KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAČETEK IN RAZVOJ ŠOLE V JELŠANAH BOŽIDAR BOŽIČ Zgodovina župnije v Jelšanah sega v X. stoletje. Tod je bilo župnijsko središče, ki je v teku stoletij zajemalo vedno večji obseg in v XVIII. stoletju obsegalo naslednje kraje: Jelšane, Trnovo, Hrušico, Klano, Knežak, Za- gorje, Prem, Mune, Vodice, Golac, Brgud, Ha- rije, Podgrad, Pregarje, Starad in Podgraje. Tak obseg je imela dekani ja tudi v začetku XIX. stoletja, ko je postala sedež šolskega okraja. Sicer je pa bil že po šolski odredbi iz leta 1774 v Jelšanah sedež šolskega okraja. Kdaj so Jelšane prejele to odločboi, ni mogoče do- gnati, ker je z župniščem vred zgorel tudi arhiv okoli leta 1820. Šolski dopisi v jelšan- skem župnijskem arhivu segajo v leto 1816. Jelšane so takrat obsegale vasi: Jelšane, Do- lenje, VeUko Brdo, Male Brce, Pasjak, Sapja- ne, Rupo, Lipo, Lisac, Skalnioo, Sušak, Novo- kračine in Novo vas. Za vse te vasi se je usta- novila le ena šola v Jelšanah. Edino šolo- obvezni otroci iz Skalnice in Lisca so bili navezani na šolo v Klani, ko se je tam usta- novila. Okrajni šolski nadzorniki so bili župniki in dekani v Jelšanah. Od leta 1800 do 1885 so to bili: Valentin Mazzarolli, Jurij Marčelja, Mihael Batistik, Andrej Marčelja, Peter Aleš, Spiridion Radišič in Valentin Puščavec. O pravni ustanovitvi šole v Jelšanah v le- tih po 1805 ni nobenih zapiskov. Iz takratne- ga šolstva se more sklepati, da se je zaseibna šola ustanovila že zelo zgodaj. Po ustnem iz- ročilu je potekal šolski ipouk v Paderovi hiši, Jelšane št. 40 (Johan Hrabar). Ker je bila to le zaseibna šola, so se zelo pogosto pošiljale prošnje, naj se ustanovi v Jelšanah redna šola. Prva taka šola v jelšanskem šolskem okraju je bila v Trnovem. Leta 1818 je bil tamkaj šolski nadzornik župnik Josip Beni- gar, za učitelja-organista je bil Ivan Sla vik. Šoloobveznih otrok je bilo 522. Druga redna šola v okraju je bila na Premu (1826), tretja v Hrušici (1819); tu so imeli privatno šolo vsaj že od leta 1800 dalje. Se najbolje vpeljana šola je bila v Trnovem (1814), čeprav so bile razmere v tedanjih časih slabe; ljudje so bih revni in okorni. To dvoje je bilo krivo, da so se šole le počasi ustanav- ljale. Žalostno stanje v letih okrog 1827 do- kazujejo zapiski; tako je na primer iz Brguda sporočil tamkajšnji duhovnik Bogovič v Jel- šane: »Od 65 šoloobveznih otrok ni nobeden sposoben za šolo, pač pa za pašo.« Iz Mun je pisal duhovnik Martin Rude naslednje: »Šolo- obveznih otrok je 277. Za šolo so nesposobni, so neotesani, surovi in divjaški, skoraj vsi pa revni.« Iz Vodic so sporočiU: »Šoloobveznih otrok je 87, toda zaradi ulboštva niso sposobni za šolo.« Tudi iz Klane je prišlo podobno spo- ročilo: »Ce je v katerem kraju potrebna šola, je to gotovo Klana. 2e število šoloobveznih otrok, za nedeljsko šolo 58, za dnevno šolo 105, je dovolj veliko. Vsi so zelo neotesani.« Duhovnik Gregor Sušič je sporočil iz Vodic, ki so imele takrat 100 šoloobveznih otrok, da ti ne hodijo v šolo (privatno), kajti njihovi starši so revni in nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje. Tudi v Brgudu so bile zelo' hude razmere glede prihajanja v šolo; otroci so morali pasti živino in niso hodili niti k maši. Iz Mun so pisali leta 1829: »Solooibveznih otrok je 159; nekateri od njih so sposobni za šolo, a je ne morejo obiskovati, ker so njihovi starši ubožni. Rajši jih ipošiljajo na pašo kot v šolo.« Tudi Jelšane niso bile nič na boljšem. Dne 24. marca 1823 so iz Podgrada, kjer je bil okrajni urad in takratno višje šolsko nadzor- ništvo, poslali okrajnemu šolskemu nadzor- niku dekanu Andreju Marčelji naslednji do- pis: »Prepričani smo o neumorni delavnosti in hvalevredni gorečnosti gospoda okrajnega šolskega nadzornika in konzistorialnega sveto- valca za pospeševanje osnovnih šol. Zato vas pozivamo, da poiščete v kraju samem dotacij- ske vire za ustanovitev osnovne šole v Jelša- nah, kjer je sedež dekanata.