List 33. ^ ^ t Tečaj L. gospo I I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 k za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 12. avgusta 1892 m V"'"........................... = ^m^m^ Politiski oddelek. Kolikega pomena je bil Pražak v ministerstvu, nam to najbolje dokazuje, da je levica se neštevilnokrat nad njim spodtikala. Celo z interpelacijami so nadlegovali Pražakova ostavka. vlado levičarji zastran stališča Pražakovega. Ko se njemu kak naslednik imenoval ta odstop ne imel Sedanji politični položaj v Avstriji da se bolje s tem označiti, da je minister baron Pražak dal Kuenburg, zastopnik levičarjev, pa tolikega pomena, naj bi novi minister ne bil bas posebni pac naj- prijatelj Čehov. Že njegovo ministrovanje bi dokazovalo, svojo ostavko, grof da so dežele češke kr nekaj posebnega, ne navadne je imenovan tajnim svetnikom. Nam Slovanom taka pre-memba na Dunaji gotovo ne more biti ugodna. Slovani pač ne moremo biti hvaležni možem, ki so zakrivili tako gre v prvi vrsti Mladočehom, bi bili provincije in da še na Dunaji vedno na to računajo, da bode . treba državnopravne razmere češke k skupni državi na premembo. Zasluga za to ki vo vrediti na podlagi zgodovinskega prava in razvoja To, da baron Pražak v ministerstvu ne dobi nasled se v svojih listih s tem celo bahajo kakoi nika, je znamenje, da so na Dunaii zmagali nazori, da dosegli Bog ve kak vspeh. Kako nevspešno je delovanje sedanjih čeških zastopnikov, pač najbolje dokazuje to, da morajo že odstop ministra Pražaka proglašati za vspeh. da bi le kaj imeli pokazati volilcem svojim. Nekaj časa se bahali, da so preprečili spravo, ali sedaj, ko je je sedanja dualistična državna oblika najprimernejša za našo državo, na kateri se ne sme več pičica premeniti. Sedaj na Dunaji ni več odločilen Taaffe, ki je večkrat naglašal, da se je treba ozirati na zgodovinski razvoj so dežel in pa posebnosti avstrijskih odnosti zlasti v komisija za razdelitev okrajev zopet se. sešla, je jim seveda ta vspeh splaval po vodi. Da premenil se je celo v nasprotni vspeh. vala brez Čeh ov m Češkonemška spi se bode nadalje proti njim. Ker čeških zastopnikov ni več v dotični komisiji, bodo se kraji tako razdeljevali, da se nemško ozemlje kolikor se da povekša na Češkem. pa zares čudili, ko je zadnji čas preprečenje češkonemške sprave proglašal za prvi dobi njegovega vladanja, odločilen je Plener s svojimi nazori. Avstrija mora biti centralistična in ob jednem seveda tudi nemška, to je zmisel tiste politike, ki sedaj pridobiv-a vedno večjo veljavo. Mi ne tajimo da se morajo večkrat stranke pri- zadevati, da vržejo vlado ali kacega posamičnega ministra Zaradi tega smo se Toda to je politično modro tedaj, če ima dotična neki list vspeh mladočeške politike. Odstop barona Pražaka je za bodoči razvoj av- stranka tudi moč, da spravi na krmilo vlado, ki jej je prijaznejša, ali odstopivšega ministra zameni z drugim, ki jej je po političnem prepričanji bliže. Mladočehi pa sedaj še nimajo te moči in če bodo hodili ta pota, jo strijske politike silno velicega pomena. Bil je on sicer tudi nikdar imeli ne bodo. Ugodne premembe^ vlade more minister brez portfelja, ali vendar je že pri njegovem izsiliti jedino stranka, ki ima sama večino, ali pa ima imenovanji bilo vsakemu jasno, da je on nekak pred- mogočne zaveznike. Mladočehi so pa vendar le neznaten stavitelj dežel češke krone v ministerstvu. Njegovo sta- del zbornice, zaveznike so pa od sebe odbili, razrušivši lišče bilo je podobno stališču viteza Zaleskega, ki je minister za Galicijo, če tudi ni bilo tako jasno. Pražakovo nekdanjo desnico. Veljavo in vpliv mladočeške stranke pa to jako ministrovanje je nekako kazalo, da odločilni krogi na Dunaji slabi, da ni jedina v svojih načelih. Jedinost mej njimi dajo nekako prednost deželam češke krone, da bi tudi se s tem vzdržuje, da puste v državnem zboru vsa ničesa ne imeli proti temu, ce se češkodržavno pravo kemu govoriti, kar hoče. Nekateri ljudje baš take raz obnovi ob ugodni priliki ustavnim potom. mere v mladočeškem klubu zmatrajo za nekako prednost r J I L - I ^ Za poslance so take razmere res ugodne kar hoče Pove lahko, in Schönborn, ker bodeta čutila ne ovirajo ga klubovi sklepi. Vprašati pa vjemata z družbo 1 da se po načelih ne moramo, so pa li take razmere stvari v korist. Parlament ni kako učeno društvo, kjer se vprašanja le znanstveno ki odločuje v ministerskem svetu tem pa pridemo Slovani tja kjer letom smo bili pred 1879 vsiljen nam bode hud in brezoziren boj, katerega m stvarno razpravljajo, kjer se le pretresuje, v koliko je bodemo vsprejeli, če tudi s težkim to znanstveno utemeljeno, kar je kdo povedal. V postavo- brez strahu, ker na naši strani davnih zborih podpira kako pa mnogo od tega odvisno, koliko mož mora naposled zmagati srcem, pa vendar pravica in pravica mnenje. Najlepši govor nima nobenega vspeha, ako vsak moža. da izraža Vse kaj druzega je nazore jednega samega če se reče. da to kar je govoril ta ali oni poslanec, je mnenje cele kake večje stranke ali kluba. Politike na svojo roko že zaradi tega Politični pregled. Tretji avstrijski katoliški shod se je sešel v I ni smeti nobenemu poslancu delati ta shod je prišel papežev nuncij in sedem škofov ker potem prijateljske stranke ne vedo drug potem kako avnati svoje pošto fi go panja, stranke ter ali ne vedo, ali imajo opraviti z nazori kake z nazori kacega posamičnega moža. e^ visocih plemenitnikov, državnih poslancev in članov podske