CERKVEM GLASMK ZA TRŽIŠKO ŽUPIVIJO Izliajii zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din I.ETO 193? FEBRUAR ŠTEV. 2 jVekaj iz župnijske kronike leta 1936 1 o-1C naj bo označeno, da si- nam obudi za preteklo leto spomin in za l)o-cloenost opomin. Število fnranov je po zadnjem ljudskem štetju 5.002. Rodilo se je v tržiški žn))niji 12? otrok in sicer 01 dečkov in 00 (leklie. Od teh je bilo nezakonskih 5. Po I ep, lepa se je rodilo še v ljubljanski bolnici S tržiških faranov in tako znaša število rojstev Ili. — Zlasti staiši naj to številko premislijo in naj se vprašajo, če je tudi Bopii po volji! Umrlo je v domači župniji IV oseb. pokopanih je bilo pa iia našem poko-|)ališču 07 mrličev in sicer "iI moških in "i{) žensk. OI rok pod šestim lelom je umrlo 14. nad 70 let starih je bilo pokopanih 17. .Najstarejši mrlič je dopolnil v živ ljenju SO let. > mesecev in S dni. -- Ob spominu na pokojne naj \sak pomisli, da je dolgost življenja našega prav kratka! Porok je bilo v domači župniji 40. oklicev pa (/i. — .Naj se vsi poročeni zavedajo odgovornosti poklica in naj is(e,|o pomoči Sv. o!)liajil je bilo razdeljenih 71.1")?. — Lepa številka. Blagor tistim, ki so jo \ ečali: So pa pač mnogi tudi. ki v njej niso všteti . . . Za inisijoiie smo nabrali v misijonskem lednu. pri cerkvenih nabirkah in z (laroN i posameznikov toliko, da je bilo poslanega Diiižbi za širjenje vere Din 2."y{) in ravno toliko tudi Apostolstvu sv. ( irila in Metoda. Poleg tega je bilo nabranega za bengalski misijon v nabiralniku pred sv. Andrejem ))in lOV.)0 in v konsumu Din 71.23. skupaj Din )S2 71 par. Mnogi so se tudi sami spomnili večkrai z molitvijo in darovi niisijo-nov. — le darove bo Bog gotovo z obrestmi plačeval! Dobrodelnost je v okviru krščanske ljubezni lepo cvetela. Sirotišče in zavetišče na Skali je bilo napolnjeno celo leto. Koncem leta je bilo treba kuhati kosilo za 1 10 lačnih. Razumljivo je. da je že sama Skala nudila Vincencijevi konferenci dosti skrbi. Popolnoma zase je bilo gospodarstvo Rokodelskega doma. ki pa bridko občuti, da obrt v Tržiču propada in že dolgo ni zaseden. Niso pa bili zanemarjeni tudi reveži po družinah: obiskovali so jih odborniki \ incent ijeve in Klizabetine konference. Premnogokrat so se odprla tudi vrata župnijskega urada z l)esedo prošnje, ki je bila navadno vedno upoštevana. — \ elike potrebe so priklicale tudi mnogo dobrotnikov. Naj bodo njihova imena zapisana pri Bogu, ki vse obilno plačuje in ki naj še mehča srca faranov za ])0-trebc bližnjega! Versko življenje je jako poživila slovesnost stoletnice posvetitve župnijske cerkvi'. Za vse stanove so se vršile ločeno duhovne vaje. — Lepi dnevi slovesnosti naj z neizbrisnimi spomini budijo in oluanjajo sklepe duhovne obnove! Težki dnevi so bili nad župnijo v dolgem predilniškem štrajku in v marsikatero družino se je naselila skrb, ko je po Tržiču dolgo razsajala med otroci bolezen škrlatinke. — Teh in podobnih grozot nas varuj Bog! Namesto cvetja na krsto Briisove mame iz Doline so poklonile dolinske žene Vincencijevi konferenci Din %.75 in v isli namen g. Kralj Jože iz Tržiča Din 71 namesto cvetja pokojnemu krstnemu botru Koširju Francu in birmanskemu botru ^,upec Jožefu. Bogi'pjačaj! де... * Zakrajšek Viktor: V dneli po prazniku sv. Treh