« Pa tudi zdaj ni bilo nobenega uspeha, zato je škofijski konzistorij v Trstu zapovedal dne 28. maja 1824 okrajnemu šolskemu nadzorstvu v Jelšanah, naj se glede na vladni odlok z dne 17. aprila t. 1. ustanavljajo podružnične šole za verski pouk v vseh župnijah, kjer še ni šol. Duhovniki naj zaradi preobilnega dela prihajajo na te podružnične šole ali z vozom ali s konjem dvakrat tedensko. Ob nedeljah naj bolj odrasla šolska mladina prihaja k fari v šolo. Ker tudi to ni imelo nobenega učinka, je škofijski konzistorij v Trstu dne 18. oktobra 1825 ponovno pisal v Jelšane: »Šolska postava § 1 odstavek 17 določa, naj sbo v vsakem kraju, ki ima rednega dušnega pastirja, tudi redna farna šola. Župnija in sedež dekanata Jelšane ima 319 šoloobveznih otrok, a je brez šole. Otroci so oropani šolskega pouka in rastejo v veliki nevednosti. Zato škofijski konzistorij ukazuje, naj se tamkajšnji urad glede ustano- 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vitve šole obrne na c. kr. komisariat in naj odločitev o tem sporoči do 15. novembra 1825 semkaj, da bomo v tem smislu nadalje urado- vali.« Do 15. novembra še ni bilo nobene prave rešitve; tri dni pozneje je škofijski Ordinariat spet pisal jelšanskemu šolskemu nadzorstvu: >-Reševanje dopisa z dne 14. novembra št. 120. Naročamo, da v smislu tukajšnjega dekreta z dne 18. oktobra 1825, št. 2257 in 17. odstavka šolske postave vse uredite glede prošnje za ustanovitev trivialne šole v Jelšanah.« Vprašanje se nikakor ni moglo urediti. Razmere, že same po sebi težavne, je še bolj zapletala in slabšala vlada, ki ni dopustila slovenskemu jeziku polne pravne veljavnosti v šolah. Narobe; z odlokom z dne 22. junija 1820 je prepovedala uporabljati šolske učne knjige v slovenskem jeziku. Dovoljene so bile le s pogojem, da je zraven nemški tekst. Po- dobnih odredb je bilo kasneje še več. Zato se naše ljudstvo za šolo nikakor ni moglo navdušiti, čeprav so morali duhovniki po vladnem odloku, izdanem 21. septembra 1781, vsako leto v nedeljo pred začetkom šole pridigati o potrebi šol. Toda ta cesarski odlok je imel v mislih le šole z nemškim učnim jezikom. Leto 1825 je minilo brez uspeha za, jelšan- sko šolo. Dne 10. februarja 1826 pa so iz Pod- grada sporočili Andreju Marčelji v Jelšane: »Slavni c. kr. komisariat v Pazinu je z od- redbo z dne 24. novembra 1825 imenoval ko- misijo za ustanovitev nove šole v Jelšanah. Sporočamo Vam, da bo komisija prišla v Jel- šane 16. marca 1826.« Komisija je res prišla. Direktnih zapiskov o tej seji ni v arhivu, pač pa lahko v nekem drugem dopisu beremo tole: »O komisiji, ki se je nedavno zadrževala v Jelšanah zaradi ustanovitve nove šole, je slav- ni C. kr. okrožni urad odločil naslednje: Obči- na in cerkev v Jelšanah naj prispevata za učiteljsko plačo, pristojna gosposka, ki ji tudi pritiče nekaj prispevati za ta namen, pa bo vprašanje glede šole v Jelšanah dokončno re- šila.« Vprašanje jelšanske šole se je razgibalo šele v šolskem letu 1827/28. Škofijski konzistorij je 14. februarja 1828 odločno zahteval, da se mora ustanoviti v Jelšanah šola. Takole piše: »Sole naj se ustanovijo ne samo v tistih kra- jih, kjer vodijo duhovniki matične knjige, ampak tudi v tistih, kjer matic nimajo, da je le v takih krajih v območju do pol ure da- ljave 100 šoloobveznih otrok. Župnija Jelšane ima po zadnjem tabelnem pregledu 170 šolo- obveznih otrok, ki so vsi prepuščeni najbolj surovi podivjanosti in veliki nevednosti. Zato U-kazujemo okrajnemu šolskemu nadzorstvu, naj se sestane z župani in jim razloži potrebo po ustanovitvi šole ter njene blagodejne učin- ke na mladino v moralnem, ekonomskem in verskem pogledu. Obenem naj se z njimi po- svetuje in poišče vire za vzdrževanje učitelja in za nujno potrebno pomoč za šolarje. Poro- čilo o uspehu tega medsebojnega posvetovanja naj pošlje nam v nadaljnje uradovanje.« Na ta dopis ni bilo nobenega odgovora. Zato so 23. februarja poslali iz Trsta, strog opomin: »V čim krajšem času pričakujemo Vaše sporočilo o izidu zgoraj citiranega od- loka, da se lahko Obrnemo na okrajni ko- misariat.« To je nekoliko zaleglo. Jelšanski župani so se začeli med seboj posvetovati, a dokončno se niso mogli odločiti. Zato je konzistorij še naprej dramil zaspane, neod- ločne može v jelšanski župniji: »V najkrajšem času pošljite semkaj poročilo oi ustanovitvi tamkajšnje šole, da bomo lahko vse pwtrebno ukrenili, da se bo z začetkom šolskega leta odprla nova šola.