zbornice. Predsednik shodu je Siha-Tarouka. Program 1 in soci- shodu je jako obširen, pred vsem se pa tiče šolfke pa jalnega vprašanja. Kakor se kaže 6 se bode narodno vprašanj klubu lahko pove vsak poslanec svoje mnenje tam k večjemu le tako mimogrede omenilo, če tudi je jedno naj- pogovor 1 da se lahko prijateljski mej sabo pogovore, kater pa seveda morajo biti tajni, da nasprotniki ne zvedo v kakem vprašanji ni jedinosti, v javni seji pa mora za « vsakega poslanca biti merodajen klubov sklep. Jedino tako postopanje pelje do kacega smotra. Tako je vrejeno parlamentarno postopanje povsod, ne nejših vprašanj v Avstriji. Imej slovenskih posl udeležita Klun tega shoda gospod Fran Pov in kanonik 3v se Karol Poslednji je celo podpredsednik temu shodu o obravnavah tega shoda povedali bodemo o priložnosti Kaj več Spinčič Se jedna Sp stv ni poravnana ze preti temu poslancu nova neprijetnost. Udeležil se je ne- kega shoda Češkem pr nas. Sicer se tudi drugod najdejo možje, ki hočejo , na katerem se je precej ostro govorilo pravdništvo je zaradi teh govorov proti Spinčiču in dvema mladočeškima poslancema začela preiskava proti vladi. Di hoditi vedno svoje pota. Tako je na Francoskem Roche- motenja javnega miru in reda fort kaj rad hodil svoja pota, ali njegov vpliv je pr Pražak kraji Na Angleškem sta pa posebno Chamberlain in mmistra barona Pražaka in Tudi uradni list je priobčil že vpokoj njegovo imenovanje članom go Churchil rada delala politiko na svojo roko Naposled se je pa pr vendar moral podrediti konservativni spodske zbornice. Sedaj mu še ni noben naslednik imenov Nemci so jako veseli, da sedaj ni nobenega posebnega ministra za t ško stranki, če tudi se njegovi nazori s konservativnimi na- nesla govorica čeli kaj malo vjemajo, Churchill je pa ohranil pač svoj ^^^ minister To njih eselj J da je v se za f ško v ce to moti, da se je baš sedaj raz-mogoče, da se še vendar imenuje pozneje. Tudi poljski listi tudi vpliv pri damah, v parlamentu se pa za njegovo besedičenje nobeden ne briga, če tudi je mož jako nadarjen in njegova načela tudi niso napačna. Da celo priznavajo mu zahtevajo, da Pražakovo mesto ne ostane izprazneno, da nemški liberalci ne dobe prevelicega vpliva v ministerstvu. Grof Taatfe ni mogel sam baje išče novega ministra, ali ga dosedaj v se naj ti da ima zmisel za velike in umestne reforme Če On hoče imeti za to mesto moža, ki bode za vanje češkonemške sprave. Po tem takem je pričakovati adalj Mladočehi še tako zabavljajo proti Pražaku, mi Slovenci ^^^^ minister vzel iz Windisch mu bodemo ohranili vedno hvaležen spomin. Ko je on vodil pravosodno ministerstvo, je izdal več za nas Slo- Da njegovo delovanje je to eleposestnikov Ö stvar , da skupine čeških vence ugodnih jezikovnih naredeb. ni bilo vspešnejše za nas Slovence češka ne bila ponižana za tak minister Slovanom • v nic bila tolike načelne važnosti navadno pokrajino, druga ne koristil. da pa da Češko se društv Policijsko oblastv mu je prezgodaj vzelo vodstvo pravosodnega ministerstva Sladkovsky J Povod razpustilo mladočeško razpustu sta dv shoda na in da so katerih so se posebno povzdigovali Francoze in zabavljali proti mu nekateri visoki sodnijski dostojanstveniki češkim vseučiliščnim profesorjem, ker so izključili štiri dijake strij patrijotizem delali vse mogoče ovire. Ko je baron Pražak odstopil govornik ^ se je bil tako daleč spozabil od vodstva pravosodnega ministerstva, takoj so se jele stvari za nas neugodno razvijati, kar smo posebno čutili pri imenovanji uradnikov. Ravno tako tudi njegov po- da profesorjem štel v zlo Hrvaško v VI* ceskim Novi hrvaški sabor tudi začel oje polen odhod iz ministerstva za nas ni ugodno znamenje, ni treba bati hude opozicije V ministerstvu so ostali še trije konservativci, če delovanje. Ker je v njem samo osem članov stranke prava in vladni pristaši, se vladi dv^a neodvisna Srba. drugi pa samo Jim pr poveduj cela rsta važnih števamo tudi Zaleskega. Njim nasproti bodo pa štirje s katerimi se bode imel sabor pečati V kraljevem reskriptu se na- narodno-gospodarskih stvarij. reškem levičarji, če tudi ne jemljemo v poštev deželnobrambov skega ministra, ki bode pa tudi bolj nemško centralističen pa o popolnj vseučilišča se v tem kraljevem prasanju in pismu nič ne omenja, torej prihodnjih pet let ti stvari v saboru še ne prideta na vrsto kakor sploh vojaki. Taatfe pa tako ni odločno na nobeni mestni zbor. Opo strani. Ravnotežje v ministerstvu se je z odstopom Praža- V Zagrebu se te dni vrše volitv zajemno postopata in sta prvi za dan dosegli lep vspeh, ali vendar ni dosti upanja, da bi zmag kovim porušilo bodočnost in sicer levičarjem v korist. Bližnja Vladna stranka in opozicij v olilnih oklicih trdita da ne za nas torej ne bode vesela. Najbrž se v kratkem umakneta iz ministerstva še grofa Falkenhavn gr za politiko, temveč je ves volilni boj političen. Vlada dobila večino tudi v mestnem zastopu za mestno göspodarstvo, ali vendar rada J im kimovcem a Shod zatiranih narodnostij se prifravlja na Dunaj prla pot francoskim parketom na V Spanjsko, kajti po Shoda se bi vdeležili avstrijski in ogerski Slovani in Rumuni gpanjskem carinskem maksimalnem tarifu, ki je sedaj ter ogerski Nemci. Shod bi bil imel skleniti, da se izroči spo- menica cesarju in ropskim vladam, kako se v naši dr stopil proti Francoski v veljavo, je od kvadratnega metra zatirajo razne narodnosti. Poslednje bi bilo pač v kvar tega blaga plačati carine nič manj nego 60 frankov