DOMŽALE, 30. MAJA 1996 • ŠT. 5, LETNIK 35 G L AS I L O OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MOR A V Č E Tisti, ki najdejo grd pomen v lepi stvari, so pokvarjeni, na da bi bili očarljivi. To je hudo MOŽ V BELEM - PRIJATELJ, KI JE ZAHTEVEN Po obisku Janeza Pavla II. Zbiram in urejam vtise po končanem papeževem obisku. Kot komentator TV prenosa sobotne maše s hipodroma v Sto-žicah sem imel čast in odgovornost, da sem smel stotisočem ljudem približati to dogajanje. Druga srečanja sem spremljal prek televizije. Razmišljam o tem, koliko ljudem je to čudo moderne dobe omogočilo, da so kljub razdalji doživeli občestvo in povezanost. Začutili so, da spadajo zraven. Ali more biti televizija v službi bolj plemenitega namena, kot da ustvarja doživetje ene družine, v duhu zbrane okoli enega očeta. In vendar, v kakšne namene vse se uporablja to sredstvo! Koliko plehkosti, slepil, laži, nesnage in strupa izbruhajo mali zasloni vsak dan v duše ljudi! Vsako stvar, vsako dobrino je mogoče pred letom in pol je pustil posledice. Tresoča se leva roka pa je »spomin« na kroglo, ki je bila sprožena pred petnajstimi leti na tega znanilca miru. A če pomislimo, da je lani na Hrvaškem hodil s palico, se je do letos dobesedno pomladil. Blagoslov in poljub slovenske zemlje na letališču - papežu očitno ta navada toliko pomeni, da jo dosledno ohranja tudi v tej prilagojeni obliki. Ne glede na to, ali obišče sto-milijonski ali dvomilijonski narod. Zemlja je sveta injposve-čena zaradi ljudi, ki jo ljubijo, so ji zvesti in jo napajajo s svojim znojem. (Nadaljevanje na naslednji strani) V SLAMNIKU PREBERITE Cerkev Sv. Luke v Spodnjih Praperčah Moravče - Občinski proračun sprejet Dobrodelni koncert za pomoč ljudem v stiski Volitve članov sveta Krajevnih skupnosti Sestanek predsednikov občinskih svetov in županov naporom komisij za pripravo delitvene bilance usklajevanja še niso dala bolj določenih rezultatov, saj predlogi sklepov niso nikdar sprejemljivi za vse občinske svete. Prisotni so skupaj pregledali posamezne segmente pri delitvi premoženja in na koncu ugotovili, da se strinjajo skoraj v 2/3 zadev, vendar pa ostajajo razhajanja na bistvenih področjih delitve. Usklajeni predlogi delitve premoženja s sestanka se bodo po dogovoru posredovali v obravnavo komisijam oz. občinskim svetom. V ponedeljek, 20. maja 1996 sta predsednik Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc in županja Občine Domžale Cveta Zalokar-Ora-žem povabila na delovni sestanek predsednike občinskih svetov, župane in predsednike komisij za pripravo delitvene bilance občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Sestanek je bil namenjen predvsem obravnavi problematike delitve premoženja in drugih aktualnih zadev, povezanih z vsemi štirimi občinami na območju nekdanje občine Domžale. Med zadevami, ki so skupnega pomena, so prisotni razpravljali o delovanju Sklada stavbnih zemljišč bivše občine Domžale. Seznanili so se tudi s predlogom pogodbe o izvajanju potniškega prometa na osnovi enotne vozovnice med vlakom in avtobusom, ki naj bi ga čimprej obravnavali občinski sveti. V nadaljevanju so razpravljali še o pogodbi o laserskem merilcu hitrosti in lastninjenju Komunalno-stanovanj-skega podjetja. Največ pozornosti so namenili delitvi premoženja bivše občine Domžale. Kljub velikim L. L. 18. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki o kulturnem domu in delitvi premoženja Predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, dr. Miha Brejc je 22. maja 1996 sklical 18. redno sejo Občinskega I seje so po sprejetem dnevnem sveta. Po ugotovitvi sklepčnosti redu člani Občinskega sveta in sprejemu zapisnika prejšnje I najprej obravnavali poročilo o nadzornem pregledu sankcije kulturnega doma Domžale. G. Andrej Senica je kot predsednik Nadzornega odbora Občine Domžale in kot predsednik komisije za nadzorni pregled sankcije Kulturnega doma članom sveta predstavil poročilo o delu komisije, ki so ga člani sveta prejeli že v gradivu za prejšnjo sejo sveta. (Nadaljevanje na naslednji strani) zlorabiti in najhujša je zloraba največjih človeških dosežkov. Ni naključje, da je bila televizija desetletja idealna, strogo varovana in rezervirana »priž-nica« nekega sistema ... Poklon slovenskemu jeziku A vrnimo se k papeževemu obisku. Na brniškem letališču se je tisti petek popoldne na vratih letala pojavil mož v belem talarju, z nekoliko negotovim korakom, z roko, dvignjeno v pozdrav. Zlom kolka Spoštovani volilci OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE VAS OBVEŠČA, DA SO VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE V NEDELJO, 16. JUNIJA 1996. VSA VOLIŠČA BODO ODPRTA OD 7. DO 19.URE 2 /lamnik Domžale Svetniki o Kulturnem domu in delitvi premoženja Po obisku papeža (Nadaljevanje s prejšnje strani) Poljak poljublja grudo dežele, ki jo obišče in se na stara leta ob najbolj nabitem urniku uči slovenščine ... Če je za nas poljščina najtežji med slovanskimi jeziki, domnevam, da za Poljake nekaj podobnega velja za slovenščino. Sicer smo pa te dni zvedeli, da je kot krakovski nadškof na 2. vatikanskem koncilu sedel poleg našega nad-škova Jožefa Pogačnika, ki mu je pokazal naš verski list Družino; lepo urejevano glasilo ga je navdušilo in ga je odtlej vse do izvolitve za papeža prejemal in prebiral. Redkokdaj doživimo takšen poklon slovenskemu jeziku. Ali se spomnite, da bi nas bil Tito, ki je bil napol (po materi) Slovenec, kdaj uradno nagovoril v slovenščini? Ob našem suženjskem odnosu do angleščine - oglejmo si samo imena večine trgovin in lokalov po naših mestih in tudi že vaseh - bi morali zelo zares vzeti papeževo nagajivo pripombo, ki jo je naslovil na mlade v Postojni, ko so mu začeli peti »Happv birthdav to vou« (Vse dobro za rojstni dan). Rekel je: »Nisem vedel, da ste Amerikanci. Vedno sem mislil, da ste Slovenci...«. Moč besede, ne razkošje. Novinarka S. Partljič je v Delu zapisala: »Nima diamantne tiare, trojne krone, saj jo je že njegov predhodnik Pavel VI. leta 1964 prodal v Ameriko in podaril izkupiček za pomoč revežem. Še belo papeško čepico mu je kmalu po prihodu na brniško letališče - mimo protokola seveda - odpihnil nepredvidljiv veter...« Kljub temu je bilo okoli človeka, ki je kot nosilec določene funkcije edini na svetu in opravlja tako nepredstavljivo odgovorno delo, precej ceremonijala. To je neizogibno. Vendar to ni človek sijaja in razkošja, pač pa izžareva nena-rejeno prisrčnost in skromnost. Šele dan ali dva prej so spored tako prilagodili, da je mogel obiskati tudi Brezje, kar ni bilo predvideno. Pridružiti se je hotel nepreglednim množicam romarjev, ki so skozi stoletja romali tja gor, pa na Sveto in Ptujsko goro in pred Marijo prinašali svoje križe in veselje. Gotovo je slutil, s kakšno zaupno vero in s kolikimi molitvami in zahvalami so posvečeni ti kraji. Stožice so pomenile najprej pogled v zgodovino, utrditev v veri naših očetov, spomin na krivično povzročeno in pre- stano trpljenje. Brez treznega pogleda v preteklost ni mogoče graditi zdrave prihodnosti, brez priznanja in obžalovanja krivic ter prizadevanja za popravo je sprava samo puhla fraza. Za sedanjost pa velja: »Evangelij ni nikoli enkrat za vselej oznanjen, ampak se mora oznaniti vsaki generaciji na novo.« To je poslanstvo Cerkve: pomagati, da bi vsak človek srečal Kristusa in našel smisel življenja. Tudi besede o prihodnosti so bile polne upanja: »Prestopite z menoj prag upanja. Ne bojte se Kristusa.« »Korajža velja!« Najlepše in najprisrčnejše je bilo srečanje z otroki in mladino v Postojni. Neki tuj novinar je pripomnil: »Prepričan sem, da ni nihče v Sloveniji sposoben zbrati skupaj 50.000 mladih, kolikor jih je bilo tukaj.« Sem proti vsakemu češčenju osebnosti. Med štiriletnim bivanjem in študijem v Vatikanu sem videl mnogo sijajnih slovesnosti. Nezaupljiv sem do množičnega navdušenja, naj ima kakršenkoli predznak. A v Postojni je bilo vendar nekaj drugega. Na obrazih mladih sem bral doživetje, da kljub sebični, komolčarski, porabniški družbi, v kateri živimo, v mladih ni ugasnilo hrepenenje po občestvu in prijateljstvu. V ža-rečih očeh in obrazih je bilo brati slutnjo, da so poleg denarja, kariere in užitka še druge vrednote. »Papež vas ima rad! Korajža velja!« To nista bili poceni frazi. Nekje drugje je rekel mladim: »Od vas, mladi, veliko pričakujem in sem do vas zahteven, ker vem, da ste boljši, kot si ljudje o vas mislijo. Vem, da ste sposobni velikih stvari. Ker sem vaš prijatelj, sem zahteven. Kdor od vas nič ne zahteva in nič ne pričakuje, kdor govori, da ni razlike med dobrim in zlim, ni vaš prijatelj.« Natanko tu je razlika med dobrim pastirjem ter »roparji in volkovi, ki koljejo in ugonab-Ijajo«. V Mariboru se je papež poklonil svetništvu, tisti vsakdanji zvestobi in ljubezni, kar vse je plemenitilo našo tisočletno krščansko zgodovino. Svetniki -čeprav še niso uradno razglašeni s strani Cerkve - razodevajo, v čem so resnično človekovo junaštvo, veličina in njegov poklic. Ob papežu in njegovem obisku se bodo še kresala mnenja, kot so se že nekaj mesecev doslej. Gotovo ni bilo vse idealno. Bila so tudi pretiravanja in moteči prizori. Nekateri pa so že in bodo še skušali vse skupaj razcefrati in osmešiti, da bi pokazali, kako so sami »razsvetljeni« in vzvišeni nad čredo zapeljanih in naivnih ovc. Predvsem pa - bodimo realni - da bi utišali neki glas. Napovedovali so »tri sodne dneve« za Slovenijo in vse skupaj razlagali kot spreten manever Cerkve, da bi utrdila svoj vpliv. Razumem, da je nekaj najbolj bolečega na tem svetu gledati veselje, upanje in srečo ljudi, pri tem pa vedeti, da ne spadaš mednje. Zame je to predokus pekla. BOGDAN DOLENC (Nadaljevanje s prve strani) V poročilu je Nadzorni odbor opisal svoje delo pri izvajanju nadzornega pregleda in svoje zaključne ugotovitve. Za nadzorni pregled se je Nadzorni odbor odločil na osnovi sklepa 11. seje Občinskega sveta. V poročilu je Nadzorni odbor navedel vire informacij, ki jih je uporabljal pri pregledu,osnovne podatke o predmetu nadzora, sodelujoče pri organizaciji in tehnični izvedbi sanacije, delo gradbenega odbora, kronološki opis sanacije in na koncu ugotovitve Nadzornega odbora v 12. točkah. Razprava o poročilu je bila dolga. Prva se je nanj odzvala ga. Cveta Zalokar-Oražem kot predsednica gradbenega odbora, ki je članom odbora pripravil pisno mnenje in stališče v zvezi s poročilom o nadzornem pregledu Nadzornega odbora. Nanašata se na delo Gradbenega odbora v zadnjem letu (od marca 1995)Ga. Cveta Zalokar-Oražem je dodatno predstavila nekatera nestrinja-nja z ugotovitvami Nadzornega odbora. V nadaljevanju razprave so člani sveta razpravljali predvsem o zadnji točki ugotovitev Nadzornega odbora, ki ugotavlja, da poraba družbenih sredstev od pričetka leta 1988 pa do jeseni leta 1995 in januarja 1996 ni bila smotrna, in da so bili oškodovani družbeni in občinski interesi. Ker se člani sveta niso mogli sporazumeti ali je ugotovitev točna ali ne, so po predlogu g. Jurija Berlota in predhodno g. Jožeta Leniča člani sveta prekinili razpravo o poročilu ter podprli predlog, da računsko sodišče ugotovi morebitne bistvene nepravilnosti pri obnovi Kulturnega doma Domžale. G. Jurij Berlot je kot predsednik Komisije za pripravo delitvene bilance članom Občinskega sveta predstavil predloge sklepov delitve premoženja bivše občine Domžale med novonastale občine Domžale, Lukovico in Moravče. Predlagani sklepi so rezultat usklajevanj, ki so jih predstavniki komisije imeli s predstavniki komisij drugih občin in delovnega sestanka med predsedniki občinskih svetov, županov in predsedniki komisij. Po tem predlogu bi Domžalam po splošnem ključu pripadal delež premoženja v višini 62% s tem, da so v nadaljevanju določeni kriteriji za delitev posameznih segmentov premoženja. Pred glasovanjem o predlaganih sklepih pa je županja predlagala prekinitev razprave do naslednje seje občinskega sveta, kar so člani sveta sprejeli. Na prejšnji seji je Občinski svet sprejel proračun za leto 1996. Po Odloku o proračunu morajo biti člani sveta vsako tromesečje seznanjeni z realizacijo proračuna Občine Domžale. Brez razprave (predhodno je poročilo obravnaval že Odbor za finance) so člani poročilo sprejeli. Soglasno so člani občinskega sveta sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta otoka V-7 He-lios Količevo, o katerem so člani občinskega sveta že na prejšnjih sejah veliko razpravljali. S sklepi v mesecu marcu je občinski svet sklenil, da se na območje zazidalnega načrta umesti sakralni objekt, izvzame pa se sežigalnica, kar je predlagatelj ob predložitvi odloka .\<.6pfeiem.tudj.;*j»,»^Yal-.~.^ • V drugi obravnavi je bil Odlok o zimski službi, ki so ga člani sveta soglasno sprejeli. S tem odlokom urejajo organizacijo in izvajajo zimsko službo. S sklepom je bil v 30-dnevno javno razgrnitev posredovan tudi osnutek ureditvenega načrta D20 nad športnim parkom, ki si ga lahko zainteresirani ogledajo v prostorih občine Domžale. V prvo obravnavo je bil članom sveta posredovan Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Domžale. Z njim se določajo dejavnosti, ki so gospodarske javne službe in ureja način njihovega opravljanja. Po sklepu sveta je odlok prime- ren za nadaljnjo obravnavo, od predlagatelja pa se pričakuje, da bo odlok v drugi obravnavi že na naslednji seji Občinskega sveta. Tudi odlok o koncesiji za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe »Dimnikarstvo« je bil prvič obravnavan. S sklepom so odlok posredovali v 30-dnevno javno obravnavo, ki jo vodi oddelek za gospodarske javne službe, kjer je tudi na voljo zainteresiranim za posredovanje pripomb. V 30-dnevno javno obravnavo je bil posredovan Odlok o komunalnih taksah v Občini Domžale, ki določa, za katere predmete in storitve se te takse plačujejo. Odlok občina sicer ima že od leta 1971, vendar se od takrat ni spreminjal in je zato zastaral. Pred prekinitvijo seje pa člani sveta niso izglasovali predlaganega Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje in njihova priklopna vozila ter specialna vozila komunalnih organizacij. V nadaljevanju seje, ki bo V ponedeljek, 27. maja, bodo člani sveta med drugim razpravljali še o poslovanju javnih zavodov v letu 1995, pogodbi o izvajanju enotne potniške vozovnice, poročilu o športni dejavnosti ,.. L. L. Epigram Zrcalo časa Petdeset so let učili sovražiti, papež pa nam je prinesel mir. Lepše je (za silo vsaj) ljubiti, kot stvarjati: buržuje-revščino-prepir. FRANCE CERAR Nekaj o amandmajih oz. sklepih, sprejetih ob sprejemu proračuna občine Domžale za leto 1996 Proračun Občine Domžale je bil sprejet na 17. seji Občinskega sveta 17. aprila 1996. Ob sprejemu so bili na seji Občinskega sveta v razpravo in glasovanje predlagani nekateri amandmaji in sklepi. Postavka »Sanacija kanalizacije Novi Trzin« je bila na predlog g. Antona Peršaka preimenovana v postavko »Investicije in intervencijsko vzdrževanje KS Trzin«. Obenem je na predlog predlagatelja Občinski svet sprejel sklep, da županja namen porabe sredstev iz te postavke določi v sodelovanju s Svetom krajevne skupnosti Trzin in Skladom stavbnih zemljišč Občine Domžale do prvega rebalansa proračuna občine. Na predlog g. Vinka Okršlarja so za asfaltiranje cest v Studi zagotovili dodatnih 2 MIO SIT (za enak znesek se je s tem zmanjšala postavka ekspropriacija cest), na predlog g. Marjana Cenclja pa se je za strojni kožek v strojni skupnosti namenilo prav tako 2 MIO SIT (sredstva se zagotovijo z zmanjšanjem sredstev iz proračunske rezerve). Gospa Majda Pučnik Rudi je v imenu svetniških skupin SDS, SKD, SLS, Zeleni, Lista obrtnikov-podjetnikov, SNS, DS predlagala povečanje postavke Odpravljanje arhitektonskih ovir za invalide na 2 MIO SIT, kar je občinski svet sprejel (s tem se je zmanjšal znesek na postavki ekspropriacija cest). Na predlog g. dr. Mihe Brejca je Občinski svet sprejel sklep, s katerim občina Domžale podpira novo zaposlitev pedagoga-psihologa v Osnovni šoli Roje. Sredstva za ta namen bo občina Domžale zagotovila z rebalansom proračuna Občine Domžale po predhodnem soglasju o zagotavljanju sredstev od drugih občin. Občinski svet pa ni podprl amandmaja g. Toneta Dragarja, da se Sanaciji kulturnega doma Domžale odvzame 10 MIO SIT, s tem da se 5 MIO SIT nameni redni dejavnosti KS in ostalih 5 MIO SIT občinskemu programu za ohranjanje kulturne dediščine. še pred glasovanjem o sprejetih amandmajih je ga. županja z občinsko upravo sprejela amandma g. Franca Reiterja za vzdrževalna dela cerkve v Trzinu v višini 2,5 MIO SIT (sredstva bodo zagotovili s povečanjem postavke. Sredstva za ohranjanje kulturne dediščine), ter g. Franca Herleta, s katerim se je sponzoriral obisk papeža v Sloveniji v višini 500.000 SIT (sredstva bodo zagotovili s povečanjem postavke Sodelovanje z drugimi občinami, jubileji, pokroviteljstvo, sponzorstvo). L. L. Nadškof dr. Alojzij Šuštar v Ihanu V ihanski župnijski cerkvi, posvečeni sv. Juriju, so župljani po štirih letih 1. maja slovesno praznovali velik praznik. Zakramente sv. birme je 89 vero-ukarjem od 5. do 8. razreda veroučne šole podelil gospod nadškof in ljubljanski metropolit, dr. Alojzij Šuštar. Po tem pomembnem verskem dogodku se je gospod nadškof s spremstvom odpeljal na Tabor, kjer si je ogledal edino cerkev na Slovenskem, ki je posvečena sv. Kuni- gundi. O zgodovini in obnovi (tri leta) cerkve je navzočim spregovoril ihanski gospod župnik Franc Zaplata. Leta 1990 je obnovljeno cerkev na prvo oktobrsko nedeljo blagoslovil beograjski nadškof Franc Perko. Po ogledu pa je g. nadškof Alojzij Šuštar v Selu pri Ihanu obiskal Terezijo Hribar, eno izmed naših najstarejših občank. Gospo Terezijo Hribar je gospodu Šuštarju najprej v pogovoru z njo predstavil ihanski župnik Zaplata, nato pa se je z njo zaklepetal še cenjeni gost, ki ji je v spomin na njuno srečanje podaril rožni venec. Ko je gospa Terezija sprejela nadško-fovo darilce, je najprej rekla, da že ima rožni venec. Ob tem so se vsi domači in gostje prisrčno nasmejali. Njene domače in preproste besede so seveda izvabile nasmeh tudi gospodu Alojziju Šuštarju. ^ BOGDAN OSOLIN Domžale /lamnik 3 ALI VEMO? Kam gremo po vozniško dovoljenje Od leta 1991 se je v naši državi marsikaj spremenilo. Malo je generacij, ki doživijo tako korenite družbene spremembe kot naša, ki sta jo zaznamovali osamosvojitev Slovenije in preobrazba celotnega družbenega sistema. Sprememb je toliko, da jih komaj dohajamo. Novi zakoni nastajajo kot po tekočem traku. Največ sprememb je na področju javne uprave Do sprememb prihaja na vseh področjih. Eno izmed področij, na katerih je sprememb največ, pa je področje sistema javne uprave. Slovenija se je iz enopartijske socialistične države s skupščinskim sistemom oblasti spremenila v demokratično parlamentarno republiko. Nekdanjo tridomno skupščino je zamenjal enodomni parlament - Državni zbor. Namesto izvršnega sveta imamo vlado. Nekdanjih sekretariatov in komitejev ni več - namesto njih so nastala ministrstva. Končno - stare socialistične občine (komune) so zamenjale nove lokalne skupnosti, o čemer smo v tej rubriki največ pisali. Nove občine se bistveno razlikujejo od starih, ki so delovale bolj kot podaljšana roka državne uprave ali kot država v malem. Tako kot republika so imele svoje skupščine (te so bile celo sestavljene iz dveh domov), svoje »vlade« (izvršne svete«) in upravne organe. Takšne občine so bile funkcionalno sposobne izvajati predvsem državno oblast »na terenu«, niso pa bile sposobne upravljati lokalnih zadev, kar je bistvo lokalne samouprave. Kako je organizirana oblast? Oblast je v vsaki državi organizirana tako, da različni organi sprejemajo zakone (zakonodajna oblast), jih izvršujejo (izvršilna ali upravna oblast) in razsojajo v sporih (sodna oblast). Izvršna oblast (državna uprava) je zadolžena predvsem za izvrševanje odločitev, ki jih sprejme zakonodajalec (zlasti zakonov). Pri nas to funkcijo opravljajo vlada in ministrstva, ki sestavljajo državno upravo v ožjem smislu. Vendar pa so številne naloge povezane z izvrševanjem zakonov, po svoji naravi takšne, da jih ministrstva ne morejo opraviti sama, saj so preveč oddaljena od ljudi in terena. Gre za naloge, ki jih je potrebno izvrševati v neposrednem stiku z ljudmi ali terenom. Takšne naloge so npr. izdajanje vozniških, prometnih in drugih dovoljenj, potrdil, vodenje evidenc, geodetske meritve, carinski pregledi in inšpekcijski nadzor. Jasno je, da ljudje iz vse države ne bodo hodili po potne liste ali osebne izkaznice v Ljubljano. Zato je potrebno državno upravo organizirati tako, da pokrije celoten teritorij države. Državna uprava se mora približati človeku in terenu. Kako dekoncentrirati državne funkcije? Državne funkcije je potrebno, kot pravimo, dekoncentrirati. To pa je mogoče izvesti na več načinov. Prvi način je, da se celotna država razdeli na t. i. splošne upravne enote. V vsaki organizirajo upravni organ, v katerem izvajajo vse naloge državne uprave, ki so po naravi »terenske« - od policijskega dela do izdajanja različnih dovoljenj. Druga možnost so t. i. posebne upravne enote, ki pomenijo teritorializacijo države za posamezna upravna področja. Temu modelu je podoben tretji - tako imenovani sistem izpostav, v katerem vsako ministrstvo samo poskrbi za teritorialno pokritost države pri izvajanju nalog s svojega delovnega področja. Ministrstva sama ustanovijo svoje izpostave, vsako »po svoji logiki«. Četrta možnost pa je, da država izkoristi obstoj lokalnih skupnosti in nanje prenese določene naloge državne uprave, ki jih lokalne skupnosti potem izvajajo kot prenesene naloge pod skrbnim nadzorom države. Do konca leta 1994 smo po osebno izkaznico hodili »na občino« V Sloveniji so večino dekon-centriranih funkcij državne uprave do konca leta 1994 izvajale občine, ki so, kot rečeno, v veliki meri delovale kot država na prvi stopnji. Le nekatera področja so bila organizirana drugaže - npr. javna uprava (policija) in davčna služba (pred leti pa je bila tudi ta občinska). Tako smo po vozniško dovoljenje, osebno izkaznico, potrdilo o stalnem prebivališču ali izpisek iz matične knjige hodili »na občino«. Te naloge so izvajali občinski upravni organi. Ko so nastale nove občine, je morala država prevzeti svoje funkcije, saj naj bi se nove občine ne obremenjevale več z državnimi zadevami, kot so potni listi ali gradbena dovoljenja. Tako so na sedežih starih občin nastale upravne enote, ki so prevzele številne dekoncentrirane državne naloge - vse razen nalog geodetske službe in inšpekcijskega nadzora in upravnih nalog na področju obrambe. Upravna enota tako izvaja naloge na področju upravnih notranjih zadev (vozniška in prometna dovoljenja, register prebivalstva, osebne izkaznice, matične knjige, tujska problematika, društva, orožje itd.), okolja in prostora (lokacijska in gradbena dovoljenja), gospodarskih dejavnosti (izdajanje dovoljenj za opravljanje različnih dejavnosti), negospodarskih dejavnosti in obče uprave. Na vseh teh področjih upravna enota predvsem vodi upravni postopek (izdaja različna dovoljenja), vodi evidence in izdaja potrdila - skratka, opravlja naloge, pri katerih se srečuje z. ljudmi. Državljani imamo z državo največ opravka ravno preko upravne enote, ki pri izvrševanju zakonov odloča o naših pravicah in obveznostih. Po osebno izkaznico torej ne gremo več »na občino«,' temveč na upravno enoto, ki je organizacijska oblika državne uprave. Delo upravnih enot nadzoruje in usmerja ministrstvo Upravna enota je hierarhično vezana na ministrstva. Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje in usmerja delo upravnih enot. Upravno enoto vodi načelnik, ki ga imenuje vlada na predlog ministra za notranje zadeve po predhodno pridobljenem mnenju občin, ki pa ni zavezujoče. Upravna enota torej ni demokratično iz- voljeni organ lokalne samouprave, temveč »od zgoraj postavljeni« organ državne uprave. Upravna enota je notranje strukturirana na notranje organizacijske enote po področjih (upravne notranje zadeve, okolje in prostor, gospodarske dejavnosti itd.). Vsako notranjo organizacijsko enoto vodi vodja, ki ga (zanimivo!) ne imenuje načelnik, temveč vlada na predlog resornega ministra. Kam gremo pa po kopijo iz zemljiškega katastra? Na nekaterih upravnih področjih je državna uprava teritorialno organizirana preko izpostav (ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi. To že od prej velja za davčno službo, od 1. 1. 1995 pa za tista področja, za katera je Zakon o upravi predvidel, da jih prevzamejo »neposred.no ministrstva«. Sistem izpostave je uveden na področju carinske službe (carinarnice), geodetske službe, upravnih nalog na področju obrambe (vodenje evidence vojaških obveznikov, naborne zadeve itd.) in inšpek- cijskega nadzora. Po kopijo iz zemljiškega katastra torej ne gremo ne na občino ne na upravno enoto, temveč na izpostavo Geodetske uprave, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Z odločbami o odmeri dohodnine nas v teh dneh razveseljuje izpostava Republiške uprave za javne prihodke, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. In tako da-Ije. Upravne enote izvajajo vse te naloge v glavnem z istimi ljudmi in v istih prostorih, kot so jih stare občine, tako da se za zaposlene in za stranke ni kaj dosti spremenilo. Spremenila so se le razmerja znotraj upravnega sistema. Izvajalci državnih nalog na terenu niso več odgovorni občinskim organom, temveč so odgovorni »navzgor«. Občinam, ki so bile ustanovljene na sedežu starih občin, so upravne enote pustile le majhen del kadrov. Nove občine (tiste, ki niso nastale na sedežu starih) pa seveda v začetku niso imele ne ljudi ne prostorov za svoje delo. Država je zase dobro poskrbela, za občine pa malo slabše. D. B. Zadnja točka Kar devet vprašanj in za nameček še eno zahtevo so na 17. seji Občinskega sveta 17. aprila 1996 zastavne svetniške skupine SLS, SKD in SDS Občinski upravi v zvezi z odobritvijo posojil nekaterim podjetjem v občini Domžale. Svetniki so namreč za to izvedeli šele pri obravnavi zaključnega računa za leto 1995 na 16. seji, ko je Franc Gerbec (ZLSD) predlagal sklep, da županja pridobi mnenje Ministrstva za finance, ali je sploh primerno začasno posojanje finančnih sredstev podjetjem in drugim pravnim osebam, ki niso banke. Sklep so svetniki Občinskega sveta z večino glasov tudi sprejeli. Odgovore je pripravil Zoran Kramžar, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo. 1. Posojanje proračunskih sredstev je zakonito. 2. O dajanju posojil je odločala županja po dogovoru z načelnikom Oddelka za finance in gospodarstvo. 3. Posojilne pogoje je določala županja v dogovoru z načelnikom Oddelka za finance in gospodarstvo. 4. Posojilni pogoji so bili za vse enaki. 5. Posojilojemalci niso bili obveščeni o možnostih pridobitve posojil, ampak so se individualno obračali na občino s prošnjami za kredit. 6. Noben posojilojemalec ni bil zavrnjen. 7. V letu 1995 je bilo odobreno: Datum Posojilo- Višina Obrestna Rok odobritve jemalec posojila mera odplačila 21.3.1995 TEN-TEN 1,000.000,00 R+7% 13.12.1995 11.5.1995 Gallus-Carnolius 2,000.000,00 R+7% (podaljš.) 31. 5.1996 15.6.1995 Nagelj, d.o.o. 1,500.000,00 R+7% 16. 2.1996 26.6.1995 LIP Radomlje 6,000.000,00 R+7% 18. 9.1995 12.7.1995 AS Domžale 5,000.000,00 R+7% 8. 9.1995 8.8.1995 KARO, d.o.o. 2,000.000,00 R+7% 6.10.1995 8. Sorodstvenih vezi med posojilojemalci in posojilodajalci ni. 9. Posojila so vsa vrnjena (z obrestmi vred), razen 2,0 mio SIT podjetja GALLUS CARNIOLIUS, ki je bilo podaljšano do 31. 5. 1996. 10. Posojila so bila zavarovana z bianco akceptnimi nalogi. Svetnik Janez Slovnik (SNS) iz Dragomlja ugotavlja, da je trenutno stanje cest v njihovi KS obupno, tako asfaltnih delov kot makadamskih bankin. V lanskem letu je namreč ob zapori ceste skozi Podgorico potekal neuradni obvoz po lokalnih cestah njihove krajevne skupnosti, zato jim je investitor - Družba za državne ceste (DARS) priznala odškodnino (nakazana na Občino Domžale) za »poškodbe« njihovih cest. Svetnik Občinskega sveta tudi ugotavlja, da je bila realizacija sanacije le delna (sanacija bankin), zato še meni, da je potrebna temeljita sanacija, in sicer iz naslova pridobljenih sredstev DARS-a. V zvezi s tem ga zanima več stvari: koliko denarja je DARS namenil za sanacijo cest v njihovi krajevni skupnosti, koliko sredstev je občina namenila iz omenjenega naslova in ali so bila sredstva za sanacijo nakazana samo za dele cest v občini ali v celotni dolžini. Občinski svetnik Vinko Okr-šlar (SKD) pa predlaga, da se ukine plačevanje (kar po njegovem mnenju spodbuja odlaganje odpadkov na črno) odvoza večjih odpadkov na odlagališče v Dob, saj se tudi letno pobiranje kosovnih odpadkov po do- movih ne zaračunava posebej. To seveda ne bi veljalo za krajane (podjetja) iz drugih občin, ki niso uporabniki dobskega odlagališča odpadkov. (Do kdaj še?) Občinski svet Občine Domžale je na zadnji seji tudi ugotavljal, da Domžalske novice objavljajo pamflete, ki jih podpisujejo razni Cefizlji, in v njih skrajno primitivno in žaljivo ocenjujejo delo svetnikov. Občinski svetniki so izrazili ogorčen protest proti takemu načinu pisanja, ki je v popolnem nasprotju z doseženo civilizacijsko stopnjo današnjega sveta. Nerazumljivo se jim je zdelo, da se je v lanskem letu za tako pisanje iz občinskega proračuna namenilo 100.000 SIT hkrati pa so zahtevali, naj Domžalskih novic ne financirajo več iz občinskega proračuna. Zaradi dejstva, da je bila pomembna občinska prireditev ob odprtju Centra za mlade ob neprimernem času (11. ura v petek) in se je zato marsikateri občan ali Svetnik domžalske občine ni mogel udeležiti, je na seji sveta protestiral svetnik Bogdan Osolin (SDK). Predlagal je, da se prireditve občinskega pomena skličejo v bolj primernem času (popoldanskih urah). Pomočnik odgovorne urednice Odsevi... »Če gosta najprej vabiš v hišo, potem pa sosedom in bližnji okolici razlagaš, kako te bo ta obisk drago stal, je milo rečeno nekulturno, da ne rečem kaj drugega,« mi je nekaj dni pred papeževim obiskom dejala znanka. Ni kaj, tudi v tem primeru je slovenska oblast pokazala slab okus. Ko je papež lansko leto potrdil svoj obisk v Sloveniji, je vse kazalo, da so se pristojni dogovorili o vseh bistvenih stvareh, torej tudi o finančni plati obiska. Toda ne. Nenadoma je v finančni konstrukciji zazijala precejšnja luknja, ki je država ni hotela pokriti, Cerkev pa ni imela denarja. Spet so se izkazali številni posamezniki in na vseh koncih in krajih izprosili denar za pokritje najnujnejših stroškov papeževega obiska. Tudi občina Domžale je bila med tistimi, ki je razumela pomen papeževega obiska in je primaknila primeren delež sredstev. Pa ni ostalo le pri denarju. V tedniku upadajočega pomena in naklade je bil papež predstavljen kot strelna tarča, podobna pa je bila tudi naslovnica mladih LDS-ovcev iz Ptuja, ki sov svojem glasilu »Podložnik« natresli vrsto besednih in slikovnih ogabnosti. V Ljubljani so se pred papeževim obiskom pojavili na nekaterih javnih mestih sramotilni napisi, ki so pričali o izjemno nizki človeški ravni piscev. Celo v sobotnem Delu je znano partijsko pero skrajno žaljivo pisalo o papeževem obisku. Očitno so pozabili, da v našo državo, na naše povabilo, ne prihaja le sveti oče, ampak tudi državni poglavar. Če ne zaradi drugega, vsaj zaradi minimalne dostojnosti bi se morali vzdržati in svoje umazanije pustiti tam, kjer so nastale - v njih samih. Kljub vsemu je papež prišel in stotisočglave množice Slovencev in Slovenk, vernih in drugih, so ga navdušeno počastile. Seveda se je v neposredno bližino svetega očeta skušala zgnesti kar največja množica tistih, za katere je bila vera še včeraj opij ljudstva, ob papeževem obisku pa so se križali in peli svete pesmi. Ne obsojajmo jih preveč, v jeseni jih čakajo namreč volitve, zato naj verniki vidijo, da jih sveti oče, njih in predvsem njih, najbolj k srcu vzame. Toda spet so se zmotili. Ko je papež govoril, ni gledal predsednika republike in njegovih somišljenikov, ni gledal vladnih mož in njihovih podrepnikov. Gledal je tja daleč v množico in njegov obraz je povedal vse. Rad ima ljudi, verjame v dobroto in pravičnost... in odpušča. Pa ni ostalo le pri pogledu. Povsem jasno nas je opozoril, da komunističnega totalitarizma ne sme zamenjati grobi liberalizem. Očitno sveti oče zelo dobro pozna razmere v Sloveniji. Vsi, ki smo se udeležili teh slovesnosti ali pa jih spremljali po televiziji, smo lahko videli, kako tekoče se je vse skupaj odvijalo, brez naglice ali prisile. Verni in drugi so se želeli dotakniti dobrega človeka ali pa se mu vsaj približati. Kdo bo morda dejal, da pretiravam, toda ko smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali iz Doba v Stožice, ves čas svečanosti in pri povratku domov, nisem opazila nobenih zapletov, nobenih zlih besed ni bilo slišati. Bilo pa je veliko veselih obrazov. Tudi policija se je dobro odrezala. Ko sem razmišljala o množicah ljudi, ki so hotele videti papeža, zlasti več kot petdeset tisoč mladih v Postojni, mi je prišlo na misel, da ljudi najbrž ne žene le vera in morda radovednost, ampak papeževa neizmerna človeška toplina in njegova neomajna vera v človeka. Kaj bi dali naši oblastniki, če bi vsaj pol odstotka od teh množic, ki so počastile papeža, prišlo na njihove javne shode. Na Kacinovo in Leničevo »večernico« na Viru je na primer prišlo menda le osemnajst poslušalcev. No, pa smo že pri domačih temah. Prej sem omenila umazanije, ki so jih zapisali v časopisih in na zidovih javnih zgradb. Naše javno in tudi zasebno življenje je žal pogosto tarča nekulturnih izpadov in podobnih ravnanj posameznikov. Tudi sama sem nemalokrat deležna zelo grobih napadov. Saj se ne pritožujem, ampak presenetilo me pa vendarle je, ko sem pred dnevi prejela anonimno pismo, polno žaljivih in skrajno nedostojnih besed. Ko sem besedilo pokazala članom uredniškega odbora, je eden dejal, da se ob branju tega papirja človeku usta umažejo. Nekdo je pripomnil, da je način pisanja podoben tistemu v Domžalskih novicah, tretji pa je dodal, da se nekateri pač ne morejo sprijazniti z dejstvom, da nimajo več monopola v javnem življenju v Domžalah. Kakorkoli že, ljudje, ki pišejo anonimna pisma, jih verjetno pišejo zato, ker v njih ni ne človeške kulture ne poguma. So ljudje obrobja slovenskega kulturnega občestva. In tam bodo tudi ostali. DADA /lamnik Domžale Socialdemokrati Slovenije smo za neposredne in poštene volitve Socialdemokrati Slovenije mesec pred rokom zbrali več kot 43000 podpisov. Socialdemokrati Slovenije smo 23. 4. 1996 pričeli zbirati podpise državljank in državljanov Slovenije za neposredne in poštene volitve in odpoklic poslanca. Čeprav je bilo podpisovanje precej zakomplicira-no, vsak podpis je moral biti overjen pred delavcem upravne enote, smo v treh tednih zbiranja podpisov zbrali že več kot polovico leten. čil datuma za začetek zbiranja, ampak je na nek način našo pobudo »zamrznil«, smo se obrnili na ustavno sodišče, ki je sklenilo, da se ustavna pritožba sprejme. Da bi onemogočili prizadevanje SDS za neposredne in poštene volitve, je Državni svet zahteval razpis referenduma o spremembah volilne zakonodaje, po kateri bi 44 poslancev volili po večinskem in 44 po proporcionalnem sistemu. Ne dolgo zatem je skupina 35 poslancev vložila svojo pobudo, ki pa je bila Za kratko izjavo smo zaprosili tudi podpredsednika SDS, dr. Miho Brejca zahteva 40.000 volivcev. Tega ne more spremeniti nihče v državi, kajti gre za ustavno določbo. Pričakujem, da bo državni zbor spoštoval ustavo, pravočasno razpisal referendum in prepričan sem, da bo večina volivk in volivcev na njem podprla večinski volilni sistem in s tem omogočila, da bo vsak volivec vedel, kdo je njegova poslanka oziroma poslanec. Doslej še nobeni politični stranki ni uspelo zbrati 40.000 overjenih podpisov. Kakšen je vaš komentar k temu in kaj pričakujete? Več kot 43.000 volivk in volivcev iz vse Slovenije, od najmanjšega do največjega kraja v Sloveniji, je podprlo zahtevo SDS za zakonodajni referendum, po katerem naj bi volili konkretno osebo, ne pa stranke. Po 90. členu slovenske ustave V Domžalah smo zbrali več kot tisoč podpisov mora državni zbor razpisati zakonodajni referendum, če ga Da bodo bralci Slamnika kar najbolje seznanjeni s potekom dogodkov v zadnjih treh mesecih, naj na kratko povemo, da smo Socialdemokrati Slovenije v začetku marca predsednika državnega zbora obvestili o pobudi zbiranja podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ker predsednik Dz ni dolo- napisana na hitro, strokovno pomanjkljivo in z nejasnim ter zavajajočim besedilom referendumskega vprašanja. Prva in tretja alinea referendumskega vprašanja poslancev sta v očitnem nasprotju, saj prva določa »neposreden vpliv volivcev na izbiro poslancev«, tretja pa »sorazmerno zastopanost političnih in- teresov v državnem zboru, na podlagi katere je število mandatov sorazmerno številu osvojenih glasov«. V sorazmernem (proporci- SDS SocialDemokrati Slovenije onalnem) volilnem sistemu, ki je določen s tretjo alineo, dobi mandate zmeraj polftična stranka oziroma lista. Neposrednega vpliva volivca torej ni. Po predlaganem sistemu skupine 35 poslancev vladnih in provladnih strank bodo tudi v prihodnje nekateri volilni okraji imeli v parlamentu po tri poslance, nekateri pa nobenega. Predlagani sistem 35 poslancev nadalje omogoča, da bo tudi v prihodnje lahko v parlament izvoljen kandidat, ki bo dobil samo nekaj odstotkov glasov, l«ndidat, ki bo prejel nekajkrat več glasov, pa bo ostal zunaj parlamenta. In zakaj smo se Socialdemokrati Slovenije odločili, da gremo v zbiranje podpisov? Zato, ker smo spoznali, da moramo doseči spremembo volilnega sistema ter Slovenkam in Slovencem omogočiti volitve ljudi namesto strank, izvolitev enega poslanca iz vsakega volil- SDS ORGANIZIRALA PREDAVANJE MARJANA VIDMARJA Poti in stranpoti lastninjenja Socialdemokratska stranka je v aprilu v dvorani kulturnega doma na Močilniku v Dobu organizirala predavanje Marjana Vidmarja z naslovom Poti in stranpoti lastninjenja. To je nadaljevanje predavanj, ki jih organizirajo stranke slovenske pomladi v Dobu vsak zadnji petek v mesecu. Svoje predavanje je g. Vidmar razdelil na tri obdobja: 1. obdobje od aprila 1990 do oktobra 1991, ko je nastopila samostojnost in neodvisnost RS; 2. obdobje od oktobra 1991 do dec. 1992, ko je po volitvah vladno krmilo prevzela koalicija LDS, Združene liste in krščanskih demokratov; 3. obdobje od decembra 1992 do današnjega časa, ko še vlada nenaravna koalicija Neokomunistov in Krščanskih demokratov. V prvem obdobju je bila Slovenija še del takratne SFR| in vsa pomembnejša gospodarska zakonodaja se je sprejemala v Beogradu. Klub izvedenim volitvam, ki naj bi zagotovile prehod v demokratično ureditev in tržno gospodarstvo, je bilo gospodarsko življenje še vedno pod vplivom politike iz komunističnih časov in tudi pravni sistem ni omogočal razvoja v smeri vestnega in poštenega podjetništva. Pomembnejši zakoni in predpisi so bili iz časov Kardeljevega samoupravnega socializma in kasnejših časov, Markovičevega avanturizma (Zakon o podjetjih, družbenem kapitalu, bankah, finančnem poslovanju, trgu vrednostnih papirjev, računovodstvu itd.). Zakonodaja je omogočala prestrukturiranje takratnih organizacij združenega dela v razne oblike povezanih, odvisnih in by pass podjetij s ciljem, da se tedanje družbeno premoženje prelije v zasebne roke posameznikov, ki so imeli oblast in moč v prejšnjem komunističnem režimu. Pri tem pa so delavci izgubili vse pravice in delovna mesta. Podatek o preko 130.000 brezposelnih delavcih je za našo državo grozljiva številka. V drugem obdobju stopijo v veljavo osamosvojitveni zakoni s področja bančništva, deviznega poslovanja, kreditnih poslov s tujino in carin. Monetarno oblast prevzame Banka Slovenije. Nepoštenje zmaga nad poštenjem, nemorala nad moralo. Z razpadom Demosa prevzame iniciativo LDS in njena podjetniška srenja. Sprejeta sanacija bančnega sistema pod vodstvom LDS je na eni strani okrepila finančno moč starih političnih struktur, na drugi strani pa je omogočila, da je skoraj dve milijardi dolarjev bančnih terjatev izginilo iz bilanc bank v sanaciji v druge finančne okvire. Oblast ima tisti, ki obvladuje finance in ima premoženje. Za tretje obdobje je značilno, da je nova vladna koalicija pod taktirko LDS nadaljevala že začrtano politiko, ki omogoča bogatenje manjšine in siromašenje velike večine slovenskega naroda. Da vladajoči koaliciji ni nič za zaščito slovenske zemlje, je pokazala s predlagano spremembo 68. člena Ustave, ki dovoljuje tujcem pridobitev zemljišč. Tudi dobički iz finančnih poslov so pri nas neobdavčeni, medtem ko razviti svet ravno te posle najbolj obdavčuje. Divje lastninjenje, programirani stečaji in druge oblike lastninskih in finančnih mal-verzacij imajo za posledico siromašenje velike večine slovenskega naroda, na drugi strani pa privilegirani manjšini zagotavljajo bogastvo. Ko bo celoten družbeni kapital v rokah vladajoče kaste, se bo zakonodajna, izvršilna in sodna oblast spremenila in zaščitila omenjeni kapital privilegi-rancev. Kapital, ki je pripadal vsem našim državljanom, pa obstoječa oblast ni hotela zaščititi in urediti tako, da bi služil blaginji slovenskega naroda. Za konec je povedal, da le ni vse tako pesimistično, saj določeni vzvodi oblasti zagotavljajo razvoj k pravni in socialni državi, samo oblast si je potrebno priboriti. Ta naloga pa nas čaka v jeseni, ko bodo državnozborske volitve. Na koncu je Vidmar odgovarjal še na vprašanja obiskovalcev. Naslednje srečanje bo pripravila SLS, ko bo predstavitev kandidatov za volitve v KS. R. K. Občinski odbor Združene liste Domžale Del udeležencev okrogle mize, ki jo je Območni odbor ZLSD pripravil v Jaršah. - Foto: Lipovšek Domžalska organizacija ZLSD je prvo majsko sejo namenila pripravam na volitve v svete krajevnih skupnosti. Člani stranke so v pogovorih z občani ugotovili dvoje: prebivalci si želijo večjega vpliva na dogajanje v neposredni okolici, zato od volitev pričakujejo in zahtevajo veliko; menijo, da je skrajni čas obrniti pozornost od državne politike (kjer je, ima posameznik šibko moč vplivati, pa še to le na vsaka štiri leta) na lokalno, kjer se zagotavljajo konkretne zadeve. Dogovorili so se tudi za dežurstvo v prostorih stranke na Ljubljanski 70 v Domžalah. Vse simpati-zerje in člane obveščajo, da so uradne ure vsak ponedeljek od 1 7. do 19. ure; lahko se oglasijo tudi po telefonu 721-316. RDEČI KRIŽ nega okraja, izvolitev dveh poslancev Slovencev po svetu in uveljavitev osebne odgovornosti poslan- Socialdemokrati Slovenije z zbranimi podpisi državljank ije smo Ijank in državljanov Slovenije, ki jih je krepko čez 43.000 (zbrali smo jih mesec dni pred določenim rokom), dokazali, da ljudje hočejo spremembe, da hočejo neposredne in poštene volitve, skratka, da podpirajo naša prizadevanja za večinski volilni sistem. ROMAN KURMANŠEK ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Za uspešne volitve v krajevnih skupnostih Aprilsko sejo območnega odbora ZLSD je po okrevanju spet vodil predsednik Franci Cerbec. Največ časa so člani odbora, ki predstavljajo občinske organizacije ZLSD Moravče, Mengeš, Lukovica in Domžale, namenili volitvam v nove organe krajevnih skupnosti. Temeljno načelo je bilo, da bo Združena lista predlagala in podprla v organe krajevnih skupnosti vsakogar (ne glede na strankarsko pripadnost), ki je z dosedanjim delom v kraju dokazal, da volivcem jamči za celovit in uravnotežen napredek kraja in dejavnosti v niem. Pri tem se bodo povezali ludi z drugimi strankami ali združenji občanov, ki bodo predlagali svoje kandidate. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so v domžalski občini krajevne skupnosti ohranile precejšnjo samostojnost, kar je redkost v Sloveniji. Poleg drugega so se dogovorili tudi za usklajeno akcijo vseh občinskih organizacij ZLSD, da bi dosegli pravično in učinkovito razdelitev lastnine nekdanje občine Domžale. Ko so obravnavali uredniško politiko glasila Slamnik, sta člana odbora iz Mengša predlagala, da bi kazalo uporabiti mengeški model urejanja občinskega glasila: pri njih se uredniški odbor uspe dogovoriti za objavo vseh člankov, pisci pa se tudi trudijo, da svoje članke primerno obrusijo in so vljudni, ne pa nesramni. Ob koncu sestanka so imenovali tudi volilni štab Območne organizacije, ki bo bedel nad volitvami za Državni zbor,in po pošti pozval članstvo, naj se udeleži praznovanj ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Rdeči kr. Foto: Lipovšek Po javnem razgovoru z občani na Viru se je minister Jelko Kacin srečal tudi z vodstvom občinskega odbora LDS Domžale JELKO KACIN, MINISTER ZA OBRAMBO, GOST LDS DOMŽALE NATO bo s Slovenijo razširil stabilno Evropo Približevanje NATU za Slovenijo pomeni vrsto prednosti, vendar pa kljub tej usmeritvi naša država gradi svoj obrambni sistem, ki ga usklajuje in prilagaja sistemu sever-noatlantske zveze, saj bo ta s Slovenijo razširila stabilno Evropo, je biia ena izmed misli g. Jelka Kacina, ministra za obrambo, ki je bil v aprilu gost LDS Domžale. Voditelj pogovora g. Jože Lenič, poslanec v Državnem zboru RS, je razgovor pričel s kratkim opisom sedanje situacije na obrambno-var-nostnem področju ter postavil osnovno vprašanje: ali bo Slovenija znala izkoristiti obdobje premikov, ko je treba po njegovem mnenju zavzemati strateške cilje v Evropi. Minister Kacin je v uvodni informaciji posebej poudaril.pomembnost varnosti kot vrednote, ki je na prvem mestu, in katera je zelo pomembna tudi za Slovenijo. »Odločili smo se za mir, zato smo se ločili od dela, kjer se je dogajala vojna,« je poudaril minister, ko je govoril o pomembnosti miru in varnosti v Evropi, katere politični cilj je preprečitev novih varnostnih ločnic, kjer bomo eni v miru, drugi pa v vojni. Opozoril je, da je Državni zbor sredi aprila sklepal o odnosih Slovenije z zvezo NATO in v tem okviru sprejel stališče, da želi Slovenija zagotoviti svoj temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v NATU. NATO je svoja pričakovanja do Slovenije in tudi do drugih držav zapisal v programskem dokumentu, kjer ne zapira vrat nikomur, opozarja pa na osnovne vrednote, ki jih je potrebno izpolnjevati. Slovenija žeii z NA-TOM sodelovati. .kpoperatiynQ .ip. skupaj zagotavljati sposobnost, da ohranjamo mir, sodelujemo na različnih področjih (usposabljanje, humanitarne akcije), hkrati pa gradi svoj obrambni sistem od začetka, kar je prednost. Predstavil je dosedanje oblike sodelovanja v okviru PARTNERSTVA ZA MIR, v okviru katerega je bil v marcu usklajen naš dvostranski partnerski program in poudaril, da je naša država prva začela individualne dialoge z NA-TOM, kar se bo nadaljevalo tudi z obiskom prvega človeka NATA v Ljubljani. Minister je v tem delu razgovora skušal odgovoriti tudi na vprašanje: kaj hočemo in kaj želimo v okviru povezave z NATOM ter poudaril, da so to predvsem varnost, mir, napredek, stabilnost in blaginja, hkrati pa povedal, da sam ne bo predlagal vstopa v NATO, preden ne bo odgovorjeno prav na vsa vprašanja, ki spremljajo to področje. Naš odnos do IFORJA, problematika nakupa orožja, posebej bojnih letal, »presajanje« že uveljavljenih obrambnih sistemov drugih držav na naša tla, kar je po mnenju ministra nemogoče, saj je vsaka država zase nekaj posebnega, primernost koncepta oborožene nevtralnosti, problematika terorizma, odnosi s Hrvaško so bile teme, ki so jih načenjali prisotni in na katere je g. Jelko Kacin dal obširna pojasnila, hkrati pa ne pozabil opozoriti na obisk generalnega sekretarja zveze NATO g. Solana in na dejstvo, da mora vsaka država kot del NATA sprejeti svoje obveznosti in dolžnosti ter da mora članstvo temeljiti na solidarnosti. Vsega tega pa se mora zavedati tudi naša država. LDS DOMŽALE SLS Podružnica Domžale in Osvobodilna fronta Kljub deževnemu aprilskemu sobotnemu popoldnevu je bila gasilska dvorana na Žejah nabito polna ljudi na občinski slovesnosti v počastitev dneva upora proti okupatorju. Bilo je 27. aprila pred 55. leti. V Vidmarjevi vili v Rožni dolini so se zbrali predstavniki vseh slojev še ne medsebojno sovražnega Slovenskega naroda, tudi različno mislečih, in ustanovili Osvobodilno fronto Slovenskega naroda - na kratko OF, danes dan upora proti okupatorju. Že zgolj ta podatek je dovolj za spoznanje, da je šlo za velik in v nobenem primeru ne za naključen dogodek. Je edini medvojni praznik iz let 1941 - 1945, ki je ostal. Of je bila prva, ki je pozvala Slovence v boj proti okupatorju in tega ne smemo nikoli pozabili! Danes velja razumevati in razmišljati o OF ločeno od vsega hudega, kar je prinesla vojna, in povojnih množičnih pobojev; pa tudi z mirnim in modrim ponosom. Enotnost je potrebna zaradi varovanja pred škodljivimi tujimi interesi, pritiskom mogočnih tujcev in oblastnikov, skratka, enotnost naj gradi temelj patriotizmu, da brani neodvisnost in obstoj naše mlade države. Predsednik SLS Podružnice Domžale Bregar Marko, dipl. ing. - predsednik SLS BREGAR MARKO, dipl ing Podružnice Domžale Domžale /lamnik 5 Javni razglas v zvezi z javno obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine, dopolnitev 1996 V občini Domžale smo se odločili, da glede na močno izkazano zanimanje individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov pristopimo k pripravi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1996 ter s tem v zvezi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku opozarjamo na možnost posameznikov, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na tistih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani ter obenem obveščamo o javni obravnavi omenjenega dokumenta. Na Razvojnem zavodu Domžale namreč že nekaj let zbiramo pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva. Bistvo sprememb in dopolnitev je v dveh značilnostih dokumenta; prvič ugoditi željam in potrebam individualnih uporabnikov prostora v čim večji možni meri, upoštevaje znane omejitvene faktorje in možnosti v prostoru, ter drugič, predstaviti dolgoročno vizijo razvoja pomembnejših naselij v prostoru, z upoštevanjem nosilnih naselij v smislu novih lokalnih središč in upoštevanjem zasnove pomembnejših infrastrukturnih prometnic v prostoru (obvoznice, magistralke). Glede na to se pomembnejša naselja v sedanji občini ustrezno prostorsko preoblikujejo, predvsem s smiselnejšo zaokrožitvijo potencialnih območij zazidljivosti. V okviru Urbanistične zasnove Domžal določamo razširitve zazidljivosti v predelih, kjer kmetijska zemljišča predstavljajo bodisi zajede v bivalna območja (predel med Študo in Mačkovci, ob pokopališču in ob Podrečju) bodisi enklave v strnjenem naselju (Zaboršt, Vir, Spodnje Jarše). Delno se reorganizirajo dejavnosti v že zazidljivih področjih, kjer predvideni razvoj poselitve oziroma zahteve uporabnikov in lastnikov kažejo na do sedaj neusklajen razvoj posameznih dejavnosti ob prostih površinah ob Bukovčevi na Viru, s prepletom mejnih (centralnih, trgovskih in poslovnih) dejavnosti, športa in rekreacije ter zelenih površin kot ločnico med industrijo in stanovanjskim območjem. V širšem smislu se določa nova magistralna povezava med Želodni-kom in Preserjami, po obstoječem sprejetem planskem koridorju, ki bo razbremenila sedanjo magistralno cesto skozi Domžale in regi-onalko skozi Rodico in Mengeš. V pripravi je študija variantnih rešitev, katere zaključki bodo vneseni v osnutek sprememb in dopolnitev takoj, ko bo naloga oblikovana do faze strokovnih osnov. V okviru urbanistične zasnove Trzina je bistvena novost poudarek območju v stičišču starega in novega naselja pod Ongarjem, ob sedanji magistralki. Predel, opredeljen z oznakami TI (skrajni vzhodni del), T3 in T10, se določa v namen središča centralnih dejavnosti, ki predstavljajo prvo gravitacijsko središče naselja, ki tako dobi funkcije mesta. V ta namen je določena prestavitev magistralne ceste ob železniško progo. Tudi trasa železniške proge se delno korigira. Oboje je glede na nujnost realizacije že preoblikovano s posebnim postopkom Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Domžale, oboje dopolnitev 1994 s programskimi zasnovami rekonstrukcije magistralne ceste MIO Naselje s tem končno pridobi možnost združevanja vseh manjkajočih centralnih in družbenih dejavnosti v eni stični točki starega in novega Trzina, sedanja magistralna cesta M 10 pa dobi funkcije glavne mestne zbirne ceste. Ker na ključnem odseku ne bo več tranzitnega prometa, postane prometnica notranja povezovalka naselja. Razdeljeni del obeh Trzinov bo tako postal zaključena celota. Manjši del površin (izravnave zajed) se priključi ureditvenemu območju naselja. Že oblikovanim stavbnim zemljiščem v območju TI 2 se določi dodatna funkcija sekundarnih grupacij centralnih dejavnosti v zelenju ter servisnostoritvenih dejavnosti ob zaključku OIC. Določa se interna prometna povezava med OIC Trzin in naseljem Mlake. Naša želja je, da urejanje prostora poteka v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa, da neupoštevanje in nespoštovanje predpisov pripelje do vrste črnih gradenj, kjer je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt. Z željo po čimvečji obveščenosti zainteresirane javnosti in pridobitvi kar največ konstruktivnih predlogov je organizirana javna obravnava dokumenta. JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE, DOPOLNITEV 1996 bo v četrtek, 13. junijaob 18. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69,1. nadstropje. Vse podane pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev plana bomo v postopku priprave usklajevali s posameznimi nosilci planiranja. Zaradi točnosti podatka pripombe naj vsaka vloga vsebuje prilogo mapne kopije, ki jo izdela Geodetska uprava republike Slovenije, izpostava Domžale, Ljubljanska 80, iz katere bo razvidna parcelna številka in katastrska občina. Vloge sprejemajo v tajništvu Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/II. nadstropje, vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve oziroma ustrezno dokumentirano posredujejo na javni obravnavi. Postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora tako v smislu širjenja zazidljivih površin, kot v smislu varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin. Po pooblastilu občine Domžale Razvojni zavod, podjetje za poslovne storitve, d.d., Ljubljanska 76 _.____,-!- Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru z Ljubljansko banko, Banko Domžale d.d. sprejel SKLEP o razpisu posojila za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 23,000.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetij.ih d) za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije e) za nakup kmetijskih zemljišč f) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine 5. člen Doba vračanja posojila znaša 5 let, letna obrestna mera pa TOM + 5%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabljati posojilo, če ga v roku treh mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme 7) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun za nakup plemenske živali 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne bomo upoštevali. 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke, Banke Domžale d.d., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebni-Štva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 20/ 95) je Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale v dogovoru z Ljubljansko banko, Banko Domžale d.d. sprejel C I/ I P P ».. i % i- i— i o razpisu posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 278,000.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč ter pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; - pospeševanje turizma v občini. 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene, - ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom, obrtnikom in drugim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja posojila znaša tri leta, letna obrestna mera pa TOM + 6%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabe posojila, če v roku treh mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30. dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, - obrtnik, fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, - drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika, - podjetje v zasebni lasti: fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami, dokazilo o dokapitalizaciji in odločbo o opravljanju dejavnosti. 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od treh mesecev, - pravne osebe: BON 1 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati, ki ni starejše od treh mesecev, 3. dokazilo glede na namen posojila. - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od Šest mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, , - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje M 1/ 2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pisno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku treh mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne bomo upoštevali. 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke, Banke Domžale d.d., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO 6 /lamnik Domžale Konec krasi delo (Foto: Bogdan Osolin) Nova sprehajalna pot Od Kulturnega doma do grobeljske cerkve so začeli v začetku maja graditi na pobudo krajanov KS Jarše - Rodica pot, ki je bila že dolgo časa v nezavidljivem stanju. Ko bo še asfaltirana, bo zagotovo veliko bolje služila sprehajalcem, ki so se namenili proti grobeljskemu drevoredu, pa tudi vernikom jarške župnije. Poročilo o opravljenem delu in opravljenih nalogah Sveta KS Vir v obdobju 1990-1995 Osnovni del aktivnosti je bil usmerjen v uresničitev programa 5-letnega samoprispevka, ki je obsegal: - modernizacijo 21 ulic in cest v skupni dolžini ca. 4.800 m, približno 80 % zbranih sredstev, - ostalih 30% je bilo namenjenih izgradnji javne razsvetljave, gradnji športno- rekreacijskih površin in sofinanciranju izgradnje gasilskega doma. 1. Modernizacija ulic in cest Moderniziranih je bilo vseh 21 ulic in cest, ki jih je predvideval program samoprispevka, in sicer: - Cesta skozi staro naselje Koli-čevo, Žnidaršičeva ulica, Robova ulica, Parmova ulica, Osojna ulica, Nušičeva ulica, Maistrova ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Finž-garjeva ulica, Ipavčeva ulica, Gub-čeva ulica, Erjavčeva ulica, Čufarjeva Ulica, Aljaževa ulica, Količevo (cesta od Koliške c, do mostu), Metelkova ulica, del ceste proti Črnelu, cesta ob Mlinščici na Količevem, Sončna ulica in cesta Podrečje mimo RTP. Poleg ulic in cest iz programa samoprispevka smo modernizirali tudi: vezno cesto med cesto Vir-Radom-Ije-Bukovčeva - zahodno od mostu preko Mlinščice, Papirniško ulico, cesto A in B v Podrečju in kolesarsko stezo (peš pot) v podaljšku Hubadove ulice do brvi preko Kamniške Bistrice. Na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/ 91), 19. člena Pravilnika o porabi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20/95), Občina Domžale - Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS stanovanjskih posojil Občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODEL|U|E|0 STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v Občini Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim za prilagoditev spremenjenim družinskim, zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše DO POSOJILA NISO UPRAVIČENI: - LASTNIKI STANOVAN/A, ODKUPLJENEGA PO STANOVANISKEM ZAKONU, - NAJEMNIKI V STANOVAN/U Z MOŽNOST/O ODKUPA PO STANOVAN/-SKEM ZAKONU, - OBČANI, KI KUPUIEIO STANOVAN/E ALI STANOVAN/SKO HIŠO OD SORODNIKOV (MATERE, OČETA, SINA, HČERE, SESTRE, BRATA, STAREGA OČETA, STARE MATERE, ALI BIVŠEGA ZAKONCA) - OBČANI, KI ŽE STANUIEIO V LASTNEM USTREZNEM STANOVAN/U, ALI KI SO SAMI ALI N/IHOVI DRUŽINSKI ČLANI LASTNIKI VSELJIVEGA STANO-VANIA II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 45,000.000 SIT III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - da imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše in je objekt starejši od 20 oz. 40 let, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. predložijo soglasje lastnika, - da bodo v primeru, če imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem: če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju ali so sami ali kdo od družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča uporabna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s Pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 20 let), - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije, ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let) Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem,gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74 m2 5 članov 85 m' 6 članov 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevaje tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca, Republiškega stanovanjskega sklada ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena /a m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 1.200 DEM/m2 - za individualno gradnjo 1.000 DEM/m2 - za prenovo oz. revitalizacijo 550 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je »R« + 4%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Višina mesečne anuitete ne more biti nižja od 10% povprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 7.128 SIT. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdra"stvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oz. jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, - zaposleni v družbenih dejavnostih s sedežem v občini Domžale Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja, mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj pet let stalnega bivanja v občini Domžale. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/1 in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 89, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, MORAIO PROSILCI, GLEDE NA NAMEN PORABE POSOJIL, K VLOGI PRILOŽITI ŠE: - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podna-jemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju, in podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1995 ali 1996 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje, - potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od enega leta, - zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov, ter za prosilca potrdilo o času bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enostarševski družini, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100% telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. VSE NAVEDENE IN V VLOGI ZAHTEVANE PRILOGE MORAJO BITI PREDLOŽENE V ORIGINALU NA VPOGLED IN V DVOJNIKU, KI JIH ZADRŽIMO IN PO IZTEKU RAZPISA NE VRAČAMO. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupiii od objave razpisa do vključno 14. 6. 1996 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Popolno izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih OSEBNO NA NASLOVU OBČINE DOMŽALE, ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE (v prostorih nekdanje Geodetske uprave), - PO RAZPOREDU, OZNAČENEM NA OBRAZCU, vendar najkasneje do 28. 6. 1996. PO POŠTI POSLANIH VLOG TER VLOG, ODDANIH NA GORN|l NASLOV, PO ZAKLIUCKU RAZPISA, NE BOMO UPOŠTEVALI. Po zaključku razpisa bo 'i-članska komisija, ki jo imenuje strokovna služba, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverho stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem ho Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence 0 rezultatih razpisa. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA NAČELNIK ODDELKA: Zoran VITOROVIČ, dipl. ing. arh. 2. lavna razsvetljava Na vseh ulicah in cestah, ki so bile modernizirane, je bila izvedena tudi javna razsvetljava, razen naslednjih: - del Čufarjeve ulice, ker so bili stanovalci mnenja, da le-ta ni potrebna zaradi svetlobe z M-10, Kuharjeva ulica, ravno tako zaradi negativnega mnenja krajanov, Vezna cesta od mostu preko Mlinščice do Bukov-čeve ceste, Papirniška ulica, ker je osvetlitev tehnično pogojena z izvedbo javne razsvetljave na ulicah, ki so nanjo vezane. 3. Športno-rekreacijske površine Na kompleksu Športnega parka Vir smo zgradili: - BMX - stezo, glavno in rezervno nogometno igrišče, večnamensko športno ploščad, večnamenski športni objekt, zgrajen do III. gradbene faze, gramozno podlago za štiri tenis igrišča, sprehajalne poti, hortikul-tumo ureditev (150 brez in lip ter 600 grmovnic). Investiranje v kompleks športnega parka je bilo ustanovljeno zaradi še nerazrešenega statusa zemljišč, po končanem postopku denacionalizacije. 4. Gasilski dom Krajevna skupnost je finančno sodelovala pri dograditvi objekta, v prizidku Delavskega doma Vir. Drugi del aktivnosti KS Vir lahko razdelimo na: - program izgradnje CATV-omrežja in - ostale aktivnosti. 1. Izgradnja CATV-omrežja V letu 1993 smo izvedli anketo, ki je pokazala velik interes za izgradnjo takšnega sistema. V letu 1995 smo pristopili k izvedbi projekta: naročili projekt, imenovali gradbeni odbor, pridobili vsa soglasja ter gradbeno dovoljenje in začeli z deli. Realizacija del poteka po termin* skem planu, in naj bi bila končana v letošnjem letu. S to pridobitvijo bodo krajani Vira pridobili preko 600 CATV-priključkov. 2. Druge dejavnosti Druge dejavnosti so bile usmerjene v redno vzdrževanje prostorov, katerih lastnik je KS (zamenjava ostrešja, obnova male in velike dvorane, preureditev upravnih prostorov, obnova fasade, obnova sanitarij). V tem obdobju je bila obnovljena tudi Papirniška ulica vzdolž Papirnice in asfaltirana cesta Vir-lhan. Ob Kamniški Bistrici je bil v dolžini ca. 500m zgrajen manjkajoči nasip proti visokim vodam. Hortikulturno smo uredili zemljišče nad bivšo smetiščno jamo. Ob Mlinščici so bile urejene brežine. Realizirana je bila tudi večletna želja in potreba krajanov po semaforju na križišču M-10 - Bukovčeva cesta. V letošnjem letu načrtujemo še rekonstrukcijo Koliške ceste, ureditev javne razsvetljave na Zoisovi, Borovi in Šubičevi ter posamezna vzdrževalna dela na poslopju KS Vir. Upamo in prepričani smo, da vas v tem času nismo razočarali in smo vam ob koncu mandata posredovali celovito bilanco realiziranih nalog. Program so realizirali: Pavel Gros, Milan Pirman, Stane Rozman - ožje vodstvo KS, in Anton Andrcjka, Vesna Čeme, Ivan Hočevar, Milan Pevec, Miha Potočnik, Anton Prašnikar, Franc Prelovšek, Marjan Smolnikar, Matjaž Vovk, Srečo Vrhovec, Jože Zaje ter tajnica Tončka Stanič. Za Svet KS: PAVEL GROS MILAN PIRMAN STANE ROZMAN Varnejše se bodo počutili vsi, ki uporabljajo osrednjo cestno povezavo med Preserjami in Radomljami, posebno še pešci, ki bodo odslej lahko hodili po urejenem pločniku. BESEDILO: VERA VOISKA FOTO: PRIMOŽ TONKLI V teh dneh so se oddahnili tudi prebivalci Breznikove ulice v Domžalah, saj je asfalt že, ostalo pa še pride, tudi nov trgovsko-poslovni center, ki se nakazuje v ozadju. Epigrama Oh, ti njegovi ministri O-glej, kdo je oclletel ZDEJ. Predsednik pa predstavo zamudi. (Vsak čas ne bo več koga - menjati.) Papež je obiskal našo državo Vsak po svoje ga je hotel počastiti, verno ljudstvo s slavjem in pozdravi, komunisti pa z žaljivkami—grafiti. FRANCE CERAR Domžale /lamnik 7 IZ URADA ŽUPANJE Tiskovna konferenca Redna tiskovna konferenca županje Cvete Zalokar-Ora-žem, ki je bila 19. aprila 1996, je bila namenjena predstavitvi dejavnosti CENTRA ZA MLADE, zato je na njej sodelovala tudi vodja centra, ga. Lili Jazbec, novinarji pa so se najbolj zanimali za županjino izjavo ob prazniku Občine Domžale, v kateri je v čestitkah vsem občanom posebej poudarila, da bomo v občini krepili vse, kar je dobro, in skušali čimprej izboljšati vse, kar se je doslej pokazalo za slabo. Drugi del tiskovne konference je bil namenjen predstavitvi koncerta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. O delu orkestra in programu letnega koncerta je novinarjem spregovorila njegova predsednica, ga. Jana Gregorc. Turizem - razvojna možnost naše države Na tradicionalni sprejem, ki ga že vrsto let pred začetkom turistične sezone pripravi predsednik republike Milan Kučan, sta bila letos povabljena tudi županja, ga. Cveta Zalokar-Oražem ter predsednik Turističnega društva Domžale, g. Drago Burja. V letu 1995 je bilo naše mesto med srednjimi in manjšimi mesti v akciji MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA razglašeno za najlepše v Sloveniji. Sprejem je bil namenjen tudi izmenjavi izkušenj na področju turizma, kjer je prav za vse še. veliko priložnosti, saj je po mnenju vseh turizem ena slovenskih razvojnih možnosti. FOTO: V. V. R1 - iz našega denarja? Namesto da se cigareta propagira, naj raje pljučni rak se »spodminira«. Drugod nore krave - pri nas nori računalniki Kadar stari gardi trda prede, že se računalnik noro vede, ga na njeno stran zanaša. Bolna je - demokracija naša. Še bolj kot občina pa komunala In veže v marmorju se kar bleščijo, a vaške ceste - jame le najbolj krasijo. FRANCE CERAR Na tokratni tiskovni konferenci je bilo največ vprašanj prisotnih novinarjev namenjenih ge. Lili Jazbec, vodji Centra za mlade, županji Cveti Zalokar-Oražem ter ge. Jani Gregorc, predsednici Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Moja dežela - lepa urejena in čista Za izboljšanje kakovosti življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranjanja domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe ter uveljavitev in promocijo Slovenije, organizira in izvaja Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za projekt tradicionalnega tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Pokrovitelj vsakoletnega projekta je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. V lanskem letu je mesto DOMŽALE med srednjimi in manjšimi mesti osvojilo prvo mesto, zato naj bi se v letošnjem letu še posebej potrudili, da bi bile ne le naše mesto, temveč tudi vse druge kategorije (kraji, bencinski servis, pošta, žefezniške postaje, gasilski domovi, kmetije, policijska postaja, industrijska podjetja ipd.) urejene in prijetne tako za domače prebivalce kot za turiste. Vabimo vse prebivalce naše ob- OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE se ( d Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve, - ljubiteljska kulturna društva. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možflosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti: - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, namembnost objekta, - uporabnike objekta, kulturne prireditve v letu 1995, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 1996, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 1996, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti in opremljenost objekta, - delež kulture v namembnosti objekta, - intenzivnost kulturnega dogajanja v objektu, prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge za sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: -022 int. 94 ali 97. ŽUPANJA OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL V ŠPORTNE OBJEKTE V OBČINI DOMŽALE i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti: - ime in sedež objekta, - starost in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 1995, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 1996, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 1996, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - intenzivnost športnega dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 int. 94 ali 97. ŽUPANJA čine, naj sodelujejo v akciji »MO|A DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA«, ki daje poseben poudarek ohranjanju narave zunai zavarovanih območij in s tem v skladu s cilji varstva narave usmeritvi, da bi zagotovili, da bo človek v sleherni svoji dejavnosti upošteval tudi naravno okolje in biološko raznovrstnost. Tako bodo pomagali, da bo tudi OBČINA DOMŽALE - LEPA, UREJENA IN ČISTA. v Nove pridobitve Letošnji proračun, katerega zajeten del so tudi investn //<■ s komunalno-testnega in energetskega področja, je sprejet, pristojne služhr Občine Domžale pa prav v teh dneh hitijo, da hi realizirale se nekatere mveslii ijt iz leta V)')r,, na vrsti pa so že tudi tiste od letos. 7a pokušino vam predstavljamo le nekatere... Vhod v Domžale iz kamniške strani je odslej lepši, zlasti pa svetlejši, saj je postavljena nova javna razsvetljava. Končno se je uresničila dolgoletna želja Žičanov in vseh drugih uporabnikov ceste Rova-Žiče, saj je bil prav v teh dneh položen asfalt tudi na tej cesti. JAVNI RAZPIS Krediti za zmanjšanje onesnaževanja zraka Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana je razpisal kredite za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki so namenjeni za: sofinanciranje zamenjave ogrevalnih sistemov, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod z ogrevanja na okolju škodljiva goriva (premog, drva, druga trdna goriva ali težko kurilno olje) na ekološko sprejemljive ogrevalne sisteme (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, lahko kurilno olje, toplotne črpalke, solarni sistemi). Iz razpisanih sredstev bo mogoče financirati vsa dela in nakupe opreme, potrebna za nadomestitev starih ogrevalnih sistemov z novimi, vključno z morebitnim priklopom na omrežje, celoten ogrevalni sistem v zgradbi in ureditev odvoda dimnih plinov, do pridobitve kreditov po tem razpisu pa so upravičeni: lastniki objektov, najemniki ali upravljalci objektov s pisnim dovoljenjem lastnika, ožji člani upravičencev iz predhodnih alinej s pisnim dovoljenjem lastnika. Vse druge informacije lahko dobijo kandidati v najbližji poslovalnici LB Banka Domžale. RAZPIS VELJA DO PORABE RAZPISANIH SREDSTEV, VENDAR NAJKASNEJE DO 30. 9. 1996. URAD ŽUPANJE OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA DELO Z MLADIMI Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II. Programi za delo z mladimi morajo biti predvsem namenjeni odraščajoči mladini po končani osnovni šoli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, slevilo vključene mladine, - predračunska vrednost izvedbe programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prijavljene programe bo ocenjevala Komisija za delo z mladimi. Pri ocenjevanju bo upoštevala zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. V. Program lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 int. 97 ali 94. ŽUPANJA OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA PROFESIONALNIH KULTURNIH PRIREDITEV IN ZALOŽNIŠTVA Program lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega kulturnega programa prireditev in založniškega programa v letu 1996 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti ter založništva, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Na področju založništva pa pridejo v poštev založbe del domžalskih avtorjev ter založbe specifičnega pomena za občino Domžale. V. Programe lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 int. 94 ali 97. ŽUPANJA Lukovica Dupeljčani imajo novo cesto Na praznik, v soboto, 27. 4. 1996 so ob 13. uri odprli 1300 m dolg odsek ceste, na katerega so ponosni tako krajani Dupelj kot KS Rafolče. In res je bil praznik. Čeprav je praznovanje motil dež, nas to ni oviralo, saj smo se tako na lastne oči prepričali, da je cesta »dobra tudi za dež«. Po uvodnem pozdravu in govoru predsednike rafolške KS, g. Vinka Dolinska smo prisluhnili lukov-škemu županu, g. Burji; ta je pozdravil novo pridobitev, pohvalil složnost krajanov in bil zelo zadovoljen tudi z izgradnjo ceste. Hvala pa je šla tudi izvajalcu, ki se je trudil s pripravo cestišča. Novo asfaltirano cesto je blagoslovil brdski župnik, g. Andrej Svete in poudaril, naj cesta zbližuje in ne oddaljuje, ločuje. Po obredu je župan še slovesno prerezal trak in cesta je bila odprta. Vsi navzoči smo bili po uradnem delu povabljeni še pod streho na-pušča Stojčeve domačije, kjer sem okusila prijetno gostoljubje domačinov. Gostoljubje, ki se je razvilo v pravo kmečko veselico z veliko smeha, živo glasbo ansambla Vrho-vec, plesa in dobre volje. Dupeljčani, še veliko takšnih praznovanj vam želim! MONIKA D. Priprave na novo turistično sezono! V Gradišču smo se že zbrali v okviru Turističnega društva na prvem resnejšem pomenku o novi turistični sezoni, ki je tik pred nami. Gradiški »fantje« pred novo.še ne dokončano brunarico Koristno s prijetnim združujemo v naši vasi že šest let in vse kaže, da se ljudje, ki prihajajo na naša srečanja, počutijo prijetno in domače, saj nas vsako leto radi obiščejo. Seveda za sproščenost niso dovolj le hrana, pijača in glasba. Najpomembnejši sta dobra volja in tolerantnost med organizatorji. Naš namen je med drugim tudi ta, da so v naše projekte vključeni stari in mladi, da se med seboj po-veselimo in spoznamo, saj se naša vas hitro širi in veča. Veseli smo, da nam ob hitrem ritmu življenja še uspe, da se srečamo na kakem vaškem sestanku, ki se ponavadi podaljša kar v družabni večer. Tudi letošnji cilji so delno že zasnovani. Po prvomajskem kresu bo na prvem mestu zagotovo Srečanje '96. Porajajo se že nove, sveže ideje; prepričani smo, da ne boste razočarani, če nas obiščete; če dvomite, vprašajte tiste, ki so nas že obiskali. TAN|A VESEL DOBER DAN, G. PUSTOTNIK Za najprimernejšo, najvarnejšo, najcenejšo in najboljšo cesto G. Toneta Pustotnika poznam že precej časa. Pred leti sva se srečevala pri reševanju problematike poti ob njegovi hiši, potem se je včasih oglasil kar tako, mi zaupal svoje pesmi in razmišljanja, me razveselil s pravim domačim brinjev-cem, nato pa sta se najini poti, tudi zaradi novih občin, razšli, čeprav se je g. Tone še vedno rad oglasil in me informiral o svojem boju proti že sprejeti in potrjeni varianti AC skozi Črni graben. O njej je napisal veliko razmišljanj, katere ste lahko prebrali tako bralci SLAMNIKA kot časnika DELO, kjer se je večkrat oglašal v pismih bralcev. G. Tone je prijeten sogovornik, ki veliko ve. Najprej naju je pogovor zanesel skoraj tri desetletja nazaj, ko je pri gledanju drsanja pomislil: če gre po ledu, bo šlo tudi po asfaltu in betonu. In res, sam se je lotil izdelave »drsalk s kolesi«, ki so predhodnice današnjih rolerjev. Nekdo mu je izstružil osi za kroglične ležaje, drugi vulkanizer mu je nalil obode iz trde gube, pločevinaste dele je izdelal sam in začel izdelek preizkušati. Zaradi velikih pritiskov se je guma hitro izrabljala, želel je dobiti boljši material, novi izdelek patentirati v tujini, vendar mu je bolezen to preprečila in še preden je bil izdelek zaščiten, je enake rolerje že lahko opazil v hokejskem klubu KAC v Celovcu, obširno pa je o njih govorila tudi ena od oddaj na televiziji. Sam je tedaj razmišljal, da bi med začetne in zadnje kolo vključil še tretje - vmesne, vendar se mu je premalo mudilo in že čez nekaj mesecev je v reviji Življenje in tehnika zasledil fotografijo rolerjev na treh kolesih, ki jih je izdelal neki Američan. »Če bi se hitreje obrnil,« razmišlja g. Tone, »bi bil to moj izum,« tako pa sem se vrnil kuhat brinjevec, s katerim vsakomur rada postreže njegova mati. Ta ga včasih pokrega, češ da kadi »kot dizel« in prav ta stavek naju vrne še nekaj desetletij nazaj v čase, ko je bil dizel ponos njihove hiše, v čase, ko ni bilo elektrike in traktorjev in je njegov oče z »dizlom« žagal drva in mlatil žito po okoliških vaseh. Dizel je starejši in močnejši od g. Toneta, ki rad govori z ljudmi ter sem in tja skuha sodček brinjevca, ki je še kako do- PETICIJA PREBIVALCEV NASELIJ LUKOVICA, ŠENTVID IN BRDO KMETIJSKEMU INŠTITUTU SLOVENIJE Sadovnjak Brdo - izvajanje ukrepov za zaščito in varstvo zdravega in čistega okolja Kmetijski inštitut Slovenije že okrog 30 let upravlja s sadovnjakom Brdo kot sadjarskim preizkusnim objektom v Sloveniji in kot kaže bo v njegovi lasti ostal tudi v prihodnosti, odvisno seveda od pravnomočne denacionalizacijske odločbe (den. upravičenec družina Kersnik). Ni naš namen razpravljati o (ne)upravičenosti vrnitve te nepremičnine, ki služi eni izmed dejavnosti Vašega inštituta, temveč je naš namen zagotoviti nam in našim potomcem najosnovnejšo življenjsko dobrino - zdravo in čisto življenjsko okolje. Ugotavljamo namreč, da v zadnjih dveh letih inštitut prekomerno povečuje uporabo različnih kemičnih strupov - pesticidov. Prebivalci, ki mejijo na vaša zemljišča, pa tudi oddaljenejši, ob škropljenju (koledar škropljenja) gojenih rastlin zaznavajo vonj pesticidov in posledično ugotavljamo, da je pri teh ljudeh zelo pogosta reakcija glavobol in astmatična obolenja, predvsem otrok. Res je, da so pesticidi kot kemična sredstva namenjeni boju proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, vendar so na žalost leti vse odpornejši in posledica je vedno nastanek še močnejšega in bolj strupenega pesticida, ki pa ni nevaren le škodljivcem, temveč vsej živi naravi. Torej tudi NAM, UUDEM. Zakon o" varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93) kot merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja določa človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, zdravje in počutje vseh živih organizmov. Zato prepoveduje uporabo škodljivih in nerazgradlji-vih kemikalij in snovi, ki se kopičijo v živih organizmih. Uporaba pesticidov (njihove uporabe glede na večkratna vsakodnevna oziroma nočna škropljenja ne morete zanikati) vsekakor pomeni obremenitev našega bivalnega prostora, saj predstavlja poseg v okolje in povzroča njegovo onesnaženje, razvrednotenje in poškodbo. Zato trdimo, da je Inštitut velik povzročitelj obremenitve našega okolja, za kar po določilih Zakona o varstvu okolja tudi kazensko in odškodninsko odgovarja. Celoten kompleks sadovnjaka obsega cca. 16 ha nasadov, vendar je le manjši del (cca. 2,5 ha) namenjen aplikativnim raziskavam s področja sadjarskih tehnologij, varstva rastlin in ekološko usmerjenega sadjarstva (podatki KIS). Nehote se nam ob tem vsiljuje tudi vprašanje zdravja naših šolarjev, ki obiskujejo Osnovno šolo na Brdu, v neposredni bližini sadovnjaka. Sadovnjak je preizkusni - so torej »poizkusni« tudi naši otroci, ki v poletnem času vsak dan vdihavajo pesticide? Naša šola naj bi bila ZDRAVA ŠOLA, kar pa zagotovo ne more biti ob takšni uporabi omenjenih strupov. Sadovnjak sicer res ne leži v strnjenem naselju, leži pa na njegovem obrobju, kjer Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. I. RS, št. 82/94) prepoveduje vsakršno uporabo fitofarmacevtskih sredstev s pršilniki in zameglilniki. Kot uporabniki teh sredstev ste dolžni skrbeti, da le-ta ne pridejo v stik s človekom, v vodotoke in na zemljišča, na katerih se sicer ta sredstva ne uporabljajo. Znano nam je, da je bila njihova prekomerna uporaba v preteklih letih tudi vzrok za zastrupitev čebeljih družin na našem območju. O uporabi oziroma o času škropljenja in vrsti in-sekticidov ste bili v skladu z zakonom dolžni obvestiti čebelarje in lovce v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insektici-dov. Te obveznosti vaš inštitut ni izpolnil, prav tako pred njihovo uporabo tudi ni obvestil lastnikov zemljišč, gospodinjstev in vodstva osnovne šole o datumu in uri škropljenja. Predvidevamo, da ste kot strokovnjak z določili citiranega zakona seznanjeni, torej bi morali vedeti, da je to vaša dolžnost - zakonska in moralna. Ti »mejaši« bi morali biti obveščeni vsakič vsaj dva dni pred pričetkom škropljenja, med drugim bi jih morali seznaniti tudi o uporabljenem sredstvu. Vendar pa glede na tako pogosta škropljenja laično sklepamo, da tako pogosto obveščanje za vas predstavlja napor in stroške, saj bi to morali delati vsak dan. pa vendar - zakon je zakon in ljudje smo ljudje, ki jih vsaj delno ščiti zakon s svojimi sankcijami. Glede na navedeno izrecno ZAHTEVAMO, da nam kot zainte- resiranim strankam najkasneje do 31. maja 1996 posredujete naslednje podatke iz vaše evidence: o vrsti uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev, o datumih zadnjih škropljenj in o seznamu herbicidov in insekticidov, ki jih uporabljate za škropljenje sadnega drevja. V skladu z načelom javnosti prosimo, da podatke posredujete na naslov: Jana Strehar, Šentvid 46, 1225 Lukovica, poleg tega pa jih tudi objavite kot je v kraju navada. O objavi nas, prosimo, obvestite. Zahtevamo tudi takojšen razgovor z vašim inštitutom in vsemi pristojnimi inšpekcijskimi službami. Pripravljeni smo vztrajati pri naših zahtevah, ki so več kot utemeljene in za dosego cilja bomo uporabili vsa sredstva - seveda v okviru zakonskih norm. V primeru vašega nesodelovanja bomo kot tretja zainteresirana stranka vplivali tudi na dokončno odločitev pristojnega organa, ki vodo denacionalizacijski postopek. Naš cilj je za vsako ceno preprečiti nadaljnjo uporabo različnih pesticidov in našim otrokom ter svojim krajanom zagotoviti zdravo življenjsko okolje. Takšno bi zagotovo bilo, če den. upravičenec dobi zemljišča sadovnjaka vrnjena nazaj v last in posest. PREBIVALCI NASELJA LUKOVICA, ŠENTVID IN BRDO (zbranih je bilo preko 200 podpisov; svojo podporo sta izrazila tudi OŠ lanko Kersnik Brdo in Čebelarsko društvo Lukovica) ber. Ampak zadnje čase g. Tone ne razmišlja o dizlu niti o brinjevcu, temveč le še o bodoči AC, ki bo po njegovem mnenju usodno posegla v to območje in sam se bori za to, da bi bila avtocesta v osrčju Slovenije zares taka, kot se spodobi in predvsem varna tako za sedanje kot bodoče rodove, saj se gradi za več stoletij. Ko se pogovarjava o avtocesti, se moj sogovornik razživi. Razloži mi, kako so pred 25. leti med Blagovico in Vranskim mimo Motnika po r.iv-nini zasnovali avtocesto, v okviru katere naj bi bil tudi nekaj več kot tri km dolg predor in nekaj viaduktov. Ampak o motniški varianti sedaj vsi molčijo, ko si v demokraciji vsak lahko izmisli svojo varianto, je hud g. Tone, ki meni, da so vse variante, ki so si jih izmislili pod ških za gradnjo, ki po njegovih izračunih presega več kot 100 mio dolarjev. Opozarja tudi na problem vodnega izvira Taterman, ki bo zaradi prevelike bližine »Trojanske« varjante zanesljivo poškodovan, če ne bo usahnil, to pa pomeni tudi pomanjkanje vode za več kot polovico lukovške in dobršen del domžalske občine, ki ju sedaj napaja. Po njegovem pa so nesmiselne tudi trditve nekaterih gospodarstvenikov, češ da bo osem km krajša bližina avtoceste pozitivno vplivala na gospodarski razvoj Trojan in bližnje zasavske regije, pri tem pa radi pozabijo, da bosta obe dolini, to je dolina Črnega grabna in dolina sovnika z naravovarstvenega vidika popolnoma uničeni. To ne bo v ponos nikomur, zatrjuje g. Pustotnik, najmanj pa Trojančdnom. Tone Pustotnik z »rolerji in dizlom« Trojanami, slabše, kot tista, ki jo on imenuje motniška. Že sprejeta varianta je namreč po njegovem mnenju zaradi vratolomnih večkratnih prečkanj sedanje magistralke podobna operaciji srčne žile, kjer naj bi bolniku novo dodatno žilo desetkrat preplet I i okoli delno zama-šene, ne pa speljali vzporedno z njo. Štirje načrtovani dvocevni predori, kar je 2,1 km več kot pri »motniški« varianti in skoraj štirikrat več viaduktov. Vse to je po njegovem mnenju nepotrebno, predrago, saj je po natančnem primerjanju ta varianta tudi daljša, kar pomeni tudi večje onesnaževanje tega območja s strupenimi plini, da ne govorimo o veliki razliki v stro- Najin pogovor končava s prijaznim pozivom svojega sogovornika: »Prosim in pozivam slovensko javnost in vse ljudi, naj vsak po svojih močeh protestira tako pri vladi, ministrstvih, poslancih in sploh javnosti, da bo avtocesta v osrčju Slovenije zares taka, kot se spodobi in predvsem varna za nas in kasnejše rodove, kajti gradi se za več stoletij.« G. Tonetu Pustotniku, ki živi na območju, ki ga bo avtocesta najbolj prizadela, zato veliko uspehov pri njegovi borbi za najprimernejšo, najvarnejšo, najcenejšo in najboljšo varianto AC, v njegovem osebnem življenju pa veliko zdravja in prijetnih dni. V. IN MEMORIAM Marinka Pogačar -Usova Marinka Na zlatopoljskem pokopališču smo se v sredo, 17. aprila 1996, poslovili od naše krajanke, mlade mamice, Marinke Pogačar - Usove Marinke iz Brezovice pri Zlatem polju. Rodila se je 24. marca 1950 kot najmlajša izmed štirih otrok. Četudi sta starša ob sebi že imela dve deklici in fantka, sta pokojno Marinko z veseljem in ljubeznijo sprejela. Že takrat sta malo za šalo malo zares dejala: »Ta bo pa najina naslednica na kmetiji!« To se je tudi zgodilo. Edina je ostala doma na skromni - hribovski kmetiji; ostali so šli po svetu, sestra Fanika celo v Nemčijo. Pokojna Marinka se je odločila, da bo vedno skrbela za svoja ostarela starša, oče se bliža že 87. letu starosti. Žal ji je kruta in zahrbtna bolezen le-to preprečila in z zemeljskega sveta se je umaknila pred njima. Žalostna je ta resnica, toda narava ne pozna meja in želja - dela po svoji presoji. Na srečo je pokojna Marinka pred dobrimi dvajsetimi leti rodila zunajzakonsko hčerko Simono, ki naj bi odslej skrbela za svoje stare starše in obstoj Usove kmetije. Verjamemo ji, da ji bo to uspelo in ud p no Bog dal zdravja in poguma - pa bo šlo. Tudi ob takih družinskih tragedijah ne smemo obupati. Pokojni Marinki pa se moram tudi zahvaliti za minulo delo pri Krajevni skupnosti Zlato polje, saj je bila nekaj časa tudi njena predsednica. Žal je to funkcijo predčasno odpovedala, ker je ugotovila, da je z ljudmi težko delati, včasih skoraj nemogoče. Vedeti moramo, da ovce morajo imeti tudi pastirja. Sicer pa je bila pokojna Marinka vsestranski človek - družabna, pridna, poštena, itd. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo veliko ljudi, to je dokaz, da so io imeli radi. Naš župnik, g. Andrej Svete je lepo opravil cerkveni pogreb, domači cerkveni zbor ji je pel pesmi v slovo, ob odprtem grobu so ji spregovorili poslovilne besede trije govorniki, na koncu pa ji je za slovo trobentač zaigral Tišino. V njenem imenu vsem prav lepa hvala! Tebi, Marinka, pa miren počitek in večna luč naj ti sveti na zlatopoljskem pokopališču. VINKO (ERAS Lukovica /lamnik 9 Poznam jo kot vitalno, vedno nasmejano in vselej dobre volje. Kar nekaj desetletij je že minilo, kar sva bili z razredničarko, g. Mileno Vrhovnik iz Lukovice skupaj v šolskih prostorih. Premišljujem in ugibam, kakšna je sedaj. Vedno je imela lepo urejene nohte, bila je naličena in izbrano oblečena. Ko sedaj sedim ob njej, se mi zdi, da se je pri njej čas ustavil, še vedno je naličena, prijetno urejena in polna dobre volje. Presenečena sem, kako vam je vsa ta leta uspelo ohraniti svojo vitalnost, urejenost in dobro voljo? V prosveti, kjer sem delala ves čas, je treba resnično misliti tudi nase, sicer te že samo delo lahko spravi na kolena. Prizaneseni so mi bili številni stresi, ki jih mnogo žensk doživlja v krogu svoje družine, saj sem vedno živela sama. Postavila sem si svoj ritem, ki se ga dosledno držim. Nihče me ne sekira in ne dela skrbi. Vstajam ob šestih zjutraj. Do osmih postorim tisto, čemur se reče gospodinjska opravila: čistim, perem, likam... Potem grem po opravkih: na pošto, v trgovino, na kavico, včasih k frizerju. Zelo rada rešujem tudi križanke. Seveda jih potem odpo-šljem. Dokler so bili še živi starši, sem se tudi redno vračala domov. Bili smo zelo navezani drug na drugega. Kje pa so vaše korenine, kje ste preživeli svoje otroštvo? Ljubljančanka sem. Otroštvo sem imela izpolnjeno s športnimi in kulturnimi aktivnostmi. To, da sem učiteljica, mi je bilo usojeno. Mislim, da ne bi moglo biti drugače. Moj oče je bil profesor, mati učiteljica. No, pa tudi moj stari oče je služboval v prosveti. Bil je naduči-telj. Dočakal je visoko starost. Bil je vedno dobre volje. Tudi tu še ni konec šolnikov naše družine. Moja sestra je bila profesorica športne vzgoje na gimnaziji. Samo leto dni je mlajša, pa naredi takšno stojo na glavi, da jo marsikateri najstnik težko ali morda celo ne. V Ljubljani še sedaj vodi tečaj joge. Obiskujejo ga zdravniki in drugi imenitni ljudje. Ko sva ravno pri letih, koliko svečk boste letos upihnili? Kar nekaj. Osemdeset jih bo. Z eno sapo jih bom ugasnila, saj sem že navajena. V krogu sorodnikov slavimo vsak rojstni dan, ne le okrogle. To bi bilo premalo. Prekratko je življenje, da bi smeli i/pustiti kakšno praznovanje. Trudim se, da je sleherni dan poln lepih doživetij. Vzamem si čas, da se pogovorim s svojimi rožicami, poleti posedjm ob bloku na vrtu, obvezno pa sledim vsem dnevnirn domačim in tujim dogodkom. Enkrat mesečno organiziramo tudi izlete za upokojence. Veste, sem tajnica Društva upokojencev Lukovica in moram reči, da se imamo res zelo lepo. Kdor je že bil kdaj z nami, vam bo to zagotovo potrdil. Nič slabe volje in nervoze ne poznamo. Tok, tok, tok ... Nekdo trka na okno. Ampak saj sva v najvišjem nadstropju bloka!? To so moje ptičice. Redno me obiskujejo. Največ je siničk. Letos sem jim čez zimo natrosila skoraj dvajset kg zrna. Tako so mi hvaležne. Lepo mi je tukaj. Rada sem v mestu ali vsaj večjem kraju. Sicer pa imam polno stanovanje cvetja in pa ptice na oknu. Več ne potrebujem. Za vrt mi ni. Nisem tip, ali pa ne znam, ne vem. Niste nikdar živeli na podeželju? Sem, toda ne po svoji volji. Po vojni so poslali vsakega učitelja v vnaprej določen kraj. Nisi imel možnosti izbiranja. Tako sem bila v Laškem, pa na Senovem, kjer sem bila kar 13 let. Tam je bilo zelo lepo. Ker sem imela tudi glasbeno šolo, sem poučevala klavir. Imeli smo zelo aktivno kulturno društvo. Bila sem suflerka. To je bilo nekaj zame. Nato sem prišla poučevat sem, 'na Brdo pri Lukovici. In tu sem ostala. Všeč mi je. Edino kar res pogrešam sedaj, je redno obiskovanje gledališča in opere. Vse življenje sem imela abonma. Sedaj ga nimam več. Preveč bi bilo predrzno v poznih urah, po predstavi, korakati sama po ljubljanskih ulicah proti postaji. Da, se strinjam, posebno še, če je človek tako mladosten kot vi. Napadalci res ne morejo verjeti, da boste praznovali že tako visok jubilej. Moje iskrene čestitke ob prazniku in hvala za vso dobro voljo, ki jo trosite med ljudmi. DARINKA GRUM SPET SE SLIŠ' OD SV. VIDA ZGUN ... Petje je harmoničen izraz življenja V sobotni majski večer, 11. maj-nika, se je dvorana kulturnega doma v Šentvidu spet odprla, prevetrila svoj zatohli mir zimskega spanja in preizkusila svoj odmev. Mešani pevski zbor Šentviški zvon je zazvonil na letnem koncertu, skupno z mešanim pevskim zborom (anko Kersnik iz Lukovice. Bila je ura lepega petja, predvsem slovenskih narodnih pesmi. Šentviški zvon praznuje že sedmo pomlad, torej je prerasel ci- cibanovo dobo in dozorel za vstop v pravo šolo, za potrditev in uvrstitev v veliko družino slovenskih pevskih zborov, ki predstavljajo najbolj množično obliko kulturne amaterske dejavnosti. Naš zrelostni izpit bi seveda razčlenil naš zborovodja, g. Karel Leskovec, ki potrpežljivo deli z nami boljše in slabše uspehe in vztrajno vodi naše skromne talente v loke bogatejše in čistejše spevnosti. Ob njem rastemo z ljubeznijo in spoštovanjem do doma- čih in tujih glasbenih izrazov in odkrivamo lepoto zborovskega petja. Radi pojemo, radi prihajamo na vaje in v tem je vrednota pevske dejavnosti. Božični koncert, letni koncert, nastopi v Domu upokojencev v Ljubljani, udeležba na pevskem taboru na Dolenjskem in še kje, je prelet pevske sezone. Kulturno najbolj dejavna skupina v lukovški občini je bila vrsto let moški pevski zbor Janko Kersnik, ki bo v naslednjem letu slavil 35. obletnico delovanja, hkrati s 100-letnico smrti pisatelja in rojaka Janka Kersnika, po katerem nosi ime. Pobudnik ustanovitve in nato dolgoletni predsednik je bil, zdaj žal že pokojni, g. France Capuder. Več kot 30 let je zbor nepretrgano vodil umetniški vodja, g. Peregrin Capuder. Po enoletni krizi, ki jo doživi vsako delovanje, je zbor ponovno zaživel z zborovodjem, g. Jožetom Smrekarjem. Tako nadaljuje pevsko tradicijo, pomlajen z mladimi fanti Velika vrzel bi nastala v življenju kraja brez njih. Pevci Šentviškega zvona imamo v njih velik zgled in čutimo potrebo po sodelovanju. Prijetno jih je bilo poslušati, kar je izrazila polna dvorana s spontanim aplavzom. Vse pevske nastope ljudje željno sprejemajo. Tudi mladi v njih začutijo moč domačnosti in slovenskih mojstrovin tovrstne glasbe Pevski zbori so šola in garancija za narodni obstoj, za našo prepoznavnost in nemogoče je, da bi se ji mladi odrekli. Iskrena zahvala številnim dobrohotnim sponzorjem. Brez njih ne bi veliko zmogli. In kdo bo zmogel prepleskati šentviško dvorano in ji vdihniti svežine novega kulturnega življenja. MOJCA S. Kuhale smo z mojstrom Janezom Štrukljem Ste že pomislili na to, da bi se bolj zdravo prehranjevali? Za to smo poskrbeli v Krašnji, ko smo povabili med naše gospodinje priznanega kuharskega mojstra, strokovnega učitelja kuharstva s Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, gospoda |aneza Štruklja. Janez Štrukelj je domačin, rojen v Spodnjih Lokah, vrsto let pa je eden najbolj znanih kuharskih mojstrov pri nas, njegovi učenci prinašajo domov visoka priznanja tudi iz tujine. Bil je vesel, da je lahko svoje znanje posredoval svojim nekdanjim sošolkam, prijateljicam iz otroštva in njihovim hčerkam. V Krašnio je pripeljaLs seboj svojega sodelavca; ta je med Janezovim predavanjem o zdravi prehrani pripravil in skuhal vse, kar smo kas- neje potrebovali za pripravo raznih solat. In ko se je mojster Janez postavil za mizo, polno različnih zele-njav in dodatkov, so pod njegovimi spretnimi rokami nastajale najrazličnejše solate. Kar štiriindvajset jih je pripravil, vmes pa nam je povedal veliko različnih praktičnih nasvetov. In kaj vse smo potrebovali za solate? Ješprenj, čičeriko, sojo, lečo, bob, fižol, grah, riž, testenine, bro-koli, zelje, radič, zeleno solato, koruzo, šalotko, paradižnik, korenje, stročji fižol, jajca, salamo, perutnino, ribe, slanino, sir, kumare, repne cime ... Ker so bile solate tako nevsakdanje, smo jih kar z negotovostjo začele poskušati. Kaj kmalu pa je bilo v jedilnici glasno klepetanje, v katerem so se slišale glasne pohvale najrazličnejšim okusom. Na/brž je težko spreminjati navade prehranjevanja in različne okuse jedi, vendar sem prepričana, da bodo to poletje vsaj v petinštiridesetih družinah, kolikor gospodinj se je udeležilo kuharske delavnice, na mizah drugačne solate, kot smo jih pripravljali do sedaj. Veselimo se že jeseni, ko nam bo Janez Štrukelj razkril nekaj izmed stodvajsetih receptov za štruklje. Toliko jih namreč zna pripraviti. VERA BEGUŠ Športno društvo Zlato polje Dolgoletna želja mladih zlatopolj-cev, da se organizirano vključijo v športno dejavnost na našem območju, se je uresničila februarja letos. Tedaj je bil sklican ustanovni občni zbor bodočega Športnega društva Zlato polje. Na ustanovnem zboru ŠD Zlato polje so sprejeli svoj statut in poslovnik ter izvolili ustrezne organe vodenja društva. Za prvega predsednika je bil imenovan g. Milan Šinkovec, sicer dober nogometaš in igralec v nogometnem moštvu (sicer brez trenerja) Zlato polje. Njegov namestnik pa je »naš« Prevojčan, g. Tone Habjanič. Zanj bi lahko rekel, da je selektor tega dejanja. Moramo priznati, da je volja in želja mladih po organiziranem delovanju izredna, zato je tudi vodstvo krajevne skupnosti Zlato polje njim prisluhnilo oz. jih tudi moralno podprlo. KS Zlato polje jim je odstopila »bivše šolsko igrišče«, da si uredijo primeren objekt za športno dejavnost (nogomet, košarka, odbojka, itd.). S prostovoljnim delom so uredili zemeljska dela za pripravo podlage za asfaltno oblogo. Tega naj bi položili še letos. Problem pa je, kot vedno povsod, denar Naši mladi so se znašli. Sli so v razne deloven akcije in za protiuslugo od občine Lukovica dobili nekaj denarja. Ta tudi posredno podpira ureditev igrišča, saj občinski možje menijo, da bomo s tem mlade zadržali v svojem kraju in obenem tudi ohranili lepote zlatopoljskih vasi. Ker pač nismo v ravnini, bo to igrišče z južne in zahodne strani ograjeno s štirimi metri visoko žičnato ograjo, ki naj bi zadrževala let žoge. Varpa Pred nami je sezona tekmovanja v varpi, Državni prvaki varpe iz Krašnje v letu 1995 - Pirnat, Hribar, Štrukelj, Rode, Pervinšek, Ce-rar, Požar. saj je sedaj, ko so se travniki osušili, varpa spet oživela. Zagnani varpisti iz Krašnje so se nanjo pridno pripravljali. Ponovili bi radi uspeh iz prejšnjih let. Znova naj bi zaživela liga, ki so jo lansko sezono zelo zanemarili. Varpisti so v začetku 1994. leta registrirali tudi Varpa zvezo Slovenije, ki je bila ustanovljena na delovnem srečanju v Krašnji. Varpa zveza je tudi članica Športne unije in član Zveze ŠD Slovenije. Pričakujemo, da bo že letos tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije. T. P. Cerkev Sv. Luka v Spodnjih Praperčah PIŠE: ANDREJA KOS V prvih dveh člankih o cerkvi v Praprečah, ki sta bila že t objavljena na teh straneh, sem uvodno predstavila cerkev: njeno geografsko lego, njenega zaščitnika sv. Luka in kratek kronološki pregled nastajanja in opremljanja cerkve skozi stoletja. Danes se bom osredotočila na arhitekturo, ki je iz umetnostno-zgodovinskega stališča najkvalitetnejši del tega spomenika in kot psevdobazilika razpira pahljačo arhitektur nih tipov v poznogotski arhitekturi na Slovenskem. Arhitekt Tloris cerkve v Praprečah Zunanjost cerkve - vzhodni zaključek (foto M. KOTNIK) cerkve v Praprečah je kamnosek Štefan To nam dokazuje freska nad arkado v južni steni glavne ladje, kjer se je dal samozavestno upodobiti skupaj s svojim atributom (kamnoseško žlico in kladivom) ter s svojo družino. Spodaj je dodana tabla z napisom, ki pravi, da je fresko dal naslikati kamnoseški mojster Štefan iz lastnih sredstev v čast božjo in sv. Luku leta 1524. Mojster Štefan je torej zasnoval in vodil izgradnjo cerkve, ki je nastala v zelo kratkem času. Začetki verjetno segajo pred leto T 520, končana pa je bila že leta 1524. To dokazuje celoten slogovni značaj arhitekture, plastike in slikarstva.same datacije na freskah in konzoli z letnico 1524, predvsem pa arhitekturni detajli Arhitekturna detajla cerkve kot sta zidni venec na fasadi, ki oklepa celotno cerkev in profil reber obokanja v notranjosti, ki je v vseh prostorih enak (govorimo o klinastem profilu z obojestranskim žlebom) potrjujeta, da je cerkev od temeljev do strehe nastala v enem livu. To pa jo uvršča med najpomembnejše arhitekturne spomenike prve polovice 16. stoletja na Slovertskem. Glavna ladja razkriva, da je cerkev psevdobazilika (foto M. KOTNIK) Tloris cerkve nam razkriva triladijski prostor s širšo glavno in ožjima stranskima ladjama Glavna ladja se preko slavoloka nadaljuje v oltarni prostor (prezbiterij), ki v dolžino meri dve traveji in se zaključuje s petimi stranicami osmerokotnika. Na vogalih teh stranic stojijo štirje zunanji oporniki, ki skupaj s steno nosijo težo obokanja prezbiterija. Tudi obe stranski ladji sta se prvotno odpirali preko slavoloka v poligonalno oblikovani kapeli, vendar so pozneje v baroku slavoloka zazidali. Celotna cerkev je obokana in v njej se razvrstijo kar štirje različni tipi obokov. Glavna ladja in prezbiterij ter severna kapela so rombasto obokani, stranski ladji imata križni obok v povezavi s štirirogelno zvezdo, južna kapela pa dvojno paralelno obokanje. Ker cerkev ni postavljena na vrh griča, ampak s svojim volumnom zareže v sam hrib, je postopno dvigajoči se teren narekoval tudi arhitekturo. To se lepo vidi na fasadi cerkve, kjer se profiliran talni zidec stopničasto dviguje proti oltar nemu zaključku Sicer pa je zunanjost cerkve preprosta, zlasti v ladijskem delu, kjer stena ni členjena Edini ritem fasadi dajejo trije gotsko šilasto zaključeni vhodi (portali) in okna - vse je izklesano iz rumenega lehnjaka Bogateje pa je oblikovan zunan|i vhodni zaključek, ki se zaradi lege skriva nekje zadaj proti hribu. Prezbiterij je obdan s štirimi stopnjevanimi oporniki, med katerimi se dvigujejo tri originalna dvodelna okna, ki se končujejo s krogovičjem. Obe kapeli stranskih ladij se tristra nično zaključujeta, vendar imata namesto opornikov le še dekorativne služnike (tričetrtinski stebri), ki v višini segajo do dvokapne strehe, nato pa se tristrana forma stene izgublja. To je verjetno posledica kasnejših prezidav, kar dokazujeta tudi obe okni v kapelah brez gotsko zašiljene oblike Kakšen je bil prvotni zgornji zaključek kapel in kako je potekala streha, nam bo razkrila raziskava v okviru obnovitvenih del Sele pogled v notranjost cerkve sv. Luka nam jasno razkrije slogovni značaj cerkve. Ladijski prostor je s šilastimi loki, ki jih nosijo osemkotni slopi, razdeljen na tri ladje. Srednja ladja je občutno širša in višja od stranskih. Će bi imela svojo lastno osvetljavo, bi lahko govorili o pravi baziliki, ker pa je arkadna stena brez oken, je cerkev višinsko močno stopnjevana in zato govorimo o psevdobaziliki Psevdobazilika je v Sloveniji značilen arhitekturni tip zgodnje gotike Enotno zastavljen kon cept psevdobazilike od začetka gradnje pa imata v Sloveniji le dve cerkvi: romarska cerkev na .Ptujski gori, ki je nastala pred letom 1400, in cerkev sv. Luka v Praprečah (nastanek pred 1520), vendar med njima nobenih drugih povezav. Notranjost cerkve v Praprečah daje zgodnji gotski videz, zato so jo v strokovni literaturi obravnavali kot konzervativen tip, zadnje čase pa raziskave kažejo, da jo moramo razlagati v okviru pluralizma stavbnih tipov poznogotske arhitekture srednje Evrope. V sedanji Evropi bo torej potrebno iskati vplive in vzore za cerkev v Praprečah, saj njen zgodnji gotski videz ni vračanje k starim, ampak pomeni približevanje novim renesančnim težnjam, ki so videle vzor v baziliki. /lamnik OBČIN A M O R A V C K Občinski proračun sprejet Člani Občinskega sveta so na seji, 17. aprila 1996, sprejeli občinski proračun za leto 1996. Prihodki proračuna znašajo 246.000.000,00 SIT, od tega je namenjenih največ, to je 34 % za komunalno-energet-sko dejavnost, drugi največji porabnik sredstev je šolstvo s 14 % dele- žem, dejavnost občinske uprave in občinskega sveta s 13 %, sledi otroško varstvo z 11 % deležem. Precej sredstev (okoli 5 %) je namenjenih za kmetijsko dejavnost, kulturo, šport in socialno varsto. V letošnjem proračunu so namenjena tudi sredstva v višini 1.400.000,00 SIT za regresiranje obrestne mere za najete kredite v drobnem gospodarstvu. Za prve korake v razvoju turizma (turistična promocija, sofinanciranje razvojnih projektov v turizmu, izgradnja turistične krožne poti) bo proračun zagotovil 1.000.000,00 SIT. V okviru razpoložljivih sredstev so dobila finančna sredstva za svojo osnovno dejavnost tudi vsa občinska društva. V okviru sredstev za komunalno-ener-getsko dejavnost je precej denarja namenjenega za vzdrževanje cest, vodovoda. javne razsvetljave in komunalne infrastrukture. Večina sredstev bo investiranih v izgradnjo cest na celotnem območju občine, v izgradnjo vodovodnega sistema Ples-Limbarska gora, v izgradnjo kanalizacije v Moravčah in za izdelavo prostorskega urbanističnega plana. Da bi zagotovili hitrejši razvoj občine, si občinska uprava prizadeva pridobiti tudi republiška sredstva s tem, da kandidira na javne razpise različnih ministrstev. Pereči področji sta predvsem komunala (rekonstrukcije cest, izgradnja in obnova vodovoda in kanalizaicje) in šolstvo, kjer je nujno potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo prizidka k osnovni šoli. Občinska uprava vsako četrtletje poroča nadzornemu odboru o porabi proračunskih sredstev in poteku posameznih investicij, le-ta pa o tem obvešča občinski svet. NAŠ OBČAN MIRO CAPUDER Z rožami in glasbo med zvezde •Maj ie bil do 16. zelo suh, od 16. do 26. je bilo deževno, od 26. do 31. pa zopet lepo. Bil je ves mesec več oblačen kot jasen. Od 21. aprila do 16. maja ni bilo dežja. Krompir na hudi zemlji ni zelenel zaradi suše, koruza tudi ne. Žito se je pojavilo, trava se je po dežju malo izboljšala. V tem mesecu so umrli: ... skupaj štirje ljudje.« Ne, to ni poročilo o letošnjem maju, ampak o maju leta 1947. In takih - pa ne samo majskih zapiskov - hrani Capudrov Miro polne police. Nekateri nosijo častitljivo letnico 1919 in jih je že med prvo svetovno vojno pisal njegov 1887. leta rojeni oče ter v prozi in poeziji občuteno opisal še svoje doživljanje tistih strašnih časov, ko ni vedel, če bo še dočakal svit naslednjega dne. In vsakega novega sončnega ali deževnega dne je bil takrat neznansko vesel, tako da je vsak nov dan opisal doživljajsko in vremensko. Te dnevnike je pisal vse do svoje smrti. Nekaj se jih je pogubilo, večinoma pa jih Miro skrbno hrani in leta 1973 je začel z vsakodnevnim beleženjem vremena, dogodkov, zanimivosti in glasbenih nastopov tudi sam. Že šesto leto pa je stvar še posebno »resna«. Vsak dan namreč opazuje padavinsko postajo, piše dnevne in mesečne zabeležke in jih pošilja Hidrometeorološkemu zavodu Republike Slovenije, ki tudi na podlagi njegovih podatkov pripravlja statistična vremenska poročila za vso državo. Tako lahko Miro takoj pove, da je lanskega leta padlo v Moravčah 104,1 litra padavin na kvadratni meter, v vsem lanskem letu pa kar 1487,5. To opazovanje in pisanje dnevnika mu je prišlo tako v kri, da si več ne predstavlja, da tega ne bi delal. |e pa še veliko stvari, brez katerih oi težko živel. Se sam ne ve vrstnega reda, vendar ima astronomija v njegovem prostem času važno vlogo. Ne samo v številnih atlasih in priročnikih, ki jih je »predelal«. Mimogrede razloži, kaj pomeni, če si npr. rojen v znamenju raka; ob pravem času brez težav najde na nebu živalski krog. S teleskopom si pomaga pri razpoznavanju planetov. Sam se je dokopal do spoznanja, zakaj luna včasih vzhaja in zahaja nad Crmačami v nizkem in včasih v visokem loku. Miro je nagnjenje za glasbo verjetno podedoval po starših. Večina Moravčanov ga pozna kot kapelnika 30-članske pihalne godbe, ki je bila z desetimi člani ustanovljena na njegovo pobudo pred 22. leti. Prej je bil trobentar pri ansamblu »Zadovoljni muc«, dolgoletni organist v moravski cerkvi, sedaj vodi moški pevski zbor in je dejaven na mnogih področjih. Dobro se spominja »pihalnih« začetkov s starimi inštrumenti in prvimi člani, ki jih je učil muziciranja in jih vzgojil v dobre glasbenike. Njegova velika ljubezen je narava. Njemu pomlad pomeni veliko več kot večini drugih ljudi. Razdelil jo je na tri dele: v prvem cvetijo zvončki, resje, teloh, mačice, trobentice, leska; v drugem regrat, češnje, španski bezeg, šmarnice, tulipani in sadno drevje. Lep je tudi tretji del, ko zacvetijo DRUŠTVO UPOKOJENCEV Več pridnih rok Sredi meseca aprila je imelo DU Moravče svoj občni zbor v gostilni »Kavka« v Moravčah. Vse prisotne je pozdravil Franc Novak, predsednik DU. Zatem je s petjem razveselil mešani pevski zbor upokojencev. Francka KOSMAČ je recitirala nekaj svojih pesmi in navzoči so jo nagradili z burnim ploskanjem, da jim je zapel še dodatne pesmi. Vsi se zavedamo, da v teh časi tudi lepa pesem krepi kulturo Slovencev in nam zagotavlja zdravo narodno zavest. Vsi smo bili veseli, da je med nas prišel predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je pohvalil delovanje našega društva in mu zaželel še mnogo uspehov. Vse navzoče je povabil na jubilejno srečanje upokojencev Slovenije v Planico, ki bo v mesecu juniju. Iz poroiil predsednika društva, tajnika, predsednika komisije za šport in rekreacijo in blagajnika, je bilo razvidno, da je upravni odbor deloval vzorno v skladu s Pravili društva in sproti urejal zadeve ZDUS-a in Koordinacijskega odbora Domžale. Razprava po poročilih je pokazala, da je društvo kljub težavam uspešno opravilo zadane naloge. Tudi organizacijsko je bilo uspešno, saj so številni poverjeniki redno pobirali od članov letno članarino po vaseh in zaselkih in jih o raznih društvenih zadevah sproti obveščali. Razveseljivo je. da število članov narašča (trenutno nas je 382 članov). Prizadevamo si ohraniti mlajšim nekaj navad in običajev, ki so značilni za Moravsko dolino. Društvo dobro sodeluje z občino Moravče, krajevnimi skupnostmi, društvi, organizacijami in s sosednjimi društvi upokojencev iz osmih občin, .■.a predlog nadzornega odbora DU se je razrešilo vodstvo starega odbora ter javno izvolilo 21 članski upravni in nadzorni odbor, za predsednika so ponovno izvolili Franceta Novaka. Naj omenimo, da so na občnem zboru v razpravi sodelovali tudi predstavniki sosednjih društev: Za-orje ob Savi, Domžale, Kamnik, Komenda. Bukovica-Sin-ov-Turn. Lukovica in Mengeš, predsednik PD in Pavel Barlič, svetnik občine Moravče. Društvo je ponosno, da ima v svojih vrstah družinsko upokojenko Marijo NOVAK iz Moravč, staro 99 let in najmlajša invalidska upokojenka Ani Tihelj s Plesa Miro Capuder potonike, dišeči vrtni nageljni in ko je travnik najbolj bogat s travniškim cvetjem, ki ga ima najraje. Če lahko v tako lepi naravi posluša in opazuje še ptice in njihovo petje, ie res vesel in zadovoljen. Kot otrok si je vedno želel, da bi bil vrtnar, pa žal ni bilo možnosti za tovrstni niti za glasbeni študij. Zato se je na očetovo željo izučil za mizarja in to delo opravlja še danes. In najbolj neprimerno vprašanje, ki bi ga kdo postavil Miru, bi prav gotovo bilo: »Kaj boste počeli, ko boste v pokoju?« Saj je včasih 24 ur prekratkih, da bi opravil vse, kar mora in kar želi. Premalo časa ima za sadjarjenje in vrtnarjenje (cepil je krompir s paradižnikom in pridobil oba pridelka), geografijo, glasbo... Se to je treba povedati, da je Miro tudi svetnik in razsodnik. Svetnik je v moravškem občinskem svetu, razsodnik pa mnogokrat, ko se v krogu prijateljev ne morejo sporazumeti o kaki nem »pomembnem podatku«: kdo je kdaj umrl, katerega leta se je kaj zgodilo ... Miro z veseljem pogleda v svoje dnevnike in druščino reši negotovosti. Ima tudi kaj časa za družino? »Otroci so že odrasli, žena pa je že ob poroki vedela, s čim vse se ukvarjam in ima razumevanje za moje dejavnosti« »25. maja zvečer proslavljam 50. obletnico. Pri podoknici so mi peli in igrali moški pevski zbor, godba, oktet bratov Pirnat in Ansambel Franca Miheliča. Obenem sta dekliški in cerkveni mešani zbor pela tudi moji hčerki Mateji za srečen zakon. Zabava je trajala do zgodnjega jutra.« Ta zapis je Miro vnesel v svoj dnevnik leta 1989. Upamo in želimo, da bi bilo podobnih še mnogo in da bi še dolga leta ustvarjal nekakšno moravsko kroniko, s katero bi se lanko seznanilo v primerni obliki še več ljudi kot peščica njegovih prijateljev. ■ SON|A VRAZ ima šele 29 let. Zbora so se udeležili številni upokojenci in po prijetnem kramljanju, malici zadovoljno razšli, saj je čas ob donri kapljici in harmoniki domačina Franceta Flereta še prehitro minil. joŽE NOVAK Očiščevalna akcija v KS Peče Vsa*« leto se očiščevalne akcije v KS Peče udeleii več krajanov. Poleg travnikov in gozdov so pomladanskega čiščenja potrebni tudi bregovi otokov in obcestne meje. Letos, 2. maja, so očiščevalno akcijo organizirali Prostovoljno gasilsko društvo Peče in peški člani Planinskega društva Moravče, Ribiške družine Bistrica in Lovskega društva Moravče. Odz-v.iln so /e 21 članov naštetih društev, največ gasilcev. V akciji smo pobrali odpadke ob potoku Drtijščica od izvira do ludeža - Ples, od izvira potoka Žvirca do izliva v Drtijš-čico in ob cestah Peče - 336, Križate - 336 ter ob cesti 336 od meje z občino Zagorje do ludeža - Ples v skupni dolžini 6,4 km. Odpadkov se je nabralo za dva zabojnika in pol. Komunalno podjetje je odpadke že odpeljalo. Zadovoljstvo ob koncu akcije je motila količina odpadkov, ki se sicer vsako leto nekoliko zmanjšuje, toda še vedno je zelo velika. Ljudje odvržejo v grmovje ob potoku ali pod cesto vse mogoče odpadke, od štedilnika, raznih vrst embalaže, avtomobilskih delov, ki jih je iz leta v leto več, do poginulih živali. Od kod vse onesnaževalci narave pripeljajo odpadke in jih odvržejo na bregove naše Drtijščice, ne vemo. Svetovali bi jim, naj se za trenutek ustavijo in pogledajo svoj obraz v njeni še bistri vodi, morda jim ho to pomagalo, da bodo drugič odložili smeti tja, kamor spadajo. p gRVAR Križ papežu v pozdrav V dneh, ko se /e celotna Slovenija na tak ali drugačen način pripravljala na papežev obisk, je Ivan Gril (Polčev ata) z Dol pri Krašcah s pomočjo sorodnikov in sosedov ob svoji hiši postavil lep brezov križ. Plakati s panoja oh križu nam povedo, da je bil postavljen v pozdrav papežu in vsem, ki se s cesfe oziramo proti sadovnjaku na to znamenje. Slovenska zastava pa pozdravlja papeža - državnika, ki je prvi priznal samostojno Slovenijo, je dejal Ivan Gril. r MILKA NOVAK MORAVSKA DOLINA Spomladansko čiščenje Med prvimi dolžnostmi tabornikov je varovanje narave. V svojem letnem delovnem načrtu imajo vključene delovne in čistilne akcije. Že vrsto let spomladi izvajajo čistilne akcije. Letos so čistilno akcijo v naši dolini združili z društvom za varstvo narave »NATURA«. Pokrovitelj akcije je bila občina Moravče in k sodelovanju so bila povabljena vsa društva, organizacije in občani Moravske doline. Na dan 11.5. 