« V septembru 1828 so bile po šolah jelšan- skega šolskega okraja inšpekcije z ustaljenimi izkušnjami. Poročilo o tej inšpekciji je prejel tudi škofijski konzistorij; škof Anton je to priliko uporabil in je na koncu dopisa o revi- ziji inšpekcije dodal: »Opomnili bi še radi na ustanavljanje novih šol v okraju. Škofijski konzistorij pričakuje, da bo okrajno šolsko nadzorstvo v tem pogledu pokazalo novo go- rečnost, upoštevajoč 17. odstavek šolske ured- be, ki zahteva, da se povsod, kjer se more ustanoviti nova šola in je dovolj šoloobveznih otrok, poiščejo sredstva za učiteljsko plačo, za sam prostor pa naj se poišče kakšna hiša v župniji, ki bi mogla služiti temu namenu. Za obleko ubožnim učencem naj se šolski in- špektorat obrne na druge dušne pastirje; v smislu § 260 šolskega kodeksa priporočam riabiranje za ubožne učence.« To pismo je prišlo v Jelšane 4. novembra 1828 in zaradi Sola v Jelšanah (kaže jo puščica!) 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tega je bil sestanek med župani. Toda ti se niso mogli zediniti o ničemer. Zato je škof Anton pisal: »Glede na to, da nič ne zvemo o snovanju nove šole v Jelšanah, kjer je sedež dekanata, želimo nemudoma zvedeti, kako so napredovale priprave za novo šolo in če še obstaja kakšen pomislek, bi radi zvedeli zanj, da ga odpravimo bodisi s pomočjo deželne vlade ali pa s p>omočjo okrožnega urada.« i n Leto 1829 se je začelo z odločnejšimi ukrepi za ustanovitev šole v Jelšanah. Pazinski okrož- ni komisariat je 5. marca 1829 za to zadevo pooblastil okrajnega komisarja v Lipi Antona Miloševiča. Zaradi ustanovitve šole je ta pri- šel v Jelšane 26. marca. Sestanek je bil pri dekanu Andreju Marčelji. Poleg teh dveh so bili prisotni vsi župani jelšanske fare. Za šolo so namenili hišo s številko 34 v Jelšanah (se- daj hišna št. 49, po domače Skabar Gornji). Lastnik te hiše je bil Anton Slosar, ki se je rodil v Novokračinah št. 2, po domače pri Mihljevih (ti imajo zdaj hišo št. 46). Okoli leta 1827, ko je bil star 27 let, si je Anton kupil hišo št. 49 v Jelšanah in se poročil z Marijo Sosič iz Hrpelj. Njegovo hišo so nameravali vzeti v najem, da bi služila kot zasilni prostor za šolo; ob- enem so se na sestanku tudi dogovarjali, da bodo morale vse vasi jelšanske fare poskrbeti za učiteljsko plačo. Da bi bile zadeve glede šole, stanovanja in učiteljske plače dodobra urejene, so na ukaz kresije v Postojni sklicali sestanek 6. junija 1829 v jelšanski župnijski pisarni. Tja je prišel tudi komisar s Prema. Sklenili so, da bodo najeli zasilni prostor za šolo za 10 let, družini Slosar pa izročili 150 gld za ureditev šolskega prostora; letna najemni- na naj bi znašala 65 gld. Sklepe tega sestanka naj bi oznanil dekan Andrej Marčelja s priž- nice in pohvalil naj bi prizadevanje komisarja Miloševiča in jelšanskih županov pri ustanav- ljanju šole. Toda prav v tem času je ibil dekan prestav- ljen v Trnovo pri Ilirski Bistrici; na njegovo mesto v Jelšanah je prišel za dekana in okraj- nega šolskega nadzornika Peter Aleš. Službe- no mesto je zasedel šele julija 1830, do takrat pa je upravljal dekanijo in šolski okraj Jelša- ne kaplan Jožef Bratoševič. Ta pa ni bil tako spreten kot bivši dekan; ustanovitev šole se je spet zavlekla. Zato je škofijski konzistorij v Trstu, kjer je bil sedež višjega šolskega nad- zorstva, zahteval 1. decembra 1829, naj mu iz Jelšan takoj pošljejo podrobna pojasnila o uvodnih pogajanjih glede ustanovitve šole v tem kraju. Toda od tod ni prišlo nobeno' spo- ročilo vse do nastopa okrajnega šolskega nad- zornika in dekana Petra Aleša. Aleš je bil rojen leta 1786 v Vodicah (nad Lj.). Pozneje je služboval na Premu; ko je od tod prišel v Jelšane, je bil star 44 let. Bil je izvrsten šolski nadzornik, priznan narodno- gospodarski pisatelj in tudi vesten duhovnik. V Jelšanah je služboval 8 let, potem pa je 1838. leta odšel na novo službeno mesto v Trst, kjer je kot višji šolski inšpektor in stolni ka- nonik umrl leta 1868. Ko je prišel julija 1830 v Jelšane, se je takoj lotil ustanovitve šole. Ze sredi tega meseca je siporočil tržaškemu višjemu šolskemu nadzor- niku, da je predlagal pazinskemu okrožnemu uradu, naj šola prične s poukom v oktobru ali novembru 1830 v najetem prostoru. Pisal je, da je našel za to dve primerni hiši. Najem- ninska pogodba naj bi veljala leto dni, potem pa naj bi višje šolsko nadzorstvo dobilo pri pazinskem okrožnem uradu končno dovolje- nje za ustanovitev šole. Se istega dne je Aleš sporočil tudi komisariatu v Lipo, da se bo šolski pouk začel oktobra ali novembra 1830. Prosil ga