štajerski
Kultura
petek • 18. novembra 2016
Slovenska Bistrica • Razstava fotografij ročnih del
Fotografiranje, zbiranje, klekljanje, vezenje - ljubezni Milana Sternada
Makolčan Milan Sternad, ki podobe domačega kraja, Haloz, Dravinjske doline, ljudi in dogodkov lovi v objektiv že več kot 50 let, je novembra v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica razstavil fotografije, a tudi gobeline, vezenine, ki so nastale izpod njegovih rok.
Ljubiteljski fotograf, ki se raje kot z besedami sporazumeva s fotografijami, je prvo fotografijo posnel že v otroštvu. »Posnel sem jo proti soncu, tako da me je oče že takoj okregal,« je priznal Ster-nad, ki z objektivom opazi lepote in čudesa narave, ki so za mnoge oči nevidne. Na vprašanje, kateri letni čas mu je najljubši, pa je v svojem hudomušnem slogu odgovoril: »Vsi letni časi so lepi, le da ti je poleti ob fotografiranju vroče, pozimi te pa zebe.«
Sternad, ki s fotografijami že 14 let beleži dogajanje na simpoziju Forma Viva in sodeluje pri občinskem glasu Makolčan, je tudi zbiratelj starih razglednic in fotografij z motivi Makol in okolice. Njihov izbor je predstavil v skoraj sto strani obsegajoči fotomonografiji Makole, v kateri so predstavljene stare razglednice in fotografije haloške pokrajine. Monografija ima pomembno zgodovinsko vre-

dnost, saj zrcali odsev Makol in okolice od dvajsetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Pri njenem nastajanju je z izborom gradiva sodeloval Stojan Kerbler.
Ne zbira le motivov, temveč od petega leta še znamke, razglednice, stare fotografije. Njegove ljubezni so še šivanje gobelinov, vezenje in klekljanje. »S tem si
Foto: Mojca Vtič
krajšam čas,« je priznal Milan Sternad, ki bo na letošnji občinski prireditvi prejel tudi najvišje priznanje občine Makole - plaketo.
Mojca Vtič
Ljutomer • Martinov koncert
Predstavili so se ljutomerski upokojenci
Društvo upokojencev (DU) Ljutomer že po tradiciji ob praznovanju praznika sv. Martina pripravlja Martinov koncert.
Na letošnjem v Domu kulture Ljutomer so se v bogatem programu predstavile društvene sekcije društva - ženski pevski zbor, folklorna skupina, tambu-raška skupina in prleška godba, kot gostje pa so nastopili godba kulturno-umetniškega društva Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru in Razkriški dedeki, ki jih sestavljajo Aleš, Ciril, Marjan in Blaž Zanjkovič.
NŠ
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Na Martinovem koncertu v Ljutomeru je nastopila tudi folklorna skupina DU Ljutomer.
Dornava • MATP, specialna olimpijada Slovenije
Posebne igre za posebne ljudi
Gostitelj 7. državnih vodnih iger Specialne olimpijade Slovenije - MATP je letos bil Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Foto: Marija Slodnjak
Gre za igre, namenjene osebam z najtežjimi motnjami v gibalnem in duševnem razvoju.
Program MATP se v Sloveniji izvaja od leta 2000 naprej, vodne igre pa so bile v soboto organizirane sedmič zapovrstjo. Selijo se po različnih regijah in mestih, tokrat pa so jih organizirali na našem koncu, v občini Dornava. Izvajajo se bienalno, na dve leti, in sicer na treh težavnostnih ravneh. Na prvi se naloga v bazenu izvede ob pomoči spremljevalca, na drugi s pripomočkom in na tretji samostojno. Program ni tekmovalne narave, prav vsi sodelujoči so zmagovalci, zato vsi prejmejo enake medalje in priznanja.
Igre pa spremlja vse, kar spremlja tudi pravo olimpijado: himna, slavnostno odprtje iger, svečana zaprisega ...
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Rastlina je sveta, od korenin do cveta
Rastline zgodbe o veselju in žalosti, o zdravju in bolezni, o času blaginje in pomanjkanja, o času ljubezni, rojstva, smrti. V življenju naših prednikov so se od pomladi do zime vrstili dnevi in leta s pomembnimi mejniki, zdaj vsakdanje, zdaj svečano, pri tem pa je, naj se zdi čudno ali ne, človeka vedno spremljala rastlina. Zgodbe o ljudeh, ki jih pripovedujejo rastline, nam tako razodevajo starosvetna izročila, ki si ne zaslužijo pozabe, in tradicionalna znanja, ki so vredna posnemanja in nam lahko še kako pomagajo, da se ponovno naučimo vzpostaviti harmoničen odnos z naravo. S spoštovanjem do podedovanega odprimo skrinjo znanj in modrosti...
Pravkar ste prebrali, cenjeni bralci Knjigarnice, košček uvodnega nagovora iz knjige, ki me je v preteklem letu izjemno navdušila in prepričana sem, da je knjiga Rastlina je sveta, od korenin do cveta, s podnaslovom Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem (Ljubljana: samozaložba, 2015) monografija izrednega pomena za deželo na sončni strani Alp. Natančneje: vedenje, ki ga je v tej zajetni, natančni, vsebinsko barviti in neprecenljivi knjigi raziskala, zajela, obudila avtorica Vlasta Mlakar, je temeljnega pomena za narodno zavest, še posebej v času, ko identitetne vrline majejo globalizacija in potrošniška ostudnost, ki je zamajala tudi »zelene vrednote«, če samo spomnim, da je bila nekoč domača zelena lekarna v vsaki hiši, da so bili vrtovi posejani z domačimi semeni, da so okrasne notranje in zunanje rastline veliko časa preživele v krogu družine in nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi jeseni rožice stran metali .Da ne govorim o vseh drugih sobivanjih med človekom in rastlinjem, ki se ga še spominjam iz mladih dni!
Rastlina je sveta, od korenin do cveta je razdeljena na pet sklopov. Prvi je naslovljen Gozd - vir hrane, zakladnica lesa in (ne)varno zavetje. Koliko zanimivega branja! Na primer: Nekoč so les za izdelavo orodja in pohištva sekali v prvih osmih dnevih po decembrskem mlaju. Pravi čas za posek »ta pravega« lesa naj bi bil tudi 26. februar pri pojemajoči luni. Naši predniki so vedeli, da les ne bo trohnel, če ga bodo posekali v zadnjih dveh dnevih marca v času pojemajoče lune. Les, posekan na novega leta dan in v dneh do 31. januarja do 2. februarja, bo sčasoma trd kot kamen, zato je veljalo, da je ta les najprimernejši za vodne temelje, ladje pomole .
V prvem sklopu teče beseda še o gospodarskem pomenu gozda, o tradicionalni rabi lesa, o nabiralništvu, o gobah in gobarstvu .
Sledi obširen sklop z naslovom Kulturno-gospodarska uporaba rastlin za človekovo prehrano, za prehrano domačih živali in hrana kot zdravilo.
. Tako kot v ljudskem zdravilstvu je bilo tudi v ljudskem živinozdravstvu najbolj razširjeno in priljubljeno zdravljenje z zdravilnimi rastlinami. Če je živino napenjalo in podobno, so ji dali čaj iz kolmeža (Acoruscalamus) ali iz navadnega vratiča (Tanacetumvulgare), za boljšo prebavo pa čaj iz košutnika, mrzličnika, tavžentrože, janeža, kumine, komarčka, koprca, kamilic in drugih aromatičnih zdravilnih rastlin. In čebelarji so z melisinim čajem umivali čebelnjak za boljšo odpornost čebel, zlasti proti čebelji griži . Koliko modrosti in znanja je skritega v ljudski medicini! Tudi uporaba rastlin in rastlinskih pripravkov za nego in lepotičenje telesa je prastara. Nekoč so lase in kožo negovali z brezovo vodo, najboljše naravno sredstvo proti sivenju las, lomljenju nohtov in lasnih konic je proso (Panicummiliaceum), pšenični otrobi, pomešani z medom, so odlični čistilo za obraz, pepel iz korenin krvavega mlečnika (Chelidoniummajus), pomešan z medom in vtira-nje le-tega v lasišče, zavira izpadanje las, sveži mleček je dober za bradavice, tudi iztisnjen iz fige (Ficus carica) ...
Knjiga Rastlina je sveta, od korenin do cveta, ni branje, ki bi ga lahko zaključili. To je knjiga, priročnik, za vsako domačo in javno knjižno polico, za spomin, vedenje in opomin ter spodbudo vračanja k naravi. Avtorica navaja še literaturo in vire, abecedno kazalo rastlin, žlahtnost besedila pa zaokrožuje knjižna izdaja z oblikovanjem in izborom fotografij (Slovenski etnografski muzej). Več na www.etnobotanika.si.
Liljana Klemenčič
Foto: NS
Kolesarstvo
Gregor Gazvoda odslej za Adria Mobil
Stran 12
Tenis
Izgubila v podaljšani igri 3. niza...
Stran 12
Strelstvo
Članski zmagi za Majdo Raušl in Kevina Vento
Stran 13
Plavanje
Dobra izkušnja za mlade ptujske plavalce Strani 13
Kolesarstvo
Uspešna sezona,v ospredju Nace Malovič Strani 14
Futsal
Hat-trick Kavaša za točko proti Dobrepolju
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Najučinkovitejši Domzalcani, najboljšo obrambo ima Olimpija
Do konca jesenskega dela prvenstva v 1. ligi Telekom Slovenije je le še pet krogov, vrh pa pričakovano zasedata Olimpija in Maribor. Razlika je minimalna, vrstni red pa bi lahko bil glede na prikazano tudi drugačen. Če Kronave-ter ne bi zadel za Olimpijo v 88. minuti tekme v Kopru, ali če bi Maribor slavil v Kidričevem, ali če ...
Maribor in Olimpija sta v zadnjem obdobju tudi najuspešnejša pri zbiranju točk, na zadnjih šestih tekmah sta jih zbrala 14 (Maribor) in 13 (Olimpija). Tesno za njima so Domžalčani z 12 zbranimi točkami. Varovanci Simona Rožmana so s 36 zadetki (povprečno 2,25 na tekmo) najučinkovitejše moštvo lige. Na repu te razpredelnice so Ra-domljani, ki so dosegli 12 zadetkov (0,75 na tekmo). Enega več so zabili Kidričani, pri katerih je prvi strelec branilec Josip Zeba (4), sledijo Škoflek (3), Bizjak (2), Kurež, Krljano-vič, Kramer in Jakšič (vsi 1).
1.	OLIMPIJA
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	CELJE
5.	LUKA KOPER
6.	GORICA
7.	RUDAR
8.	KRŠKO
10. RADOMLJE
1B 11	2	3	23:11	36
lB l0	4	2	2S:l2	34
1B 9	2	S	3B:17	29
1B 7	2	7
1B B	3	7
1B B	3	7	1S:21	21
1B S	S	B	21:19	20
1B 4	B	B	17:24	1S
1B 3	B	7	13:21	1S
1B 0	S	11	12:39	S
17:1S 23 17:20 21
Najmanj gostoljubni moštvi lige sta Domžale in Maribor, ki sta doma osvojili po 19 točk, Olimpija na 3. mestu le 15. Na drugi strani Ljubljančani v gosteh sploh še niso doživeli poraza (20 točk), Maribor je ob zbranih 15 točkah klonil v Novi Gorici.
Varovanci Bojana Špehonje so doma zbrali 9, v gosteh pa 6 točk, kar jih uvršča na 9. mesto. Pričakovanja v klubu so bila za odtenek višja ...
Kako zaustaviti Domžalčane?
Konec tedna bodo slovenski prvoligaši znova na igriščih,
po reprezentančnem premoru so na sporedu tekme 17. kroga. »Premor nam je vsem koristil, saj je bil ritem pred tem precej močan. Po osvežitvi smo trdo delali in se pripravljali na naslednjo tekmo, ko gostimo nogometaše Domžal. Temu smo posvetili res veliko časa, saj se želimo predstaviti v kar najboljši luči,« je povedal Žiga Škoflek, ki se je dotaknil tudi zadnjih tekem: »Nanizali smo nekaj remijev, kar kaže na to, da smo trd tekmec za vsako ekipo. Menim, da sta zadnji točki proti Mariboru in Rudarju uspeh, na katerem lahko gradimo.«
Domžalčani so na zadnjih tekmah v odlični strelski formi, saj so na šestih tekmah dosegli kar 22 zadetkov. »Sami se na to ne smemo ozirati, misliti moramo na to, kako jih zaustaviti. V obrambni postavitvi smo se zvečine izkazali kot kompaktna ekipa, tudi tokrat moramo odigrati podobno. Zavedamo se tudi, da na drugi strani dosegamo
^iUL
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Škoflek (Aluminij, rdeči dres) bo tudi v nedeljo eden izmed pomembnih adutov kidričevskega prvoligaša v dvoboju z Domžalami.
premalo zadetkov, kar je treba izboljšati. Če nam bo to uspelo, lahko upamo na zmago,« je dodal 22-letni ofenzivni vezist.
V prvem medsebojnem srečanju v tej sezoni so v Domžalah slavili domačini (2:0), ki so oba zadetka dosegli v končnici tekme. »Prvi gol je bil precej sporen, saj nihče ni bil prepričan, da je žoga sploh prešla gol črto.
Nato smo se odprli in v sodniškem podaljšku prejeli še enega. A to je že za nami, sedaj smo usmerjeni proti nedelji, kjer bomo storili vse za pozitiven rezultat,« je zaključil Žiga Škoflek.
Tekma v Športnem parku v Kidričevem se bo začela ob 14. uri in bo za gledalce nedvomno zanimiva tudi iz tega vidika, ker v Kidričevo v dresu Domžal prihaja več
1. SNL, 17. krog: Aluminij - Domžale,
nedelja, 20. 11., ob 14.00 v Kidričevem
»starih znancev« iz klubov Spodnjega Podravja: Mario Lucas Horvat, Jure Matja-šič, Veljko Batrovic in Denis Halilovič.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (m)
Premagati eno najborbenejših ekip lige
S tekmo 11. kroga je končan prvi del rednega dela sezone. Ekipa Jeruzalema trenutno s trinajstimi točkami zaseda 6. mesto. In kako so zadovoljni v ormoškem klubu?
»Prvi del sezone bi ocenil s slabo štirico. Žal so bile poškodbe za nas usodne na marsikateri tekmi. Zanimiv je podatek, da še nobene tekme nismo odigrali v popolni sestavi. Naš edini pravi spodrsljaj je doma izgubljena točka s Škofjo Loko. Veseli nas, da smo pred drugim delom prvenstva ostali v boju za 4. mesto, ki še vodi v Ligo za prvaka. Pred nami je do konca leta še pet težkih tekem, in če nam uspe iztržiti vsaj osem točk, bomo tudi v leto 2016 vstopili z željami po uvrstitvi v Ligo za prvaka,« je ocenil prvi del sezone trener Saša Prapotnik, ki je pred kratkim postal tudi selektor mladinske reprezentance, kjer mu bosta pomagala pomočnika Vanja Kralj in Jure Natek.
Pred Ormožani so naslednje tekme: Slovenj Gradec (doma), Škofja Loka (v gosteh), Krka Novo mesto (doma), Trimo Trebnje (v gosteh), Izola (doma). Domače tekme bo nuja zmagati, z dobrimi predstavami pa Ormožani zagotovo lahko presenetijo tudi v Škofji Loki in Trebnjem. Po lepi zmagi pred polno dvorano nad so-
sedi iz Maribora so vse misli zdaj usmerjene k novi sobotni domači preizkušnji proti Slovenj Gradcu (ob 19.00): »Po mojem mnenju gre za eno najborbenejših ekip v ligi. Res mogoče nimajo take igralske kakovosti kot v preteklosti, ampak s srčno igro poskušajo nadomestiti svoje pomanjkljivosti. Ekipa, ki je imela 'na kolenih' vodilno
Ribnico si zasluži spoštovanje. Vendar v prvi vrsti je treba spoštovati samega sebe in svojo ekipo. Od svoje ekipe tako jaz kot trener kot naši zvesti navijači želimo le eno: da ekipa na vsaki tekmi pusti srce na igrišču, da je borbena, željna zmage in se veseli vsakega zadetka. Verjamem, da se bomo tudi to soboto v takšni luči predstavili številni ormoški publiki,« je zaključil Prapotnik.