1996 so se ob 9. uri zbrali pri Kulturnem domu ribiči, taborniki in nekaj članov Komisije za ekologijo in Komisije za turizem. Bilo jih je okoli 50. Udeleženci akcije so se razdelili v tri skupine. Prva skupina je odšla čistit bregove Drtijščice, druga divje odlgališče odpadkov, tretja pa ribnike. Skupina, sestavljena iz mlajših tabornikov in ribičev, je odšla do nekdanjega ludeževega mlina in celo dopoldne so čistili levi in desni breg Drtijščice. V zgornjem delu Drtijščice so nabrali nekaj vreč odpadkov, v spodnjem delu pa je bilo odpadkov malo, ker so že v lanskem letu temeljito očistili bregove. V aprilu so prvi s čiščenjem bregov Drtijščice začeli krajani Peč in s tem začeli spomladanske čistilne akcije. Druga skupina, ki so jo sestavljali ribiči, se je lotila temeljitega urejanja ribnikov in okolice brunarice. Pokosili so travo in očistili ribnik vej, ki jih je nalomil žled. Ribnike obiskuje veliko ljubiteljev športnega in turističnega ribolova. Ribniki so del turistične ponudbe Moravske doline, zato skrbimo za njihovo čistočo in urejenost! Tretja skupina, sestavljali so jo starejši taborniki, pa so se lotili čiščenja divjega odlagališča odpadkov nad pokopališčem. Nabrali so ogromen kup odpadkov (železa, gospodinjskih strojev, plastike, steklenic in smrdečih živalskih kož). Za temeljito očiščenje smetišča, bi bilo potrebno veliko več pridnih rok in boljše sodelovanje društev in občanov. Delovno akcijo so zaključili okoli 13. ure. Ob skromni malici so se pogovarjali o opravljenem delu in obžalovali, da akcija ni bila bolj množična. Ribiči so združili prijetno s koristnim in v popoldanskem času organizirali ribiško tekmovanje za svoje člane. Krapi so dobro prijemali in komisija je morala stehtati kar nekaj krapov, da je ugotovila, kateri je najtežji in kateri ribič je zmagovalec. 5 podelitvijo diplom, medalj in pokalov so tudi oni zaključili uspešen dan. Istega dne so se zbrali predstavniki društva Natura ob izviru Rače in čistili bregove v skupinah po tri. Tjjdi oni so napolnili precej vreč z najrazličnejšim odpadnim materialom. Čeprav je bil dan deloma sončen deloma deževen, so sodelujoči uspešno zaključili dan. Želijo si, da se vsa društva, organizacije in občani v prihodnje pridružijo čiščenju doline in s tem prispevajo k turističnemu razvoju svojega kraja. BOJANA DORIČ Moravski dan na obrtnem sejmu v Domžalah V okviru Obrtnega sejma v Domžalah, ki bo od 7. do 14. junija letos v teniškem centru, se bo v sredo, 12. junija predstavila tudi občina Moravče. Od 9. do 19. ure bosta na ogled dve stojnici, kjer bodo kmečke žene predstavile svoje dobrote, ki jih bo moč poizku siti in kupiti. S propagandnim materialom bo predstavljena turistična, športna, gostinska in obrtniška ponudba občine. Od 18. ure dalje bodo v kulturno zabavnem programu sodelovali glasbeniki in kulturni delavci iz občine Moravče, navzoče bo pozdravil župan Matjaž Kočar, v kolikor bo utegnil, se bo prireditev udeležil tudi smučarski skakalec Primož Peterka, ki bo delil avtograme in odgovarjal na vprašanja. Ansambel Svetlin bo po 19. uri poskrbel za dobro razpoloženje in zaključek predstavitve občine Moravče. S. V. Moravče Ivana Klopčič je dopolnila 92 let Prihaja iz Gradišča pri Lukovici, kjer se je rodila 5. maja 1904 v številni kmečki družini. Danes živijo še sestra Rezka Kocjančič v Ljubljani in brat |ože na Studencu pri Krtini. Ko Ivana pripoveduje o svojem življenju pravi, da bi tiste žalostne in težke dneve kar izbrisala iz svojega spomina, saj jih ni bilo malo. Že kot otrok je morala trdo delati na kmetiji, potem pa nekaj let še služit kot dekla. A Ivana je vztrajala, dokler se ni davnega leta 1930 omožila s Francem Klopčičem iz Zgornje Javorščice. Dobro se spominja cerkvene poroke, katero je opravil župnik Cegnar v podružnični cerkvi na Sv. Mohorju nad Pogledom. Po poroki so imeli kosilo v gostilni »Frfrav« v Krašcah za ožje sorodstvo s pričami. Ivana se je poročila na majhno kmetijo po domače k Vovkovim. Njen mož France je bil gozdni delavec, kmet in apnar. Na svet so prihajali otroci, skoraj vsako leto. Vseh je povila 11. Od teh je živih še 6. Vsi so poročeni, imajo svoje hiše in družine. Življenje je bilo najtežje med drugo svetovno vojno, ko so lačni partizani trkali na vrata. Z možem sta odpirala vrata, kolikor sta imela, sta dala za lačna usta. Tudi po vojni je bilo težko. V lonec je vrgla le toliko, da je preživela številno družino in kolikor so pridelali na domači skopi zemlji. Otroci so odrasli in si ustvarili lastne domove in družine. Mož Franc je leta 1966 umrl po hudi bolezni. Ostala je sama na kmetiji, občasno so jo obiskovali otroci in pomagali ob večjih opravilih. In Ivana kot »dren« kljubuje času in si želi samo zdravja. Še vedno je pokretna, a pravega življenjskega elana ni več v njej. Poseda na kavču, za pečjo in postelji. Sama živi v kmečki hiši, stari približno 200 let, varujeta jo dve psički. Še vedno si sama kuha, pospravlja in celo krmi kokoši in vsak dan [Kjbira jajca. Pravi, da ji dela ne manjka. Vse to se vidi na njenih zgaranih rokah. Ivana ima 17 vnukov, 13 pravnukov in 1 prapravnuka. Vesela je vsakega obiska svojih domačih, sosedov, prijateljev in predstavnikov Društva upokojencev, katerega članica je že 20 let. Dolg čas pravi, da ji ni. Gleda televizijo, posluša radio in vsak dan sprejema obiske. Nikoli ni sama. Če bo Ivana hotela svoje izkušnje prenesti na potomce, bo morala še dolgo živeti. To je seveda želimo vsi. Ivana - jubilantka je ob delu in skromnosti dočakala visok jubilej. Ob našem slovesu smo ji stisnili roko za njeno junaško življenje, pa to kaj veliko sicer ne pomeni, zato smo ji iz srca Želeli, da preživi še veliko prijetnih trenutkov. »Pa še kaj pridite k meni«, je dejala in se nasmehnila, ob našem slovesu. Ob tem visokem življenjskem jubileju se čestitki pridružujejo tudi upokojenci iz Moravč in bralci Slamnika. |OŽE NOVAK Foto: ANGELCA NOVAK Škoda v gozdovih Po podatkih KE Zavoda za gozdove v Domžalah, ki je pristojna tudi za moravske gozdove, je po do sedaj zbranih podatkih žled poškodoval 9421 dreves oz. 5517 kubičnih metrov lesa, od tega 5033 kubičnih metrov iglavcev in 484 kubičnih metrov listnatih dreves. Zaradi obsežnosti terena vsa škoda še ni popisana. Zakon o davčnem |>ostopku, ki je objavljen v 18. številki Uradnega lista Republike Slovenije dne 2. 4. 1996, v 148. členu določa, da lahko lastniki gozdov, ki jih je poškodoval žled in škoda j>resega 20%, uveljavljajo pri Republiški upravi za javne prihodke (za moravsko občino je to Izpostava v Domžalah) zahtevo za davčne olajšave pri odmeri davka. Lastnike gozdov obveščamo, da je na blagajni Kmetijske zadruge Moravče mogoče dobiti obrazce za prijavo škode, v kolikor menijo, da so. upravičeni do davčnih olajšav zaradi žledu in snegoloma. S. V. 2. JUNIJ - JUBILEJNI DAN ZA MORAVSKE LOVCE 50 let LD v Moravčah LD Moravče je bila ustanovljena leta 1946 in jo je ustanovilo 16 članov, ki so se dogovorili za lov na zajca. Danes je družina dejavna v vseh svojih dejavnostih. Ob jubileju pa pripravlja veliko praznovanje s sledečim programom: • Zasavski rogisti • Govor starešine LD Moravče • Podelitev odlikovanj • Slavnostni govor župana občine Moravče • Moški pevski zbor KUD Moravče • Recitatorji OŠ »Jurij Vega« iz Moravč. Po slavnostnem delu proslave in zakuski se bomo zabavali ob zvokih ansambla »Nika Zajca« z njegovimi pevci. Program bo povezoval znani ljubitelj in poznavalec lovstva, Borut Mencinger. Lovci LD Moravče vas pričakujejo in vabijo, da skupaj z njimi preživite lepo nedeljo in počastite njihov jubilej. Pridite 2. junija ob 11. uri k lovski koči v Moravčah. Vabijo vas lovci, ki so vam pripravili poleg lepega j>ro grama tudi slastne lovske specialitete. Moravče /lamnik 11 Ustanovljeno Kulturno-izobra-ževalno društvo Limbar-Moravce Na vrtu raste limbar - zastareli izraz za lilijo, beremo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V soboto, 20. aprila 1996, so se na ustanovnem občnem zboru zbrali v Kulturnem domu nekateri člani slovenskih krščanskih demokratov iz Moravč z namenom, da posadijo svoj limbar. V začetnem nagovoru je bilo rečeno, da se ne ustanavlja nekaj novega, česar v Moravčah še ni bilo, ampak želi društvo dostojno nadaljevati delo mnogih moravskih kulturnikov, ki so s svojimi talenti obogatili slovensko besedo, glasbeno, kiparsko ali slikarsko umetnost. Sledil je kulturni program, v katerem so bili predstavljeni moravski kul- OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE MORAVČE Mladi pisatelji drugega razreda V mesecu aprilu smo bili starši otrok 2. b. razreda OŠ Jurija Vege Moravče povabljeni na prireditev, na kateri so nam učenci z razredničarko, ko. Tadejo Podmenik, predstavili knjigo, ki so jo izdelali v mesecu februarju. Da je knjiga zagledala luč sveta, je bilo potrebnega veliko dela in truda. O knjigah so se veliko pogovarjali in tako se je vsak od učencev sam odločil, kaj in o čem bo pisal, ilustriral ali celo napisal pesmico. Pisali so o različnih temah: o spominih na počitnice, o svojih najljubših igračah, o živalih, o športu. Svoje prispevke so učenci tudi likovno opremili. Na predstavitvi so prebrali nekaj prispevkov iz knjige in recitirali ali zapeli pesmice, ki so se jih naučili v tem šolskem letu. Na koncu prireditve so zapeli njihovo najljubšo pesmico Rin-garaja. S harmoniko jih je spremljala njihova razredničarka. Starši učencev smo knjigo dobili. Dobili pa smo tudi rožice, ki so jih vzgojili učenci sami. Po klepetu in okrepčilu smo se razšli s prijetnim občutkom, da tudi tako majhni otroci marsikaj zmorejo. I. ZORKO-ZUPANČIČ Usodni da visoko na nebu Prva sobota v mesecu maju je bila za marsikateri par »usodni« dan, kajti zanje je pomenil na novo začrtano pot prihodnosti. Navadno se pari poročijo na Ljubljanskem gradu ali v kateri drugi poročni dvorani, toda mladi par z Gorenjske, Nevenka Štalec in Ciril Pečan sta se odločila za poroko visoko na nebu. To je bila prva poroka v Sloveniji na višini 3000 metrov in Roman Kušar iz Moravč, sedaj župnik v Ribnem, je prvi slovenski duhovnik, ki je poročil mladi par na tako nenavadnem kraju. Namesto zaključne poročne ceremonije so ženin in nevesta ter duhovnik Roman skočili iz letala in uspešno pristali na travniku blizu letališča v Lescah. To je bilo prekrasno in verjetno tudi nepozabno doživetje. Roman Kušar je mlad duhovnik, ki ga padalstvo in letalstvo izredno veselita že od mladih nog. Ta dan je imel izredno priložnost, da je bilo njegovo radostno doživetje ob tem dogodku popolno. POLONA GORJUP turniki skozi čas in zgodovina kulturnega delovanja cerkvenih skupin v Moravski dolini. Vse udeležence ustanovnega občnega zbora pa je povezala ubrana pesem, saj so med ustanovnimi člani tudi mnogi pevci. V nadaljevanju je predsednik OO SKD Moravče in predsednik delovnega predsedstva tega občnega zbora Franc Capuder predstavil statut društva. V njem je med drugim zapisano: Društvo je nastalo na željo posameznikov iz Moravč in okoliških krajev, da bi razširili kulturno ponudbo v naši občini. Soustanovitelj je OO SKD, omogoča pa delovanje in vključitev vsem dobromislečim ljudem. Društvo predvideva sodelovanje z ostalimi sorodnimi društvi doma in v tujini ter z drugimi pravnimi osebami in organizacijami, predvsem z Občino Moravče, z osnovno šolo, KS in župnijami v občini. Društvo se bo trudilo za vsestranski kulturni razvoj in izobraževanje svojih članov in za njihovo pošteno delovanje, skrbelo bo za pristno slovensko kulturo in za predstavitev moravskih kulturnih znamenitosti, organiziralo kulturne in kulturno-zabavne prireditve. Ko je bilo še v ustanavljanju, je pripravilo proslavo ob materinskem dnevu. V teh dneh bo registrirano, pripravlja že tudi programski koncept svojega delovanja, ki ga bo predstavilo na jesenskem prvem rednem občnem zboru, ko bo začelo tudi s svojim rednim delovanjem. Dejstvo je namreč, da je bil evangelij izvor naižlahtnejše kulturne dejavnosti slovenskega človeka v preteklosti in po nekaj letih zanikanja tega dejstva se znova odpira možnost, da v naše kulturno delovanje vključimo tudi vso duhovno bogastvo slovenske kulture. Moravska dolina se lahko postavlja z bogato kulturno tradicijo in posamezniki, ki so pomembni tudi v slovenskem merilu, zato ne dopustimo, da bo to le zgodovina. Društvo Limbar vabi k sodelovanju vse dobromisleče ljudi in vse, ki jim ni vseeno, s čim se hrani naša duša. MIHA NOVAK Zavest o skrbi za naravo se krepi Z veseljem opažamo, da je v Moravski dolini vsako leto več očiščevalnih akcij in lahko rečemo, da se zavest o skrbi za naše okolje krepi. Tako že vrsto let organizirajo čistilne akcije osnovna šola, taborniki, ribiči in društvo Natura z Vrhpolj. So pa še druge požrtvovalne skupine, ki jim ni vseeno, kako izgleda naše okolje. Tako so n.pr. krajani Peč pod vodstvom Toneta Stenka 2. maja, kot že vrsto let nazaj, očistili Peče in bregove Drtijš-čice. Otroci iz Dol, ki jih vodi Lea Kudeljnjak, so že drugo leto zapored očistili svojo pot v šolo. Taborniki so očistili Limbarsko goro po marčevski proslavi in še bi lahko naštevali. Osnovna šola je v dogovoru z občino organizirala očiščevalno akcijo 17. aprila. Otroci so čistili okolico šole in ob cestah, ki vodijo v smereh Soteska, Serjuče, Pogled, Negastrn, Ribniki, Zalog proti Gabrju, Dole (stara cesta). Rudnik, Hribce in Drtija ter bregove ob Drtijščici proti Soteski in Drtiji. 22. aprila je imela podobno akcijo podružnična šola Vrhpolje v svojem okolišu. Letos je občinska komisija za ekologijo povabila (objava je bila tudi v Slamniku) vsa društva in organiza- Ekološki kotiček V prihodnji številki bomo začeli objavljati Ekološki kotiček. Vabimo občane, da poročajo o pozitivnih in negativnih stvareh in pojavih v zvezi z varstvom okolja v Moravski dolini. cije ter občane, naj se v soboto, 11. maja udeležijo skupne akcije čiščenja bregov Drtijščice in Rače ter črnega odlagališča za pokopališčem ob cesti proti Podstrani. Na žalost akcija ni bila tako množična, kot je bilo zaže-Ijeno. Udeležili so se je predvsem taborniki, ribiči in člani kluba Natura ter par članov občinskih komisij za ekologijo in turizem. Mogoče je bilo temu malo krivo tudi vreme, ki je bilo zjutraj oblačno in iz oblakov je pršilo, kasneje pa se je zvedrilo. Meni kot udeleženki je bilo prav prijetno, ko smo družno lovili »trofeje« v Drtijščici in ob njej in se vsakič zadovoljno oddahnili, ko smo jih izvlekli iz vode ali blata. Drug drugemu smo solidarno pomagali, da kdo ni zdrsnil preveč globoko v vodo. Dobro pa bi bilo, da bi se tisti, ki odlagajo vse vrste krame v reke in na črna odlagališča, malo zamislili ob tem. Prihodnje leto bi pri načrtovanju čistilne akcije kazalo razmisliti, ali je ne bi organizirali tako, da bi krajani čistili vsak v svojem okolišu, kjer živijo. Marsikje že krajani sami postorijo komunalne zadeve in zakrpajo cesto, zgradijo odtočne kanale ali postavijo mostiček. Takšne skupne akcije so mostički, ki povezujejo ljudi med seboj v skrbi za skupno dobro. Ko bomo očistili še črna odlagališča v naši dolini - ta so že identificirana in upamo, da bomo nekaj odlagališč uspeli sanirati že po košnji - se bo Moravska dolina počasi pokazala v vsej svoji lepoti. IELKA DOLINŠEK, Komisija ze ekologijo Razmere na cesti so bile zelo težke - nasprotni veter, vročina, posebej pa preskrba z vodo. Francija večkrat zvije. PIŠE: RENATO ČIZMEŠIJA S kolesom po Avstraliji in Novi Zelandiji Naj povem, da se nam je ideja, preko-lesariti Avstralijo od Pertha na zahodu do Svdneja na vzhodu, ter NZ od Christchurcha do Aucklanda rodila takoj po tem, ko smo končali naš četrti podvig od Moravč do Casablance v Maroku (Afrika). Osvojili smo že najsevernejšo točko (Nord kapp) in najjužnejšo točko (Gibraltar) v Evropi, s tem pa nam je postala Evropa pretesna. Tako se je februarja v Avstralijo odpravila ekipa kolesarjev Termit Moravče, in sicer v naslednji postavi: FRANCI RAVNIKAR - vodja ekipe in prvi kolesar FRANCI ROTAR - drugi neustrašni kolesar MARIJA ROTAR - naša kuharica in PRISPEVEK K ZGODOVINI POŠTE V MORAVČAH Ob 120 letnici pošte v Moravčah Moravska pošta je bila ustanovljena 24. 5. 1866. Prvi poštar je bil Janez Ravnikar, trgovec v Moravčah. Pošta je poslovala v trgovini Janeza Ravnikarja, ki jo je imel v svoji hiši v Moravčah št. 1 (danes stoji na tem mestu »Tomanova hiša« - Trg svobode It. 7). Oče Janeza Ravnikarja, Valentin, se je rodil 24. I. 1802 v zaselku Pod Bregom v naselju Mošenik št. 11, po domače pri Spodnjem Podbregarju. Pri Ravnikarje-vih, vulgo Spodnjih Podbregarjih, so imeli »farbarijo« - barvali so laneno platno in tu se je tudi Valentin Ravnikar naučil »farbarije«. Valentin Ravnikar se je okoli leta 1827 preselil v Moravče in tu kupil hišo s hišno številko 52 od Gregorja Stojca. Ker je Valentin Ravnikar tudi v Moravčah nadaljeval z barvanjem platna, je Valentin Ravnikar dobil vulgo (hišno) ime Farbar. Valentin Ravnikar se je leta 1828 poročil z Marijo Hren iz Žirovš. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE KAMNIK Učna firma s spodbudnim imenom IZUM V šolskem letu 1995/96 je v srednji šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik pričela delovati UČNA FIRMA. Učne firme so v svetu že nekaj časa sestavni del učnega procesa v programih podjetniškega izobraževanja ter v programih ekonomskih in administrativnih šol. Na Slovenskem pa so učne firme novost, prva je bila ustanovljena v Mariboru pred dvema letoma v srednji ekonomski šoli. V srednji šoli ZUIM-a je bil v šolskem lelu 1994/95 uveden piograni l'< )l >ll l- niško POSLOVANJI in leto« kol smiselna vsebinska dopolnitev UČNA FIRMA. Projektno skupino m rte firme IZUM sestavljajo: dipl. oec. Alenka KOCBEK, učiteljica računovodstva in gospodarskega poslovanja, njena najožja sodelavca sta Zvezdana Hribar - Rajh, učiteljica strojepisja in obdelave besedil in Marko Slatinšek, učitelj upi,iv nega poslovanja! V učni firmi se usposabljajo učenci in učenke tretjih in četrtih letnikov programov UPRAVNI TEHNIK in POSLOVNI TA|NIK. Poudarek j&na praktičnem delu v okviru namišljenega poslovnega dogajanja, imenovanega TRG UČNIH FIRM. Učenci in učenke se usposabljajo za temeljne naloge v poslovanju podjetja, kajti pri običajnem poslu je komajda mogoče dobiti vpogled v gospodarsko - poslovne povezanosti v podjetju in med njimi. Trg učnih firm je obenem inter-kullurni pouk, saj so vzpostavljene zveze z učnimi firmami v Nemčiji (kjer je I ion urnih firm), Angliji, Avstriji, Franciji, Švici, Španiji, Slovaški, na Danskem in Češkem. Učna firma je Organizirana po načeih, ki tudi sicer veljajo za izobraževanje v podjetjih, zalo sestoji iz tajništva in kadrovske službe, komercialne službe in finančno-raču-novodske službe. Struktura vsakega delovnega mesta je natančno opisana. Vloga učiteljev in učiteljic je v učni firmi drugačna od tiste v ra-/irclu, je bolj mentorska. Učiteljice in učitelji povezujejo teorijo in prakso, svetujejo pri učenju, vodijo delovni proces, svetujejo pri skupinskem delu in pri odločitvah skupine, usmerjajo delo svojih učenk in učencev. Razmerja med njimi se vsebinsko oblikujejo v razmerja sodelavk in sodelavi ev. Drugačna razmerja in druga« rte vloge zahtevajo odlično izobrazbo in usposobljenost učiteljic in učiteljev. Pisarniški prostori učne firme so opremljeni po sodobnih načelih er-gonomije, le-ta so prilagojena za učenke in učence z motnjami v te-lesnem in gibalnem razvoju. Učna firma je računalniško opremljena. Osebni računalniki, tiskalniki, fax moderm kartica, soft-\\,n<\ ki podpira vsa področja dela ... Evropski gospodarski prostor ter IlOVe komunikacijske in informacij- ske tehnologije vplivajo tudi na izobraževanje ter zahtevajo vse manj rutinskih del, zato pa zahtevnejšo in kvalitetnejšo vsebino dela. Obilica informacij in hitrejša obdelava podatkov zahteva analiziranje in razumevanje gospodarskih odnosov in posledic odločanja na individualnem in širšem področju, zato je potrebno razvijati učenčeve sposobnosti sodelovanja in komuniciranja. Zato so posebni cilji učne firme premišljeno usmerjeni v razumevanje odnosov, v sposobnost reševanja problemov, v komuniciranje (v maternem in tujem jeziku), sodelovanje v skupini, obvladanje raznovrstnih praktičnih in operativnih poslov s področja administracije, tajništva, komerciale, računovodstva, uporabljanje sodobne informacijske tehnike... In kaj delajo letos v učni firmi IZUM: ukvarjajo se s turizmom. Pripravili so obsežen in kvaliteten program eno- in večdnevnih izletov po Sloveniji, ki je namenjen predvsem mladim. Vabijo v znane in manj znane, loda kljub temu zanimive kraje. Ponujajo raznolike kulturne in športne dejavnosti. Programe bodo predstavili na mednarodnem SEJMU UČNIH FIRM, ki bo v začetku marca na Dunaju. Nastop pripravljajo skupaj z mariborsko učno firmo Martit, kot edini predstavniki iz Slovenije. ZALA HRIBERŠEK . , . ALENA KOCBEK V zakonu se jima je rodilo več otrok Najstarejši sin, Valentin, je postal gospodar doma, sin Janez - kasnejši moravski poštar - pa je kupil hišo v Moravčah št. 1 (danes Trg svobode št. 7) od Antona Cerarja - Jaklja in tu odprl trgovino ter kasneje še pošto. Leta 1878 je 13. junija umrl najprej brat poštarja Janeza Ravnikarja, Valentin, nato pa 21. avgusta še Valentinova žena Jožefa roj. Svetec in ker Valentin in Marija nista imela otrok, je postal poštar Janez Ravnikar lastnik tudi svoje rojstne hiše v Moravčah št. 52 (Farbarjeva hiša - danes Vegova št. 6). Janez Ravnikar je svojo hišo v Moravčah št. 1 prodal Franc Steigmannu in se preselil v svojo rojstno hišo v Moravčah št. 52, kamor se je preselila tudi pošta. Leta 1880 je Janez Ravnikar opustil službo poštarja. V Moravčah je nato živel še do leta 1885, ko se je z družino odselil nekam v Avstrijo (menda v Graz ali njegovo okolico). Svojo hišo v Moravčah št. 52 (danes Vegova št. 6) je prodal Marjani Avbelj iz Hriba. Tako je istega leta 1880 prišla v Moravče nova poštarica (ali poštna odpravnica, kot so se takrat imenovali upravniki manjših pošt) Anna Zentrich ali po slovensko