je, naj mu takoj pošlje pogodbo o učiteljski plači, da se bo lahko razpisalo mesto za novega učitelja jelšanske šole. Vozla pa s tem še nd razvozlal. Aleš je zve- del iz Lijpe, da je predvsem potrebno misliti na prostor za novo šolo, ki bi naj bila upo- rabna že v prihodnjem letu. Zaradi tega naj se takoj obrne na gubernij. Aleš je storil tako in prošnjo utemeljeval s tem, da se v jelšan- skem šolskem okraju vedno bolj čuti potreba vsaj po eni šoli v vsej Cičariji. Sicer pa je želja vseh vaških županov podobna. Ti so pri- pravljeni močno pomagati in jim je veliko do tega, da bi se zelo nevedno- in praznovemo ter k lenobi nagnjeno ljudstvo- polagoma mo- ralno in ekonomsko dvignilo'. Na novo šolo- — je pisal Aleš — ne moremo računati že pri- hodnje leto, zato prosimo, naj nam gubernij dovoli začetek pouka oktobra ali novembra 1830 v zasebni hiši. Istega dne, to je 8. avgusta 1830, je poslal Aleš pismo s podobno vsebino tudi v Trst na višje šolsko nadzorstvo. Ta energični postopek je uspel. Dne 27. avgusta so- v Jelšanah zve- deli, da bo smel biti šolski pK>uk v eni izmed predlaganih hiš, torej v Slosarjevi ali pa Hra- barjevi hiši. Toda upoštevati pa se morajo § 1, 3 in 4 »Šolske postave za nemške šole« iz leta 1821, ki govore o tem, da mora biti šolski pouk v prostorni, svetli učilnici, name- njeni samo šolskemu pouku. Učilnica mora imeti v zimskem času tudi peč. To pismo je prinesel kurir iz Lipe 27. avgusta. Z obratno 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA poŠto je Aleš sporočil tamkajšnjemu komi- sarju Ostrogoviču, da so se odločili najeti učilnico pri Johanu Hrabarju v Jelšanah št. 40 (op.: danes št. 25), češ da je primernejša, pro- stornejša in svetlejša kot učilnica pri Slosarju. Gospodar Hrabar (po domače Bader; bil je dober kmet, rojen 1790 v Jelšanah; leta 1816 se je poročil z Margareto Skrl iz župnije Trnovo; umrl je 2. februarja 1832) da daje dve prostorni sobi, eno za šolski pouk, drugo za učiteljevo stanovanje, ki bo opremljeno tudi s kuhinjo in kletjo. Odobritev šole je prišla z dopisom z dne 31. avgusta 1830 prek okraja v Lipi s citiranjem vladnega odloka z dne 28. julija 1830: »Izkazalo se je, da je v Jelšanah nujno potrebna trivialna šola in da je preskrbljeno za učiteljevo plačo; zato je visoka C. kr. vlada dovolila to šolo. Šolski pouk naj se začne najpozneje konec septem- bra 1830. Šolski pouk naj bo v hiši Johana Hrabarja, kjer naj bo tudi učiteljevo stano- vanje za letno najemnino 70 goldinarjev. Pri- četek šole naj bo 16. septemibra 1830.« Da bi se do tega datuma uredilo vse po- trebno za pričetek šole, je Aleš takoj drugi dan po prejemu dovoljenja, to je 5. septem- bra, zahteval od gubemija, naj mu nemudoma pošlje prepise tistih dopisov, ki se tičejo šole v Jelšanah in učiteljeve plače. Leta 1830 je bilo v župniji Jelšane 540 šolo- obveznih otrok v starosti od 6 do 12 let in sicer v Novokračini 80, v Brdu 50, v Pasjaku 34, v Lisacu 30, v Novi vasi 9, v Dolenjem 73, v Jelšanah 47, v Rupi 31, v Sušaku 24, v Lipi 68, v Sapjanah 44, v Skalnici 31, v Brcah pa 19 otrok. Toda že 3. avgusta 1830 se je okoliš šolske- ga okraja zmanjšal. Papež Pij VIII. je namreč z bulo tega dne priključil ljubljanski škofiji župnije iz postojnske kresije, ki so spadale pod tržaško ali goriško škofijo. Na ta način so Jelšane kot dekanat in šolski okraj zgubile naslednje župnije in kaplanije: Trnovo, Hari- je, Podstenje, Knežak in Prem. Bula je pri- čela veljati z 29. junijem 1831. Takrat je bil tržaški škof Anton Leonardis, do konca habs- burške monarhije iposlednji Italijan. Leta 1831 je prišel na škofijski sedež v Trst Matevž Ravnikar, ki je tu ostal do leta 1845. V teh letih so se šole v jelšanskem okraju lepo raz- vijale; posebno hvalo si je zaslužila šola v Jelšanah. III Z ustanovitvijo uradne šole v Jelšanah kljub Aleševi dobri volji ni šlo pO' sreči. Res je, da je prispel vladni odlok o ustanovitvi šole 4. septembra 1830, toda le-te še dolgo ni ibilo. Uradni začetek je bil določen za 16. septem- ber 1830, do tedaj pa naj bi se uredila učite- ljeva plača, priredili naj bi se zasilni prostori in predložil naj bi se popis šoloobveznih otrok; šolski pouk naj bi se začel v oktobru 1830. Toda do tega ni prišlo, ker se ni mogla ure- diti nobena izmed teh zadev. Dne 31. oktobra je Aleš poslal škofijskemu ordinariatu v Trst dopis, ki se končuje takole: »... Obenem po- šiljam popis šoloobveznih otrok v starosti od ß do 12 let iz župnije Jelšane; 540 jih je. V tej župniji je še napol divje ljudstvo, zato ni mogoče začeti s šolo.