kraljev je bilo. Cel dan sem po običaju kropil liise in povsod voščil: »Za mnoga godina neka Bog čuva vašu kuću. : Ko sem se v mraku vrnil, sem krstil kar tri otroke in nato šel previdet neko bolnico. Komaj sem se po večerji vsedel k bre-virju. ko me razburi mlad mož z vestjo, da so ukradli 16 letno deklico in da naj grem jaz pomagat, da jo rešimo. Med tem so tudi že poklicali komandirja orožniške postaje in skupno smo šli proti označeni hiši. Med potjo smo napravili načrt: jaz in stric greva naj|)rej v hišo in ako bo treba, pokličeva še druge. l'a ni bilo tako hudo kot pa žalostno. 18 letni fant, kateremu v vsem slabem v lari nimam para. se je zagledal Л' mlado deklico, ki je sirota brez očeta sama z mlajšima sestrama stanovala v mali hišici — njihova mati služi v Kosovski Mitrovici. Kant je siromak in še len po vrhu — njegov oče z leseno nogo 1)rosi po Jiišah — nima na svetu ničesar :ot slabo obleko na sebi. je vedel, da rednim potom ne bo mogel dobiti neveste, pa je, po zunanjosti, lep. premamil drugo siroto, da gre za njim in tako izsili po I oko. Žalostna je ta zgodba — oba mladoletna in brez vsakih sredstev se hočeta poročiti. Л to je najžalostnejše: stari to zagovarjajo. Kako je bilo: Ko smo se približali liiši. vidimo okrog in okrog sumljive sence. »Župnik gre. je šlo od ust do usl in ko sem vstopil, je bila veža in soba polna. Vsi njegovi sorodniki s svojimi ženami so bili zbrani, da varujejo njo. ki je pri-bežala k njim. Okrog hiše so se pa zbirali njeni sorodniki in že so drug drugega napadali z jeziki. Začel sem spraševati, pa so kar vsi odgovarjali. Pokličem fanta in ga vprašam, kaj misli. »\zameni jo za ženo. — »Pa zakaj na J. Naenkrat je zavpil z zverinskim oduševljenjem: »Pa to je bilo že vse od davna pripravljeno, poprej nego smo mi postali. Inozemne države glupo mislijo, da je tukaj nastal neki novi sistem. 10 je napačno uverjenje zaslepljenih ljudi. Holjševiki so uporabili in razširili ono upravo, katera edino in iz- tak narin?č — »Ona je pribežala za menoj in sedaj ne pustim, da se vrne. — »ЛИ je to res?« sem vprašal njo. ki je stala poleg njega. »Ljubim ga in zbežala sem za njim. — »Zakaj na ta način? \li nista mogla |)riti k zapisniku, kot vsi drugi.« »Sorodniki ne bi dovolili, a tako ... < — vmes so kričali vsi njegovi sorodniki in posebno žene so bile glasne. »Kdo vas bo živel, ko še za sebe nimaš? se obrnem k fantu. — »Kakor je Bog rekel, sem dobil za odgovor. Pa se obrnem še k ot'etu: »Ali boš ti skrbel za snalio. ko bo sin pri vojakih? — »Kdo drugi kakor jaz, je siromak odgovoril, pa ne ve. kaj bo jutri jedel, a sedaj mora braniti čast svojega rodu. katerega \\si zastopniki so zbrani okrog njega. Seveda so mu vsi sorodniki. stari in mladi, dajali potuho in ko-rajžo. — Kako po lakili odgovorih ndad fant ne bi bil k o raj žen in tudi dekle je pridobivalo na korajži. Vsem sem povedal par krepkih, a s tem sem jih samo j)odžgal. Da bi prišel do kraja, sem vse spodil iz sobe. kar pa zopet ni bil lahek posel, ker se mi je eden usedel kar na tla. češ: »Pa me premakni, če moreš! Počasi je pa le šlo in ostal sem v sobi sam s fantom in dekletom. Na vsa zavita vprašanja sem dobil isti odgovor; Kada se imava — zbežala sem za njim. Poklical sem njegovega očeia. ki je za njega pristal na