V klubu so letos z obiskom tekem na Hardeku zelo zadovoljni. Trdnjava je bila že večkrat polna. Razlog temu je tudi to, da se je izplačalo 10-letno delo z mladimi in danes je ekipa vse bolj ormoška, sestavljena iz igralcev iz lastnega rokometnega inkubatorja: »Od leta 2006 smo začeli graditi ekipo, ki bo zdaj v roku enega ali dveh let prevzela glavno vlogo v članski konkurenci. Gre za letnike 1998 in 1999. Škoda, da čez rokometno sito ni uspelo priti še kakšnemu
igralcu letnika 1997. Odlično napredujejo tudi naše nove generacije letnikov 2000, 2001 in 2002. Tudi iz teh ekip bomo čez tri ali štiri leta začeli črpati igralski kader za člansko ekipo. Bo pa treba še bolj zavihati rokave pri naših najmlajših generacijah,« je zadovoljen povedal športni
Rokometaši Drave se bodo v soboto, 19. novembra, ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt pomerili z ekipo Kopra.
direktor kluba Mladen Gra-bovac.
Uroš Krstič
,f i
mm
0RMOŽRN!
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža se lahko na vsaki tekmi zanesejo na odlično podporo s tribun.
Rokomet • Pokal Slovenije
Ormožani s Celjani, Velika Nedelja s Hrastnikom
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) so v ponedeljek opravili žreb osmine finala pokala Slovenije za moške. Iz našega območja sta v žrebu sodelovali ekipi Jeruzalem Ormož in Velika Nedelja. Pri tem nista imeli srečne roke ...
Ormoški rokometaši, ki so leta 2012 sodelovali tudi na zaključnem turnirju najboljše četverice (osvojili so končno 3. mesto), se bodo namreč v go-steh pomerili z branilci pokalnega naslova in najboljšo slo-
vensko ekipo - Celjem Pivovarno Laško. Velikonedeljčani (2. liga) so za tekmeca prav tako dobili prvoligaša - ekipo Dol TKI Hrastnik, tekmo pa bodo odigrali v svoji dvorani.
Pari osmine finala (7. decembra): Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož, Slovan
-	Riko Ribnica, Maribor Branik
-	Krka, Urbanscape Loka - Trimo Trebnje, Pomurje - Brežice, Velika Nedelja - TKI Hrastnik, Herz Šmartno - Črnomelj, Gorenje Velenje - Koper 2013.
UR
12 Štajerski
Šport
petek • 18. novembra 2016
Kolesarstvo
Teniške novičke
Gregor Gazvoda odslej za Adria Mobil Izgubila podaljšano
Najboljša slovenska kolesarska ekipa Adria Mobil je sporočila ime zadnje okrepitve za sezono 2017. Gre za izkušenega Gregorja Gazvo-do, Ptujčana z izkušnjami z največjih dirk, saj je bil leta 2012 član francoske ekipe svetovne serije AG2R in z njo nastopil na dirki po Italiji.
35-letni Ptujčan je v svoji karieri zamenjal številne ekipe v Evropi in Aziji. Nazadnje je dirkal leta 2015, ko je bil član japonske ekipe Kinan cycling team. Lani mu ni uspelo najti ekipe in si je vzel premor. Gre za izkušenega kolesarja, ki se najbolje
znajde na kronometrih. Je večkratni državni prvak na kronometer in nekdanji državni reprezentant. Največji uspeh v karieri je dosegel leta 2011, ko je zmagal na dirki okrog jezera Qinghai.
»Adria Mobil je vrhunska ekipa, ki je celoten kolesarski svet zelo spoštuje in kot taka vsakemu kolesarju predstavlja želeno sredino. V novo sezono se podajam svež in motiviran. Vodstvu se zahvaljujem za zaupanje, skušal ga bom upravičiti v največji meri,« pravi Gazvo-da.
sta, JM
Ekipo Adria Mobil bodo v sezoni 2017 sestavljali Radoslav Rogina, Jure Golčer, Gašper Katrašnik, Andrea Borso, Dušan Rajovic, Gorazd Per, Žiga Horvat, Žiga Grošelj, Jon Božič in Gregor Gazvoda. Kar trije kolesarji so v preteklosti že nosili dres KK Perutnina Ptuj, poleg Gazvode še Rogina in Golčer.
Kikboks • Kutina Open 2016
Staša, Lara, Tilen in Patrik zmagali na Hrvaškem
Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov KBV Ptuj, se je v soboto udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja na Hrvaškem, ki je v Kutini potekal že 18. zapored. Na tekmovanju je sodelovalo 507 tekmovalcev iz šestih držav.
Tekmovalci KBV Ptuj so vsi nastopali v disciplini point fighting. Tokrat je v Kutini tekmovala mešana ekipa Ptuja, ki jo je sestavljalo nekaj izkušenih in nekaj mladih tekmovalcev, ki letos prvič nastopajo na takšnih tekmovanjih. Ptujčani so se v Kutini odlično odrezali, saj so osvojili štiri 1. mesta.
Rezultati:
-	med mlajšimi kadetinjami je odlična Staša Štern osvojila 1. mesto v dveh kategorijah (do 42 kg in do 47 kg). Staša je v Kutini premagala kar sedem tekmovalk;
-	Tilen Repina je ponovno zablestel, saj je med mlajšimi kadeti do 42 kg osvojil 1. mesto, v kategoriji do 47 kg pa je osvojil 3. mesto. Tudi Ti-
Ptujčani v Zagorju
len je imel 7 borb;
-	Lara Vuzem Vajda je med starejšimi kadetinjami do 60 kg osvojila 1. mesto;
-	Patrik Šulek je med starejšimi kadeti nad 69 kg osvojil 1. mesto. Patrik je nastopal odlično in je v polfinalu premagal aktualnega svetov-
nega prvaka Marka Džina iz Hrvaške.
V Kutini so nastopali tudi štirje mladi, neizkušeni tekmovalci KBV Ptuj Doris Šulek, Anita Kokot, Nejc Podgoršek, Tim Heinisch, ki pa so vsi izgubili v 1. krogu. So pa pokazali dobre
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
Toplo-hladni nastopi premalo za zmago, Korotan slavil prvo
2. SKL vzhod (ž)
1.	SLOVENJ GRADEC
2.	ŠOŠTANJ
3.	RUŠE
4.	NAFTA
5.	FUŽINAR PE
6.	DRAVA
7.	TRO KOROTAN
4	3	0
5	3	0
4	2	1
5	2	0 4 2	0 4 1	1 4 1	0
TKO Korotan - Drava 5:3 (2977:2926)
DRAVA: Nada Fridl 518, Milena Štampfer Golob 432, Andrej-
ka Kavčič 458, Marija Kozoderc 510, Marina Kramberger 537, Ivanka Plajnšek 471.
Vsak podrti kegelj ima v končnem seštevku svojo vrednost in prav skupno število podrtih kegljev je odločilo zmagovalno ekipo med Koro-tanom in Dravo. Prevaljčanke so po dveh letih nastopanja v vzhodni 2. ligi prišle do prve zmage, ki so se je iskreno veselile.
Na drugi strani je Ptujčan-
kam tokrat spodrsnilo na Koroškem, saj so v goste odšle po dve točki, a so, potem ko je polovica igralk nastopila »toplo«, druga polovica pa »hladno«, doživele poraz. V kategoriji prvih so bile Fri-dlova, Kozoderčeva in Kram-bergerjeva, ki so tudi uvrščene v moštvo najboljših šestih igralk kroga v gosteh. A to ni bilo dovolj za zmago, saj preostalim trem igralkam Drave ni šlo in so podrle absolutno premalo kegljev za kakšno posamezno točko. Kegljači-ce Korotana so bile tako v skupnem seštevku boljše za 51 kegljev in so tako vknjižile zmago s 5:3.
Kegljačice Drave čaka to soboto od 1330 na kegljišču Deta centra nov težek izziv, saj bodo igrale z vodilno ekipo lige - s Slovenj Gradcem.
igro 3. niza .
■■
Gregor Gazvoda je za KK Perutnina Ptuj nastopal v sezonah od leta 2004 do 2008 in v sezoni 2011, v letu 2012 pa celo za slovito francosko ekipo AG2R La Mondiale,
ITF-turnir na Poljskem
Tamara Zidanšek (229. na WTA) je ta teden na Poljskem nastopala na ITF-turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Tamara je sicer sredi priprav na sezono 2017, kljub temu pa poskuša zbrati nekaj točk za napredek na WTA-le-stvici, s čimer bi se uvrstila v kvalifikacije odprtega prvenstva Avstralije.
Na Poljskem pri tem ni bila uspešna, izgubila je v 1. krogu proti 18-letni Ukrajinki Anastasiyi Shoshyni (521.), ki se je na turnir uvrstila skozi kvalifikacije. Odlično je začela dvoboj in Tamari v 1. nizu »zavezala kravato«. Članica TK Terme Ptuj je nato vendarle ujela ritem, a vrstnica iz Ukrajine nikakor ni popuščala. V podaljšani igri je bila Tamara vendarle uspešnejša (8:6). Ko je izgledalo, da se bo tehtnica nagnila na njeno stran, pa se je v 3. nizu začela serija breakov in
ITF-turnir v Zawadi na Poljskem (25.000 dolarjev):
1. krog: Tamara Zidanšek (5.) - Anastasiya Shoshkina (Ukrajina) 0:6, 7:6(6), 6:7(4).
rebreakov - do rezultata 4:4 sta igralki prišli izključno z breaki. Novi je Tamari uspel pri 5:5, s čimer je povedla 6:5 in imela servis. Priigrala si je tudi zaključno žogico, a jo je Ukrajinka ubranila in tekmo pripeljala v podaljšano igro. Tam je bila vedno korak pred Tamaro (0:1, 1:2, 2:3, 3:4, 4:5), izkoristila pa je že prvo zaključno žogo.
TK Jaki šport, člani
Prvi članski turnir nove sezone je potekal v Ljubljani. Na njem je zmago slavil 1. nosilec David-Lucas Ambro-žič (Hari), nastopil pa je tudi član TK Terme Ptuj Matevž Krajnc. 18-letnik je bil uspešen v 1. krogu, v 2. pa ga je tesno, 5:7, 5:7, ugnal 5. nosilec Aljaž Šenica (MAX Ljubljana).
Round-robin turnir U-12 v Mariboru
V Mariboru in Ljubljani so potekali kvalifikacijski round-robin turnirji v kategoriji U-12. TK Terme Ptuj so v Mariboru zastopali Alja Plo-hl, Nejc Klasič, Klemen Gril in Nejc Strašek. Slednja sta se s 1. ali 2. mestom v svojih skupinah uvrstila v finalni A-turnir, Plohlova in Klasič pa v B-turnir.
JM
Foto: Franc Slodnjak
borbe in lahko v prihodnosti tudi od njih veliko pričakujemo.
Na tekmovanju so sodili sodniki iz Ptuja Aleš Skledar, Vladimir Sitar, Matej Šibi-la in Edvard Štegar. Ekipo Ptuja pa je vodil Timi Sitar.
Franc Slodnjak
1. OTS (m): Gladka zmaga ptujskih kegljačev
Drava 1 - Fala 6:2 (3106:2841)
DRAVA 1: Elvis Slaček 502, Janez Čuš 495, Pavle Ilič 482, Robi Golob 548, Boris Premzl 540, Milan Čeh 539 podrtih kegljev.
Prva ekipa Drave je bila na domačem kegljišču Deta centra veliko boljša od Fale. Tokratni robni rezultat za posamezno točko je bil nad 500 keglji, kar je uspelo Slač-ku, Golobu, Premzlu in Čehu. Najboljši izmed ptujske šesterice je tokrat bil najmlajši član moštva Robi Golob, ki je podrl 548 kegljev. Tudi skupno število podrtih kegljev
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot (po poteh Melanie Trump ...)
Nedelja, 4. december 2016
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zla-to-rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času Miklavža ptujski planinci odpravljamo že tradicionalno v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo po krožni poti iz Radeč čez Brunk in Leskovec v Šentjanž nato pa se vrnili v Radeče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko ob 18.12.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 4. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Do Pragerskega se je možno pripeljati iz Ptuja tudi z vlakom ob 5.10 in Maribora ob 5.20. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar, nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje Duške z Brunka. Pot bomo nadaljevali čez Leskovec do Šentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili naprej mimo starodavnih zidanic ter se vmes ustavili še na kakšni zanimivi točki ob poti. Z vlakom se bomo nato vrnili proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Strošek izleta znaša 12 evrov. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni, Dravska ulica 18, do petka, 2. 12. 2016. Vodil bo Uroš Vidovič.
3106 je soliden rezultat, ki je domačinom prinesel še dve dodatni točki, saj so bili v skupnem seštevku boljši od ekipe iz Fale za kar 265 kegljev.
Po devetih odigranih krogih so Ptujčani tik pod vrhom lestvice 1. OTS. V 8. krogu so
Ptujčani igrali v Radencih z Nafto - ta nastopa izven konkurence - in izgubili 2:6. Za Dravo sta točki priborila Robi Golob in Boris Premzl, ki je bil z naskokom najboljši ptujski posameznik s podrtimi 539 keglji.
David Breznik
6
6
5
4
4
3
2
petek • 18. novembra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Strelstvo • 1. kvalifikacijski turnir Strelske zveze Slovenije (SZS)
Članski zmagi za Majdo Raušl in Kevina Vento
V nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani, v organizaciji SD 1956 Trbovlje, potekal 1. kvalifikacijski turnir SZS za uvrstitev na DP z zračnim orožjem 2017, DP mešanih parov ter za sestavo državne reprezentance, ki se bo po novem letu predstavila na mednarodnih tekmovanjih v Rušah in Munchnu, s ciljem nastopa na marče-
vskem EP z zračnim orožjem v domačem Mariboru.
Med članicami s pištolo je bila suvereno najboljša Ptuj-čanka Majda Raušl, ki je s 376 krogi najbližjo zasledo-valko, Ksenijo Vodopivec iz Rečice, ugnala za sedem krogov, sledili sta velenjski strelki Sabina Suljič in Alenka Dimec s 368 krogi. Najboljši slovenski strelki v zadnjem
Ptujčanka Majda Raušl se je v Ljubljani na 1. kvalifikacijskem turnirju veselila prve letošnje zmage.
Bowling • Podjetniška liga
Derbi z rekordom premočno Dokl gostinstvu
Čeprav je do konca sezone podjetniške lige še pet krogov, pa je v ponedeljek morda že padla odločitev o končnem zmagovalcu. Takrat je namreč potekal derbi do tega kroga vodilnih ekip lige, Dokl gostinstva in Gostišča Iršič. Suvereno je slavila prva, ki je z najboljšim letošnjim ekipnim rezultatom 3089 podrtih kegljev dobesedno »odpihnila« drugo (2593). Vsi štirje igralci ekipe Dokl gostinstvo so se uvrstili v najboljšo deseterico kroga, na vrhu sta pristala Gregor Miložič (tudi vodilni v seštevku posameznikov) in Robert Kurež.