« Tako stanje mladine je bilo tudi drugod. Aleš, ki se je mnogo- trudil za šolo, je bil tudi navdušen praktični sadjar z lastnim sadovnjakom. Skrbel je za to, da so se šole v jelšanskem okolišu zavzemale za napredek sadjarstva in vnemale ljudi zanj. Sole Trnovo, Prem in Hrušica soi imele sad- jarstvo kot obvezen predmet. Aleš je v za- četku leta 1831 pisal gubemiju, »... naj bi se vendarle začel šolski pouk v tej Cičariji vsaj v jeseni 1831, da ibi mogli že to leto uvesti v šolo tako koristen predmet, kot je sadjar- stvo.« Morda je tudi to delno' zaleglo. Okrajni komisariat v Lipi je sklical sejo v Jelšane. Tu so imenovali komisijo, ki naj bi skrbela za zidanje nove šole in uredila učiteljevo plačo. Ker vprašanja plače niso mogli urediti, je komisar Schellander iz Lipe odredil, da v tem letu še ne bo šole. Aleš je neutrudno poudarjal nujnost šole in je 14. marca 1832 pisal škofijskemu ordinariatu, da je ob pri- hodu v to župnijo čutil »nujno potrebo šole za te kraje, kjer so ljudje neotesani in kot podivjani. K maši in krščanskemu nauku ne prihajajo. Solo bi jim bilo treba vsiliti in mladini, ki bi je ne hotela obiskovati, pred- pisati najmanj dvojno šolnino. Sola bi se mo- rala začeti vsaj v začetku 1832. leta, toda — nadaljuje Aleš — zaradi odločbe, da mora biti šolski pouk v lastni stavbi, je zadeva glede šole obtičala na mrtvi točki. Z gradnjo šolske stavbe niso niti začeli, Cič pa postaja z leti še bolj neotesan. Zato podpisani ponižno pro- sim, naj bi začasno bil šolski pouk v hiši, ki jo daje v najem Pavel Frol iz Jelšan za ceno 50 gld. V hiši ibo poleg učilnice imel svoje stanovanje tudi učitelj; potemtakem bi se mogla šola začeti v maju 1832«. Poleg Frola sta ponudila prostore za šolo še vedno tudi Anton Slosar in Johan Hrabar. Vendar se pouk ni začel zaradi neurejene učiteljske dotacije. Komisar iz Lipe je menil, da je prav to dovolj tehten razlog za zavlače- vanje uradnega začetka šole v Jelšanah, kjer je sicer bilo tega leta 944 šoloobveznih otrok 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V starosti od 6. do 18. leta. Tako' so brez- plodno minila leta 1832, 1833 in 1834! Leta 1834 je prišel v Lipo nov komisar Ostrogovič. Aleš se je obrnil nanj, naj se za- vzame za odobritev učiteljeve plače. Toda minila so brez koristi še nadaljnja tri leta. Šele 4. aprila 1837 jo je odolbrila deželna vlada in določila, da bo učitelj prejemal 266 gld 20 kr plače ter bo imel prosto bero-. Ta zapisnik je bil sicer sestavljen že leta 1829, ko je bil v Jelšanah za dekana Marčelja in je bilo vseh hišnih številk 456. Zbrati so mo- rali 278 gld 20 kr, od tega bi odpadlo 12 gld na čiščenje šole. Leta 1837 je bil za komisarja v Lipi Milo- sevic. Sole še vedno ni bilo, ker je deželna vlada zahtevala, da mora biti pouk v lastni stavbi, za katero pa naj poskrbi okrajni inže- nir. Tako sta spet neplodno minili dve leti. Ko je leta 1839 Aleš odšel v Trst za kanonika in višjega šolskega nadzornika, je na njegovo mesto prišel dekan Spiridion Radišič, doma iz Zadra. Takoj je ponudil gradbeni prostor za šolo, ki naj bi stala za župniščem, in svo- jega drugega kaplana za učitelja. Nujnost šole je podprl z naslednjimi ugotovitvami: »... šo- loobveznih otrok je okoli 800. Mladino upo- rabljajo za pašo vaške živine, namesto da bi to delo opravljali vaški pastirji. Tako mladina trati čas in se med letom predaja lenarjenju, v dolgih zimskih mesecih pa se poleg tega izživlja v mnogih napakah; posebno dečki se prepuščajo lenuharjenju. Zato prosimo, da bi nam uradno potrdili dovoljenje za zidanje šole v tej župniji, ki ima 13 vasi. Čudno se nam zdi, da še zdaj ni šole, ko je vendar preteklo že 30 let.« Kljub vsemu pa šole v tem letu še ni bilo; vlada je razveljavila uči- teljsko dotacijo, škofija pa ni dovolila, da bi kaplan stanoval v šoli. V letih 1840 do 1843 so izdelali več osnutkov za, novo šolo in ure- ditev učiteljske dotacije, večkrat se je sklicala posebna komisija. Posebno važna je bila tista, ki je bila 13. maja 1843 v jelšanskem žup- nišču, ko so uredili učiteljsko plačo. Teden dni pozneje so vložili prošnjo za ustanovitev šole v Jelšanah. Kako- nestrpno so pričakovali šolo, se vidi iz pripombe na pregledni šolski tabeli leta 1841: »Weü comunitates et parvuli petierunt panem et non frangeret eis, circu- larien sind darüber ausgegeben worden.