poroko. Po dolgem razgovoru s par možmi od obeh strani — zunaj je bila seveda cela besedna vojska — smo določili, da gre dekle k nekemu daljnemu sorodniku, dokler ne pride njena mat i. ki naj odloči za njo. i)a ne bi prišlo do kakega napada, sem jo moral tudi jaz z orožnikom spremiti do označene hiše — vse druge smo pa skoro s silo morali napodili nazaj. (krnice priliodiijii') (Niidiilj cvanjc) ključno odgovarja ruskemu narodu. Krdelo sto milijonov živali se ne more vladali brez palice in korobača. brez lajne policije, brez strahu, brez vislic, brez vojnega sodišča, brez ječe in mučenja. Mi smo samo spremenili ljudi, ki so na ta način vladanja osnovali svoje gospostvo. Za časa carjev je obstojalo gospo- Obisk pri Leninu (liijočc število šestdeset tisoč plemičev ill štirideset tisoč dostojanstvenikov bogatih družin: torej gomila sto tisoč ljudi. Namesto te gospode vlada danes dva milijona holjševiških komisarjev. To je napredek in kako velik, ker je število gospodovaleev dvajsetkrat večje. Ali 98 odstotkov naroda se s tem ni nič okoristilo. Morete hiti popolnoma sigurni, popolnoma prepričani o tem. da se 98 odstotkov ljudi ni nič okoristilo s to spremembo. Ali tako mora hiti. jaz sam to želim in zahtevam, da mora pri nas tako ostati. .\a Leninovem licu se je pojavil kot nekak pi idržan posmeh. I renutno je hil sličen trgovcu, ki je prevaril človeka in ki gleda z zasmehom in z zado\ oljnostjo na svojo prev arano žrte\. ko odhaja od njega. Kakšni pa hodo nasledniki — sem zamrmral. — kaj bo z napredkom!' Kaj bo napofiled sploh z naukom v Marksai' Lenin je gledal z začudenjem \ ame .. . \ am. je nadaljev al, ki imate \e-lik vpliv in ste tujee. smem vse zaupati, saj vam itak ne bo nihče veroval. \ e-dite pa in si zapomnite, da sam Marks ni nikdar učil kaj drugega, nego da je razglaševal teoretične ideje liktivnih izmišljenih vrednot. Z ozirom na položaj v Rusiji in \ Lvropi sem bil prisiljen poprijeti se boljšev iške ideologije, da dosežem svoj cilj. \ drugih državah in \ drugih ča'sih bi bil morda posegel po drugih sredstvih. Marks ni nič drugega kot navaden židovski bmžnj. kateii je prišel do večjega pomena le s pomočjo angleških statističnih dokazov, sam je pa bil pristaš industrijskih vlad. Marks ni imel nobene nagnjenosti in oduševljenja za barbarstvo in zato ni popoln človek. Ni nič drugega kot v pivo iii v hegeliani-zi'tn pomočen mozeg, na katerega je položil ne^koliko ženialiiih in dragocenih To in Devetdiicviiica /.a proglasitev blaženim škofa Friderika Barage je bila priporočena našim župljanom. Oglasilo seje takoj toliko Baragovih častilcev, da je leto 1917 razdeljeno med družine in nosamcznike tako. cla se v župnij i opi av -I jata skozi celo leto kar po d\ e devct-(Inevnici. 1'oleg tega je bilo oddanih še 24 devetdnevnic za dneve, ki jih mo- idej. Naša ruska javuost je najljoljši dokaz lažiijivosti ujegovili preroštev. Ra\ uo tam. kjer še ni bilo sledu buržuazije. je zmagal komunizem na celi črti. Ljudje — gospod Gog — niso nič drugo, nego strahljive zverine, katere mora krotiti brez ozira druga neusmiljena zverina, laka krvižejna zverina Lrez usmiljenja sem pa jaz. Vse drugo je le a hotna in glupa beseda, abotna in glupa filozofija, abotna in glupa literatura, abotna in glupa m lizika za ravno tako abotno