Ana Centrih, ki je vodila moravsko pošto do leta 1899 Od vseh dosedanjih poštarjev v Moravčah je Ana Centrih najbolj zagonetna oseba. Čeprav je živela v Moravčah skoraj dve desetletji, ni zapustila za seboj nobene sledi: nihče se je ne spominja, niti v zemljiški knjigi, niti v matičnih knjigah moravske fare nisem zasledil njenega imena, tako, da lahko iz tega sklepamo, da je v Moravče prišla neporočena in je neporočena tudi zapustila Moravče. Kljub vsemu trudu mi ni uspelo zanesljivo ugotoviti, kje je bila lokacija, na kateri je moravska pošta poslovala med letoma 1880 in 1899. Po vsej verjetnosti je pošta ostala tudi po prihodu nove poštarice Ane Centrih v Moravče vse do leta 1899 na stari lokaciji v Farbarjevi hiši v Moravčah št. 52 (danes Vegova št. 6). Za to predpostavko govori sledeče dejstvo: Na najstarejših razglednicah Moravč lahko opazimo, da na hiši Moravče št.. 24 (danes je v tej hiši Veselova gostilna) še ni poštnega nabiralnika in zato ni verjetna navedba g. Stražarja v njegovi knjigi »Moravska dolina«, da se je pošta preselila iz Farbarjeve hiše v današnjo Veselovo hišo že okrog leta 1890. Verjetno je Ana Centrih leta 1880, ko je prišla za poštarico v Moravče, vzela v najem obstoječe poštne prostore v Farbarjevi hiši Moravče št. 52 od prejšnjega poštarja Janeza Ravnikarja in lastnika Farbarjeve hiše in je tako ostalo tudi po letu 1885, ko je Janez Ravnikar hišo prodal Avbljevim, saj je znano, da Avb-l/evi v Farbarjevi hiši nikoli niso stanovali, ampak so jo dajali v najem. Leta 1899 je Ana Centrih zapustila Domžale in odšla na novo ustanovljeno pošto na Viču v Ljubljani, Moravče pa so dobile svojo novo poštarico Emo Lede-rer, ki je ostala poštarica v Moravčah do svoje smrti leta 1913. (Nadaljevanje sledi) IANEZ KRAMAR RENATO ČIZMEŠIJA, ki sem sodelo val kot snemalec, voznik in novinar. Na ta podvig smo se temeljito pripravljali in v tem času je Franci Ravnikar skupaj s sosedom, kolesarjem iz Moravč, postavil tudi absolutni slovenski rekord v 24-urnem neprestanem kolesar jenju za dvojice. Napravila sta nemogočih 717 km. Zadnje tri mesece pred odhodom smo delali zelo pospešeno, največ časa pa nam je vzelo iskanje sponzorjev, ki bi podprli ta naš podvig in urejanje raznoraznih listin, kot so vize, letalske karte, najem vozila .. Odprava je zahtevala veliko finančno podporo, saj naj bi podvig trajal dva meseca. Zanj pa je bilo potrebno zbrati vsaj 30.000 DEM. Naša pot se je začela 2 2 1996, ko smo z Ljubljanskega letališča poletel' najprej do Frankfurta, od tam v Los An-geles in naprej do Svdneva ter nato do Pertha, kjer sta si naša kolesarja začrtala začetek kolesarske poti. V zraku smo bili vsega skupaj 30 ur Postankov je bilo za 22 ur, skupaj pa je naše potovanje trajalo 52 ur ali malo več kot dva dni. Iz Frankfurta smo leteli preko S Evrope čez Grenlandijo, Kanado in Ameriko do Los Angelesa, kjer smo imeli 2 uri časa. Na hitro smo si ogledali okolico leta lišča. Nato pa smo pohiteli ponovno na letalo za Sydney in iz Svdneva za Perth V Perth smo prišli v poznih večernih urah, kjer so nas na letališču pričakali slovenski izseljenci. Zelo lepo so nas sprejeli ter nastanili. Dolgo nismo mogli zaspati, najprej zaradi časovne razlike, pa tudi zaradi vznemirjenosti. Avstralija, ki je najmanjša, najbolj sušna in najbolj ravna celina na Zemlji, leži pod ekvator jem, na južni polobli. Tu praznujejo bo žič pod poletnim soncem, zvečer pa močno nebo razsvetljujejo zvezde Južnega križa. Je dežela očarajočih nasprotij, štiri prostranske puščave in neskončne rdeče ravnine so skoraj nenase Ijene »rdeče srce« Avstralije. Pod imenom Avstralija si ljudje najpo gosteje predstavljajo puščavsko, z grmičastim gričevjem poraslo deželo, vendar je to v resnici urbana, tehnološko napredna in razvita zahodna država, z razmeroma visoko življenjsko ravnijo. Av stralija meri 7.686,848 km in je najmanjša celina, vendar hkrati tudi šesta največja država na svetu. Od 17 milj. preb. je 90% britansko-irskega izvora. Avstralska zveza je zvezna država, ki jo sestavlja šest držav, novi Južni VVales, Viktorija, Južna Avstralija, Queensland, Tasmanija in seveda Zahodna Avstralija, kjer je naš začetek poti. Zahodna Avstralija je največja zvezna država Avstralije, obsega približno tretjino vse avstralske celine. Velik del ozemlja zavzemajo Ravnina Nullarbor, Velika Viktorijina puščava, Gibsonova puščava in Velika peščena puščava. Glavno mesto Zahodne Avstralije je Perth in je hkrati tudi gospodarsko središče. Južno od njega je pristanišče Fre-mantle, slikovito mesto z odličnim pri stanom za jahte. Drugi dan v Perthu je bil zelo delaven, saj se je bilo treba pripraviti na 4500 km dolgo pot proti Sydneyu. Pripravili in sestavili smo kolesa, ki sta jih doma pripravila Valy-2agar - Kranj ter Rog iz Ljubljane, ki so bila do sedaj varno zložena v posebnih vrečah. Zamenjati smo morali osebno garderobo, nakupiti hrano, pijačo in vse ostalo potrebno za pot, in navsezadnje najeti vozilo, s katerim bomo spremljali naša neustrašna ko-lesit|d (Nadaljevanje prihodnjič) č"Lpo, Priložnostni poštni žig, ki ga je moravska pošta uporabljala 24. 5. 1996, v spomin na svojo 110. obletnico. Srednji del priložnostnega žiga predstavlja prvi žig moravske pošte. Skladno s tedanjimi predpisi avstrijske pošte je v žigu naveden sedež pošte le / nemškim imenom (MORALI TSCH) in datumom v obliki ulomka, vendar brez In IS niče (~ 15. avgust). 12 /lamnik Domžale Alfi Nipič s svojim ansamblom (Foto: Mavrica Radomlje) Velika človekoljubna prireditev v Radomljah Ob veliki noči so plakati doma in v okolici napovedovali, da bo v soboto, 13. aprila 1996, v Radomljah velika človekoljubna prireditev, izkupiček te prireditve pa da bo namenjen Posebni šoli na Rojah (Domžale) oziroma prizadetim otrokom za udeležbo na olimpiadi ter mengeškemu Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik. Organizatorji prireditve so se lotili velikega dela. Moški pevski zbor Radomlje je ob soorganizaciji radomeljskih obrtnikov in podjetnikov razpisal kulturno-zabavno prireditev ob pogrnjenih mizah. Za pomoč oziroma kot sponzorji so se odzvali številni obrtniki, podjetniki in ustanove. Seveda pa je bila največja senzacija ta, da bo celoten program snemala televizija - TV 3. Za radomeljski kulturni dom je bil tak večer nekaj povsem novega. Za popoldne je bilo predvideno, da bo balon (avan)turistično navdahnjene obiskovalce dvigal petdeset metrov visoko; žal pa nam vreme ni bilo naklonjeno in je ta točka odpadla. Z urejanjem odra in dvorane je bilo veliko dela. Pri tem so se najbolj izkazali pevci, ki so obenem tudi obrtniki. Nekateri pevci pa tako vedno priskočijo na pomoč, kadar je potrebno. Stene v dvorani so obložili z reklamnimi panoji. Oder pa do tega dne še ni bil tako obložen in okrašen. Na meter visokem odrčku se je šopiril zapravljiv-ček, mlinarji so privalili svoj simbol mlinski kamen, zraven pa je stala vreča žit, ozaljšana kot nevesta. Na levi je bilo improvizirano drevo z grmovjem, zadaj na steni pa je visel narisan radomeljski simbol - mlinsko kolo. Videli smo še modle za potico, jerbas, prte, ce-kar, avbo in klobuk za narodni noši, zadaj na zapravljivčku pa je bila odprta rdeča marela; vmes pa so bili aranžirani šopki in rože; dolg pas cvetja je krasil sprednji del odra. Ko je prišla televizija in ga obložila z aparaturami, s kabli, z mikrofoni in številnimi barvnimi reflektorji,je bil naš velik radomeljski oder že skoraj premajhen. Udeležence kulturno-zabavnega večera sta pozdravila voditelja in napovedovalca Maja Zagoričnik in Braco Koren. Najprej je nastopil MoPZ Radomlje in pod vodstvom Vinka Jagra zapel dve pesmi. Da je bila dvorana polna, je zagotovo pripomogel pester in kvaliteten izbor nastopajočih: Alfi Nipič s svojimi muzikanti, citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik, pevka Jožica Petek in harmonikar Simon Ce-rar. Za zabavne vložke pa je skrbel humorist, »podokničar« Franc Pe-stotnik. Nastopajoče je težko posamezno ocenjevati, saj so se vsi odlično odrezali. Tudi šalam in »vicem« so se ljudje nasmejali ter po-dokničarju veselo ploskali, žal pa so bili politični bolj boječi oziroma plahi in obledeli. Nazadnje so radomeljski pevci zapeli še dve pesmi - Tja gor bi rad in Noč razgrinja krila. Nato sta voditelja prireditve povabila na oder ravnateljico Posebne šole Roje Emo Škerjanc-Ogo-revc in ravnatelja Mengeškega cen- tra Jožeta Mlakarja. Oba sta se vsem zahvalila in poudarila, da je ta velika človekoljubna prireditev tako za organizatorje, prireditelje in izvajalce kot tudi za Radomlje Čast, šoli in centru pa v veliko pomoč, obenem pa obveza za nadaljnje delo. Za konec so bili povabljeni na oder vsi nastopajoči in z dvorano vred so zapeli domoljubno pesem Slovenija, lepote tvoje. Veliko lepote in cvetja ie bilo ta večer tudi v radomeljski dvorani, za kar redno poskrbi cvetličarna Erika iz Radomelj. Dveinpolurni program je osvojil duše poslušalcev in prišel je čas, ko sta se ob pogrnjenih mizah že prilegla prigrizek in dobra kapljica. Za to je vzorno poskrbela sosednja gostinska hiša in njena PIZ-ZERIA GALUS. Večer pa se je nadaljeval ob glasbi, petju, plesu in žlahtni kapljici. Za popestritev in večji finančni uspeh so organizirali še srečelov. Tako je radomeljski kulturni dom z veliko dvorano in odrom spet prišel do veljave. Na sejah krajevne skupnosti je večkrat beseda o vzdrževanju in stroških stavbe. Po mnenju večine bi se največja »škoda« delala s tem, če bi dvorana z odrom in vsemi vzporednimi prostori vse leto samevala. Tako pa vsaka prireditev kaže na kulturno-prosvetno delovanje in utrip različnih društev iz Radomelj in okolice. Kadar gre za pomoč in sodelovanje, so vedno pripravljeni tudi radomeljski gasilci. Tokrat so za v dvorano brezplačno ponudili mize in klopi. FRANCE CERAR SPECIALNA OLIMPIADA Naj bom pogumen v svojem poizkusu Specialno olimpijsko gibanje ima v Sloveniji že kar lepo tradicijo in zajema vrsto šol in otrok, ki uspešno sodelujejo v različnih športih. Osnovna šola Roje, bila je ena izmed prvih, ki se je vključila v to gibanje, je bila v maju gostiteljica 3. regijskih iger Specialne olimpiade Ljubljansko-Dolenjske regije, s katerih so se najboljši športniki uvrstili na republiške igre Specialne olimpiade. Pustite mi zmagati! Če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svo-jenvpoizkusu, je priseglo blizu 150 učencev iz 17 različnih zavodov, šol, varstveno-delovnih zavodov, ter zavodov za usposabljanje, ki so se pomerili v atletiki, namiznem tenisu in košarki. Slovesen začetek iger je bil v športnem parku Domžale, kjer je organizacijski odbor povsem upošteval pravila pravih olimpijskih iger. Tako so po slovesnem mimohodu vseh ekip poslušali olimpijsko himno, na drog pa ob državni zastavi potegnili tudi olimpijsko. Kljub nestrpnemu pričakovanju pa so vsi udeleženci posebej toplo pozdravili plesalke z OS Roje. Po dobrodošlici ge. Eme Šker-janc-Ogorevc, ravnateljice OŠ Roje, je regijske igre odprla županja Cveta Zalokar-Oražem, ki je vsem zaželela dobrodošlico, opozorila, da igre potekajo prav na dan miru in jih povabila, da tudi v prihodnje radi prihajajo v našo občino. Potem je šlo zares in da ni bilo nobenih težav, je poskrbela tudi Alenka Strnad, znana sončna Reza, ki je kljub slabemu vremenu s svojim prijetnim vodenjem razvedrila sivo nebo. Zmagovalci so bili vsi, ki so sodelovali, tekli, na 100 metrov, skakali v daljavo z mesta, suvali kroglo, igrali košarko, ali namizni tenis, se veselili svojega uspeha in nikoli ne pozabili čestitati svojim sotekmovalcem. Njihovi spremljevalci, zlasti pa gostitelji so se resnično potrudili, da so bili kljub slabemu vremenu in občasnim kapljam dežja prav vsi zadovoljni. Po podelitvi priznanj in koncu tekmovalnega dela ni nihče manjkal na kosilu, po njem pa so se vsi radostni napotili v diskoteko LIFE, kjer so se resnično sprostili ob družabno zabavnem programu. Ob koncu lahko zapišemo, da je bil kljub deževnemu dnevu za vse udeležence to sončen dan, v katerem so znova in znova dokazovali besede: Lepo je zmagati. Še lepše je sodelovati. Najlepše je igro vzljubiti. y_ Dobrodošlico vsem tekmovalcem in gostom je izrekla županja Cveta Zalokar-Oražem. Posebnost je človekova značilnost Pravijo, da si star toliko, kot se počutiš. Moja sogovornica jih nima toliko, kot trdi sama. Videti jih je vsaj deset manj. Če ne verjamete, se iz njenih besed prepričajte sami. Če na ulici srečate prijazno ženo, ki vas ogovori in vam tako mimogrede zaželi srečo, je to skoraj zagotovo gospa (ožica Roglič. Obiskal sem jo na njenem domu in nastal je tale zapis. »Dovolite, da se predstavim na večer svojega življenja!« Tako seje začel najin intervju. Jožica Roglič se je rodila v Ljubljani, v prelepem Trnovem. Njen oče je bil pekovski mojster, mati pa je bila gospodinja. Doma so imeli svojo obrt. V družini je bilo pet otrok, starejša sestra in brat sta že umrla, tudi njeni starši so že pokojni. V Domžalah se je za stalno naselila 30. marca 1946. Gospa Rogličeva se dobro spominja, da so tistega sončnega dne otroci nosili zelenje, kajti bila je cvetna nedelja. Ta dogodek se ji je močno vtisnil v spomin. Njen mož je svojo prvo službo dobil v Domžalah, kar je bil tudi poglavitni razlog, da sta se tja preselila iz Ljubljane. Začela sta brez vsega. Modremu, pridnemu, sposobnemu in nadvse skrbnemu možu je moja sogovornica še vedno hvaležna, saj je njen mož z neutrudnim delom pripomogel, da sta si z veliko truda in odpovedovanja dokončno postavila lep in topel dom. Spomini na njenega moža so kar vreli iz gospe Jožice Roglič. »Bil je požrtvovalen, v svoji veliki ljubezni do družine mi je predlagal, naj se posvetim vzgoji otrok, za materialne dobrine pa bo skrbel sam.« Študirala je na srednji glasbeni šoli. Zelo si je želela postati pevka, vendar ji je druga svetovna vojna to veliko željo preprečila. Kasneje pa so se tej zunanji okoliščini pridružile tudi zdravstvene težave, ki so ji dokončno ohromile glas. To njeno odpoved in bolečino je zapolnila starejša hči, ki je postala učiteljica violine v domžalski Glasbeni šoli. Kljub bolezni pa se petju nikdar ni odpovedala, marveč se je namesto nesojene solistične kariere posvetila zborovskemu petju. Še danes z veseljem prepeva pri ženskem upokojenskem pevskem zboru, ki ga vodi profesor Stane Habe. »Leta 1936 sem doživela veliko čast, da sem preko prof. Marolta, znanega pevovodja, spoznala prof. Franceta Goršeta, mednarodno priznanega kiparja. Bil je čudovita osebnost, spoznal me je z velikimi likovnimi in literarnimi osebnostmi takratnega obdobja,« je Jožica Roglič vzneseno pripovedovala moja intervjuvanka, gospa Jožica Roglič. V življenju ji veliko pomenijo nekatere številke, predvsem številka devet. Pomembnega slovenskega kiparskega umetnika je spoznala z 19 leti, z 29 let, se je poročila, pri 49. jo je portrelirala znana slikarka Cita Potokar. In še naprej mi je prijetna gospa naštevala pomembne dogodke in letnice, povezane s številko devet. »Na večer svojega življenja sem spoznala, da imam nek meni nerazumljiv dar. To sem čutila že dalj časa, sama pa si tega nisem znala razložiti. Danes vem, da je to povezano z bioenergijo. Neki zdravnik mi je v šali dejal: »Vas bom naznanil, ste padar.« Preden namreč vzpostavim stik s določeno osebo, moram vprašati nihalo, če lahko to storim. Če je odgovor negativen, moram vsak nadaljnji postopek opustiti. V primeru pozitivnega odgovora pa lahko nadaljujem z delom. V svoji praksi sem že imela primer, ko nisem »ubogala« navodila nihala. Takrat me je neka nevidna sila udarila po roki in mi vrgla nihalo iz rok. Mentorica, ki me vedno spremlja, me je ostro opozorila, naj tega ne delam več.« To je njena sedanja najbolj značilna posebnost. Na koncu najinega pogovora mi je še dejala, da s posebnim spoštovanjem pošilja vsem bralcem Slamnika »zdravilne« pozdrave. »Gospa Jožica Roglič, hvala za pogovor.« ŠTEFAN ROZMAN Obljube domžalskih skavtov Domžalski skavti smo v nedeljo, 21. 4. 1996 sprejeli v svoje vrste nove mlade člane. Tako se je velika družina skavtov vsega sveta povečala še za 12 zagretih skavtov. Športni stadion, kjer je bilo prizorišče dogajanja, je oživel kot ob kakšni pomembni tekmi. Lahko bi celo rekli, da se je tudi v resnici odvijala tekma življenja, saj se je vsak od nrisotnih ob svečanih ob- ljubah zavedel resnosti trenutka. Zavestna odločitev za rast v človeka ljubezni, ki je sposoben služiti Bogu in domovini ter pomagati svojemu bližnjemu, po malih korakih dneva, ni mala stvar. Mogoče je le z božjo pomočjo in v skupini, ki ti daje oporo v trenutkih preizkušenj. Vsak dan, vedno znova se skavt uči stopiti v svet in se dati na razpolago za boljši in lepši danes in jutri. Da imate dovolj moči in energije, ste pokazali že pri teku na dolge proge, svojo zavzetost in čut za pravičnost pa še posebej pri skavtski igri rover-ček, ki nas spominja na indijanske bali igre. Dragi mladi skavti, hvala vam za vaše pričevanje tudi takrat, ko priskočite na pomoč v vsakdanjem življenju, in iskrene čestitke k svečani obljubi, ki ste jo izrekli. B P. E. T. Športne dejavnosti v Moravčah število športnih dejavnosti v Moravčah se je v zadnjih letih povečalo, kar pomeni, da športni duh še živi v ljudeh! Eno izmed društev je Športno društvo TERMIT, kamor spada Nogometni klub Termit in večje število športnih sekcij. Nogometni klub Termit sestavljajo igralci različnih starostnih skupin: ml. dečki, mladinci, Člani in veterani. Njihov trener ie Silvo Smolnikar. V mesecu marcu so že začeli s tekmami, priprave na tekmovalno sezono pa so potekale že v zimskem času. Prav tako je aktivna tudi sekcija kolesarjev. Bojan Kos in Franci Ravnikar sta na tem področju dosegla lepe rezultate, prav tako imata tudi letošnje leto še polno načrtov. Z izgradbo dveh teniških igrišč, v Češnjicah in Moravčah, je zaživel tudi tenis, zato se je teniška sekcija odločila v letošnjem letu organizirati teniške turnirje. Tudi za igranje šaha narašča zanimanje. Organizirani so tudi turnirji, s katerimi želijo člani šahovske sekcije pridobiti čimveč novih članov. Predvsem v zimskem času je dejavna sekcija za rekreacijo, ki poskrbi za razvedrilo in športno zabavo. Dejavnost je organizirana v telovadnih prostorih Osnovne šole Jurija Vege za starejše člane nad 30 let, mlajše člane, prav tako imajo enkrat tedensko možnost športne rekreacije tudi ženske. Prejšnja leta je ta sekcija organizirala tudi smučarske tečaje. Skakalni klub Termit Moravče prav tako vlaga veliko dela in energije v svojo dejavnost. Lepe možnosti za trening in tekmovanja imajo na skakalnicah blizu osnovne šole in tudi na Miklavžu. Po izredno dobrih uspehih Primoža Peterke so se letošnjo zimo odvijale na Miklavžu in Javorščici tudi tekme ljubiteljev tega športa. Klub vključuje tudi sekcijo smučarjev na vodi, ki v poletnih mesecih smučajo na majhnem jezeru v Dr-tiji. Planinsko društvo ima prav tako zelo pester program svojih pohodov in izletov v hribovita ali celo visokogorska področja. Tudi taborniki so organizirana skupina, ki s svojimi dejavnostmi sodeluje na mnogih prireditvah. Zadnja leta je precej aktivno tudi Društvo upokojencev, ki z različnimi aktivnostmi, kot so kolesarjenje, balinanje in streljanje z zračno puško, prispevajo k ohranjanju športnega duha. Veliko različnih športnih dejavnosti se odvija tudi v okviru šolskega športnega društva. Največji in najbolj trdovraten problem so finance. Društva, klubi in sekcije jih pridobivajo od sponzorjev, med katerimi je tudi Občina Moravče. Največji prispevek pa dajo športniki sami, kajti športni dun človeka napolni z energijo in zadovoljstvom, kar je zadosten razlog, da se trudijo za razvijanje športnega duha med ljudmi v naši občini. POLONA GORJUP DRUŠTVO KRAJANOV SP in ZG. TUŠTANJA Volič na ražnju privabljal obiskovalce V tradiciji je moč in so izkušnje. Izkušnje pa kalijo dobre prireditve, kot je bilo letošnje prvomajsko kresovanje in praznovanje na gradu Tuštanj, ki ga je pripravilo in organiziralo Društvo krajanov Sp. in Zg. luštanja že 3 leto zapored. Na predvečer praznika so kljub deževnemu dnevu v mraku prižgali kres, ki pa se ni in ni hotel razbohotiti v vsej svoji veličini, zato je še tistih nekaj vztrajnih obiskovalcev kmalu poiskalo zavetje v šotoru, kjer so bili postreženi z golažem in domačim kruhom. Le redki so dočakali jutranjo zoro, da so pospremili na pot skupino planincev, ki se je prvič podala na 40km dolgo Moravsko planinsko, pot. / jutranjo zarjo pa so zakurili tudi pod ražnjem, na katerem so vse dopoldne pekli vola, da bi ga popoldanski obiskovalci koncerta Adija Smolarja lahko poizkusili. Bil je okusen kot tudi druga hrana, ki so jo pripravile tuštanjske gospodinje. Adi Smolar, ki kljub v dušo vpijočim satiričnim pesmim publike ni pridobil, se ie delu honorarja odpovedal v korist društva. Društvo krajanov bo ta denar, kot tudi izkupiček veselice, porabilo za komunalno ureditev kraja. Pavle Barlič, predsednik prireditve, je z izkupičkom še kar zadovoljen. Zaveda pa se, da bi ta dan bilo v Tuštanju precej več ljudi, če prvega maja ne bi bilo tako presneto spremenljivo aprilsko vreme. Se dobro, da so Svetlinovi fantje z ansamblom pričarali vnetim plesalcem julijsko vročino. Domžale /.amnik 13 Dobrodelni koncert Najbogatejši je, kdor veliko daruje. Pred nami je priložnost, da lahko pomagamo ljudem, ki zaradi socialnih ali zdravstvenih problemov nimajo dovolj sredstev za preživetje. Župnijska Karitas Domžale jim skuša pomagati. Ker nimamo dovolj sredstev, se obračamo na vse ljudi, ki so pripravljeni po svojih možnostih pomagati sočloveku. V ta namen organiziramo DOBRODELNI KONCERT, ki ga bo darovala znana vokalna skupina CLO-RIA. KONCERT BO V SOBOTO 8. JUNIJA OB 20. URI V CROBELISKI CERKVI. Čeprav je GLORIA že zelo priljubljena, posebno med mladino, dovolite da vam jo predstavimo z njihovimi besedami. »Člani skupine GLORIA niso glasbeniki. Njihove poti so se srečale pred štirinajstimi leti na Viču v Ljubljani in od takrat jih veže iskreno prijateljstvo, zgrajeno na realni podlagi; to je, sprejemati posameznika, kakršen je in se dopolnjevati v različnosti. V takem ozadju in ob veselju do petja je glasbeno ustvarjanje le še logično nadaljevanje. Njihove lastne preproste in tople pesmi so našle pot do mnogih src, saj so jih predvsem mladi vzeli za svoje in jih prepevajo na mladinskih srečanjih, duhovnih vajah in med liturgijo po vsej Sloveniji. So osebno izpovedne, govorijo o medčloveških odnosih, opevajo življenje in stvarstvo ter se vedno znova vračajo k Njemu. Ko se člani skupine GLORIA ozirajo po štirinajstih letih skupnega ustvarjenja, ki so ga zaznamovali nastopi, koncerti, snemanje dveh kaset in prijateljstvo, so zadovoljni s prehojeno potjo. Tako so šli skozi vročekrvno srednješolsko zagna- NEPOZABNO DOŽIVETJE V KRTINSKI CERKVI Letni koncert Komornega zbora Domžale Zbor, ki ga vodi dirigent Karel Leskovec, korepetitor pa je Tomaž Pirnat, se je kar s tremi podaljški zahvalil za navdušeno ploskanje poslušalcev. Zapel je Večerni ave Antona Foersterja, Marija skoz življenje Ignacija Hladnika in narodno Angelček varuh moj. Komorni zbor Domžale je imel 24. 5. 