« Končno je le prišla uradna odločba o ustano- vitvi šole — 21. oktobra 1843. Po tej odločbi naj bi učitelj prejemal plačo 300 gld, 6 klafter drv, bero bo imel prosto. Dne 14. novembra 1843 se je razpisalo mesto učitelja-organista v Jelšanah. Z odlokom z dne 9. aprila 1844 se je imenoval na to mesto Kristijan Marte- lanc. Ob njegovem prihodu v Jelšane so fa- sijo dopolnili z naslednjim dodatkom: učitelj- organist bo prejemal tudi prispevke od 20 petih maš na leto, v jelšansko šolo> pa bodo hodili otroci iz vseh vasi v župniji razen iz vasi Lisac in Skalnica. Ti dve vasi se bosta priključili šolskemu okolišu Klana, kjer se bo v kratkem ustanovila, nova šola. Šoloobveznih otrok v Jelšanah je bilo v letu 1843/44 kar 721 v starosti 6—12 let, 362 pa v starosti 12—18 let, skupaj torej 1083 otrok. Dejansko jih je v šolo hodilo 171, polovica dopoldne, polovica popoldne. Pri šolski vizi- taciji dne 18. septembra, 1844 je komisija ugo^ tovila, da je šolo obiskovalo 23'"/o otrok, ki so zaslužili splošno pohvalo, posebno glede na to, da so pričeli s poukom šele 20. maja 1844. Šolski ogleda (Ortschulaufseher) v Jelšanah je bil Jožef Iskra vulgo Hrabar iz Jelšan št. 34. Dalje vemo še, da, je Ibila učilnica, zelo temna, tesna in nizka, tudi učiteljevo stano- vanje je bilo takšno'. Za šolske rekvizite niso imeli nobenega posebnega prostora. Klopi so bUe predolge in previsoke, dekan Radišič jih je dal popraviti. Rad bi dal popraviti tudi učilnico, a mu lastnik hiše tega ni dovolil. Dvanajst pridnih učencev je prejelo za na- grado lepo vezane masne bukvice. Dodam naj še, da iz Sapjan ni prihajal v šolo niti en otrok, iz Pasjaka le štirje, iz No- vokračin triindvajset, iz drugih vasi še manj. Sele ko so zagrozili s kaznimi, so nekateri starši pozneje vpisali svoje otroke v šolo. IV Leta 1844—1845 je bila ostra zima. Zaradi tega je padel šolski obisk na 19*/o ali 127 otrok od skupnega števila 815, toda ugled šole je le porastel. Sola v Jelšanah se je dvignila celo med najboljše! Kar 75 "/o učencev je pre- jelo oceno prav dobro, najboljši med njimi so prejeli nagrade. Ker je užival veliko spošto- vanje tudi učitelj, je delo za, gradnjo nove šole hitro napredovalo. Komisija je odobrila gradbeni prostor, ki ga je ponudil dekan (za župnijskimi hlevi). Dalje vemo- za, to leto še, da so kot učni pripomoček uporabljali tudi v Jelšanah Slomškovo knjigo »Blaže in Ne- žica«. Novo šolo so zidali v letih 1845—1850. K temu jih je priganjalo dejstvo, da so izmed šol Jelšane, Hrušica in Klana imeli najslabšo učilnico ravno v Jelšanah; največje število šoloobveznih otrok so tudi imele Jelšane. Ra- dišič je predlagal vladi, naj bi se ustanovila v Jelšanah tudi dekliška šola, učiteljica pa naj bi imela stanovanje kar v šoli. Dopis je 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA odpotoval na Dunaj 11. junija 1850; v njem se poudarja, da je število deklic v tem oko- lišu zelo visoko in bi ustanovitev te šole po- menila že drugo stopnjo kultiviranja. Sola bi pripomogla k zboljšanju gospodarskega in moralnega stanja ne samo v tej župniji, ampak tudi v vsej širni zapuščeni okolici. Slabo je le to, da v župniji nimajo fonda ne za vzdrževanje učiteljice ne za vzdrževanje šole; ljudje so namreč zeloi siromašni. Zato prosijo ministrstvo, naj se zavzame za. to ubogo-, stoletja zanemarjeno' Cičarijo'. Dekliške šole Jelšane niso dobile; v novi šolski stavibi so vseeno pripravljali dve uči- teljski stanovanji in dve veliki učilnici. Sola je biLa dograjena jeseni 1850. Zaradi po- manjkljive notranje opreme so se učenci vse^ lili v nove prostore šele 3. julija 1851. S tem letom je tudi pričel naraščati šolski obisk. Najslajbši obisk in uspeh je bil v letih 1847—1849 ne samo v Jelšanah, ampak tudi v drugih šolah. Jelšanska šolska uprava je morala večkrat prijavljati zanikrne otroke žandarmeriji v Lipi. Leta 1849 je po imenih prijavila 32 otrok. Globa je bila 30 krajcar- jev. V teh letih tudi učiteljska plača ni pri- hajala redno. Z letom 1850 so se razmere ustalile. Obisk v šoh se je povečal in šolski uspeh zboljšal. Jelšane so tO' leto