in glupo človeško maso (množico). In ker so zverine podobne kriminalnim tipom, mora skrbeti vsaka vlada za to. da spremeni s\ojo državo v eno veliko ječo. Stari carjev korobač je bil edini ojjravdani in modri dokaz carjeve politične modrosti. In ako vi dobro premislite. boste pri|)oznali. da življenje \ ječi najbolje zadostuje potrebam povprečnega človeka. Ljudje v temnicah sicer niso svobodni, pa nimajo tudi nobene odgovornosti, nobene skrbi in ne morejo izvrševati zločinov. Od tistega časa. ko spravijo človeka v ječo. je ta prisiljen živeti pošteno. Opusti vsako jilobokcjše premišljevanje in skrbnost, ker to drugi za njega delajo. Ve. da ima hrano ill prenočišče v dnevih zdravja in bolezni. On nima neprijetnosti kakršne ima vsakdanji prosti človek, ki mora skrbeti za kruh in stanovanje. Moja je ideja in ideal moj je ta. da spremenim Rusijo v eno velikansko ječo. Pa nikar ne mislile, da trdim tako iz egoizma, ker pri tem današnjem sistemu in pri tej obliki uprave so največji sužnji in žrtve stražniki in pa krvniki muči tel j i. Tedaj je Lenin iznenada prenehal govoriti ter je začel pregledovati enega izmed načrtov na mizi. I o je bil nači t ogromne trdnjave z mnogimi stolpi in neštevilnimi okroglimi okni. ono lilci določijo kar sami. Kdor se še hoče pridružili tej četi molilcev, naj pride po podobico z molitvijo kar v zakristijo. Ziuuneiije »Koče hoiiio« v spodnjem koncu Tržiča oskrbuje odslej ga. Marija Romihova. kjer naj se vsak oglasi za prižiganje električnih sveč in v drugih zadevah znamenja. Oznanila za februar 2. Svečnica, luv.apovedaji praznik. Slii/be l)()/je so kakor ob nodeljuh. Slovesen blagoslov sveč se vrši ob %H). ). Sv. Blnž. Ob šestih je orglana sv. maša. Blagoslov sv. Blaža se bo delil zjutraj pred šesto sv. mašo in od pol sedmih dalje. Verniki naj |)okleknejo kar po cerkvi ob klopeh. 5. Prvi petek v mesecn. Ob šestih jo sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvefer je v /tipni cerkvi skupna molitev svete ure od osme do devete ure zvečer. / T. Prva nedelja v mesecu, III. predpepel-iiična nedelja, pustna nedelja in pričetek 40 urne I>obožnosti. Po pridigi pred šesto sv. mašo bo blagoslov z -Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno.do šeste ure zvečer. V ponedeljek bo Najsvetejše izpostavljeno od šeste zjutraj do šeste zvečer, v torek pa od šeste zjutraj do končane popoldanske pobožnosti. Kdor prejme sv. zakramente in moli v |)apež( v namen, dobi popolne odpustke; nepopolne od|)ustke nudi tudi vsak obisk iNajsvetejšega, združen z molitvijo in kesunjem. \ sak dun tridaevniee bo p o p o 1 (I II <■ ob t r e h pridiga in li t a -ni je, v torek bodo za sklep slovesne pete li-lanije Srca Jezusovega in zahvalna jK-sem. т-l r e č (! š č e n j a u a j b o d o o b tri d n o v -niči r a z d e 1 j <• n e : V nedeljo II —12 bližnji sosedje. 12—I čč. šolske sestre. I—2 dekliška Marijina družba. 2—'•> ženska Marijina družJia, 4—5 tretji leil. 3—O možje in mladeniči. V po-uedeljek in torek je red isti kot v nedeljo, le po .II, uri dopoldne naj |)ridej() tisti otroci, ki so tedaj prosti šolskega pouka. — Sv. niu še b o (1 O t e d n i ob ().. 8. in K). 