stvari sami in bi tudi ne bilo patrijotično, ker to bi se reklo Avstrijo ponižati na stališče Turčije. Pomagalo bi Poprej je pa bilo od tega blaga plačati le pet frankov tudi nič od kvadratnega metra. ne pošiljati spomenico tujim dižavam, temveč le Nemci bi imeli novo priložnost ke Slovane proglašati za slabe Avstrijce Sploh p se gotovo, da bi se ta shod ker anzeni Naša država pa ima trgovsko pogodbo s Španjsko in zatorej lahko izvaža parkete proti nižji carini. Vidno so tisti kateri so nedav mislili sklicati ki shod na je torej, da se za naše izdelke na Španjskem odpira Dunaj. Ti ljudje pa imajo vse druge namene, kakor pomagati zatiranim narodnostim. obširna trgovina. Gledati moramo, da z našimi izdelki nadomestimo dosedanje francoske. Seveda je treba hiteti^ Italija. - V Laterzi, v pokrajini Lecco so pretečeni teden j^^jti Švičarji, ki tudi izdelujejo parkete, bodo gotovo vse storili, da bi si pridobili trgovišče za svoje blago pii iztrjevanju davkov vršili resni izgredi. Kmetje so davčne organe in ranili njih spremljevalce, orožnike kamenali in jih v» č Orožniki rabili so oro žje in ranili več kmetov. To pa na Španjskem. je kmete še bolj razburilo in naskočili so občinsko hišo in so Le z velikim naporom in s silnim bojem Omeniti pa moramo, da Španjci zahtevajo isto hoteli zažgati. blago, lepo pisano in narejeno IZ različnih. so orožniki kmetom to nakano ubranili. Nekateri kmetje in orožniki so mrtvi, več je pa močno ranjenih, mej njimi tudi župan. Več kmetov so zaprli. Ta dogodek jasno kaže v kakem, gmotuo [Topalem stanu se nahaja laški kmet. ko še niti redkih lesov Blago mora biti brez vseh hib fino posebno Francozi davkov ne odrajtuje in ustavlja. se pri Nemčija in Italija. so jako razvadili španjski okus. Pariški izdelovalci par-ketov rabijo za svoje izdelke samo les, ki je brez vsake iztfjevanji teh clo oblastvom napake in ki je dobro presušen, kajti imajo ga po pet do šest let starega. Za Avstrijo bi bilo tem ložje dobiti Italijanska kraljeva dvojica praznuje dne 22. aprila 1893 svojo srebrno poroko in go- vori se, da k tej slavnosti pride tudi nemški cesar trgovišče, vajeni ker so Španjci že našega hrastovega lesa Nemčija. Nemški cesar bival je zadnje dni na Angleškem. Sedaj povrnil se je zopet domov in pričakujejo Francozi tako kupujejo hrastov les za parkete na Ogerskem in Hrvatskem. Ko bi se udomačili naši fini izdelki na Španjskem, se v kratbm rešitve več važnih vprašanj. Glede, razstave je ne bilo bi več težko nam dobiti še drugih trgovišč v več loži. kakor gotovo, da se bode cesar izrekel za to,, da se pre- deželah, ki so s Španijo v trgovski ali kakeršni še bodi zvezi. Pa tudi v druzih deželah bi naše blago zaslovelo. Minister Hefrfnrth je dal ostavko in imenovan je mini- sterski predsednik grof Eulenburg ministrom za notranje reči. Nemčija in Rusija. Mej Nemčijo in Eusijo vrše bi morda lahko izvažali svoje blago na Portu- se že dlje časa pogajanja, v namen, da bi se mej tema dvema državama sklenile trgovinske pogodbe. Kakor zatrjuje neki dobro poučeni angleški list, bodo te trgovinske pogodbe kmalu Kmalu galsko, v Anglijo, Egipet, Južno Ameriko, španjske angleške kolonije. in postale resnica, kajti obe državi sta le še v tem nejedini, za koliko časa, naj bi se pogodbe sklenile. Eusija želi za manjšo dobo, Nemčija pa hoče pogodbo skleniti za daljšo dobo. Obrtnijske raznoterosti. Francija. Agitacije proti dosedanjemu republičan- Laneno olje se pogostem ponareja in pači to pa skemu predsedniku Carnotu še vedno niso ponehale. Nekateri radikalni krogi celo zahtevajo, da naj se sklene zakon, po katerem ne bode nobenemu mogoče dvakrat voljen biti npu-bličanskim predsednikom. Da takega zakona zbornica ne bode sklenila, je več kakor gotovo. Gotovo pa je tudi, da s temi zaradi tega, ker je jako težko ločiti to olje od druzih rast linskih Splača se pa tudi premešanje druzih v se ker je laneno laneno olje jako drago. Skoro najzanesljivejše se olje presodi po okusu. Najbolje se pa laneno olje potem pre sodi kako se suši in kdaj da se trdi če V V namazes stek m ednakimi agitacijami Carnotu ne bodo radikalci prav nič pločo z lanenim oljem, mora pri srednji toploti biti v sedmih tal spodkopali, kajti Carnot je preveč priljubljen pri narodu in nedvomljivo je, da bo 1. 1894 zopet voljen republičanskim predsednikom. Francija in Bolgarija. — Te dni vršil se je. v Parizu shod, katerega se je vdeležilo nad 2000 osob. Namen shodu je bil protestovati proti grozovitostim, ki so zvršile zadnji čas Bilo je več katerih se je odločno grajalo Stambulovo posto- dneh suha Pri 12 stodelnega termometra se laneno še ne sme skaliti pri 16 se v se dobro laneno je pa se pri 18 začne gostiti, prav čisto in tekoče. Vsako drugo olje se strdi že pri manjšem mrazu Varstvo privilegij v Bolgariji. Ker avstrijski obrt niki močno izvazajo svoje blago v Bolgarijo, bode mnoge na Bolgarskem, kjer so namreč štiri usmrtili. govorov, v zanimalo, da je Bolgarija že tudi dobila zakon v varstvo privilegij, varstvenih znamk in panje in se je govorilo o zvezi z Eusijo. Naposled vsprejela se je resolucija, s katero se obsoja kruto ravnanje bolgarske vlade. morejo ministerstvu. uzorcev. varstvene marke registrovati pri Po tem zakonu se bolgarskem finančnem Varstvo pred rjo Svetle železne stvari na zraku O m Obrtnija. Našim izdelovalcem parketov. Kakor znano, se mej Francijo in Španijo ni mogla rade zarjove. Da se temu odpomore, se morajo železne stvari z dignenjem očistiti tolšče, potem