dobile novega učitelja. Pi- sal se je Anton Bitenc. Rojen je bil v Košani. Bil je bolj slabotnega zdravja, star pa 23 let. Ko je leta 1851 odšel energični Radišič v Za- dar za semeniškega spirituala, je prišel v Jel- šane odUčni vzgojitelj dekan Valentin Pušča- vec, velik rodoljub. Ob prihodu je bil star 43 let; tu je ostal celih 34 let. Po njegovi zaslugi se je že to leto po končani letni skušnji šolar Jožef Iskra v slovenskem jeziku v imenu šo'- larjev z govorom in deklamacijo zahvalil vzgojiteljem. Petnajst učencev so vpisali v »zlate bukve«; zelo verjetno jih je vpeljal Puščavec. Zraven zlatih so bile pri skušnji na mizi tudi »črne bukve«. Zaradi slabega obiska v šoli je Puščavec iskal vzroke izostajanja. Ugotovil je nasled-^ nje: ljudje so zelo ubožni, mnogi otroci ni- majo dostojne olbleke ne za šolo ne za cerkev. Nekateri otroci so imeli zelo daleč do šole, na primer z Brda, z Brc, Pasjaka in Sapjan; iz teh vasi so hodili v šolo po eden, dva učenca. Zelo zavzeti za šolo so bili le otroci vasi Jel- šane, ki so jo obiskovali osemdesetodstotno, kar je bilO' za takratne razmere zelo veliko. Srednji odstotek se je v prvih desetih letih šole sukal okoli 34'"/o. Puščavec je videl, da otroci nimajo v zim- skih mesecih dovolj obleke in da so v šol- skem letu 1851/52 precej zmrzovali v šoli, ker so bile peči slabe (v začetku je bila šola celo brez njih). Puščavec jih je oskrbel, precej pa je sknbel tudi za, to, da so učitelji prejemali svojo plačo v redu. V drugem desetletju se je število hišnih številk v fari dvignilo na 472, to je, za, 16 številk. Puščavec je šel za tem, da bi se uči- teljeva plača zvišala. Vendar je šele v šol- skem letu 1863/64 res dosegel, da, je učitelj prejemal 331 gld. Zato pa, mu je bilo mnogo do tega, da bi bil šolski pouk reden in nepre^ trgan. Njegov drugi kaplan je moral biti eno leto za učitelja na jelšanski šoli, ker je bil Bitenc na bolniškem dopustu. V drugem desetletju so na šoli poučevali naslednji učitelji: Jakob Stvarnik, ki je prišel iz Povirja, je poučeval v Jelšanah od 1854 do 1857. — Franc Grosman je poučeval od 1857 do 1860. V tem času je bil Grosman edini po- klicni učitelj v okolišu jelšanskih šol. Povsod drugod, v Klani, v Podgradu, na Munah, v Vodicah, so poučevali v šoli duhovniki. — Leopold Kančnik je poučeval od 1860 do 1861. Srečko Pire je učiteljeval v letih 1862—1868. Puščavec je skrbel, da sO' se rednO' oprav- ljale učiteljske konference, ki jih prej sploh ni bilo. Prva učiteljska kohferenca je bila leta 1855. Dekan je imel prvi ali uvodni re- ferat. V drugem desetletju jelšanske šole je bil obisk šoloobveznih otrok naslednji: leta 1855 je bil obisk 38-odstoten, leta 1856 le 34-odsto- ten, leta 1857 celo 31-odstoten, leta 1858 — 33'»/», leta 1859 — 29«/o, leta 1860 neznano, leta 1861 — 31'»/o, leta 1862 neznano, leta Ivan Makarovlč, ki je učil v Jelšanah 40 let (rojen 30. IV. 1861, umrl 1. IV. 1957; fotografiran v Gorici Ae- cembra 1952) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1863 — 44«/o, leta 1864 — 47«/o. Obisk šole je včasih padel tudi zaradi slabih vremenskih razmer in dela na polju. Kasneje se je šolski obisk zboljšal. Tako je bil leta 1865 kar 56«/o, leta 1867 celo 84«/o, leta 1868 pa 80 »/o. Ob koncu drugega deset- letja jelšanske šole je bilo- leta 1864 na pod- ročju jelsanskega okoliša in dekanata deset šol: Jelšane, Hrušica, Podgrad, Klana, Mune, Vodice, Brgud, Podgraje, Golac, Starad. Najboljši obisk šoloobveznih otrok ni bil v Jelšanah, pač pa na Golcu in na Staradu. Leta 1865 so hodili na Golcu v šolo stoodstot- no, na Staradu okoli 90'%. Na Golcu je bil več let za učitelja duhovnik Eržen, ki je dal trdno podlago za slovensko šolo na Golcu. Leta, 1864 je pisal svojemu prijatelju Puščav- cu: »S prvo pošto pošlji oster ukaz soseski v pravem kranjskem jeziku, ne v istrskem, ker mi imamo vse kranjsko tukaj in to najlaže zastopjo.