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 828, 2. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 815, 3. Marko Šamperl (Da-MoSS) 765, 4. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 762, 5. Strauss Silvo (DaMoSS) 743 , 6. Zvonko Čerček (Talum) 732, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 726, 8. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 725, 9. Igor Tuš (Elektro Polanec) 724, 10. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 721.
obdobju, Mojca Kolman in Katja Vodeb, tokrat nista tekmovali, medtem ko si je odlična gorenjska strelka iz Železnikov in 4. na S P v Granadi 2014, Petra Dobra-vec, ki se je v zadnjem letu rezultatsko povsem izgubila, vzela eno leto tekmovalnega premora. Med mladinkami je zmagala rečiška strelka Jagoda Tkalec s 369 krogi.
Med člani s pištolo je prepričljivo zmago s 575 krogi slavil Ormožan Kevin Venta, ki je ugnal Domžalčana Miha Groharja (573) na 2., in mladega Ptujčana Saša Stojaka (570) na 3- mestu. Miklavška strelca, brata Simon in Boštjan Simonič,
sta s 559 in 557 krogi osvojila 9. in 10. mesto, 11. pa Kovinarjev strelec Nenad Vignjevic s 557 krogi. Najmlajši v članski konkurenci, 17-letni miklavški strelec Žan Bogša, je osvojil 48. mesto (516). V ekipni konkurenci so zmago slavili Brežičani s 1673 krogi, 5. SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž 1632 krogov. Med mladinci s pištolo je z visokim rezultatom 570 krogov zmago slavil Jože Čeper z Vremščice.
Urška Kuharič za obema olimpijkama
Med članicami s puško je zmagala Olimpijina strelka
Sonja Benčina, ki je s 414,8 kroga za pol kroga ugnala klubsko kolegico in dvakratno olimpijko Živo Dvor-šak. Zelo blizu najboljšima dvema je bila s 413,0 kroga na tretjem mestu tudi ormoška strelka Urška Kuharič, ki je imela slabo prvo serijo s 101,3 kroga, zaradi česar je izgubila boj za zmago. Med mladinkami je s štirimi de-setinkami prednosti zmagala piranska strelka Lia Lazar (410,5) pred Vesno Mar-kelj iz Železnikov. Med ljutomerskimi strelkami je bila najboljša Nuša Špindler s
400.6	kroga na 10. mestu, sledili sta ji Antonija Kosi s
394.7	kroga na 13. mestu in
Kristina Žižek s 393,0 kroga na 17. mestu.
Ivo Cicmanovič Zimet najboljši med Kidričani
Med mladinci s puško je tesno zmago z desetinko prednosti slavil Grosupeljčan Jan Kolenc (611,4). Dobro streljanje sta na 9. in 11. mestu pokazala tudi kidričevski strelec Ivo Cicmanovič Zimet (596,4) in Ormožan Žan Tomažič (594,2). Preostali Kidričani Žan Gojkošek (583,0), Domen Širovnik (568,2), Mihael Mikolič So-botič (566,7) in Tilen Vuk (552,6) so osvojili 18., 23., 24. in 26. mesto. Vitomarški strelec Jan Soto Vargas je bil s 572,1 kroga 20. Ekipno: 1. SD Slovenske Konjice 1775,1; 3. SD Kidričevo 1731,3 kroga.
Simeon Gonc
Plavanje • 31. mednarodni Pokal Celja
Dobra izkušnja za mlade ptujske plavalce
V senci tega dvoboja so bili odigrani nekateri zanimivi in izenačeni dvoboji. Najboljši rezultat sezone so npr. dosegli člani ekipe Nova prodaja, ekipa DaMoSS pa je s trojico igralcev remizirala s Talumom.
Rezultati 10. kroga: VGP
Drava - Saubermacher Slovenija 6:2, Dokl gostinstvo -Gostišče Iršič 8:0, SKEI Ptuj
-	Elektro Maribor 5:3, Talum
-	DaMoSS 4:4, Tiskarna Ekart
-	Tames 3:5, Elektro Polanec
-	Bowling center Ptuj 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Novo prodaja 4:4. Prosta je bila ekipa Restavracija PAN.
1.	DOKL GOSTINSTVO 9 3089 60
2.	GOSTIŠČE IRŠIČ 10 2593 51
3.	VGP DRAVA	10 2816 50
4.	ELEKTRO POLANEC 9 2654 44
5.	RADIO-TEDNIK PTUJ 9 2446 42
6.	TAMES	10 2640 41
7.	SKEI PTUJ	10 2526 41
8.	BOWLING CENTER PTUJ 9 2670 36
9.	TALUM	9 2563 34
10.	SAUBERMACHER SLO. 9 2252 32
11.	DAMOSS	8 2085 30
12.	ELEKTRO MARIBOR 9 2518 27
13.	TISKARNA EKART 9 2495 25
14.	RESTAVRACIJA PAN 9 - 22
15.	NOVO PRODAJA 7 2405 9 Razpored 11. kroga, ponedeljek, 21. 11., ob 19.00: Tiskarna Ekart - Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Saubermacher Slovenija, Dokl gostinstvo - Bowling center Ptuj, Elektro Maribor - Novo prodaja; torek, 22. 11., ob 19.00: Restavracija PAN
-	VGP Drava, Elektro Polanec -DaMoSS, Talum - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa Tames.
JM
ST PA Kurent
Na 31. mednarodnem plavalnem mitingu za Pokal mesta Celja je bila v nedeljo med 20 prijavljenimi klubi iz Hrvaške in Slovenije tudi Plavalna akademija (PA) Kurent. Ptujske barve je zastopalo 14 plavalcev in plavalk, kar je največ doslej. Tekmovanje je bilo za PA Kurent prelomno, saj so s tem pokazali trud sistematičnega dela zadnjih let. Dokazali so, da se ekipa in klub razvijata v pravo smer ter lahko v prihodnje od njih pričakujemo dobre rezultate v širšem slovenskem območju. Za veliko plavalcev so bili to uvodni nastopi, zato so bila pričakovanja temu primerna.
»Ekipa je zadnja dva meseca trdo garala. Iz popolnih
.m	■	■
u . M ■	"	,
/D
Foto: arhiv SZS
Mladi plavalci PA Kurent s trenerjema ob bazenu v Celju.
Za PA Kurent so v Celju nastopili: Bine Goznik, Lan Mlinarič, Aleksander Pihler, Felix Potočnik, Teo Potočnik, Alen Plošinjak, Luka Saric, Lukas Škrinjar, Ema Dokl, Alja Gornjec, Hana Iskra, Lina Maltarič, Špela Sedič in Ema Zorec.
začetnikov so postali občudovanja vredni športniki, z zdravim načinom razmišljanja ter korektnim odnosom do sotekmovalcev in ekipe. S takšnimi otroki, ki nasmejani prihajajo na bazen in požirajo novo znanje, je res užitek delati,« poudarja trener Borut Petrovič, ki je v plavanje na Ptuju vpleten že
več kot 30 let. Ptujčani so v Celju pokazali tudi veliko mero športnega navijanja. Predsednik in strokovni vodja akademije Boštjan Maračic je še dodal: »Plavanje na Ptuju se vedno bolj razvija. Konkurenčnost dveh klubov ima pozitivne učinke na bolj preudarno in strokovno delo vseh, ki skrbimo za zdrav in
športen razvoj občanov. Ne le na področju sistematičnega dela z otroki, ampak tudi na področju rekreacije za odrasle, kjer pri nas vsak mesec vadi skoraj 30 odraslih v programih rekreacije, veteranskega plavanja, triatlona in vaterpola. Zelo smo zadovoljni z odzivom Ptujčanov na naše delo.«
TK Terme Ptuj: Viden napredek
Plavalni klub Neptun je v dveh dneh izvedel 31. mednarodni plavalni miting Pokal mesta Celja. Da je plavanje zelo popularen šport, kaže tudi statistika, saj je bilo na startni listi 560 plavalcev. V soboto so nastopili plavalci starejših kategorij, v nedeljo pa mlajši; oba dneva so bili na bazenu aktivni tudi predstavniki PK Terme Ptuj.
Prvi dan so tekmovali Viktorija Rihtarič, Klara Benko in Bernard Veršič, drugi dan pa Jana Aubelj, Tina Aubelj in Sara Lampret. Odplavali so veliko osebnih rekordov, kar je bil tudi osnovni cilj. Zimska sezona se počasi približuje po-
lovici in na tej točki so tudi ptujski plavalci vedno bolje pripravljeni, kar so dokazali s številnimi dobrimi rezultati.
Najbolje se je odrezala Klara Benko, ki je trikrat stopila na stopničke. Zmagala je v svoji starostni kategoriji na 50 m
delfin, druga je bila na 50 m delfin in tretja na 50 m prosto.
David Breznik
Foto: CG
14 Sio/mfc TEDNIK	Šport, šport mladih	petek • 18. novembra 2016
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Uspešna sezona, v ospredju Nace Malovič
Nace Malovič in Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
V začetku oktobra so sezono 2016 zaključili tudi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Ti so tudi letos nastopali v kategorijah dečkov (A, B in C), prav tako pa so imeli predstavnike med mlajšimi in starejšimi mladinci. Mladi Ptujčani so tudi letos nekajkrat opozorili nase, dosegli nekaj izjemnih rezultatov in tako dokazali, da je kolesarstvo še vedno doma v najstarejšem slovenskem mestu. Kljub temu de je bilo uvrstitev na zmagovalni oder nekoliko manj kot v preteklih letih, pa je ptujski kolesarski kolektiv še vedno v samem vrhu slovenskega kolesarstva pri delu z mladimi.
Ptujčani so se letos udeležili številnih dirk v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Italiji in Avstriji. Izkazali so se praktično povsod, kjer so nastopili, kar 24-krat so stopili na stopničke, za kar gre nemalo zaslug tudi trenerskemu kadru. Starejši mladinci so letos startali 27-krat, na stopničke pa stopili trikrat, ob tem še štirikrat na državnem prvenstvu na pisti.
Kar 32 startov so letos zabeležili mlajši mladinci, kjer so ptujski kolesarji zabeležili prav vse zmage v tej sezoni. Kar štirikrat je slavil Nace Malovič, ki je bil v končnici sezone praktično nepremagljiv, enkrat pa je slavil tudi Marko Hozjan. Poleg tega so mlajši mladinci na cestnih dirkah na stopničke stopili še štirikrat, prav tolikokrat pa tudi na državnem prvenstvu na velodromu.
Zelo dejavni so bili tudi
1. mladinska liga
REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Urbanscape Loka 24:34 (15:16), Jeruzalem Ormož - Krim-Olimpija 27:20, Celje Pivovarna Laško - Mo-kerc-Ig 23:21 (11:11), Koper 2013 - Krško 27:36 (12:18), Trimo Trebnje - Slovan 33:28 (17:15), Krka - Riko Ribnica 29:21 (18:11).
1.	TRIMO TREBNJE 6 6 0 0 12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10
3.	KRŠKO	6 4 0 2 8
dečki A, ki so se na dirko letos podali kar 33-krat. Na stopničke na cestnih dirkah sicer niso stopili, so pa to enkrat storili na državnem prvenstvu na pisti. 33-krat so letos startali tudi dečki B, ki pa kljub nekaj spodbudnim rezultatom na zmagovalni oder niso stopili. Dečki C so letos nastopili na 28 dirkah in se trikrat povzpeli na zmagovalni oder.
Skupna statistika tako kaže enajst 3., osem 2. in pet 1. mest. K temu velja prišteti še cel kup uvrstitev tik pod oder za zmagovalce in med deseterico, kar so prav gotovo tudi lepe uvrstitve in spodbuda za naprej.
Fantje so nastopili tudi v Pokalu Slovenije, kjer so bili
4.	MOKERC - IG 6	4 0	2	8
5.	JERUZALEM ORMOŽ 6	3 2	1	8
6.	URBANSCAPE LOKA 6	3 0	3	6
7.	RIKO RIBNICA 6	2 1	3	5
8.	KRKA 6	2 0	4	4
9.	KOPER 2013 6	2 0	4	4
10.	DRAVA PTUJ 6	1 1	4	3
11.	KRIM-OLIMPIJA 5	1 0	4	2
12.	SLOVAN 6	0 0	6	0
DRAVA PTUJ -URBANSCAPE LOKA 24:34 (15:16)
DRAVA PTUJ: Rosič,	Ovčar,
Štumberger 2,	Krasnič	8,
dečki C ekipno peti, dečki B tretji in dečki A četrti. V pokalu Alpe-Adria so bili mlajši mladinci četrti, dečki A pa tretji.
S sezono je zadovoljen tudi Marjan Kelner, trener v KK Perutnina Ptuj: »Letos smo skupaj nastopili na približno 150 dirkah, menim pa, da smo s sezono lahko zadovoljni. Med sezono se nam je zgodilo nekaj poškodb, predvsem mislim na Naceta Malo-viča, ki se je poškodoval ob koncu sezone, ko je bil praktično nepremagljiv, pa tudi Marka Hozjana, ki se je vrnil v nadaljevanju sezone in je bil zelo uspešen. Tudi letos smo pokazali, da smo v pripravah dobro delali, zmage so konec koncev odraz tega.«
Mlač-Černe 2, Lazič, Osterc 1, Letonja, Toš 1, Gavez 3, Sitar 5, Satler, Kovačič, Krajnc 2. Trener: Ivan Hrupič.
JERUZALEM ORMOŽ -KRIM-OLIMPIJA
27:20
JERUZALEM ORMOŽ: Caf, Voljč 1, Koderman, Zidarič 1, Ciglar 1, Šoštarič 3, Šutalo, Lukman 2, Fekonja, Kosi 3, Ozmec 5, Žižek-Cvetko 1, He-bar 1, Niedorfer 1, Kavčič 2, Grabovac 6. Trener: Iztok Lu-skovič
Mladi kolesarji trenutno vadijo v telovadnici in v fitne-su, kjer so v ospredju vaje za moč in kondicijo. Že kmalu se bodo podali tudi na trena-žerje, če pa bodo vremenske razmere dopuščale, bodo sedli tudi na kolesa in se podali na ceste. Tudi letos se bo KK Perutnina Ptuj odločil za zimski trening na Zimskem pokalu peš na Pohorje, kar se je v preteklosti izkazalo kot odlična bazična podlaga za prihajajočo sezono. Pokal se začne v decembru. V klubu pa se že pripravljajo na dva velika dogodka, ki bosta tudi v naslednjem letu potekala v njihovi režiji: na dirko Pokal Poli (9. aprila) in Poli maraton (3. junija).
tp
Uspešne vse ormoške selekcije
Mlajše selekcije ormoškega Jeruzalema so imele pester minuli konec tedna, kjer pa so zabeležile vse zmage. Mladinci v 1. ligi so z izidom 27:20 pričakovano ugnali Krim Olim-pijo. Pohvaliti je treba vratarski del ekipe, ki je odlično opravil svojo nalogo. V nedeljo, 20. 11., jih ob 17.00 čaka gostovanje na Igu.
Kadeti Jeruzalema so odigrali dve tekmi in remizirali v gosteh pri Mariboru (25:25) ter ugnali Fužinar (36:23). Ekipa je blizu uvrstitvi v polfinale DP, kar je bil tudi cilj pred sezono. V petek, 18. 11., ob 18.00 kadete Jeruzalema čaka gostovanje v Gorišnici.
Starejši dečki A so prebrodili težave s poškodbami in so začeli nizati zmago za zmago. »Padla« sta Fužinar (33:19) in v gosteh Rače (30:24). Proti Račam so zaigrali: Zemljič; Cvetko 11 (2), Novak, Lukman 4 (1), Herga, Kovačec 2, Rubin 3, Borko 2, Voršič 1, Škrinjar 5, Fergola 2. Ekipa je prevzela vodilno mesto v skupini. V soboto, 19. 11., jo ob 12.30 čaka derbi v Zlatorogu.