se pa namažejo linolhipero-ksidno raztopino. Ta snov tako vleze v luknjice kovine, da ne zarjovi. se niti ne vidi, niti ne čuti. Stvari so potem vedno videti,. Ta prevlaka se hitro posuši in je tako fina, da kakor nove. Tintne madeže tudi naj stare odp • v iz tal jih obnoviti trgovska pogodba. tem se je tako rekoč za- namočiš z razredčeno solno kislino, in pustiš to tekočino nekaj easa stati na .pegi. Na to pa tla spiraj z vodo. Na ta način čuditi, če bi vspevala. Detelja naj se seje za ozimino tinto ..spraviš iz tal in les dobi popr^^jšnjo barvno. ali okopovalnimi rastlinami mej jai žito Mej tako žito 9 Obleke iz lesa. Učenjakom je ž davno znano, da ima les v sebi vlakna, samo da niso zQali teh laken iz lesa dobiti, da bi jih opredii. Francoski kemik Chardonnet je pa iznmel poseben stroj, s katerim se to doseže. Obleka, ki se je « naredila iz lesenih laken, bila je jako podobna svilneni, samo, dolgo rabijo les, ki rado polega, naj se detelja nikar ne seje. Ko si imel deteljo na kaki njivi, počakaj najmanj pet let, predno jo zopet seješ, da se v spodnji plasti po razpadanji zopet nabere redilnih snovij. da se je pri raise vnela. Za papir v ze Na slabih peščenih tleh detelja ne raste dobro, sedaj ga bodo še za obleko. Le škoda, da se gozdi prehitro ravno tako ne na tleh, kjer voda zaostaja Zaradi tega I v • • krčijo. S čim se odpravijo madeži iz obleke? Vzemi 30 ni detelja za močvirnate kraje. Na njive, kjer po zimi delov olivnega mila in je razstopi v zmesi 30 delov glicerina. vetrovi sneg odneso. tudi ni dobro sejati detelje, ker delov najmočnejšega amonjaka, 30 delov etra in 500 delov vode. Da se milo razstopi, tresi dobro to tekočino. Ta raz-topljina se tako rabi: Mesto, katero misliš očistiti, podloži s rada pozebe. Kmetijske raznoterosti. suknom, potem pa z gobo zmoči madež. Nekaj sekund ga na to še dobro drgni, naposled pa izperi v čisti vodi. — Raz- pa tudi lahko 125 delov olivnega mila v 3600 delih močnega amonjaka, 30 delov topis vode in prideneš glicerina, 60 delov 125 delov Da se mleko ne skisa v hudi vročini deni vanj prav malo borove kisline. Ta snov mleku nič ne škoduje. Tudi je dobro dati še v čisto mleko nekaj hrenovih listov. močnega alkohola in 60 delov etra. ni ledenice se more meso Jednako rabi.se tudi nastopna raztopina: 60 delov mila, 500 » atko ali kislo mleko. V takem mleku delov vroče vode, 30 delov pepelike (potošlja), 30 delov boraksa in 60 delov močnes^a amonjaka. Cenejša nego te raztopine je pa naslednja. 100 delov kotranovega mila (Schmier- seife), 20 delov popelike, 175 delov močnega 4500 delov vode. a m o n j ak a in Politura starih furnirjev. Raztopi na zmernim ognjem v popolnoma čisti voska, prideni posodi 7O 2'ramov rumenega ali belega v se 140 gramov^ terpentina. Vzemi potem zmes od ognja in mešaj jo, dokler se ohladi. Ta zmes se dobro drgne na stvareh, ki se hočejo poiitirati, in jim da prejšnjo barvo in pa lep lesk. Ä-! J? Kmetijstvo. žh m ^ Ohranjenje mesa ohraniti, če se dene v sit se meso več tednov ne spridi. A v Nepremočljivi čevlji. Ce hočeš, da se ti čevlji ne premočijo, deni jih za veČ ur v gosto milino vodo. Tolščna kislina, ki se bode naredila, napolnila bode v usnju vse luknjice in čevlji bodo nepremočljivi. 4 Sajenje dreves. Kadar sadiš drevesa, kjer so poprej stala stara drevesa, moraš prejšnjo prst odpraviti in jo za-meniti s kompostom, strohljivim gnojem in kako drugo prstjo. Posebno dobro je tudi cestno blato. Ce bi mlado drevo posadil v staro prst, ne bi vspevalo, ker je prejšnje drevo v teku let že izsesalo največ redilnih snovij. Ker se na premembo prsti premalo gleda, od tod prihajajo pritožbe, da na starih vrtih ne vspevajo mlada drevesa. Konjski hlevi. Za konje so posebno škodljivi vlažni V tacih hlevih konji zgubljajo vid, noge jim otekajo, hlevi. dobe kašelj i. t. d. Po zimi so vlažni hlevi se v ] 1 1 • • * v • skodljivejsi Pridelovanje detelje. Za kmetovalca je maloktera rastlina tolike važnosti, nego po leti. kakor detelja. mnozih krajih kmetovalci nimajo dosti Da se vlažnost odpravi vsaj nekoliko iz hlevov, moraš dobro odvajati gnojnico in hlev večkrat prevetrovati. Volovje in kravje meso je jednako dobro in redilno. Kravje je še finejše od volovje^'a. Da je kravje meso slabše, travnikov in zatorej drugače ne morejo imeti-dosti in le od tega, ker krave navadno stare pobijajo, jih tako skrbno ne pitajo. Krava, katera se je lepe živine, če pridelujejo deteljo. Brez živine pa kmet molžo, se tudi ne da tako lahko opitati. rabila dolgo za vspevati ne more. Le od živine ima največ dobička dan Varstva zimske salate. Če po zimi z listjem ali danes, ko je cena drugim pridelkom vsled tuje konku- rence že tako močno pala. Pa tudi gnoja m, živine. Umeten gnoj se dandanes res dobiva, ce ali ni za kmetovalca navadno predrag in tudi nikakor živalskega slamo salato pokriješ, ti rada pognije, ker je ta odeja pre-gosta. Dobro je pa, če na salato nanosiš trnovih vej in mej nje nasuješ listja. Odeja sedaj ne bode tako gosta in salata ne bode pognila. gnoja prav nadomestiti ne more. Detelja dobiva svoje V Črne mačke. V Zjedinjenih državah osnovala se je družba za rejo črnih maček. Družba je osnovana na delnicah redilne snovij iz spodnjih in je kupila neki otok, kjer bode izrejala črne mapke in jih plastij. Za deteljo rade rastejo na njivi druge rastline, potem prodajala krznarjem. Y Evropi se pač ne . bode nikdo ne da bi bilo treba močno gnojiti. Tudi ni z deteljo mnogo truda. Več let je