9. Pustni torek. Zvečer ob II bo opomnil \eliki zvon na postni čas. ' II). Pepelnica. Ob Хђ bo slovesen blagoslov pepela iu nato pepeljenje, ki se vrši tudi po šesti sv. maši, ki je orglana. Ta dan je pričetek dobe za izpolnjevanje velikonočne dolžnosti. Pri nas je mogoče tudi sv. zakramente oh pustni tridnevnici obrniti v ta namen. .Naj upoštevajo to zlasti moški, ko' je letos pustna nedelja tudi njihova prva nedelja v mesecu. i-t. Prva postna nedelja. Službe božje so v navadnem redu. 17., 19., 20. Kvaterni dnevi. \ petek je strogi post, v sredo in .soboto jč pa dovoljeno jesti meso. a si moramo pri jedi pritrgati. 21. Driifja postna in kvaterna nedelja. Službe božje so v navadnem redu. Po šesti sv. maši je izpostavljeno Najsvetejše pol ure za uro тот litve za duhovnike, za katere se moli pii vseh službah božjih predpisana molitev. Pred cerkvijo bo pušča za reveže \ incencijeve konference. 24. Sv. Matija, apostol. Ob šestih je orglana farna sv. maša. 25. Tretja postna nedelja. Službe božje so v navadnem redu. Ves postni t'us bo vsak petek sv. križev pot zvečer ob 7. Shodi cerkvenih organizacij: 111 red: shod T., vesoljna odveza 2. Dekliška Marijina družba: shod 14.. skupno sv. obiiajilo 2S., dekliški večeri po oznaniiu v cerkvi. Marijina družba za žene: shod 2t.. skupno sv. obhajilo 14. Marijina vrtca: shodi po oznaniiu. Mesečna šolska sv. spoved: deklice osnovne šole ()., dečki osnovne šole 20.. meščanska šola 11. Vedno poj)oldne ob treh in drugo jutro po osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Mladinska pobo/.nost: 28. po])ohlnc. ko je nagovor za otroke iu otroško petje pri popoldanski službi božji. Župnijska kronika za deccmber 1930 I)et4'iiibru v naši župniji rojrni: II. I)i444iibrn v naši župniji poror-cnili: nihče. Decembru v uiiši župniji umrli; I. /upnn Metod, sil,(Iclavcu. rojen 15. 1. 1')% v Dolini, umi I v Dolini ~2, due 1. decemliiii. J. (Hndek Aleksnmier: rojen 10, 12. I9i(i v Dolini IV, umrl Isti (Itiu istotiim, '•>. /ech Jožefu, so|)ro|;u predilui^kei;« uriulnika, rojena JI, ~i. IMTti v I r/ičii, poročena 5, 10, 18'«). umrla v I r/.iču, .\a IMekah !, dne U, decemlira, i. Krluli Mnrijn, liišiia posesinica, rojena 14. I, IW) v Kri/.ali. poročena 10. 1849. umrla na Bistrici %. dne !(>. decembra. Znvrl Martin, picdiliii.ški delavec, rojen 8. II. [8Г5 v .šiniiirtnem pri Kranju, poročiMi tretjič 9. II. I9J4. umrl na Bistrici J5, dne 17, dec, (), Tišler Alojzij, sin prediliiiške delavke, rojen 10, (), I92H v Tr/iču, umrl v Tr/iču, 1'ot na pilarno 2. 4 diie Ji. ?. 1888, se je poročila v l.a Mucliine v I'rnnciji 18. ?. 191? s Kovač Antonom. J. Verbič Ignacij, tovarnar usnja v I ržiču. Ljubeljska cesta 7, in Zibler Marija, /asebnica v Tr/iču, Ljubeljska cesta I J. sta bila poročena pri oo. frančiškanih v Ljubljani I J. 19%, i. Uozman Andrej, rojen pri .Sv, Aiii 4") dne J9, II. 1904, ке je poročil protestantsko v Miii/.ii-schlafru na Atajerskem 17, 8, |9Л'5. 4, Ovsenek Martin, prcdilniški delavec, rojen \ 'l'r/ičii II. И. I90J. poročen 27, 10. 19ЈН, je umrl v ljubljanski bolnici 29. II. 191(1. 1. Košir Frane, poštni /.vaničnik v pokoju, rojen na Bistrici 2. 4. 1877, jioročen 2(). 2. I'HI3, je umrl v ljubljanski bolnici 22. 12. I91(,. /.a predstavnika in /iilo/.nika Dr. P. (p\ ido Rani. (). I'' Anton Vi)vk, župnik v 'l'ržiču. —'Za uii-dnikii v Ljubljani; M. - Zli Zndrii/.iio tiskalim v i.jiihljaiii: Maks Ulcjcc