Zmag so se veselili tudi mlajši dečki B. Ekipa je premagala sosede iz Velike Nedelje (24:11) in Gorišnice (21:17).
jm, uk
Rokomet • Mlajše seiekcije
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Celje - Rudar; SOBOTA ob 16.00: Krško - Luka Koper; SOBOTA ob 20.15: Gorica - Olimpija; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Domžale; NEDELJA ob 16.55: Kalcer Radomlje - Maribor.
2.	SNL
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Roltek Dob - Triglav Kranj; SOBOTA ob 14.00: Brežice Terme Čatež - Ankaran Hrvatini; NEDELJA ob 14.00: Zarica Kranj - Farmtech Veržej, Brda - Krka; Drava je prosta.
3.	SNL SEVER
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dravinja - Videm, Šmarje pri Jelšah - Dravograd, Fužinar Ravne Systems
-	Rogaška, Šampion - ZU-VIL Brunšvik, Mons Claudius
-	Šmartno 1928; SOBOTA ob 16.30: Korotan Prevalje -Maribor B.
1. SML
PAR 15. KROGA: Aluminij - Domžale (SOBOTA ob 14.00)
1.	SKL
PAR 15. KROGA: Aluminij - Domžale (SOBOTA ob 12.00)
2.	SML vzhod
PARA 15. KROGA: Norka GT Jarenina - Drava Ptuj (SOBOTA ob 14.00); Zavrč - Kety Emmi Bistrica (NEDELJA ob 12.00)
2. SKL vzhod
PARA 15. KROGA: Norka GT Jarenina - Drava Ptuj (SOBOTA ob 12.00); Zavrč - Kety Emmi Bistrica (NEDELJA ob 10.00)
Rokomet • 1. A DRL (ž)
12. KROG: Drava Ptuj - Koper 2013, Jeruzalem Ormož -Slovenj Gradec 2011 (SOBOTA ob 19.00).
1. A DRL (ž)
9. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - ŽRK Branik (SOBOTA ob 16.30)
1.	B DRL (m)
9. KROG: Cerklje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.30).
2.	DRL (m)
5. KROG: Velika Nedelja - Kronos (SOBOTA ob 19.00).
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
PAR 7. KROGA: Braslovče - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 17.30).
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
PAR 7. KROGA: NTK Ptuj - NTK Kajuh Slovan (SOBOTA ob 17.00)
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
PAR 6. KROGA: Drava Ptuj - Slovenj Gradec (SOBOTA ob 13.30).
Strelstvo • 1. A in 1 B državna liga
Strelsko društvo Trzin na strelišču v Ljubljani v soboto organizira 2. turnir 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno puško in pištolo v sezoni 2016/2017. Na tem tekmovanju bodo nastopili številni strelci iz Spodnjega Podravja.
Boks • 1. državna liga
Boks klub Ring iz Ptuja in Boks klub Dejan Zavec Boxing bosta v soboto v Slovenski Bistrici (od 13. ure dalje) z močnima ekipama nastopila na 1. krogu slovenske boksarske lige.
Futsal • 1. SFL
PARI 7. KROGA: Tomaž ŠIC bar - Zavas Siliko (petek, 18. 11., ob 19.00), Sevnica - Litja (19.30), Dobovec Pivovarna Kozel - Puntar (20.00), Oplast Kobarid - Bronx Škofije (20.00), Proen Maribor - Benedikt (21.00).
2. SFL
PARI 7. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - KIX Ajdovščina (sobota, 19.11., ob 19.00 v dvorani Center), Velike Lašče -Gorica FFK, FSK Stripy - FC Ivančna Gorica, FK Dobrepolje - Kebelj Pizzeria Salama, Dlan Logatec - ŠD Mlinše.
David Breznik
petek • 18. novembra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Futsal • 2. SFL
Gimnastika • Pokal Slovenije
Hat-trick Kavaša za točko proti Dobrepolju
Flanjakova prva, ptujske mladinke tretje
1.	IVANCNA GORICA	6
2.	FSK STRIPY	6
3.	KEBELJ SALAMA	6
4.	GORICA FK	6
5.	VELIKE LAŠČE	6
6.	FK DOBREPOLJE	6
7.	ŠD MLINŠE	6
8.	HIŠA DARIL PTUJ	6
9.	KIX AJDOVŠČINA	6
10.	DLAN LOGATEC	6
6 0 6 0 3 1
2	3
3	0 2 2 2 2 1 1 0 1 0 0
0	39:10
0	32:16
2	25:18
1	18:18
3	21:23 2	19:19 2	18:21
4	21:25
5	8:22
6	10:39
HISA DARIL PTUJ -DOBREPOLJE 4:4 (2:3)
STRELCI: 1:0 Kavaš (10., z 10-m), 1:1 Bahovec (11.), 1:2 Vučemilovič (15.), 1:3 Bahovec (17.), 2:3 Kavaš (19.), 2:4 Klinc (24.), 3:4 Jaušovec (33.), 4:4 Kavaš (39.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Žiga Zupanič, Peter Braček, Esat Ramadani, Sašo Kavaš, Daniel Jaušovec, Rok Mulej, Davor Fleten. Trener: Aleksander Furek.
Igralci FC Ptuj nadaljujejo z nastopi v 2. slovenski ligi, za zdaj so v drugi polovici lestvi-
ce. »Letos imamo kar precej težav z igralskim kadrom, saj nekaterih igralcev pred sezono zaradi administrativnih težav nismo uspeli registrirati za naš klub, čeprav smo imeli z njimi vse dogovorjeno. To bomo popravili 1. 1. naslednje leto, ko bo znova potekal prestopni rok. Do takrat pa želimo zbrati čim več točk in obdržati stik z vrhom, saj je naš cilj v čim krajšem roku uvrstitev v 1. ligo,« je povedal Aleksander Furek in dodal: »Liga je sicer zelo izenačena, praktično lahko vsak premaga vsakega. Mi smo npr. tekmo z vodilno ekipo Ivančne Gorice izgubili z minimalno razliko (2:3), pri tem pa zapravili še kopico priložnosti. Tudi naše zadnje srečanje je potekalo tako, le da nam je tokrat uspelo osvojiti vsaj točko.« Za to je s tremi zadetki najbolj zaslužen Saša Kavaš.
JM
Športno društvo Partizan Renče je v soboto v telovadnici OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša izvedlo 2. Pokal Slovenije v športni gimnastiki 2016 - program gimnastika za vse. Na tem tekmovanju so po temeljitih treningih nastopile tudi predstavnice Gimnastič-nega društva (GD) Ptuj; izvajale so vaje na bradlji, gredi, parterju in preskoku.
V kategoriji starejših deklic so tekmovale Mia Molnar, Pia Kramberger, Mojca Pulko in Anja Šešerko. Najboljša je bila Mia Molnar s 5. mestom. Ptujčanke so zasedle ekipno 5. mesto. Ekipo mladink so predstavljale Vita To-ličič, Pia Panič, Nina Ekart ter Anja Molnar. Najboljša je bila Vita Toličič s 4. mestom, kot ekipa pa so zasedle 3. mesto. Med članicami je tekmovala Tjaša Flanjak in je zasedla 1. mesto. Odlična ptujska
Ptujska ekipa na tekmovanju v Renčah
gimnastičarka je na bradlji in preskoku dobila oceno 9,8 od 10 možnih točk in si je s tem zagotovila najboljše ocene na
teh orodjih. Na parterju in gredi je dobila 9,5, kar je bilo prav tako dovolj za prvo mesto. Tjaša Flanjak je delala iste
vaje kot v maju na državnem prvenstvu, ko je zmagala na tem tekmovanju.
David Breznik
Šolski šport • Rokomet, fantje
Napredujeta OŠ Gorišnica in OS Ljudski vrt
V športni dvorani OŠ Gorišnica je v torek, 8. 11., potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učence letnika 2002 in mlajše. Med štirimi ekipami so bili najuspešnejši domačini, ki so dosegli dve zmagi in remi. Odločilna je bila zmaga v zadnjem krogu proti ekipi OŠ Ljudski vrt. Obe omenjeni sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati: Gorišnica - Olge Meglič 19:11, De-strnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 9:16, Olge Meglič - Ljudski vrt 15:19, Gorišnica - Destrnik-Tr-novska vas 19:19, Destrnik-Trnovska vas - Olge Meglič 13:21, Ljudski vrt - Gorišnica 12:14.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Olga Meglič
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
UR
Ekipa OS Gorišnica je postala zmagovalka medobčinskega tekmovanja v rokometu za dečke letnika 2002 in mlajše.
Šah • 2. in 3. DL vzhod
Naši Petri v spomin!
Petra Spari (23. 5. 1975 -21. 8. 2016) je biia v življenju predana mnogim stvarem, najbolj pa družini, matematiki in športu. V slednjem je najprej nekaj iet v Plavalnem kiubu Terme Ptuj trenirala plavanje, nakar je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja začela trenirati rokomet. Bila je
zelo nadarjena, saj je že pri štirinajstih letih zaigrala za člansko ekipo Rokometnega kluba Drava Ptuj in v njej nastopala med letoma 1989 do 1993. Kasneje je ta odlična desna zunanja igralka nastopala tudi v Rokometnem klubu Branik Maribor. A v času njene športne kariere
je največji pečat pustila v ptujskem rokometu, kjer je bila pomemben člen naše ekipe in predvsem naša dobra prijateljica. Petra Sparl, ki nas je žal prehitro zapustila, bo za vedno ostala v naših srcih in del naše nepozabne skupne rokometne zgodbe.
Ekipa ŽRK Drava Ptuj
Lahko tretji ekipi ŠD Ptuj uspe napredovanje?
Petra je na fotografiji v zgornji vrsti, tretja z desne
Ob državni šahovski ligi, najvišjem tekmovanju za klube in društva za leto 2016, potekajo tudi tekmovanja v 1. državni ligi vzhod-zahod, kjer Ptujčani nimamo svojega predstavnika, v 2. državni ligi vzhod-za-hod z eno ptujsko ekipo ter v 3. državni ligi vzhod-zahod, kjer nastopata dve ekipi Šahovskega društva (ŠD) Ptuj. In prav v tem rangu tekmovanja je možnost napredovanja v 2. državno ligo za leto 2017, saj je ekipa ŠD Ptuj3 »veterani« trenutno na 2. mestu.
Pretekli konec tedna sta bila v Cerkvenjaku odigrana 6. in 7. krog 2. državne lige vzhod. Ekipa ŠD Ptuj v postavi David Zagoršek, Martin Majceno-vič, Karel Žajdela, Tomaž Suta, Matjaž Zupanič in Alja Janžekovič je dosegla zmago proti ekipi iz Črne z rezultatom 3,5:2,5 ter neodločen izid proti ekipi ŽŠK3 Maribor. Na ta način so za eno mesto izboljšali uvrstitev po 5. krogu in so dva kroga pred koncem na solidnem 5. mestu. Po 5 točk sta prispevala David Zagoršek in Karel Žajdela, s tem da je
David še edini neporažen. V zadnjih dveh krogih čakata Ptujčane najboljši dve ekipi tako po začetnem izhodišču kot po trenutni razvrstitvi - ŠD Radenska ŠS Ljutomer in ŠK Gambit iz Maribora.
Istočasno sta se v Dravogradu odvijala 7. in 8. krog v 3. državni ligi vzhod, kjer nastopata dve ekipi ŠD Ptuj. Po odigranih šestih krogih je ekipa ŠD Ptuj3 »veterani« zasedala 1. mesto, v zadnjih dveh pa je zabeležila zmago z 2,5:1,5 proti ekipi iz Ruš in z enakim rezultatom izgubila srečanje z ekipo ŠD Šentilj pri Velenju. V zadnjih dveh krogih je ob standardnih treh igralcih Darku Dominku, Cirilu Kužnerju in Tomažu Kralju, četrtega Leona Seliška nadomestil Milan Fijan, ki je bil s točko in pol tokrat najboljši. Sicer pa je s 6,5 točke najboljši Ciril Kužner, Tomaž Kralj jih je dodal 5,5. Ekipa ŠD Ptuj3 »mladina« je v zadnjih dveh krogih nastopila nepopolna in iztržila en neodločen izid in poraz. Tokrat je bil najboljši Tadej Murko z dvema zmagama, med 20
ekipami pa so ptujski mladi šahisti na 16. mestu.
Ali bo tretja ekipa ŠD Ptuj »veterani« napredovala v višji rang tekmovanja, je odvisno pedvsem od uspeha prve ekipe ŠD Destrnik, ki pred Ptujčani vodi pol točke. To pa sta tudi več ali manj edini ekipi, ki lahko napredujeta, zato bo skoraj zagotovo status drugo-ligaša pripadel eni od ekip s ptujskega območja, kar bi bil vsekakor uspeh.
2.	liga zahod, vrstni red po 7. krogu: 1. ŠD Radenka ŠS Ljutomer 29/12, 2. ŠK Gambit Maribor 25/11, 3. ŽŠK3 Maribor 23,5/9, 4. ŠK Triglav Krško 22,5/8, 5. ŠD Ptuj2 21,5/8, 6. ŠD G. Radgona 21,5/7, 7. ŠK Malečnik 18,5/5, 8. ŠK Črna 18,5/5, 9. ŠD Dravograd 15,5/4, 10. ŠD Fužinar 15/1
3.	liga vzhod, vrstni red po 8. krogu: 1. ŠD Destrnik I 22/12, 2. ŠD Ptuj3 »veterani« 21,5/11, 3. ŠD Šentilj pri Velenju 19/12 ... 15. ŠD De-strnik II 15/5, 16. ŠD Ptuj3 »mladina« 14,5/6 itd.
Silva Razlag
16 Štajerski
Ljudje in dogodki, naše prireditve
petek m 1S. novembra 2016
Sveta Trojica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona
Šola kulture tudi s pevskimi talenti
V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sta se v tretji sezoni priključili tudi Občina Sveta Trojica in Osnovna šola Sveta Trojica. V OŠ in občini so ocenili, da gre za pozitiven projekt, v kakršnem še niso sodelovali, in ki nadarjenim mladim pevcem odpira dodatna vrata za razcvet njihovega pevskega in glasbenega talenta.
Sponzorji prireditve
i PILOT
Simply Write
BAGS oa¡
SMORE SMORE
« FHI ion
1,1 SAZ AS
"•j GP PROJECT
ING
Lara Černec, Ana Fras, Zala Kukovec in Sergeja Mlakar, zmagovalke v starejši kategoriji: „Zelo smo vesele, da smo postale pol-finalistke, čeprav tega nismo pričakovale. Peti smo začele pred sedmimi leti pri pevskem zboru, že prej smo se družile, pogosto prepevale pesem, s katero smo nastopile in zmagale. To je bil hkrati tudi naš prvi skupni nastop v javnosti. Upamo, da nam bo uspelo tudi v polfinalu."
Foto: Črtomir Goznik
V Osnovni šoli Sveta Trojica že od nekdaj radi pojejo. Za prvi polfinale tretje sezone se je potegovalo 17 mladih pevcev.
Ponosni so na svoje mlade pevce in vse, kar dosegajo na kulturnem področju, še posebej pa na prestižni naslov kulturne šole, je povedal ravnatelj Osnovne šole Sveta Trojica Darko Škerget. Za to novo priložnost za mlade z območja občine Sveta Trojica se je zahvalil
županu Darku Frasu, prav tako družbi Radio-Tednik, ki je zasnovala ta izjemni projekt in jih povabila k sodelovanju.