razen košnje skoro brez vsacega Vendar je treba tudi druzega dela pridelujemo na njivi pri prideljevanju detelje posebne pozornosti. Seje naj se lotil te vrste živinoreje. Kako se uniči plesen v kletih. Zidovi v kletih večkrat kaj radi splesnejo. V takih kletih je potem neki čuden duh in vse stvari se rade spridijo. Da se plesen uniči, je dobro, če se raztopi dele dvojno žvepleno-kislega apna, v na njive z močno prstjo, ki mora biti plevela očiščena in 20 delih vode in s to raztoplino pomočijo stene, potem pa z dobro zrahljana. Če zemlja ni dovolj zrahljana, detelja navadnim apnenim beležem pobelijo. V takih kletih se ne ne naredi dovolj globokih korenin, in jej suša in moča rada škoduje. če njiva ni čista, deteljo plevel zaduši. Detelja tudi ne vspeva. če se preveč pogosto seje na jedni in isti njivi. Če detelja seješ že vsako tretje leto, i potem se pač ni čuditi, če ne vspeva. Bolj bi se bilo izbirajoči stroj, (Centrifugal-Sortirmaschine.) bode pokazal plesen na zidovih. Seme za setev. Skušnje so pokazale, da je za setev boljše debelo seme, nego drobno. Tako seme je pa navadno bas v sredi klasu. Ker je pa odbiranje takega semena težavno, so izumili za ta neki posebni stroj, ki se imenuje centrifugalai ftim « Poučni in zabavni del. » Barker je bil zdrav do srede prila Lov na Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Ja ros la v. • * 262. dicijo Stanley gre po drugove. Neprijazne obale. Grob. Črnci m se upro z vso silo m ladija se strese Stanley vidi, kako se škripaje premiče, pokliče Safe-nija, in ko je le ta priletel k ladiji, šinila je kot strela po jezeru. hipotame in kopanje v mrzlem jezeru pa ga je spravilo v grob," razložil je Pocock Stanleyu. » Vsa sila neprijetnosti je že pritiskala na ekspe-Nekateri vodniki šo pomrli od driske, drugi so pokazovali že nekaj dni, da hočejo uteči; s kratka: bil je skrajni čas, da se je gospodar povrnil. Ali kako naj spravi ekspedicijo v Ugando? Magassa se ni več « pokazal. To je bilo sitno. Da si Stanley pomaga iz zadrege, hodil je po sosednih krajih, in obdaril bogato kralja Ukerehue-a, in tako je naposled vendar z naj- Sedaj so udarili domačini v peklensk krik, in ploha strelic se je vsula okoli ladije. Stanley dade nemudoma potrgati deske, večjim naporom nabral malo brodovje, na katero je vkrcal dne 30. junija onih 150 ljudij, mož, žen in dece, t mu še ostali. Po vrhu je vzel seboj 90 kateri so da so veslali njimi Domačini so prigrmeli v malo luko, da so stali kar na tesnem, in poslali so nove plohe strelic za pot- tovorov tkanine, bisernine, medene žice, 88 vreč žita 0 in 30 skrinj naboja, ves imetek svoje ekspedicije. Ali strašni nalivi, kateri so zlomiU več čolnov, niki, ali ko so sprevideli, da je vse zastonj, prekleli P^ krvava bitka mej njegovimi lastnimi ljudmi, pri- so jih z besnim krikom: Jdite, idite, saj vas bode milili so ga, da se povrne. Se le 6. julija ostavi zopet konec na Njanzi." Dva čolna pa sta se spustila za ladijo ta Kaghehyi, kjer. se je nesreča kakor prikovala nanj Stanley Na potu v Ugando je imel se večje sitnosti začne streljati in ju potopi. Potniki so se vendar kakor prvikrat, zlasti od domačinov z Bambireha. In oteli, ali ne še popolnoma. Ekspedicija je imela samo ko že tako rekoč ni vedel in ni mogel nikamor štiri banane, in to. za dvanajst mož, kateri od včeraj naprej, došla mu je nenadoma pomoč od Mtese. še niso jedli. Ob najboljšem vremenu so imeli cel To pomoč je poslal Mtesa s tega namena, da Stanleya dan hoda do Kaghehyi-a, ob neugodnem pa dosta več. osveti, ako je res ubit, kakor je zatrjeval lažnjivi % I Na večer je nastala strašna nevihta. Možaki so Magassa, ki ni vedel nič pametnega povedati, zakaj bili do skrajnosti utrujeni ker so za vesla imeli je Stanleya zapustil. slabe deske, niso mogli nikamor naprej. Ker je lo In tako se je Stanleyu naposled posrečilo, da kakor IZ škafa gledal so. Ja so vsaj vodo sproti je usredotočil celo svojo ekspedicijo v državi Mtese, metali iz ladije, „Lady Alice" pa je plesala po raz- in bil je tudi prepričan, da mu hoče ta silni vladar vihranem jezeru kakor orehova lupina drage volje na roko iti. Le smelo m veselo, deca moja," bodril je Stanley svoje ljudi. „Ne zmenite se zato, kar^ so vam rek^i neprijatelji. Ne bodete umrli na Njanzi ne .ne posluša kletve hudobnih ljudij." Bog Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Noč je bila strahovita Ali utraj so dospel zapuščenemu otoku njem so dobili banan, jagod a lov jim je dal dosta mesa. Čez dva dni, t. j. 5. maja Leta 1843, in dvajseti dan, odkar so pred Kaghehyi. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) — tedaj pred 48 leti jesenski čas šli od Mtese, dospeli so sem vprvič na Hrvatsko, in vidil takrat med drugim Veselo vpitj in strel pozdrav ladijo vprvič tudi Zagreb; vendar toliko, da sem spoznal zastave njegovo lego, nekaj prav malega njegovih ulic, dandanašnji vihrajo, in črnci poskakujejo. Prešla sta skoro dva Jelačičev trg in bližnjo okolico stolne cerkve meseca, odka je bil Stanley ostavil svoj tabor vidij( so počeli dvomiti o tem, ali ga še kedaj deset možakov skoči v vodo, primejo odneso 1 že Pet- videl sem namreč se to v noči. Prišla sva bila z mojim Stanleya m pokojnim stricem G. (kateremu sem za mojimi rajnimi stariši do smrti največje hvaležnosti dolžan), po njihovih tabora zleti z ladije. Z glasnimi hura klici ga nosijo okoli trgovskih opravilih tudi v Zagreb, m sicer že proti m veselo poskakujejo. Tudi Pocock je tu, večeru. Nastanila