« Obisk v nedeljski šoli ni bil enak obisku delavniške šole. Nihal je. Včasih je bil večji včasih manjši od obiska v delavniški šoli. To je bilo odvisno tudi od učitelja. Učitelj Srečko Pire je bolj privabljal šolarje v nedeljsko šolo, kot so jih drugi učitelji. Leta 1863 je obiskovalo nedeljsko šolo 48 '"/o otrok, nasled- nje leto pa 57"/»; leta 1867 je obisk narasel celo na 77 "/o. Pire je bil navdušen sadjerec, svilorejec in poljedelec. Za vse to je znal na- vdušiti tudi otroke, prav posebno- hvalo pa je žel zaradi cerkvenega in narodnega petja v šoli; poučeval je tudi igranje na gosli. Število- otrok v delavniški ali nedeljski šoli v Jelšanah se je sukalo med 150 in 180 v vsa- ki izmed teh šol. Zato je bil nujno potreben še en učitelj. Ta je prišel leta 1867 in se je pi- sal Ivan Rade. Z uradno rabo slovenskega jezika v šolah so pa le počasi napredovali. K uspehu je mno- go pripomogel Puščavec. Učni jezik v šoli je bil res samo slovenski, zato pa šolski dopisi v nemščini. Pod vplivom narodnozavednega dekana so postali tudi učitelji bolj pogumni. Leta 1852 je dal Puščavec objaviti razpis za službeno mesto učitelja v Jelšanah tudi v »Novicah«. Referati na učiteljskih konferen- cah so bili v slovenskem jeziku, čeprav je moralo biti poročilo o njih v nemškem jeziku. Referat o vzgoji iz leta 1862 je ohranjen v arhivu; razpredelnica šol leta 1863 je napisa- na v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. Za Jelšane je tak popis izdelal učitelj Pire. Ta je 1864 napisal tudi šolski inventar v slo- venskem jeziku. To so bila leta čitalnic in taborov. V Jel- šanah se je čitalnica ustanovila 1867, a dru- štveno življenje je bilo razvito že 1863 po zaslugi dekana, učitelja Pirca in domačih. Za Pircem je služboval v Jelšanah Martin Košič, za njim pa Ivan Makarovič iz Gore- nj ega polja na Goriškem. Makarovič je po- učeval v Jelšanah nekako 40 let. Ves čas svo- jega službovanja je bil tudi vnet prosvetni delavec in se je pogumno zavzemal za kul- turne pravice Primorcev. Umrl je v Trstu 1. aprila 1957 v starosti 96 let. Dne 14. maja 1869 se je uveljavil novi šol- ski zakon, s katerim so postale šole državne. Podlaga za nadaljnji razvoj šolstva je bila postavljena. Do prve svetovne vojne so v župniji ustanovili še dve šoli: Lipa in Pasjak. V Lipi so začeli s šolskim poukom 13. aprila 1885. Učni jezik je bil hrvatski, naslov šole tudi (»Pucka učiona Lipa«). Poučevala sta Emest Jelušič (ta le nekaj let), kasneje pa Vinko Puharič, ki je poučeval v Lipi do leta 1925. V to šolo so hodili otroci iz Lipe. Na Pasjaku pa je bUa slovenska šola, ki so jo ustanovili leta 1903. Priprave so trajale sko- raj 10 let; šola je veljala za vasi Pasjak, Sap- jane in Brce. Obe novi šoli sta bili nujno po- trebni, kajti v 90. letih prejšnjega stoletja je bila v župniji velika revščina. Bila je nevar- nost, da bi zaradi revščine šolo opuščali. Ljudje so se zelo izseljevah, a »djeca je ve- činom loše oskrbljena odjelom i obučom«, je pisal Puharič leta 1898. Dodam naj še, da je na Pasjaku poučeval Anton Maslo in to do leta 1924. Naslednjega leta mu je sledil Sla- voj Makarovič. Po prvi svetovni vojni se je ustanovila šola v Novokračinah za vasi Novokračine, Sušak, Novavas. Šoloobveznih otrok v starosti od 6 do 12 let je bilo 116. Pouk se je začel leta 1922. Poučevali so Stana Benčič, Anton Ben- čič, Ivana Kodelja, vsi do leta 1925. Potem so uvedli v šole le italijanski jezik, poučevali pa so italijanski učitelji in učiteljice. Pod itali- jansko okupacijo so ustanovili italijanske šole na Velikem Brdu, na Liscu, v Skalnici. V te šole so poslali 12 do 13 učnih moči. V vseh teh sedmih šolah so vsiljevali slovenskim otrokom tuji nerazumljivi učni jezik. Toda temelj, ki so ga za slovensko šolo v Jelšanah postavUi že leta 1843, je bil tako trden, da so po razpadu Italije leta 1943 po- begnili vsi njeni učitelji. Z neomajno goto- vostjo so nadaljevali vzgojo in pouk v slo- venski šoli nasledniki tistih, ki so se pred sto leti trudili za njeno ustanovitev. Odgovornost in delo za slovensko šolo v Jelšanah po letu 1943 je prevzel jelšanski de- kan Viktor Perkan, ki je sam ponudil učni 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prostor v bivši prosvetni dvorani, ker je bila šolska stavba razdejana. Po razpadu Hitler- jeve Nemčije leta 1945 je zopet prevzela upravo šole civilna šolska oblast v novi Ju- goslaviji. Prvi učitelji po letu 1945 soi bili Ludvik Žerjav iz Brezovice in Boža Lampretova iz Ljubljane, Zlata Kenda, Sartori, Jožica Cuč- nikova. Rada Trtnikova. Po priključitvi Pri- morske Jugoslaviji so namesto porušene šole zgradili novo, ki nosi ime »Sola 4. julija«. OPOMBA Članek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hrani župni urad v Jelšanah. 25