V športni dvorani OŠ Sveta Trojica so 15. novembra zapeli: Hana Kraner, Ela Lešnik, Gabrijela Perko in Manca Zorko, Eva Embreuš, Elli Juršnik in
Pija Škrlec, Urban Kraner, Sara Bečkanovic, Maja Škrlec in Zala Jug v mlajši kategorji ter: Ema Makuc in Stela Tavželj ter Lara Černec, Ana Fras, Zala Kukovec in Sergeja Mlakar v starejši kategoriji. Tudi na trojiškem odru je bilo najpogosteje slišati pesmi, ki jih poje Nina Pušlar, slišati jih je bilo v štirih od skupaj osmih
nastopov, v katerih je svoj pevski talent pokazalo 17 mladih pevcev. Kakovost njihovega petja, natančnost interpretacije in scenski nastop je ocenjevala že standardna komisija prediz-borov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, tonska tehnika Tone Topolovec in Borut Horvat ter voditelj pri-
reditve oz. vodja projekta Otroci pojejo Dalibor Bedenik, ki je trojiške pevce tokrat pozdravil tudi kot predstavnik organizatorja, družbe Radio-Tednik Ptuj. V mlajši kategoriji se je najbolje izkazala Maša Škrlec, učenka 5. a-razreda, ki je zapela pesem To mi je všeč, ki jo sicer poje Nina Pušlar, v starejši pa učenke 7. a-
Foto: Črtomir Goznik
Maša Škrlec, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že od vrtca. Želim postati pevka. Da zelo lepo pojem, je prepričana tudi moja mama, čeprav sama včasih to zanikam. Zelo sem vesela, da sem zmagala v mlajši kategoriji."
razreda: Lara Černec, Ana Fras, Zala Kukovec in Sergeja Mlakar v pesmi Car, s katero zažiga Alya.
Predizbor so s svojim nastopom obogatili najmlajši iz Vrtca Sveta Trojica.
MG
Ormož • Na 24. Martinovanju več tisoč ljudi
Največji turistični praznik kljub dežju uspel
Letošnje, že 24. Martinovanje je v obeh dneh skupaj v Ormož privabilo okoli 5.000 ljudi, ocenjujejo na ormoškem Ticu.
Organizatorji: Občina Ormož, Javno razvojna agencija Ormož s Ticem Ormož, Prostovoljno gasilsko društvo Ormož in turistična društva so v okviru že 24. Marti-novanja znova poskrbeli za pester program, pa tudi nekatere novosti. Letošnje martinovanje je namreč zaznamovala predvsem nova lokacija, saj je skoraj ves program potekal v centru mesta, kar se je izkazalo kot zadetek v polno. Sicer pa je bilo prvo dejanje ormoškega mar-tinovanja že 28. oktobra, ko se je v Kulturni dvorani v Podgorcih začelo ocenjevanje špricarjev in mladih vin v organizaciji Turističnega
društva Podgorci. Osrednji dogodki martinovanja pa so potekali minuli petek in soboto. Prireditve so začeli s tradicionalnim martinovim sejmom in martinovo tržnico. Ormoške ulice je zasedlo več kot 30 sejmarjev in lokalnih pridelovalcev. V prostorih bivše blagovnice Tima na Kerenčičevem trgu so pripravili razstavo pridnih rok Društva kmečkih žena, istočasno pa se je začel tudi festival vin. Popoldan se je dogajanje preselilo v prireditveni šotor z uradnim odprtjem martinovanja. Člani KD/TD Podgorci so izvedli šaljiv obred krsta mošta, simbolično z nabitjem
Pihalnim orkestrom Tržič, Ivana Kaučiča Ljutomer in Zarja Šoštanj pokal Vinka Štrucla
V sklopu martinovanja je v soboto v organizaciji JSKD, Občine Ormož, Glasbene šole Ormož in Zveze slovenskih godb potekalo že 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Sodelovalo je 16 slovenskih godb oz. skoraj 700 posameznikov, ki so nastopili v treh kategorijah. V kategoriji do 34 prisotnih članov je slavil KD Pihalni orkester Tržič, v kategoriji od 35 do 40 prisotnih članov Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer in v kategoriji nad 41 prisotnih članov Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Zmagovalne godbe v posamezni kategoriji pa so poleg priznanj, pokalov in mladega vina podjetja P&F Jeruzalem Ormož prejele še prav posebno nagrado, in sicer po eno vrhunsko bas kitaro Warwick Corvette, ki jo je podelil organizator festivala Laško Pivo in cvetje.
Člani KD/TD Podgorci so izvedli šaljiv obred krsta mošta.
pipe na sod pa so martinovanje odprli župan Alojz Sok, direktor in glavni enolog P&F Jeruzalem Mitja Herga in vinska kraljica Slovenije 2016 Sara Stadler. Sledila je slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar, mladega vina in podelitev priznanj za potice v ormoški grajski pristavi. Komisiji sta za naj špricar izmed 14 vzorcev najboljše ocenili jeruzalemčana podjetja P&F Jeruzalem; med mladimi vini pa je najvišjo oceno strokovna komisija dodelila šardoneju Vina Plemenič, komisija potrošnikov pa rumenemu muškatu Vinarstva Kunčič iz Hrvaške. Že petič zapored pa je potekalo ocenjevanje potic, kjer je bilo letos 29 vzorcev, od tega je bilo 26 potic odlično ocenjenih. Zvečer je potekalo še odprtje razstave del, nastalih na likovno-literarni koloniji Malek
2016 in postavitev Rastoče knjige v Ormožu.
Martinovanje se je s pestrim programom nadaljevalo tudi v soboto. Tako je potekal 14. martinov pohod med Ormoškimi goricami, razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot, festival vin ter šaljiv prikaz vinogradniških običajev s krstom mošta »Jaz pa v gorice grem«. Velik odziv je poželo tudi tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, ki so ga letos izvedli prvič. Pomerilo se 20 ekip iz Slovenije in tujine. Najboljši pr-leški pisker je skuhala ekipa Prave pujse iz Sežane, na drugo mesto se je uvrstilo Društvo kmečkih žena Ormož, na tretje pa F Projekt. Oba dneva so se zvrstile tudi številne spremljevalne prireditve ter zabava za vse generacije.
Monika Levanič
Podlehnik • Zlatoporočenca Krušič
50 zlatih skupnih let
Pred 50 leti sta na skupno pot stopila Julijana in Adolf Krušič. Po pol stoletja sta se vnovič odločila in obnovila poročne zaobljube v letošnjem letu. Praznovala sta v ožjem družinskem krogu svojih otrok z družinami.
V maju pa so slovesno praznovali zakonci jubilanti v cerkvi sv. Trojice in slovesnost obeležili z mašo.
Skupno ognjišče sta si ustvarila v Jablovcu na ženini domačiji. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi in hči. Julijana je skrbela za družino in dom ter pridno kmetovala na manjši kmetiji, kjer nikoli ni zmanjkalo dela. Adolf se je najprej zaposlil v rudniku, nato ga je pot za boljšim zaslužkom odpeljala v tujino. Tako je malo časa preživel z družino in se je zaposlil v domovini v Cinkarni Celje, kjer je ostal vse do upokojitve. V veliko veselje jima je sedem vnukinj in en vnuk. Še vedno rada poprimeta za delo na manjši kmetiji, kolikor jima pač zdravje dopušča.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Foto: ML
petek • 18. novembra 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Hajdina • Občinski praznik
Uresničili vse pomembne projekte
Minuli teden je občina Hajdina praznovala 18. občinski praznik. Kljub slabemu vremenu je pestro dogajanje ponovno privabilo zelo veliko občanov in gostov, ki so se družili v šotoru na občinskem trgu.
„Praznik občine velikokrat pomeni tudi zaključek enoletnega obdobja, na katerem se spomnimo vseh pomembnejših pridobitev. Dejstvo je, da so uspešne tiste lokalne skupnosti, ki so ob sredstvih lastnega proračuna znale zagotoviti dodatna sredstva še iz drugih virov. Pri potrjevanju zaključnega računa za preteklo leto smo bili izjemno veseli podatka, da smo pridobili iz državnih in evropskih virov sredstva v višini 1,3 milijona evrov, kar predstavlja res veliko glede na naš proračun. Z veseljem ugotavljam, da smo v tem obdobju realizirali vse bistvene projekte, ki smo si jih v letošnjem in lanskem letu zastavili v okviru sprejetega proračuna občine Hajdina. Največ je bilo storjenega na področju kanalizacije, ki še vedno ostaja prioriteta med investicijami. Zgrajeni so bili številni odseki po vseh vaseh naše občine, ob tem pa smo poskušali v okviru finančnih zmožnosti urediti še spremljajoče aktivnosti v zvezi z urejanjem cestišč, hodniki za pešce in javno
razsvetljavo, zamenjavo vodovodnih cevi ... V primerjavi z nam podobnimi občinami smo lahko s potekom izgradnje sekundarne kanalizacije zelo zadovoljni, saj ima možnost priključitve na kanalizacijski sistem že skoraj 80 % naših gospodinjstev," je v svojem govoru ob občinskem prazniku izpostavil župan občine Hajdina
Šmartno na Pohorju • Martinovo je krajevni praznik
Po enem letu sklenili ureditev vaškega jedra
Martinov konec tedna je v slovenjebistriški krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju zaznamoval krajevni praznik. Ob tej priložnosti so odprli prenovljeno vaško jedro. Celotno investicijo, ki je obsegala za milijon evrov del, je financirala Občina Slovenska Bistrica.
Krajevna skupnost je prenovo vaškega jedra načrtovala že več kot desetletje, pred štirimi leti pa je dobila gradbeno dovoljenje. V okviru projekta je bila zgrajena meteorna kanalizacija v dolžini 220 m, 1.100 metrov cestne drenaže, 704 metrov fekalne kanalizacije. Prav tako je bila rekonstruirana cesta v vaškem središču, urejen pločnik, občina je še financirala postavitev javne razsvetljave, in sicer 33 stebrov s svetilkami. »S prenovo smo izboljšali prometno varnost, prenovljeno vaško jedro pa je tudi estetsko privlačno. Dokazali smo, da lahko tudi kraji, oddaljeni od mestnih
središč, dobijo opremo, kot sta kanalizacija in javna razsvetljava, ki je za meščane samoumevna. V naslednji fazi razmišljamo o zasaditvi drevoreda, zelenih površin. Predvidoma spomladi bomo prenovili spomenik NOB in razsvetljavo na pokopališču,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju Modest Motaln. Pohvalil je sodelovanje s strokovnimi sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine, prepričan je, da je projekt dokaz vzornega sodelovanja z omenjenim zavodom. Prenova je pomembna tudi z vidika sodelovanja krajanov, saj jim je uspelo na krajevni sku-
pnosti doseči dogovor s kar 42 lastniki zemljišč.
V okviru krajevnega praznika so priredili potopisno predavanje, organizirali pohod po De-vinskem vintgarju in praznovanje sklenili z osrednjo prireditvijo ob krajevnem prazniku. Najvišje krajevno priznanje je letos prejela Lovska družina Šmartno na Pohorju ob 70-letnici delovanja, zahvalo krajevne skupnosti pa je prejela Občina Slovenska Bistrica za prenovo vaškega središča. Še posebej so se zahvalili Alojzu in Francu Ačku za trud pri odkrivanju povojnih morišč na Vzhodnem Pohorju.
Mojca Vtič
agromelioracije, turističnih projektov, športno infrastrukturo.
A kljub visokoletečim načrtom so z dosežki občine na Hajdini tudi doslej zelo zadovoljni. Tako kot so zadovoljni s sodelovanjem z župnijo Hajdina in župnikom naddekanom Marijanom Feslom, ki je prejel priznanje župana za 20 let dela. Ena izmed prireditev, ki jo občina organizira v sodelovanju z župnijo, je tudi Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ki je bila 21. leto zapored izpeljana
Najlepši objekti v občini Hajdina
Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina so prejeli: Vaška skupnost Gerečja vas, Prelest, hiša lepote in zdravja (Mateja Stoj ko Pungračič), kmetija Emilije in Stanislava Tomaniča, Draženci 75, kmetija Marte Jerenko, Slovenja vas 26, Saša in Dejan Kores, Slovenja vas 37 a, zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Drobnič-Vidovič, Gerečja vas 41 b, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, ter Albina in Franc Topolovec, Slovenja vas 55 a, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
v prostorih župnije. Pred začetkom osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku sta zaprisegla nova aktualna kletarja, ki prihajata iz Slovenje vasi, Rudolf Čelan in Ivan Peklar.
/
Na prireditvi so nastopili učenci OŠ Hajdina, Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Martinova sobota pa se je nadaljevala do večernih ur z ansamblom Unikat.
Dženana Kmetec
Občinska kletarja Franc Vogrinec in Roman Štumberger z Zg. Haj-dine, ki sta poskrbela, da je bila v tem letu občinsko-farna vinska klet vedno polna in dobro obiskana. Aktualna kletarja pa prihajata iz Slovenje vasi, Rudolf Čelan in Ivan Peklar.
Stanislav Glažar, ki je prepričan, da je uspeh občine plod dela in dobrega sodelovanja med občinsko upravo z občinskimi svetniki.
Kljub slabim napovedim za majhne občine je Glažar optimističen. Pričakuje sredstva na javnih razpisih, ki jih država obljublja še do konca tega leta za izgradnjo namakalnih sistemov,
Občina Hajdina je podelila naslednja priznanja:
BRONASTI GRB so prejeli: KD Skorba, za 20-letno uspešno delovanje društva, ŠD Draženci, za 20-le-tno uspešno delovanje društva, PGD Draženci, za 30-letno uspešno delovanje društva, Magdalena Intihar, Gerečja vas 9 a, za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti, Dušan Černen-šek, Draženci 34 a, za večletno aktivno delo v RD Žejne ribice, Franc Klemen, Slovenja vas 30 b, za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti
SREBRNI GRB: Ida Markež, Zg. Hajdina 150, za večletno aktivno delo v KPD Staneta Petroviča Hajdina, Ivan Glažar, Hajdoše 54 a za večletno uspešno delo na področju gasilstva v občini ZLATI GRB: ŠD Hajdina, za 70-letno uspešno delovanje društva, Maksimiljan Kampl, Zg. Hajdina 3 a, za večletno delo na kulturnih in drugih področjih v občini. Priznanje župana je bilo letos podeljeno naddekanu in župniku, Marijanu Feslu, za 20-letno uspešno delo na različnih področjih
Podlehnik • TD pripravilo 16. Martinovanje
Od pušlšankov do blagoslova vina
Turistično društvo je v soboto, 12. novembra, pripravilo že 16. tradicionalno martinovanje.
Govornika na prireditvi sta bila predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič.
V kulturnem programu so nastopili turistični podmladkarji Luka in Hana, OŠ Podlehnik, skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik, Jablovški ljudski pevci, ljudski pevci iz Stoperc, fol-
klorna skupina Rožmarin Dolena, ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik, harmonikarja Dejan Vaupotič in Nejc Požar ter seveda škof Martin, moštek in baba. Vsi so v programu uživali in se tudi nasmejali do solz.
V tednu pred martinovim so potekali pušlšanki, ki so bili iz-
vedeni pri družini Pajnkiher, Va-upotičevih, baru Maučič in Vau-potič-Cestnik. V soboto je bil na Gorci pohod in pospravljanje klo-potca. Na zahvalno nedeljo pa je p. Andrej Sotler blagoslovil mošt, ki so ga prinesli podlehniški vinogradniki.
ZG
Foto: KS Šmartno na Pohorju
Foto: CG
Foto: ČG
Foto: ZG
18 Štajerski
Nasveti
petek • 18. novembra 2016
Pomagajmo si
Pogost sopotnik zimskega časa je tudi boleče žrelo
Večina ljudi se veseli prazničnega zimskega časa, ki je pred vrati, žal pa to obdobje velikokrat zmotijo bolečine v žrelu oziroma, po domače, »nas boli grlo«. Pravzaprav gre najpogosteje le za vneto žrelo, ki lahko nakazuje na začetek prehlada ali pa je posledica suhega zimskega zraka. Običajno nas peče v grlu in težko požiramo. Pogosto se zgodi, da se želimo čim prej obrniti na zdravnika, saj pomislimo na angino, ki bi jo morali zdraviti z antibiotiki, vendar moramo vedeti, da vsaka bolečina v grlu ne zahteva takšnega zdravljenja, saj največkrat ne gre za bakterijsko okužbo.