sva se v neki krčmi v Savski cesti. svojemu načelniku, in iz očij mu seva radost, katera nosi sicer še zdaj to ime, a ime je ostalo; Kje pa je Barker?" popraša Stanley. „Zakaj ga v drugem pa je vsa spremenjena. Takrat je imela ni, da me pozdravi u Celo Pockovo potemn Oh Stanley umrl je gospod nizke, borne hiše; ne spominjam se, da bi bil vidil katero z nadstropjem. Kot vedo- in vido-željnemu mlademu dečku mi ni bilo to, prav nič po volji, da so stric koj okroževali Ta hip pusti Stanley vesele črnce, kateri so ga zvečer vredili pri svojih trgovskih prijateljih v „Ilici", stopi v kolibo in povabi Pococka, da mu ki je že takrat štela največ trgovin -Tazloži vse, kar se je dogodilo mej tem 9 svoje kupčijske zadeve 1 ter napovedali mi, da zjutraj zarano odrineva zopet naprej. Pokojni stric bili so sicer vendar pa tudi strog in odločen mož, ki niso dali mnoso blaga duša, jed, pečenko s salato, desert (navadno sadje), in za kruh^ kar se ga je komu zljubilo jesti, za vse to plačevali smo- ugovarjati. Ker sem pa zlasti o znamenitosti zagrebške po 20 starih, sedanjih 35 krajcarjev.) — Razun tlake in „pri svetem Kralju" že doma kot otrok desetine, (kar je bilo, kakor sem že v predzadnjem so- stolne kve od nekega soseda, ki se je v mladih letih učil sodarstva v Zagrebu, toliko mikavnega slišal, hotel sem vsaj to, stavku omenjal, mnogim skoraj res neznosno), so davki zelo neznatni. če tudi bili Tobak so sejali in pridelovali^ po večjem, viditi. Vstal sem toraj naslednje kakor pri nas delamo po vrtih z zelenjavo. Vsakdo ga Pri jutro prav zgodaj natihoma. Bila je še noč, le tu in tam je smel pridelovati in v suhih listih tudi prodajati, ečal sem že kakega človeka, in po prašanju prišel res vseh teh bogatih zemeljskih plodih pa zlasti prosti narod do stolne cerkve. Na mojo žalost vendar ni bila še od prta, ni poznal skoraj nobenih potreb. Poletno obleko, sploh m tako moral sem se vrniti, hočeš, nočeš, zopet do malega belo, dala sta mu doma pridelano laneno, še^ nazaj proti krčmi, kjer sva s stricem nočevala. In še bolj pa konopeljno predivo; zimske kožuhe preskrbeli sa komaj sem jo zopet dobil, ker sem si bil zašel v neko stransko ulico. jim janci in ovce. Poljedelsko orodje in tudi vozovi viditi so bili do malega le drevena. Stanovišča bila so- Ker tedaj o mojem takratnem bivanju v Zagrebu po večjem lesena m zlasti po kmetih SI prav redka ne vem druzega povedati, naj mi velecenjeni bralci vidil kako dovolijo, da vpletem v zidano poslopje. (Deželam manjka namr potopis, kolikor se vem še kamenja). Bolj revni pa so si gradili stanovišča silna iz tadajne dobe spominjati, kakove razmere so bile takrat priprosto. Kole zabili so na gosto v tla, opletli jih z. po Hrvatskem, kamor sem pozneje dolgo časa vsako leto vejevjem, ometali z ilovico, postavili na to iz slame krov. od in nje pa je bila „kuča" gotova. Enako gradili so si tudi hleve. po dva- ali trikrat prihajal, ter deželo, nai govo življenje vkljub moje mladosti po moči natančno Kozolcev nisi vidil po Hrvatskem nikjer, in jih menda opazoval deželah tako zvane „ogerske ki ka tudi še sedaj nimajo. Žito se po polji v kopicah posuši; terim je v prvi vrsti spadala Ogerska, zraven pa tudi seno pa spravijo na kupe ob v tla zabitih latah (kolih),. Hrvatska in Slavonija, govorila je stara, a sploh in in ga okrijejo s slamo. Celo hiše imovitih ljudi, in to tudi po naših deželah mnogim znana latinska prislovica: še po mestih, so bile prav mnoge lesene; vendar z raz » Extra Hungarica non est vita. Et si est vita Non est ita," liko, opeke da so se med postavljeno tramovje vzidale stene iz. ometale zunaj in znotraj z apneno malto, ogladile se, m s tem dobile popolno lice zidanih poslopij. kar se n. pr. po naše reče: Razven Ogerskega (vmes Takih tako zvanih „poradanih" .sta\b (kakor jih po Go tudi Hrvatske in Slavonije) ni življenj (t. j za živeti) renjskem, ali vsaj pri nas navadno imenujemo) se nekdaj^ in če je življenje (če skem In se živi), ne tako, kakor na Og tudi v Zagrebu ni manjkala. (Dalje nasi.) es bilo je tako Razprostii imenovane dežele so stanovnikom po pičlem trudu rodile tako bogate pridelke raznovrstnega žita (zlasti pšenice, turšice Poučni in zabavni drobiž. in rži), da se ga cez domače potrebe ni zamoglo P A mnogo izpeljati v zapadne avstrijske dežele in pokrajine, ampak zelo veliko tudi v inozemstvo, imenovane dežele od sile veliko in Vina rodile so neutrudlji\ Čihačev v 80 v Cihačev. Pred nekaterimi tedni je umrl slavnž letu in zelo dobrega) ; zlasti o hrvatskih vinih djal nam je 1. 1869 v dunajskem gospodarskem kurzu Azij in Kitaj geolog, botanik in mineralog P. A ^;kojnik je mnogo potoval po Sredni pa tudi znali ondotni gosp ejci docent dr. Reitlechner, da ko bi njimi o času vrenja prav po- Svoja potovanj v francoščini, danjega na Spanjskem, Algieru in Tuni ]e popisal v ojih velicih delih, ki so izšla il je jeden najmailjive;ših prirodoznancev se-časa in član francoske akademije. Meglene pege na nebu. Dosedaj se je navadno^ mislilo, da so megle, ki se opazujf-jo v daljavi skupine zvezd^ stopati, bi bila ona neprekosljiva. In po kaki ceni prodajalo se je prva leta mojih prihodov na Hrvatsko novo vino po krčmah? Stari bokal (požonac), zelo enak sedanjim ^^okazal, da je to le po nebu razstresena snov. Svetijo se, ker se pa več jasno ne vidijo. Ameriški astronom Jung je p^ tako zvanim „Štefanom (po oš litra) stal je „gi Po Slavoniji so poleg sedanjih 5 novih krajcarjev, vina dale tudi slive (pri nas imenovane češplje) ljudstvu zelo bogati pridelek, ki so se deloma posušene razpoši-Ijevale po bližnjih in daljnih deželah, deloma pa poku- V njih gore razni plini, mej njimi vodenec. Jung misli, da. iz te razstresene snovi s časom še postanejo zvezde. Spomin Galilej Dne 7. decembra in sledeče dn> bode v Paduv t v spomin Galilej hale se v sveto slivovko Gralilej več let bil proftsor v tem mestu demično slavnost je že določen. Povablje Kakor znano, je^ aka- Program za vini konjem go in bolj slov tuj vseučili vedini, drobnici, prešičem, perutnini raznih vrst rodila je dežela krme na ozbilje, in če si prišel na jesen v Hr- 0 pečenko boš jedel po jako Vseučili ?na so vsa italijanska da pošljejo svoje zastopnike. padovsko izda album v katerem bodo razne listine iz beneškega ki se t vatsko. zbiral si katei Prebivalstvo Bolgarij V Bolgariji je nad 3 mili nizki ceni. (V Karlovcu se vdeležili v krčmi skup pr. piti obeda smo ako smo in sicer v elegantni jone prebi Mg temi je 7 o Bolga 2 0 0/ o Turkov o Grrkov, ostali so Srbi. Rumuni m krčmi za juho, meso s prikuho, tretjo, navadno močnato 37.113, Plovdiv 33.03 Kuščuk 27.19 cigani. Sofij \ ima 25.256 Sumen 23.161 in Sliven 20.893 prebivalcev 41 WmWM^- Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dae Novice. t. m. jedaoglasno sklenil pritožiti se pri ministerstvu zaradi prepovedi deželnega predsednika glede imenovanja nekaterih mestnih javnih prostorov in glede samo slovenskih Osobne vesti. Eavnatelj c kr. obrtne strokovne napisov. šole v Ljubljani g. Ivan Šubic podal se je po nalogu c. kr. Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo ima ministerstva za bogočastje in pouk na potovanje, da se pouči svoj letošnji občni zbor v Zagorji ob Savi dne 28., 29. ia o obrtnih razmerah v Švici in na južnem, ter zapadnem Nem- 30. m. skem. v v Sodni pristav v Metliki, gosp. Eajko Doležalek, okrožnemu sodišču v Novo Mesto, avskultant . Jurij Ž u m e r, pa Nova lokalna železnica. Kakor se poroča bodo premeščen je ;pri okrožnem sodišču v Novem Mestu, je imenovan sodnim pristavom v Metliki, dobnik, župnik v Preserji imenovan je ob priliki svojega ^zlatega mašništva knezoškofijskim duhovnim svetnikom in voljen častnim občanom v Preserji. — Letošnje duhovne vaje za duhovnike ljubljanske Vaj vdeležuje se se v kratkem pričela pripravljalna dela za novo lokalno želez- torej vezala kamniško nico, šla iz Domžal v Žalec in Gosp. Ign. P o - železnico s celjsko-velenjsko. Pletarstvo. V Cerknici pričel se je dne 20. julija poseben tečaj za pletarstvo. Tečaj vodi in mladino poučuje strokovnjak v tej zadevi gosp. Jožef Cepuder, mestni učitelj škofije pričele so se dne 8. avgusta t. 1. iiad 80 duhovnikov in jih vodi g. jezuit o. Anton Schlosser iz St. Andraža na Koroškem. Provincijalom frančiškanske provincije sv. Križa voljen je bil v sredo v tukajšnjem samostanu zopet ^osp. o. Placid Fabiani; za kustosa izbran je g. o. Stanislaj Škrabec, za definitorje pa gg. oo. Tadej Gregorič, Kalist Medič, Basilij Dolinar in Eomuald Jereb. Muhe. Zdravniki pravijo, da največkrat muhe za-neso in razširijo kužne bolezni in priporočajo, da naj se ravno izdaj, ko se bliža kolera, muhe prav pridno pobijajo. bljanski Nesreča. Na Viči pri Ljubljani prijel je mlatilni stroj tako nesrečno ženo le posestnika Antona Sluge, da ji zlomil levo nogo in roko, ter jo tudi drugod poškodoval. — Umrl je pretečeni teden v Kamniku gosp. Jurij Volčič, c. kr. sodni pristav v pokoj i, v 67. letu svoje dobe. N. v m. Vojaška slavnost. V nedeljo dne t. m. slavil je domači naš pešpolk baron Kuhn št. 17, spomin na bitko pri Jajcih, ki je bila dne pričela se je v soboto avgusta 1878. leta. Slavnost popoludne^ s streljanjem na dobitke. V — Shod. „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" sklicuje na dan 28. avgusta t. javni shod v Golšovo pri Žihpoljah nad Celovcem. — Pevska slavnost, ki se ima vršiti dne 14. t. m. v Šoštanj i na Spod. Štajarskem obeta biti kaj lepa. Razun mnogih pevskih društev vdel žili se bodo slavnosti tudi sokolska društva, mej njimi tudi „ljubljanski Sokol." Pri slavnosti zastopano bo tudi ravno ustanovljeno slovenski dijaško ferijalao nedeljo ob osmi uri bila je v St. Peterski cerkvi sv. maša, društvo „Sava." Posebni vlak k tej slavnosti odhaja iz Ljub- katere so se vdeležili vsi službe prosti častniki in vojaki. Ijane v nedeljo dne 14. t. m. ob 7. uri 70 min. zjutraj. Vojaški kurat gosp. Juranič je v prav lepih besedah razložil Ciril in Metodova družba je ravnokar dala na vojakom pomen slavnostnega dne. Ob eni uri bil je slavnostni gvitlo VII. zvezek svoje knjižnice: Junaki IL del, spisal Fr. obed častnikov, pri katerem se je mej drugim napivalo na Hubad, c kr. profesor. Ta 6 in pol pole obsezajoča knjižica presvitlega cesarja in na hrabrost domačega pešpolka. obedom pogostili so se tudi vojaki z raznovrstnimi krepili. Mej nam zopet podaja 29 činov hrabrosti vojaških in drugih stanov. Z izdajo takih knjig pridobi si ta slavna in prt koristna družba — Češki učitelji, o katerih smo svoje dni poročali, da gotovo veliko prijateljev in podpiralcev, ter tudi s tem kaže na svojem potovanju na jugu obiščejo tudi našo deželo, pridejo kako eminentno patrijotično in koristno za omiko ljudstva je dne 22. t. m. preko Trsta v Ljubljano. Poseben odbor dela njeno delovanje. priprave za dostojen vsprejem. » Podpore za gasilno orodje. Deželni odbor dovolil Dobitki v loteriji. Po izkazu finančnega minister- je iz gasilno-stražoega