V večini primerov se zgodi, da zbolimo za virusno okužbo, pri kateri si lahko večino neprijetnih težav lajšamo kar sami, in sicer s pripravki in zdravili brez recepta. Na voljo so nam različni sirupi, pršila, pastile, ustne vode za grgranje in čaji. Ti delujejo na različne načine in so tudi različno učinkoviti.
Pri izbiri najboljšega pripravka za vas je pomembno, da se pogovorite s strokovnjakom, ki vas povpraša po resnosti in trajanju težav ter vam nato svetuje, kaj je najboljše za vas, da bo izbira med pripravki v pestri ponudbi lekarne lažja. Nekaterim so ljubša pršila, spet drugim pastile ali popolnoma naravna izbira, čaji.
Izbira je vsekakor odvisna od tega, kako močne so bolečine. Pri blažjih težavah, kadar nas le praska v žrelu ali je grlo suho, so zelo učinkoviti pripravki, ki vsebujejo islandski lišaj. Kadar nas žrelo že boli, je zaželeno, da je zdravilo močnejše, da deluje protivnetno in lajša simptome vnetja žrela. Prav tako je lahko dodan lokalni anestetik, ki olajša oteženo požiranje in še dodatno odpravi boleč občutek.
Poleg tega, da si težave z vnetim žrelom lajšamo z zdravili, je zelo pomembno, da takrat spijemo čim več tekočine, najboljše tople. Koristni so različni zeliščni čaji, na primer poprova meta, žajbelj ali slez. Te lahko pijemo ali grgramo, lahko pa grgramo le toplo slano vodo, ki prav tako olajša težave. Hitreje bomo okrevali pri zadostnem vnosu sadja in zelenjave, bogate z vitaminom C, pomaga uživanje medu, v pomoč pa je tudi dodatno vlaženje zraka v prostorih, kjer se zadržujemo veliko časa, zlasti v spalnici.
Ne pozabite, da nam telo ob različnih tegobah, tudi pri vnetju žrela, sporoča, da potrebuje počitek, zato mu ga privoščite v kar največji meri. Če težave in bolečine ne izzvenijo ali se vsaj ne zmanjšajo v enem tednu, obiščite zdravnika, ki vam bo svetoval ali predpisal nadaljnje zdravljenje.
Mojca Dobaja, magistra farmacije, specializantka klinične farmacije
... pri lajšanju bolečin v ustih
• vr |	vt | •	|	v •
in žrelu pa na pršilo iz družine Tantum Verde.
Pršilo Tantum Verde deluje lokalno anestetično, protivnetno in protibolečinsko. Uporablja se za lajšanje bolečin in oteklin pri vnetju v ustni votlini ali žrelu; zaradi preproste uporabe pa je primeren tudi za otroke.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
I
Za natančno aplikacijo
Smeren za otroke
Š»>oknabo r indikacij
Imetnik dovoljenja za promet:		A
Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija	Zdravilo se izdaja brez recepta v	A
Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o.,	lekarnah in specializiranih prodajalnah.	
Koprska ulica 108 A, Ljubljana		ANGELIN
Zdravstveni nasveti
Antibiotiki - 1. del
Prav danes, 18. 11., obeležujemo evropski dan antibiotikov, ki je namenjen oza-veščanju o pravilni in racionalni uporabi teh zdravil. Organizator je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Pridružile so se številne organizacije in združenja. O pravilni uporabi antibiotikov bomo svetovali tudi v naših lekarnah, zainteresiranim uporabnikom pa bodo na voljo tudi zloženke.
Antibiotiki rešujejo življenja, prav zato je tako pomembno, da se uporabljajo racionalno in pravilno. Z nepravilno uporabo se namreč povečuje število odpornih bakterij, ker predstavlja velik javno zdravstveni problem. Da je ta nevarnost realna, kaže vedno večje število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami. Beseda antibiotik izvira iz grščine in pomeni »proti nečemu živemu«. Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Mikroorganizmi so normalno prisotni v našem okolju, tudi na našem telesu in nam velikokrat celo koristijo, kot npr. mikroorganizmi v črevesu, ki pomagajo pri prebavi. Našemu obrambnemu sistemu največkrat uspe, da nas ubrani pred vdorom škodljivih mikroorganizmov, kadar pa ni tako, ko škodljivi mikroorganizmi vdrejo v telo in se začnejo razmnoževati, govorimo o okužbi, ki jo spremljajo različni bolezenski znaki, od povišane temperature, slabega počutja, glavobola, kašlja, pekočega uriniranja, obolenja kože ... Povzročitelji okužb so bakterije, glivice in virusi.
Glivične okužbe zdravimo z antimikotiki, bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki, pri virusnih okužbah pa nimamo zdravila, ki bi delovalo na viruse (razen nekaj izjem, kot npr. vi-rustatiki za zdravljenje okužb z virusom herpes zoster in HIV). Pri virusnih okužbah so antibiotiki popolnoma neučinkoviti, zato jih zdravniki pri prehladnih obolenjih in pri gripi, ki jih povzročajo virusi, ne predpisujejo.
Prvi opis antibiotika sega v daljno leto 1925, to je bil penicilin. Odkritje je bilo naključno. Škot Alexander Flaming je opazil, da so se na gojiščih bakterij slučajno zaredile plesi in da so v neposredni bližini teh plesni bakterije propadle. Sklepal je, da plesni izločajo neko snov, ki bakterije uniči. Prvi poskus uporabe antibiotika je bil šele leta 1941. Razvoj je prinesel številne nove antibiotike z različnimi mehanizmi in različnim spektrom delovanja. Metode za proizvodnjo antibiotikov so do danes močno napredovale, od neposredne proizvodnje s pomočjo plesni do polsintezne in sintezne proizvodnje.
Glede na delovanje delimo antibiotike na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih vrst bakterij, in na antibiotike ozkega spektra, ki delujejo na specifično vrsto bakterij. Način njihovega delovanja je različen. Nekateri preprečujejo sintezo celične stene bakterij, drugi vplivajo na sintezo folne kisline ali beljakovin, spet tretji posegajo na nivo razmnoževanja bakterijskih celic.
Bakterije so na nekatere antibiotike občutljive, drugi pa nanje ne delujejo. Za nedelovanje smo veliko krivi uporabniki in predpisovalci teh zdravil, saj so se v preteklosti antibiotiki veliko preveč in nekritično predpisovali in uporabljali. Bakterije so sicer sila preprosta bitja, a so razvile zanimive načine, s katerimi se ubranijo antibiotikov. Nekatere tvorijo snovi, ki antibiotik uničijo, preden ta uniči njih. Nekatere iz svoje celične stene naredijo oklep, ki ga antibiotik ne more predreti in zato ne deluje. Obstajajo še drugi načini.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tačke in repki
Degenerativna bolezen sklepov in hrbtenice, artroza
Lastniki psov in muc pogosto omenjajo težko gibanje svojih živali, predvsem togo hojo, težave pri vstajanju, hitro utrujenost živali na sprehodu ali pa živali sploh nočejo na sprehod.
Nekateri lastniki navajajo, da se njihov kužek ali mucek noče več crkljati v naročju in izraža nelagodje med samim dvigovanjem. Omenjajo tudi, da kužek zacvili, če ga primejo za določeno mesto, npr. medenico, koleno ali hrbtenico. Ne pustijo se več česati in božati po hrbtu.
Vse omenjene težave imajo pogosto skupni imenovalec v bolezenskem stanju lokomotor-nega (gibalnega) sistema, ki se imenuje artroza. Artroza je kronično degenerativno obolenje sklepov in tudi hrbtenice, kjer je nežno hrustančno tkivo v sklepih tako poškodovano, da namesto hrustančnega tkiva začne nastajati hrapavo kostno tkivo. Zaradi tega prihaja do spremenjene biomehanike prizadetih sklepov in posledice so navedene v prvem odstavku današnjega veterinarskega prispevka. Bolezen lahko tako napreduje, da lahko pride do popolne negiblji-vosti obolelega sklepa. Pri vseh omenjenih procesih so prisotna tudi bolečinska stanja živali, od rahle bolečine na začetku in močne bolečine pri napredovali bolezni.
Artroza je kronična bolezen oziroma rezultat nezdravljenih ali nepravilno zdravljenih artritisov, ki potem vodijo v kronično obliko v artrozo. Pri nastanku artroze so možni tudi dedni dejavniki, pri katerih pride do neenakomernega obremenjevanja določenega sklepa ali več sklepov, npr. zaradi enostranske komolčne ali kolčne displazije. Tudi motnje v razvoju sklepov oziroma sklepnega hrustanca so lahko vzrok kasnejši artrozi.
Pri psih je najpogostejša ar-troza kolenskega sklepa, sledi ji artroza kolčnega sklepa, artroza komolčnega sklepa in spondilo-za. Spondiloza je artroza, ki se pojavi med vretenci, vretenca zraščajo med seboj in povzročajo togost hrbtenice in seveda bolečinska stanja živali. Diagnoza bolezni se postavlja s pomočjo poglobljene anamneze (pogovora o bolezenskih znakih) z lastnikom, z rentgenskim slikanjem, artroskopijo, ultrazvočno preiskavo, računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MRT).
Artroza je zahrbtna bolezen, saj prizadene sklepe sprva brez
izrazitih kliničnih znakov. Brez zdravljenja postaja vse bolj obremenjujoča za žival. Tudi v veterinarski medicini se na srečo lahko uspešno spopademo z ar-trozo. Zdravljenje je kompleksno in je sestavljeno iz protivnetnega zdravljenja živali, protibolečin-ske terapije in v zadnjem času tudi fizioterapije živali (plavanje, magnetna terapija), akupunkture in uporabe drugih rehabilitacijskih pripomočkov). Gibanje moramo oboleli živali omejiti in paziti na njeno telesno težo.
Kot sem že večkrat napisal, treba je razčistiti vzrok pri gibalnih težavah naših malih živali. Nezdravljeni ali nepopolno ozdravljeni procesi na sklepih lahko vodijo v artrozo, v kronično obliko bolezni, ki je več ne moremo povsem pozdraviti, temveč lahko samo zavremo njeno napredovanje in lajšamo bolečinsko stanje. Več upanja prinaša uporabi najmodernejših medicinskih tehnik, kot je uporaba matičnih celic, ki lahko regenerirajo poškodovan hrustanec in celoten sklep. Več o tem v prihodnjem prispevku.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • lS. novembra 2016
Za kratek čas
Štajerski	19



3795
PRVOTNO SVETOVNO MORJE
RAZVAZALEC PREMOGA
ZENSKA OSEBA IZ .RAZTR-GANCEV.
NASA MISS ŠPORTA 2006 SALIHOVIČ
RUMENO RJAVA BARVA
otočan
celje
S ' —•
SESTAVIL
EDI KLASINC
ATENSKI ZAKONODAJALEC
VEČJE LUZE, LOKVE
francoski
Sahist
(oliver)
GOZDNI POLZ
VESELO PLESANJE
LJUDSKO
IME ZA BRIN
SOL OLJNE KISLINE
OPERNI PEVEC (MARIO)
GRŠKI REČNI BOG
RASTLINA NA SLAMNATIH STREHAH
NASELJE PRI
MOKRONOGU
IRENA ZDOLŠEK
UMETNA ROZEVINA
NEPROFESIO-NALKA
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
PREBIVALEC PERAČICE
HOTELSKA DELAVKA
PANKOVSKA FRIZURA
KRMNA PESA (ŠTAJERSKO)
EPIKUREJ-STVO
TEMNO-POLTEZ
HLAPLJIVA TEKOČINA
DELOVNI UREJEVALEC
RUSKA SLIKARKA
LANTAN
ITALIJANSKI REZISER
ČESALEC PREDIVA
PRICE PRI BIRMAH
HRVAŠKI UMETN. DRSALEC (ZORAN)
ČARODEJ
PESNICA (ANKA)
ANTIČNO RAČUNALO
REKA V BELGIJI
ZNAMKA ORANZADE
HLAČEVINA
REZISER KUROSAVA
SLAVIST (RUDOLF)
BOKSAR (VOJKO)
PESNIK MERMOLJA
ILOVICA
GREGOR ILC
KOŠARA ZA POBIRANJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTNIK
CENTIMETER
SVICARSKI ALPSKI SMUČAR (PAUL)
EKVADORSKI DRAMATIK (JORGE)
KRALJ ZAHODNIH GOTOV
NAŠA PEVKA (MARJETA)
PLAČILNO SREDSTVO
SOSEDNJA
drŽava
UGANKARSKI SLOVARČEK: AERT = nizozemsko moško ime, ALARIK = kralj Zahodnih Gotov, BRUNA VAS = naselje pri Mokronogu, ESK = reka na jugu Škotske, GURO = ruska slikarka (Jelena), ICAZA = ekvadorski dramatik (Jorge), MIKAR = česalec prediva, RENET = francoski šahovski velemojster (Olivier), SMRLIN = ljudsko ime za brin.	'VOBSOS 'dVN3a 'VIVSIAIVH 'NIHVIV 'VZV3I 'V1033V 'HOJ.VIA
'vrovdaaod '19 'bjoiai 'vaiviv 'orvo 'vao 'ina 'invi/\iod>on 'sviviai 'vi 'oano 'aasnvi 'aaia 'laiaziaanviida 'navinna 'voiavaos 'Nvaoovad 'oanviiaa 'avzvi 'i3n3a 'bviviiai 'nojos :ouabjopoa 'smnvziim 3i aausaa
Lenart • Osrednja slovesnost v znamenju 820. obletnice omembe kraja
Zlati grb občine Dušanu Markoliju
Z osrednjo slovesnostjo ob prazniku Občine Lenart, na kateri so podelili občinska priznanja, so Lenartčani dosegli vrhunec praznovanja. Najvišje občinsko priznanje - zlati grb občine - je prejel Dušan Markoli.
Občinski in farni praznik je povezan s svetim Lenartom, ki go-duje 6. novembra. Kot že običajno so tudi letos v sklopu praznovanja pripravili bogat program prireditev. V dobrih treh tednih se je tako zvrstilo okoli 25 najrazličnejših dogodkov. Poleg športnih in kulturnih, ki so prednjačile, so se občani udeleževali tudi številnih družabnih in drugih prireditev.
Vrhunec pa je praznovanje doseglo prvi petek v novembru, ko je v lenarškem domu kulture potekala proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj občine Lenart. Letošnja osrednja proslava je minila v znamenju 820. obletnice prve omembe kraja, o kateri je v slovesnem govoru spregovoril tudi župan Janez Kramberger.
Na slovesnosti so podeli priznanja učencem, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen učni uspeh, priznanja zlatim maturantom in priznanja uspešnim študentom. Priznanje župana so izročili Božu Čobcu za prizadevno delo in osebni prispevek pri izdaji knjige Ožbalta Ilauniga Moje življenje in
Romanu Kranvoglu za ureditev kmečke zbirke in zbirke starodob-nih vozil. Plaketo občine Lenart so prejeli Sven Hojs za vrhunske športne dosežke, predvsem za osvojitev naslova svetovnega prvaka v kikboksu, Stanka Devjak za literarno ustvarjanje in Stanko
Kranvogel za prostovoljno delo v društvih, za prispevek k turistični promociji Zavrha in Občine Lenart. Bronasti lenarški grb so izročili podjetju Servis gasilne opreme, varilstvo, svetovanje ter zastopanje Roman Muršec, s. p., za prispevek k razvoju malega go-
spodarstva, obrti in podjetništva, Francu Kovačiču za prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva ter Zoranu Šteinbauerju za dosežke na področju literarnega ustvarjanja, zlasti za dve nominaciji za nagrado Modra ptica in uvrstitev med Bele vrane 2013- S
srebrnim lenarškim grbom so ob 35-letnici prizadevnega delovanja na področju zborovske ljubiteljske glasbe nagradili Kulturno-umetniško društvo Moški pevski zbor »Obrtnik« Lenart ter podjetje Kurnik Transport, d. o. o., za dolgoletno poslovno uspešnost,
Letošnji prejemniki občinskih priznanj z županom občine Lenart Janezom Krambergerjem in Ovtarjem Markom Šebartom.
kakovost in odličnost storitev na področju transporta ter za nedavne razvojne dosežke. Najvišje priznanje, zlati lenarški grb, pa je župan Kramberger izročil Dušanu Markoliju za izjemne zasluge za razvoj, organizacijo in delovanje zdravstvene službe v občini Lenart in na območju upravne enote Lenart. Ovtar Marko Šebart pa je Ovtarjevo priznanje namenil delavcem režijskega obrata za vestno opravljeno delo v dobrobit kraja in ljudi.
Slovesnost je dodatno popestril bogat kulturni program, kjer so se izkazali Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart, učenka OŠ Voličina Eva Kurnik in nekdanji člani Šolskega ansambla ŠANS OŠ Voličina, Neža Ožinger in Robert Ožinger, Herman Gaiser, Lucija Dajčman in Slavica Kurbus, učenci in učitelji Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, Dominik Petko, Aljaž Divjak, Peter Markoli, Marjetka Šenekar, učenca Muzi-kluba Kiara Katan in Sašo Strelec, Moški pevski zbor »Obrtnik« Lenart, Blaž Pernat in Tanja Dvoršak.
Monika Levanič
Foto: ML
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 18. novembra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (11.)
oven
Spanje ob ledeniku
Večina ljudi, ki jih poznam, je norih na morje in na poletje. Drugi raje uživajo v krajših izletih, so nori na planine ali pa so samo nori. Med katere spadam jaz, vedo bolj drugi, je pa res, da zelo uživam v bolj odročnih predelih, kjer narava do potankosti predstavi svojo moč in veličastnost. Med tovrstno vsebino štejem tudi vulkane in ledenike, ki jih na Islandiji ne manjka.
Foto: Dani Zorko
Razgled na pohodu v Skatafellu
Zgodaj zjutraj sem prispel v Skaftafell, ki je v osnovi naselbina za bivanje, informacije in opremo za pohodništvo po okoliških hribih, predvsem pa predstavlja eno izmed izhodiščnih točk za obisk največjega ledenika v Evropi, Vatnajokulla. Ledenik je velik približno kot tretjina Slovenije, led pa je na posameznih delih debel tudi po 1.000 metrov. Plahoma sem pogledoval proti njegovemu vrhu, vendar v danem trenutku nisem imel pogojev, da bi šel kolovratit po ledeni ploskvi tega velikana. Struktura površine se neprenehoma spreminja in človek mimogrede izgine v ledu, tako da ga čez kakšen milijonček let komaj najdejo. Za nameček pa je neposredno pod tem ledenikom tudi najaktivnejši vulkan na Islandiji Grimsvotn, ki je leta 2000 s svojim izbruhom povzročil velik kaos na celotnem območju južne Islandije. Ko je izbruhnil, je stopil ogromne
količine ledu, voda pa je v ogromnih količinah prišla na piano šele čez nekaj dni, ko so mislili, da je najhujše že mimo. Poplave so popolnoma uničile ceste in mostove na tem predelu.
Podal sem se na nekaj klasičnih razglednih poti, ki pa so bile kar naporne. Ves dan hoje me je pošteno utrudil, še bolj pa srečevanje z nacijo, ki je v planinah dokaj neobičajna - z Indijci. Včasih bi rekli, da jih je bilo kot Rusov, danes pa ta rek več ne drži, ker so najštevilčnejša nacija na svetu. Bilo jih je gotovo vsaj za tri avtobuse. Hodili so vsepovprek, fotografirali so se vsepovprek in drli so se vsepovprek. Ze dolgo nisem srečal tako nekulturne skupine, zares ... Drugače pa sem na poti užival ob pogledu na ledeniške jezike in ob čudovitem razgledu kilometre daleč. Ledenik je bil s spodnje strani praktično dostopen, zato sem znova moral 'žigosati' tudi tega. Ko sem se
p;:fY l ■ '■¡k "-Motiti 'Jv


Foto: Dani Zorko
Kralj žara s fizičnim varovanjem
vračal s pohoda, sem bil že pošteno lačen, napotil pa sem se skozi kamp, kjer po navadi kaj obračajo, tokrat pa ni bilo nič. Pogled pa mi je vseeno zastal ob praznih žarih - bili so namreč vgrajeni v skale, ki nikakor niso bile lahke. Takšnega 'varovanja' pa res še nikoli nisem videl . V centru za obiskovalce sem se po dolgem času znova priključil na internet in zmlatil ogromen sendvič, kot da bi šel na pašo.
Na poti sem si znova začel iskati prostor za nočitev in zopet sem imel srečo. Po neki makadamski cesti sem prišel do nekega ledeniškega jezika, kjer je bilo majhno parkirišče, obenem pa je ob ledeniku tekla tudi sprehajalna potka. In nikjer žive duše. Znova se je dalo priti na ledenik, odločil pa sem se, da se bom zgodaj zjutraj zbudil, da vidim sončni vzhod na ledeniku. Če na Islandiji temu sploh lahko tako rečemo. Ura je bila že enajst zvečer in postalo je neznosno mrzlo. V hipu sem se odločil, da bom kratko noč pre-bivakiral kar v avtomobilu. Hitrost sicer ni bila njegova vrlina, z gretjem pa bi se lahko kosal tudi s krušno pečjo.
Kljub temu da sem bil zdelan, sem težko zaspal. Nekaj mi je reklo, da še se mora nekaj zgoditi. Ko sem okoli polnoči še vedno na silo mižal, pa se je tudi zgodilo - od nekod sta pridivjala dva avtomobila Indijcev. Kot da že domačini dovolj ne kolovratijo ob nekulturnih urah, zdaj so začeli tudi turisti!? Kaj si nor, najraje bi jih človek z avtom vred potisnil v jezero. K sreči pa so se hitro pobrali in zdaj sem lahko na toplem v miru zaspal.
Samodejno sem se zbudil okoli tretje zjutraj, ko je bilo še
vedno malo mračno. Še vedno je bilo zelo mrzlo, vendar pa se je narava začela prebujati. Ko sem dobil svoj slivov ekstrakt
čez napajalni sistem, pa sem se do konca zbudil tudi jaz. Sonce se je počasi dvigovalo nad
ledenik in nikjer ni bilo žive duše. Fantastično. To so stvari, zaradi katerih se splača iti na potovanje sam. Zgodnji jutranji sprehod ob ledenem čudesu narave je razpoloženje samo še izboljšal.
Približno ob petih zjutraj pa sem znova zaslišal neko ropo-tanje. Ze sem se zbal, da so na poti isti obiskovalci kot sinoči, vendar so bili domačini z dvema avtomobiloma. Začudeni so bili, da so tako zgodaj našli nekoga tukaj, ko sem vprašal, kaj pa oni počnejo tukaj, sem dobil odgovor, da opazujejo neko redko vrsto čaplje. Zaželel sem jim srečo in pomislil, da bodo verjetno prej našli avtobus Indijcev kot pa čapljo .
(21.3. - 20.4.)
e od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo aktivnosti na prostem.
tort bik
ici (21.4. - 20.5.)
Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in

«tt
tehtnica !
(23.9. - 23.10.) 1
Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave ade previdnosti ne bo odveč v pogledu -s službe. Po drugi strani je res, da se "§ sreča skriva na strani pogumnih. ;g Teden pomembnih premikov na bolje. Cas bo sam po sebi namenjen za raziskovanje.
škorpijon H
(24.10. - 22.11.)
V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti bodo tudi v svetu O poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja.
dvojčka
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
Dnevi, ki prihajajo, bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda.
<c> rak
(21.6. - 22.7.)
Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s katerimi ste odlašali.
m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.)
Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla določen mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bosta šteli premi-šljenost in diplomacija.
ik devica
J§ (23.8. - 22.9.)
Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimskapravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se e življenja.
strelec v (23.11. - 21.12.)
Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste
R
dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri vseh obveznostih, ki jih de- Q late s srcem. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen: nenavadni preobrati.
^ kozorog
(22.12. - 20.1.) S
Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali K tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh.
si) vodnar
O
v odnar
Jfy (21. 1. -18. 2.)
Mavrica upanja vas bo objela napodročjuprijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem p času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje.
ribi b
(19.2. - 20.3.) 1
----CD
Sprejeti boste morali ^ diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo o vaše življenje prineslo paleto ugo- as dnosti in novih obveznosti. Prebira- -g nje pravljic vam bo vlilo zaupanja. & V prvih dneh tedna boste iskali na | delovnem mestu lažjo pot. Vendarle ~ se samo počasi daleč pride. Sledite § glasu svojega srca!	j®
Foto: Dani Zorko
Pogled skozi 'mobilno spalnico' okoli enajste zvečer
v
petek • 18. novembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Cirkulane • Kraja klopotca pri sveti Ani
Veselico za klopotec ali klopotec za drva?
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze so minulo nedeljo nameravali sneti društveni klopotec pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu, pa tega niso mogli napraviti ...
DVS Haloze je dan po martinovem v večnamenski dvorani v Cirkulanah pripravilo družabno srečanje z zbiranjem mošta, imenovanjem društvenega kletarja (to funkcijo je prevzel priznani vinar Bojan Lubaj), kulturnim programom, šaljivim krstom mošta in večerjo. Dan zatem je pri sveti Ani pri Borlu organiziralo blago-
slov mošta s sveto mašo, primopredajo ključa vinske kleti in vinogradniško martinovo malico. Že tradicionalno so člani društva nameravali tudi sneti in pospraviti društveni klopo-tec, pa so namesto njega našli le na drog pribito sporočilo.
»Dragi gospodar klopotca, martinovo je mimo, klopotec ti stoji, le kaj počel si ti?« se za-
čenja šaljivo sporočilo podpisanih »čuvajev klopotca«, ki so klopotec spravili na varno. »Do Vincekovega bo varno pri nas, tri dni časa imaš, da povabiš do svečnice ves vareš v dvorano na veselico, kjer igrali bodo Golico.« Zahteve se pri tem ne končajo: na veselici ne bodo smeli manjkati odojek, jagnje-tina in puran, seveda tudi žlah-
tna kapljica potomke najstarejše trte ne, vest pa je moral objaviti tudi Radio Ptuj. Klopotec bi namreč sicer končal v drveh.
Gospodar mora klopotec postaviti najkasneje do Marijinega vnebovzetja, ga pospraviti najkasneje do godu sv. Martina, čez zimo pa popraviti oz. zamenjati, kar je polomljeno. Predsednik DVS Haloze Edi Hojnik
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Foto: Suzana Arnečič Zamuda
Sporočilo v rimah, ki so ga tatovi nabili na drog klopotca, bo skrbno shranjeno v kroniki Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze.

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NA1
.rokica za štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. , Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
pojasnjuje, da je kraja klopotca po martinovem z zahtevo po odkupnini star običaj. Dodaja pa: »Klopotec postavljamo že deset let, pa do zdaj tega še nismo doživeli. Zaklenjen je bil z verigo in ključavnico, pa je izginilo vse skupaj. Tatovi so morali biti kar močni, saj ta klopotec ni lahek, in dobro organizirani; najbrž so prišli ponoči.« Da bi se kaj takega lahko zgodilo, je sicer že pred krajo opozoril tudi gospodar društvenega klo-potca Milan Kolednik.
Zdaj DVS Haloze ne preostane drugega, kot da zahteve neznanih tatov izpolni. Hojnik
pravi, da odkupnina le ni tako huda (skrbi ga samo, kje bodo v Halozah dobili purana): »Na Vincekovo, 22. januarja, imamo prvo aktivnost v vinogradu; morda bomo na veselico povabili takrat.« Pa bodo člani društva prihodnje leto klopotec pospravili pravočasno? »Bomo, ali pa ga bomo tako zvezali, da ga ne bo mogoče spraviti dol!« napoveduje predsednik društva. Starih običajev se v Halozah pogosto ne spoštuje več, tako da je celo pozimi mogoče slišati kak klopotec. Kaže, da se bo to v kratkem spremenilo!
Eva Milošič
PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN
Uživaj lahkotno. Uživaj odgovorno.
i no
mlado
12.2016
od 16.00 do 20.00 ure v Qcentru na Ptuju
Vabljeni! Welcome!
Willkommen!
©.Qcenter	ir^
a
. .	T3
ra	o 'ÍT
ra
S-2 a R
°	O
a
>	"ra SE	CD T3	^
N
ÍS	O
o	E
>	tu E
-b	O
ín
■;=	(U
nezadržno se približuje za mnoge najlepši in najbolj čaroben čas leta, ko si zaželimo veliko dobrega in si poklanjamo drobne pozornosti. Pravijo, da je doživetje najlepše darilo in čarobno doživetje bi vam radi poklonili tudi mi. Vabimo vas, da se nam 17.
decembra pridružite na raziskovanju Budimpešte. Prestolnica ob Donavi je zaradi svoje slikovite lege, veličastnih cesarskih zgradb ter posebnega temperamenta vselej privlačen turistični cilj. Peštanski bregovi Donave in bogato okrašeno staro budimsko mesto ter omamni vonj, ki se bo širil z bogato založenih božičnih stojnic nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Za konec nepozabnega dne bomo zavili še v tipično madžarsko čardo, kjer nam bodo na pristen način predstavili madžarsko kulturo, kulinariko in glasbo. Doživetij polno leto bomo tako sklenili ob veselem druženju, okusni večerji, živi glasbi ter tudi rujni kapljici, ob kateri bomo nazdravili na poln koš doživetij tudi v prihajajočem letu.
Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel. 74 81 880, in Turistagent Maribor, Mlinska 28, 23 50 204.
Šia/erefo'TEDNIK ^
RADIOPTUJ
e9.8.9e,E'l04r3

POnjVflLfIR RGEflCUR
Vse to po akcijski ceni za bralce samo 49 EUR na osebo!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 22. novembra 2016
Lahkota prihodnosti
Skoraj 1.300 nas v Talumu vsak dan piše zgodbo oaluminiju.
Ta se začne z glinico in konča z aluminijastimi izdelki, ki odpotujejo naročnikom po Evropi in svetu. Kot pri vsaki dobri zgodbi pa je najbolj zanimivo to, kar se dogaja vmes.
Obiščite nas. Spoznajte našo zgodbo. Vstopite vanjo.
Ob 62. obletnici tovarne bomo v soboto, 19. novembra ob 9. uri, na stežaj odprli vrata tovarne vsem, ki si jo želijo ogledati.
Vabljeni
Silver ne™
-Naše gore Štumf-
www.silverline.si
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika


Štajerski TEDNIK
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Slovenska Bistrica in Osnovno šolo Slovenska Bistrica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Slovenska Bistrica.
Vidimo se v torek, 22. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Druge osnovne šole Slovenska Bistrica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
LC RAD IO PTUJ
v.radio-ptuj.si

^.Nova KBM
SMORE
BAGS
6MORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v sredo, 23. novembra, ob 18.00 v kulturni dvorani
Osnovne šole Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
tf P.u>r ffitimj tm
¡y^EHJi! izumili
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
www.radio-t0dnik.si
•»>« jte*. gagi Mg
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Hajdina.