zaklada za gasilno orodje podpore na- stva vplačalo se je pretečeno leto 1,156.306 gld. kot 15 o o slednjim prostovoljnim gasilnim društvom: V Kočevski Eeki pristojbine od dobitkov v loteriji. Vsi dobitki v loteriji znašali in na Vrdu po 30 glL ; na Vrhniki, v Žireh in na Svitlem so potemtakem 7,708.700 gld. — Z drevesa padel je v Kotredeži 1. t. m. posestnik poškodoval, da je drugi potoku po 50 gld.; v Toplicah in na Eakeku po 60 gld.; St. Vidu pri Zatičini, Dobu, Polhovemgradci, EadeČah v na Janez Dernovšek in dan umrl. se je tako - Cerkven tat. V noči od 3. do ^ cerkev t. m. vlomil je J") Pomagaj" na Brezjah tat, je odprl nabiralnik pri vhodu in pobral iz njega denar, katerega pa ni bilo dosti. Nabiralnika pri Marijini kapeli grozoviti lopov ni mogel odpreti. selila hišo Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska pre- . avgustom iz svojih dosedanjih prostorov v z se je banke „Slavije" v Gospodskih ulicah št. 12 v pritličje na levo. Dolenjskem, St. Jerneji, na Bledu, v Domžalah, Gradaci in Črnomlji po 80 gld.; v Horjulu 90 gld.; v Starem trgu pri Ložu, Litiji, Bizaviku, na Dovjem, v Št. Vidu pri Vipavi, na Viču-Glincah, v Planini, Mokronogu, Spod. Logatci, Studenci, Mengiši, Begunjah na Gorenj'skem, Višnji Gori, Borovnici, Trebnjem, na Brdu, v Šmariji, Kočevji, Škofli Loki, Tržiči, Dolenjivasi pri Cerknici, Novemmestu, Smartnem pri Cerknici in Eadoljici po 100 gld.; v Vipavi 120 gld.; v Spod. Šiški in Št. Vidu nad Ljubljano po 150 gld.; v Dolu, Postojini, Kranji, Zagorji, Kamniku, Žužemperku in v Cerkljah pri Kranji po 200 gld.; v Ljubljani 300 gld. Zavezi Na graškem vseučilišči bilo je preteklo šolsko kranjskih gasilnih društev dovolilo leto promoviranih za doktorje: Na bosfoslovni fakulteti 2. na ^^Arim rimmin ia rio^ Jni nrihnr nnrl se je 500 gld. Za gasilno Na bogoslovni fakulteti pravoslovni 80, na medicinski 75 in na modroslovni didatov. 7 na kan- — Premovanje letos: V Ljutomeru dne 10. Sept., septembra. konj na Spod. v Štajerskem bo orodje dovolil je deželni odbor podpore tem-le občinam: Voglje pri Kranji 20 gld.; Št. Jošt nad Polh. Grradcem, Predaslje, Kapljavas, Klanec, Mlaka in Nasoviče po 50 gld. ; Poljane pri Ribnici 80 gld.; Morovec, Vače in Hrenovice po 100 gld. septembra, v Račjem dne sept.. Slednjič dovolile se podpore za ponesrečene pri ognji v v Žalcu -žicah dne dne v Radgoni dne 17. sept. in v Bre- Rakitniku 15 gld. 100 so gld., v Mokronogu 20 gld. in v Cerknici Občinske volitve. V občini Ov okraj; ski m i bil je voljen županom posestnik Jož alci pa posestniki cro* ff. Ivan Špendov, Mat. I v radovljiškem St. G342, Rant, obcin- in okraji odstopi Pogačnik V obči Bela Cerkev v omeškem bil je g. I županom posestnik g. Anton Lušina namestu Majzelj bil je V Smartnu pod Šmarno goro Gameljnih g. Ja gg. Janez Šnsteršič županom posestnik in Kali občinskimi et o v krčmar v Spodnjih alci pa posestniki Ant. Eauiovš, Mat. Jeras, Janez Ježek, Josip Kogelj m V občine Begunj v adovljiškem o ki bil je voljen za župana posestnik g- Jožef Sari. občinskim alcem Kei pa posestnika Jan. Jane in Jan. Janša se je odpovedal dosedanji župan v Vipavi, vršila se je Županom bil je voljen občinski svetovalec gos nova volitev. Anton Hrovatii g. Jož, Žvokelj na njegovo mesto pa občinskim svetovalcem — Kolera še vedno razsaja po Ruskem in se je celo že v Moskvi prikazala. Tudi na Francoskem ponavljajo se posamezni slučaji te bolezni. Blagajnik Jäger o katerem smo svoje dni poi da je okradel svojega podarja Rotšilda za poldrugi mi mai in potem pobegnil, in so ga potem vjeli v Egiptu ob sojen je bil pret^^čeni teden v Frankobrodu na Nemškem na 10 let težke ječe. Sokri Hensel dobil je 6 let, ljubi njes^ova leta in žena 2 leti nekateri drugi sokrivci pa po vec mesecev zapora ^ .........................................Illlllll.....Illlllll.........Illlllll.....I........................... Listnica vrednistva. ..................................................................................................I.....IIIIIIIII Gosp. Fr. B. v S. Stekla za zrcala dobite pri teh firmah: Kupfer & Glaser Spiegelglasfabriken. Wien VI. Rahlgasse K i n sk y Carl Graf Erben k. und Rahmenfabrik, Bürgstein (Haide) Böhmen ? priv. Spiegel Ziegler Ernst. Wien 1. Parkring 20. I Varstvo, proti živinski kugi, pšenu prašičev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, g^njilobi in oštorjenju lesa, hišni in zidni g^livi, mokrim zidovom itd. daje priznano najboljši Barthel-ov izvirni za lesene hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz predmete, katere potem 3—4krat dlje trpe. a klg. pošti gld. 1'SO^ 100 hhj. ffld, 10. na D lina} a. Troški majhni korist tisučerna. Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in franko. MIHAEL BARTHEL in drug. Dil lilij, X, Kepler^rasiso J^O. (Ustanovljeno 1781.) Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Dopisuje se slovenski. Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov, ostane deželna blagajna kranjska od 13. do vštetega dne 18. av- gusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine kranjske Ljubljani dne 18. avgusta 1892. C' -v ©S' m «S- It. priredi 14. avgusta 1.1. ob 3. uri popoludne v. C » ■V kakor o Binkoštih vsacega leta Ustopnina za osebo i goldinar, Otroci pod 10 leti ustopnine prosti Preselitev prodaialnlce Prodajalnlca oljnatih barv firnežev lakov i je sedaj Petra Resell eve lastni Filiiala: Slonove OJgovoi ednik: Gustav Pire Tisk iu založba J. Blasiiikovi naslednik