Vidimo se v četrtek, 24. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Hajdina.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.	™ adK, ptu)S
^ fitf® HH
" VuchacL ^^^ BAGS J3S88SS&. aMoRE SMORE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
renault megane berline 1.5 kl expression	2009	6.550,00«	prvi last.	kov. modra
ford fusion 1.616v fresh	2007	4.180,00«	prvi last.	kov. sv. modra
citroen c5 2.0 hdisx limuzina	2004	2.790,00«	avt.deu. klima	kov. srebrna
volkswagen bora 1.6 basis	2000	1.790,00«	klima	kov. srebrna
renault megane cabriolet 1.9 dciprivilege 2005		3.990,00«	avt. klima	kov. Črna
RENAULT CLI01.216V GT 20th ANIVERSARY	2010	5.150,00«	prvi last.	kov. siva
citroen c52.0hditandence	2011	9.400,00«	prvi last.	kov. Črna
opel astra 1.7 cdtiaoive	2013	11.000,00«	52.255 prev.	kov. siva
mercedes-benz a180cdi classic	2010	8.800,00«	klima	kov. siva
opel zafira 1.816v enj0y, 7 sedežev	2006	4.400,00«	prvi last.	kov. siva
renaulttwing01.216V expression	2007	3.770,00«	klima	kov. opečna
renault meganesedan 1.9 dci exsp.	2004	2.790,00«	serv.knjiga	kov. srebrna
opel astra 1.7 cdti classic	2010	5.800,00«	serv. knjiga	bela
daewoo kal0s1.2	2003	1.550,00«	serv0v0lan	kov. modra
bmw 320 d limuzina	2006	8.700,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
dacia sander01.216v	2011	5.490,00«	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2061.6 16vcc	2001	1.990,00«	avt. klima	kov. modra
mitsubishi carisma 1.6 igu	1998	890,00«	klima	rdeča
peugeot 2071.416vtrendy	2006	3.900,00«	serv. knjiga	kov. siva
mazda 31.61 plinska naprava	2008	6.350,00«	prvi last.	kov. Črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
			OPR.	
AUDIA4MULTM)NIK2,0TDI	2013	17.990	1 .LASTNIK ODLIČEN	VeČ BARV
ŠKODA VEH 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012	13.490	1 .LASTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC 1,41 LS KLIMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METALIC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW520DTOURING	2012	20.990	1.LASTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KUMA	2009	6.490	1.LASTNIK ODLIČEN	RDEČ
RENAULT CLI01,5 DCI AVTOM.KLIMA ALU 15 COL	2006	1.990	1.LASTNIK ODLIČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1.LASTNIK ODLIČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI -MOD. 2006	SV. MODRA METALIC
CFTROEN XSAFtA PICASS01,8i 16v	2003	1.990	1USM SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO	2013	10.990	1.LASTNIK ODLIČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.LASTNIK ODLIČEN	SREBRNA
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1.LASTNIK ODLIČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LASTNIKT0P OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LASTNIK	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.tDpavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 1S. novembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO, jeklena strešna, stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Prireditvenik
PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577.
PRODAM teličko simentalko, staro dva tedna. Tel. 031 401 629.
PRODAM dve svinji domače reje, kuhana hrana, približno 180 kg, cena 1,70 EUR/kg, možen zakol pri nas, tel. 740 17 63 ali 041 649 737.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, telefon (02) 582 14 01.
PRODAM dva prašiča domače reje (200 in 240 kg). Tel. 031 558 596.
PRODAM svinjo, po 1 €/kg žive teže. Tel. 041 986 390.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 80 kg, ter merjasca, težkega 350 kg. Telefon 040 764 020.
ZENITNE PONUDBE
tt
ZENITNA POSREDOVALNICA »AS KLUB« za vso SLO, posreduje stike vsem samskim in osamljenim hitro in diskretno. Tel: 040837-839. Miha Klobučar Hren s.p., Ravna ul. 7, Orehova vas.
DOM IN STANOVANJE
NA PTUJU vzamem v najem sobo ali garsonjero za daljše obdobje, redni plačnik. Telefon 031 512 134.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, pred nesnostjo, in purice, domače reje, težke 10 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM več prašičev, težki od 150 do 300 kg. Možen zakol pri nas. Tel. 041 967 979.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka prek 200 kg. Telefon 031 214 143.
Mestni kino Ptuj
Petek, 18. november: 16:00 Troli; 18:00 Magične živali; 20:30 Klub.
Sobota, 19. november: 16:00 Troli; 18:00 Klub; 20:00 Magične živali.
Nedelja, 20. november: 16:00 Troli; 18:00 Magične živali; 20:30 Klub.
K U D KULTURA KOMORNI ZBOR KOR
o-o
Slovenska pesem
KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI IN VEČNIH AVSEN1KOVIH MELODIJ
GOST VECERA: ALFI NIPIC!
Q
VELIKA TELOVADNICA OS MARKOVCI NEDELJA, 20.11.2016, OB 17:00 URI.
VSTOP JE PROST!
KUD Kultura Markovci, Markovci 35d, Markovci.
Petek, 18. november
08:00 Vitomarci POŠ, tradicionalni slovenski zajtrk
08:30 Ptuj, Vrtec, enota Zvonček, Mlinska c. 1 b, 10. tradicionalni slovenski zajtrk
08:30 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ dr. Ljudevita Pivka, gost:
Gorazd Zmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 12:00 Zavrč, odprtje nove prodajalne Kmetijske zadruge Ptuj v Zavrču, kulturni program in popoldansko druženje 14:00 Ptuj, grad, gasilska vaja Zitnica 2016
17:00 Vitomarci, knjižnica v Večnamenski dvorani, Pravljična urica za otroke
17:00 Slovenska Bistrica, Grajska 13 CDUO, Magija gline - kreativna šola
17:00 Ptuj, pred Mestno hišo, svečanost ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč
18:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, dobrodelni koncert V objemu dobrote, dobrodelni koncert
župnijske Karitas sv. Jurija v Slovenskih goricah 18:00 Gerečja vas, gasilski dom, predstavitev projekta Zdravje iz narave 19:00 Ptuj, minoritski samostan, Viktorinov večer, Utrinki obiska misijonarja v Zambiji, Lucija Pribožič
19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert kvarteta flavt 4Syrinx 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Gregorja Korošca - Kirginija
Sobota, 19. november
09:00	Kidričevo, Talum, Dan odprtih vrat v Talumu
09:00	Slovenska Bistrica, Partizanska 25, Planet znanja, ustvarjalna delavnica izdelava adventnega venčka
09:00	Slovenska Bistrica, Grajska 13 CDUO, Magija gline - kreativna šola
10:00	Ptuj, grad, Ura teče, nič ne reče, muzejska delavnica za družine
10:00	Vitomarci, Muže, občinska tekma v streljanju, Sv. Andraž
10:30	Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Tika taka
16:00	Sela, Kulturna dvorana, V jesenski noči, večer ljudskih pesmi
17:00	Ptuj, refektorij minoritskega samostana, IV. Kloštrski večer
18:00	Skorba, Dom krajanov, Večer slovenskih vinskih pesmi, 20 let delovanja ljudskih pevk KD
Skorba, 20-letnica KD Skorba
18:00	Zgornja Polskava, Kulturni dom, komedija Avdicija
19:00	Vurberk, Kulturni dom, komedija Boeng boeng
Nedelja, 20. november
14:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, Srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem na vasi 15:00 Majšperk, KPC, 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev, V Majšperku pojemo in igramo po domače
18:00 Kidričevo, restavracija Pan, komedija v treh dejanjih, Poroka z dolarji
Torek, 22. november
18^
Slovenska Bistrica, športna dvorana Druge osnovne šole, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
MZKelektro
Smo renomirano podjetje z večletnimi izkušnjami z delom v tujini. Zaradi povečanja obsega del zaposlimovečje število:
elektromonterjev
(elektrikar, elektrotehnik, inž. elektrotehnike)
monterjev.
Za več informacij pokličite na tel. št.: 02/771 0823 oz. pošljite vlogo na email: info@mzkelektro.si
I OBOO Kronika iz občine Gori ¿.niča 09:00 Praznik Obiine Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Z glasbo do srca: 3.de[ 21:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEONIK »oč n> epiainlh slranth
HWH.liptV.ll
00:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 18 praznik Občine Hajdina 11:00 Martinovanje v Pobrežju 13:00 Kraljica jeseni Juri in ci 2016 15:00 Z glasbo do srca; 3.del 17:00 Trnovska vas - V jesenski noti 18:30 Oddaja iz Slovenskih. Goric 20:30 Srečanje starejših v
Brunšv <i. 21:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
SIP
08:00 Predavanje v Sobetincih 09:00 Ptujska kronika 09:30 ŠKL
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Domava - ponovitev 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Marti nova nje na Ptujski Gori 20:00 Goderro in pojemo v korantovi dež. 21:30 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
08:00 Martinovanje na Vidmu 10:00 SKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje v Pobrežju 20:00 Godemo in pojemo v korantovi deželi
21:30 Predavanje v Sobetincih
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
SPOMIN
16. novembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil
Mirko Donaj
livar
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Martinovanje Ptuj 2016 na ptujski tržnici; Inavguracija 16. princa karnevala; Zdravica župana in predstavitev vinskega letnika; Zaplešimo z ansamblom Modrijani; Vaja evakuacije na Osnovni šoli Ljudski vrt; Okrogla miza na temo stavbe Koteks Tobus na Ptuju; Ptujska Ranca na prepihu časa; Predstavitev monografije ptujskega slikarja Albina Lugariča - Iz umetnikove zapuščine; Razstava likovnih del treh ptujskih slikarjev -Jožeta Foltina, Franca Simoniča, Bogomirja Jurtele; Zaključek bralne značke za odrasle 2016 v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj pripravilo koncert ob 3. obletnici delovanja; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
www.avtoprofi.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAe	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
BMW X6 3.0 D	2008	26.990	ODLIČEN	ČRNA
FORD FUSION	2009	4.190	ODLIČEN	SREBRNA
HYUNDAI TERRACAN 2.9	2003	3.990	1.LASTNIK	SREBRNA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODLIČEN	MODRA
OPEL C0MB0 1.7 DTI	2008	4.290	KLIMA	MODRA
CrTROEN C3	2010	5.990	1.LASTNIK	ČRNA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
SEAT IBIZA 1.0	2000	1.190	1.LASTNIK	RDEČA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODLIČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4	2010	8.990	ODLIČEN	MODRA
HYUNDAI SANTFE	2013	27.990	ODLIČEN	ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
PVC okna, vrata, senčila
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
m
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Mesec tajskih masaž
V MEDICO-WELLNESS CENTRU VALENS AUGUSTA
Ne zamudite priložnosti za pravo tajsko doživetje. Masaže izvaja profesionalna tajska terapevtka.
Rezervacije na T: 02 74 94 150E: weMness@terme-ptuj.si
Sava Turizem, d.d. - Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
-
Ptuj • Do konca leta lepša podoba grajskega kompleksa
Rušitev nelegalno postavljenih garaž in objekta na Raičevi 9
Še en neugleden del Ptuja naj bi do konca tega leta dobil lepšo podobo. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) je namreč sprožil vse potrebne korake za rušitev nelegalno postavljenih garaž pod gradom in propadajoče stavbe na Raičevi 9 na Ptuju.
Ureditev grajskega kompleksa je bila dolga leta zanemarjena. O črnih točkah pod ptujskim gradom, ki mestu nikakor niso v ponos, se je sicer govorilo že večkrat, a stvari so se zmeraj zapletale in stara podrtija na Raičevi 9 na Ptuju je leta in leta kazila podobo grajskega kompleksa. Enako velja za stare, dotrajane garaže, za katere se ne ve, ne kdo ne kdaj jih je gradil. Nekaj je lesenih, nekaj zidanih, skupno pa jim je to, da gre v vseh primerih za nelegalno postavljene objekte.
Tudi ministrstvo za kulturo soglaša z odstranitvijo
Za rušitev objekta na Raičevi 9 na Ptuju je Ministrstvo za kulturo kot lastnik objekta že maja letos Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) izdalo pooblastilo, da pridobi pogoje, soglasja in gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta na Raičevi 9.
Foto: CG
Garaže, za katere se ne ve, ne kdo ne kdaj jih je gradil.
Kot pojasnjuje direktor Po- Zavod za varstvo kulturne ustaljeno prakso so sicer nalo-
krajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, so sledili vsi potrebni koraki in v nekaj mesecih so pridobili potrebna soglasja, čakajo le še na izdajo gradbenega dovoljenja.
dediščine Slovenije OE Maribor, ki ga je Lorenčič za mnenje zaprosil že februarja letos, je podal mnenje, da je objekt zaradi popolne dotrajanosti možno odstraniti. Glede na
žili, da pred rušitvijo izdelajo arhitekturne posnetke objekta kulturne dediščine.
Tudi za rušitev „garaž" ob parkirišču pod gradom, ki so bile postavljene brez soglasja ZVKDS OE Maribor, so podali zeleno luč. Mnenju Zavoda je priloženo poročilo o ogledu konservatorskega svetovalca Mirana Ježovnika, in sicer iz novembra 2012 in januarja 2015. Iz tega izhaja, da se je v zadnjih letih stanje objekta na Raičevi še dodatno poslabšalo in da je gibanje v stavbi in okrog nje nevarno. „Objekt je močno poškodovan. Načeloma bi ga bilo sicer bilo možno delno obnoviti, večinoma pa bi bila potrebna popolna rekonstrukcija (novogradnja), saj so nosilni elementi preveč poškodovani," je zapisano v poročilu Ježovnika.
O načrtu za odstranitev nelegalno postavljenih garaž pa je septembra letos direktor PMPO obvestil tudi njihove „lastnike". Pozvali so jih, da v roku 45 dni odstranijo objekte, sicer bo PMPO kot upravitelj
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
1V/II' O fts,,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
grajskega kompleksa moral poseči po nadaljnjih pravno-for-malnih ukrepih. Večjih pritožb uporabnikov garaž niso imeli, nekateri so jih doslej že zrušili in tudi za preostale v muzeju upajo, da se bo zgodilo enako. Sicer je PMPO o problematiki garaž obvestil tudi pristojni inšpektorat za okolje in prostor.
Sama odstranitev objekta na Raičevi 9 bo stala približno 4.000 evrov in jo bo v celoti kril muzej, v PMPO pa upajo, da jim bo ministrstvo za kulturo strošek v letu 2017 povrnilo.
Dženana Kmetec
Ormož • Zaradi pošiljke osem ur v izolaciji
Storilca še iščejo
Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, ki bi jih pripeljala do pošiljatelja »belega prahu«.
Na okrajnem sodišču v Ormožu je v ponedeljek zavladal preplah, saj so v jutranjih urah prejeli sumljivo pošiljko z dvema pisemskima kuvertama, iz katerih se je usul bel prah. Ormoški policisti so skupaj z gasilci PGD Ormož nemudoma
zavarovali kraj in objekt evakuirali. Ker je šlo za množično nevarnost, so širše območje okrog sodišča zaprli, devet oseb pa so zaradi stika s snovjo za približno osem ur izolirali. Kot so še sporočili z ormoške policijske postaje, je analiza
sumljive snovi pokazala, da ni šlo za nevarno snov. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, ki bi jih pripeljala do storilca kaznivega dejanja. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
Monika Levanič
Stavba na Raičevi 9, v okolici katere je gibanje zelo nevarno, bo končno porušena.
Napoved vremena za Slovenijo
Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu hne
Danes bo na severovzhodu sprva še nekaj sonca, nato se bo tudi tam pooblačilo. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bo že zjutraj in dopoldne občasno deževalo, popoldne pa se bo dež širil proti vzhodu. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, v zatišnih legah severne Slovenije okoli 2, ob morju 11, najvišje dnevne od 9 do 15 stopinj C.
Obeti
V soboto bo oblačno in deževno. Ob morju bo pihal jugo. Do nedelje zjutraj bo dež ponehal. Čez dan bo povečini suho, predvsem na jugu in zahodu pa bo občasno še deževalo.
Foto: CG