1996 svoj letni koncert v Osnovni šoli Domžale, dan kasneje pa je v krtinski cerkvi pripravil za obiskovalce, ti so napolnili cerkev do zadnjega kotička, nepozaben večer. V prvem delu večera, povezoval ga je Janez Dolinar, je zbor pel dela Felixa Mendelssohna Barthol-dya, lohannesa Brahmsa, Maxa Re-gerja in Marija Kogoja, po kratkem odmoru pa smo slišali skladbe Lojzeta Lebiča, Radovana Gobca, Franceta Marolta, Matije Tomca, Ignacija Hladnika, Petra Jereba in Lojzeta Mava. Zgodovina druženja članov Komornega zbora Domžale ni posebno dolga, vendar nadvse uspešna. Če se ozremo nazaj v leto 1987, zvemo, da je nekaj članov nekdanjega Domžalskega okteta povabilo k sodelovanju tudi dekleta. Tako je nastal mešani oktet, kmalu zatem pa Domžalski komorni zbor. Odtlej je ta zbor ves čas dejavno prisoten na domžalski glasbeni sceni, s svojimi dosežki pa je dokazal, da spada v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Med številnimi nastopi doma in v tujini velja omeniti nastop z Mozartovim Requiemom v Italiji in gostovanje v Kanadi ter ZDA. Komorni zbor vodi Karel Leskovec, rodil se je pred petdesetimi leti na Vrhniki, kasneje pa je prišel v Domžale, kjer je tako rekoč pognal korenine, saj že vse od leta 1971 oblikuje glasbeno kulturo v Domžalah. Čez nekaj dni bo Komorni zbor nastopal z Requiemom v Mariboru, v mesecu juniju pa ga čaka nastop v Nemčiji. Jeseni upajo, da bodo lahko ponovno odpotovali v Argentino, tja so jih že drugič povabili argentinski Slovenci, vendar pa morajo za pot najprej zbrati potrebna denarna sredstva. Vsi tisti, ki smo jih v nedeljo poslušali v krtinski cerkvi, kar nismo mogli nehati ploskati, saj bi jih poslušali še in še. Prepričani smo, da bodo zbrali dovolj denarja za pot »čez lužo« in tudi našim rojakom pričarali nepozabne trenutke ob svojem petju. Če menite, da bi tudi sami radi kaj prispevali za to, da bodo jeseni slovenska grla ponovno zapela v daljni Argentini, lahko svoje prispevke nakažete na žiro račun Komornega zbora. D. B. nost, skozi nemirna študentska leta iskanj in se sedaj ustalili v varnih, a nič manj vznemirljivih trenutkih ustvarjanja lastnih družin. Trdno verjamejo, da tudi tu še ni konec njihove, skupne poti. »Vse pa je seveda v Njegovih rokah ...« Tako razmišlja Polona Prosen, članica skupine GLORIA, ki jo sestavljajo še Breda Bunič, Breda Strenčan, Mojca Sojar, Gregor Oblak, Jure Strenčan, Boris Kurent in vodja Marjan Bunič. Pripravili so nam celovečerni koncert, na katerega smo vsi prisrčno vabljeni. Vabimo pa vas tudi, da postanete sponzor koncerta. Če boste do konca maja nakazali 10.000 SIT ali več, na žiro račun Župnijske Karitas Domžale št. 50120-620-149-05-1300113-1042769 pri Ljubljanski banki Domžale, s pripisom »za koncert«, ali oddali denar rja župnijski Karitas ali v žup-nišču, vas bomo kot sponzorja objavili na vabilih. Dotacija velja tudi za davčno olajšavo. Prepričani smo, da smo s skupnimi močmi sposobni pomagati ljudem v stiski. »Lačen sem bil in ste mi dali jesti...« Pomagajmo si med seboj. Tajnica Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL Domžalski Komorni zbor povabljen v Argentino »Dober glas seže v deveto vas« pravi slovenski pregovor. Da je temu res tako, so se prepričali tudi pevci Domžalskega komornega zbora. Nepozabna turneja po Kanadi in ZDA, kjer so pevci odlično zastopali Domžale, je tako odmevala med slovenskimi izseljenci v svetu, da so jih letos v svojo deželo povabili še slovenski izseljenci, ki živijo v Argentini. Tako se zbor v začetku septembra odpravlja v Južno Ameriko. Ker pa bo del stroškov turneje tudi na strani zbora, pevci prosijo, da jih podjetja in posamezniki v okviru svojih možnosti pri tem podprejo. Štev. Ž. R.: 50120-67H-90985 Hvala. Na OŠ Dob smo se odločili, da gremo nazaj v zeleni raj!!! Ekologija je veda, ki raziskuje odnose med živimi bitji in njihovim življenjskim okoljem. V sodobnem življenju se s to besedo srečujemo v najrazličnejših povezavah: ekološka kriza, ekološka katastrofa, skoraj vsak dan v časopisih, radiu in televiziji. Ekologe zanimajo odnosi med živimi bitji, zapletenost življenja v različnih ekosi-stemih, zakonitosti gospodarjenja v neokrnjeni naravi in v današnjem času predvsem življenje v naravi, ki jo je človek gosto naselil in onesnažil. Naše življenje nas je ločilo od narave. Zaprli smo se v svoje domove, lovarne, pisarne, postali odvisni od konzerv, avtomobilov, pestit idov, drugih nevarnih snovi, od dobro! maksimarketov, filmov in resnični stik z naravo je vse redkejši. Toda kljub temu ostajamo del narave!!! Kot vsako živo bitje vdihavamo kisik, pijemo, jemo, izločamo in nazadnje umremo. Od drugih živih bitij na« loči samo razum! In lamo U je človeku omogočil osvajanje narave. Kljub razumu pa človek zaradi pohlepa po bogastvu in brezobzirnega izkoriščanja narave ogroža nadaljnji obstoj človeštva. Ko gre za denar, nam ni mar, ali zastrupljamo reke, morja, gozdove, zrak, tla, ustvarjamo smetišča, iztrebljamo rastlinske in živalske vrste. Nikakor ni več sporno, da smo zmogljivost Zemlje že močno presegli. Po tej poti ne moremo več nadaljevati! Vsi ljudje našega planeta, vsi Slovenci, vsi Dobljani moramo krepiti zavest o omejenosli naravnih virov, o varčevanju z energijo, o reševanju vsega rastlinskega in živalskega sveta v našem okolju, in ne le o reševanju človeka. Potrebno je v ljudeh prebuditi ekološko zavest! Človek mora spoznati povezanost z naravo in začutiti usodno odvisnost <«l nje. Ljubimo naravo kot samega sebe! Odgovoren odnos do narave mora biti na vseh ravneh vzgojnega in kulturnega delovanja v družbi. Ekološki razum in moralna odgovornost do naših otrok, kajti narave nismo dobili od svojih staršev, posodili so nam jo otroci, nas opozarjata, da se moramo spoštljivo obnašati do nje. To je mogoče doseči z obnovljivimi viri energije, z reci- klažo, s ponovno uporabo že uporabljenih materialov, z izdelki, ki zahtevajo manj surovin in energije, z ekološkim kmetijstvom, s spremembo naših potrošniških navad in razvad itd. In prav zaradi vsega prej napisanega in izgovorjenega se je v naših glavah porodila ideja o projektu na temo ekologija. Ker iz majhnega raste veliko, smo v ta kočljiv problem stopili z majhnimi, a odločnimi koraki. Razdelili smo si delo, učenci ter njihovi mentorji pa računamo tudi na pomoč staršev in vseh krajanov, ker v slogi je moč!! Odločili smo se, da se bomo skušali prizanesljivo obnašati do narave in ta odnos vsaditi tudi za vnaprej, nam, našim staršem, znancem in tudi našim otrokom!! Predstavitev projekta bo v najlepšem mesecu leta, v maju, mesecu ljubezni - predvsem do narave - in upamo, da bo ekološko seme padlo na plodna tla. Vrata naše šole bodo za vse vas na široko odprta t. 6. od f. ure naprej. IOŽICA SAMBOL, vodja projekta Mednarodni dan knjige 23. aprila smo praznovali vsi tisti, ki nam knjiga kaj pomeni. Generalna konferenca UNESCA je namreč lansko leto sprejela resolucijo, s katero je ta dan razglasila za »Mednarodni dan knjige in avtorskih pravic«. Leta 1616 so na ta dan umrli trije velikani svetovne literature: Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Pobuda in ideja za takšno praznovanje sta prišli iz Katalonije, kjer vsak 23. april praznujejo dan knjige pod geslom »Daruj bližnjemu knjigo«. Na ta dan naj bi vsaka država organizirala celo vrsto prireditev, s katerimi bi zaznamovala pomen knjige v razvoju človeštva ter pri ohranjanju narodove kulturne identitete. S prireditvami naj bi poudarili pomen knjige ne samo v preteklosti, temveč tudi danes kot nosilke osebnega razvoja in izobraževanja. V Sloveniji je za praznovanje dneva knjige dalo pobudo Društvo slovenskin pisateljev, ki ga vodi g. Evald Flisar. Društvo je k praznovanju povabilo založnike, knjigotržce in seveda tudi knjižničarje. Povabilu smo se z veseljem odzvali tudi v Knjižnici Domžale. Za ta dan smo poleg običajnih aktivnosti organizirali še dodatne, s katerimi smo želeli polepšati dan našim obiskovalcem. Bralcem smo podarili knjižico slovenskih narodnih pesmi, ali pa izročili cvet. Drobna gesta, ki je naše obiskovalce prijetno presenetila. Veliko pozornosti smo ta dan posvetili tudi mladim. Mali in veliki otroci so vse popoldne ustvarjali z glino, njihove izdelke si lahko ogledate na mladinskem oddelku Knjižnice. V večernih urah pa smo predstavili še novo knjigo gospe Zdenke Zalokar Divjak »Vzgoja JE... NI znanost«. Avtorica knjige je psihologinja logoterapevtka in nam je s tega stališča tudi predstavila nekatere vzgojne metode. Ena od njih je tudi biblioterapija, ki je lahko tudi kažipot k smislu življenja. Pisateljico je predstavila ga Mirjana Jančigaj. Naj si na koncu izrjosodim še citat iz predstavljene knjige: »Skozi knjige, ki jih berem, se vleče rdeča nit. Rdeča nit v smislu srečevanja z lepimi mislimi. Iz moje notranjosti prihajajo misli in spoznanja, ki se v knjigi potrjujejo. Tako kot mi ljubezen daje občutek sreče in notranje harmonije, mi tudi lepe misli, razmišljanja, ki jih preberem, dajajo občutek notranjega zadovoljstva. Prednost vsega tega pa vidim v tem, da v skladu s tem želim in poskušam živeti.« Ves dan je pred Knjižnico potekal tudi knjižni sejem, ki je omogočal nakup knjig po nižjih cenah. V celotni akciji ob dnevu knjige so sodelovali tudi lokalni tiskani in elektronski mediji. Za brezplačno oglaševanje se jim prav lepo zahvaljujem. Čeprav je 23. april minil, se za nas, knjižničarje, dan knjige ni končal. Naslednje jutro smo obiskovalcem ponovno odprli vrata. MARJAN GUJTMAN Letošnji april je bil po vsem svetu zaznamovan s prireditvami, ki so bile namenjene opozorilu, da je naš planet ogrožen. Spet pa se je pokazalo, da so za usodo Zemlje najbolj zaskrbljeni tisti, ki lahko najmanj napravijo za spremembe - to so mladi; precej brezbrižni pa so tisti, ki najbolj onesnažujejo in tisti, ki odločajo - to so odrasli. Vsekakor pa tako ni bilo na jarški šoli. Mladi naravovarstveniki so se res odlično pripravili. Že dlje časa so načrtno zbirali gradivo in podatke, pisali so spise in v Domžalah ter okolici fotografirali tisto, kar menijo, da bi bilo treba v našem odnosu do narave in človekovega okolja spremeniti. Tako je nastala obilica slik, besedil, fotografij, risb, lepljenk, podob, ugotovitev in misli. Pri tem pa ni šlo zgolj za površno ugotavljanje slabega stanja, ampak tudi za ugotavljanje vzrokov in nakazovanje rešitev; niso se zadovoljili le z domačim okoljem, ampak so v časopisih in knjigah poiskali tudi svetovne ekološke probleme. Izsledke svojega raziskovanja so predstavili 20. aprila. Na predstavitev so povabili svoje starše in jim na panojih ter v besedi in pesmi pokazali stranpoti človeške civilizacije, ki se kaže v uničevanju narave, sebičnosti, slabih medčloveških odnosih in boleznih. Prireditev so popestrili tudi s poučnimi in nazornimi igricami in skeči. Z vsem svojim delovanjem so obiskovalcem in sebi nastavili neprijetno ogledalo, drugo plat medalje gos[>odarskega napredka, pred katero bi najraje zamižali ali ji celo ubežali. V drugem delu so imeli krajšo predstavitev mednarodnih ekolosko-raziskoval-nih taborov Bistrica in hortikulturno predavanje. Foto: LIPOVŠEK RDEČI KR. Težko smo že čakali pomlad Težko smo že čakali pomlad. Snega in hladnega vremena pa ni in ni hotelo biti konec. Kljub temu je prišla pomlad. Prebuja se narava, prebujamo se ljudje. Začutimo novo moč, vedrino, radoživost, hrepenenje in z veseljem čakamo novega dne. V tem času je na srečo tudi veliko praznikov. Ob materinskem dnevu so v Domu upokojencev Domžale prinesli pesem in veselje Moški in ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale. Dirigentsko palico je kot ponavadi vihtel neumorni in poln energije prof. Stane Habe. Zapete pesmi so prebudile davne spomine in marsikomu izvabile solze v oči. Vsi skupaj smo zapeli venček narodnih in tako v prijetno razpoloženje zaključili koncert. To pa še ni bilo vse. Članice Društva prijateljev mladine so nam pripravile darila. Že nekaj let zapovrstjo pa skrbi ga. Marija Pez-dir za ta prijetna presenečenja ob novem letu in 25. marcu. April je tudi letošnji muhast, kot le more biti. V sončnih dnevih so ozelenele in razcvetele že prve spx> mladanske cvetlice, praznovali smo velikonočne praznike. V zadnjih aprilskih dneh pa smo imeli zopet pester spored. 25. aprila smo si ogledali razburliivko; »Za stanovanje gre« v izvedbi članov Kulturnega društva Jožef Virk in Doba. Nenavadno ime razburljivka. Običajno slišimo komedija, veseloigra, razburljivka pa še ne. Torej smo se radovedni gledalci nagnetli v jedilnici, kjer ponavadi potekajo vse večje prireditve. Imena igralcev smo že prebrali in seveda kar nekaj stanovalcev med nami jih je poz- nalo, če ne njih pa njihove starše, tete ali strice, pa tudi naša Mojca je igrala. In to je bila kar zanimiva tema za šušljanje do pričetka predstave. Z zanimanjem smo opazovali lepo in domiselno postavljene kulise. Ob prijetni glasbi so se prižgali reflektorji in pričela se je razburljivka. Igralci so prihajali na sceno in zapletali dogodke vse bolj in bolj. Pošteno smo se nasmejali ob njihovih duhovitih dialogih. Vsem nastopajočim se prisrčno zahvaljujemo. Pripravili ste nam prijetne, drugačne in predvsem kratkoročne popoldneve. STANOVALCI DOMA UPOKOJENCEV Mengeška godba V nedeljo, 19. maja, je bilo pred gostilno »PRI IURIU« v Preserjab zopet veselo, ko se je obiskovalcem že tradicionalne prireditve »Polka pred kosilom« s svojim Inigatim glasbenim programom predstavila godba iz Mengša pod vodstvom kapelnika g. I rama urnika Nastop godite v našem kraju je bil zanimiv in vesel dogodek tudi zato, ker sinu jo zadnjič ftoslušali pred štirimi leti - ob otvoritvi semaforja v preser skem križišču. MARTIN GROŠELJ Foto: VIDO REPANŠEK 14 /lamnik Domžale SLOVENSKA BESEDA (1) Bogastvo in razsežnost našega jezika Vsak dan srečujemo in vidimo, beremo in poslušamo vse več tujih besed. Po tem bi lahko sklepali, da se veliko Slovencev tuje jezike tudi uči. Kar učijo naj se jih. Saj še vedno velja stari rek: Več znaš - več veljaš. Ni pa treba pretiravati in lepo bi bilo, ko bi se vsi ti najprej posvetili svojemu maternemu jeziku. Tujci nas bodo spoštovali, če bomo Slovenci svojo narodnost, jezik, značaj, navade, način življenja in dela ter vse druge značilnosti naše dežele vrednotili, cenili in spoštovali najprej sami pri sebi, obenem pa da se bomo zavedali časti in ponosa - biti Slovenec. Ponosni moramo biti tudi na svoje prednike, ki so nam skozi stoletja ustvarili toliko duhovnih vrednot in izrazoslovne podlage, da je naš knjižni jezik enakovreden vsem drugim. Mogoče bo kdo pripomnil, da nam tu in tam kak izraz manjka, toda take težave imajo tudi vsi drugi jeziki. Slovenščina je lep in bogat jezik. Če samo pogledamo vzporedne prevode v svetovne jezike, so vsi daljši. Slovenska beseda pa je jedrnata in pomenljiva, klena in razkošna, preprosta vsestranska in učinkovita, poleg vsega pa še kratka in lepo govorljiva. Ivan Cankar je v povesti Kurent zapisal: ... »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! ... bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvoč-nejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz vsega srca! Kako duhovno in izrazoslovno bogati so bili slovenski učitelji, govorci, pisci, pisatelji in jezikoslovci, ki so nam v preteklosti oblikovali pisano materno besedo in ustvarjali naš knjižni jezik. Kadar so se SREČALI ali SREČEVALI, so se z medsebojnim cenjenjem in spoštovanjem, z ljubeznijo in dobrosrčnostjo DRUG do DRUGEGA POZDRAVILI in si OBLJUBILI ponovno snidenje. To je samo nekaj vsakdanjih slovenskih besed, ki si jih bomo vsaj malo ogledali. Drug ali drugi človek je Slovencu postal DRUG ali PRIJATELJ. Dva DRUGA, mož in žena, sta se ZDRUŽ-ILA in ustvarila DRUG-INO oziroma DRUŽ-INO. Z več DRUGI - otroki pa je nastala velika DRUŽINA. Tam, kjer je družina bivala, je bil DOM, več domov pa je postalo DOMOVINA. Sosedni svetovni jeziki, tako germanski kot romanski, za pojem DRUŽINA nimajo svoje domače besede, ampak so vsi posneli latinsko FAMILIA. Nemci: Familie, Angleži: family, Francozi: familie, Ita- lijani: famiglia in Španci: familia. Čehi imajo za to besedo: rodina. Naši predniki so iz besede DOM naredili Domovino. Vaterland, fat-herland, patrie, patria po naše pomenijo očetnjava, kar je spet iz latinskega - patria, ne pa iz njihovih besed DOM. Te pa so: Heim, home, maison in logis ter italijansko - časa in domicilio. Angleži imajo tudi: homeland. SREČ-A-TI (se), SREČ-ANJE. Ko se Slovenci srečajo, naj bi bili drug drugemu V SREČO, ZA SREČO. Nemška beseda za srečo je Gluck, srečanje ali srečati (se) pa Begeg-nung in begegnen oziroma zusam-mentreffen. Po francosko je sreča: bonheur ali felicite, srečati (se) pa: recontrer. Angleži imajo za srečo: happiness ali luck in za srečati (se): to meet ali to incom across. Italijani sreči rečejo: fortuna ali felicita, srečati (se) pa: incontrare in incon-trarsi. Torej, pri vseh teh tujih jezikih je za: srečati (se) le nekakšen pojem nasproti (si) priti ali naleteti. POZDRAV-I-TI (se). Kadar se dva Slovenca srečata, se POZDRAVITA. Tudi za ta pojem bi pri tujcih težko našli tako lepo in prisrčno besedo, kot jo ima slovenščina. V angleščini pojem pozdraviti (se) ne izhaja iz besede health (zdravje), pač pa imajo le: to greet in to vvelcome. Francoski besedi: souhaiter in saluer nimata osnove iz: sante (zdravje). Nemška beseda: begrulsen pa tudi nima zveze z Ge-sudheit (zdravje). Še bolj zanimive ali že kar okrasne so naše besede OB-LJUB-I--Tl, OBLJUBLJATI IN OBLJUBA. Slovenski jezikoslovci so ta pojem imeli za tako pomemben, zahteven in obenem bogat, da so ga ustvarili iz osnove LJUBEZEN - LJUBITI. Angleži - ljubiti in ljubezen: love, ob-Ijutiti pa: to promise. V nemški besedi obljubiti je le: versprechen. Sprechen pa pomeni - govoriti in bi dobesedno prevedeno pomenilo: obgovoriti ali zagovoriti. Nikjer pa ni osnove iz besede Liebe (ljubezen) ali lieben (ljubiti). Po francosko je ljubezen: amour, ljubiti: aimer in cherir, obljubiti pa: pro-metre. Tudi slavni italijanski besedi: amore in amare se nista znašli v njihovem pojmu obljubiti in imajo samo: promettere. Takih in podobnih vsakdanjih primerov bi se dalo najti še veliko. Že ti pa povedo, da se tudi tistim mladim Slovencem, ki prezirajo materinščino in hlastajo le po tujš-čini, svojega izrazoslovja in slovenskega jezika ni treba sramovati, ampak so na oboje lahko upravičeno ponosni. FRANCE CERAR Fotografija narave Od 25. aprila do 9. maja smo si v Likovnem razstavišču Domžale lahko ogledali fotografije Matevža Lenarčiča, popotnika, fotografa, alpinista, jadralnega padalca, predvsem pa ljubitelja narave. Matevž Lenarčič je svoje fotografije in reportraže objavljal v številnih domačih in tujih revijah, pripravil več samostojnih avtorskih koledarjev, napisal knjigo 'Smisel in spoznanje - Patagonija* in izdal tri samostojne fotomo-nografije. V fotografiji ga zanima zlasti estetika v naravi, ukvarja pa se tudi z modno in športno fotografijo ter fotografijo v studiu. Doslej je imel že šest samostojnih fotografskih razstav. Razstav lože Svetina Kulturno društvo Miran Jarc iz Škoc-jana pri Domžalah je v svojih prostorih na Studencu 26. aprila odprlo retrospektivno razstavo slikarja Jožeta Svetine iz Zavodenj pri Šoštanju. Na otvoritvi razstave je nastopil prvak ljubljanske Opere basist Franc javornik, celotni kulturni program pa je povezoval radijski in televizijski napovedovalec Marjan Šneberger. Deta Jožeta Svetine sooila obiskovalcem na ogled vse do 6. maja. O slikarju, ki je poleg številnih samostojnih razstav v Sloveniji, samostojno razstavljal tudi v tujini in ilustriral dve knjigi, je Ljuban Naraks dejal: »izrazita značilnost pri oljnih tega nadarjenega slikarja je umirjenost barv, ki se med seboj prepletajo in ne puščajo vidnejših figuralnih kontur; pa vendar veje iz njih polna svežina in jasnost. Sproščeno nanese barve, ki se stapljajo v celovit kolorit, so momenti, ki odtegujejo Svetina od kakršnihkoli vzorčnih nagibov. Sleherni obris je njegov in se v njem zrcali njegov svet dojemanja in izražanja ...« D. B. IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV Pridnost in lenoba Slovenci na splošno veljamo za pridne ljudi. Verjetno tudi zato, ker domala vsi - če sežemo nekaj rodov nazaj - izhajamo s kmetov. Profesor Anton Trstenjak je zapisal: »Takšnega spoštovanja do dela, tako visokega vrednotenja dela, kot je pri kmetu, ne najdemo pri nobenem sloju ljudi. Ob nedeljah in cerkvenih praznikih pa se je kmečki človek znal ustaviti... Kmečko moralo je oblikovala pridnost, poštenost, vztrajnost, natančnost, zanesljivost. To je potem prenesel tudi v tovarno, kamor je bil prisiljen za zaslužkom, ker so mu zemljo po-družbljali. Kot kmet prinaša v tovarno delovno moralo. On namreč ni vajen stavkati, ni vajen površno delati; dela, kakor bi bilo prav vse njegovo; skrben je, natančen, vesten in varčen. Pride čas, ko ga proletarski delavci pokvarijo...« (Slovenske brazde, 21. 3. 1991, str. 8-9) Spoštovanje do dela se izraža tudi v naslednjih naših in tujih pregovorih. Delo je pol zdravja, in ker je naporno, ima grenke korenine, a sladke sadove. Žuljave roke so človeku v večjo čast kot zlat prstan. Ker je delo naša stvar, uspeh pa stvar Boga, veren človek po starem vodilu menihov (»Moli in delaj«) delo povezuje z molitvijo. Tvoje delo naj ho molitev, tvoja molitev delo - torej naj bo resna in zavzeta. Ljudska modrost tudi svetuje: Moli, kakor da bi nič ne pomagalo delati, delaj, kakor da bi nič ne pomagalo moliti. Podobno pravijo Ukrajinci: Delaj, kakor da boš vedno živel, moli, kakor da boš še danes umrl. Iz starih časov je tudi tale posrečena primera, ki je v času elektronike komaj še razumljiva: Pridnost za molitev in lenoba za delo - to je igranje na orgle brez pritiskanja na meh. Koliko živčnosti in naglice bi si prihranili, če bi se držali naslednjega: Kar zmoreš, napravi kmalu; kar moraš, napravi še danes. Odlašanje se namreč skoraj vedno maščuje: Lenuh mora napraviti sto korakov, ker ne napravi enega koraka o pravem času. Pridni ne odlašajo z delom: Za pridne ima teden sedem »danes«, za lene pa sedem »jutri«. Lenuhov delovni dan je vedno jutri, dan počitka pa danes. Za lenuha ni nikoli pravi čas (za delo). Ob našem kroničnem pomanjkanju časa bo morda dobrošla tale misel: Priden človek iz enega dne napravi dva. Pohvalne besede o pridnosti dopolnjujejo številni pregovori o lenobi. Če se kdo neprestano pritožuje čez orodje, utegne biti vzrok drugje: Lenemu delavcu je vsako kladivo pretežko. Glavna posledica in že kazen za to pregreho je revščina: Lenoba tako počasi hodi, da jo revščina kmalu dohiti. Hujše so moralne posledice, saj je lenoba nakovalo, na katerem se kujejo vse pregrehe. Delavnega človeka skuša en hudič, lenega pa cela legija. Podobno sporočilo je skrito v misli, da se v stoječi vodi nabira nesnaga ali pa se usmradi. Otroci in mladina bodo kmalu imeli počitnice. Zanje kot tudi za odrasle najprej velja: Bolje je dobro si odpočiti kot slabo delati. A kdor želi mladim dobro, bo poskrbel, da bodo tudi v naslednjih tednih zaposleni s čim koristnim, dobrim in lepim. Sicer bo spet obveljala angleška narodna modrost: Tistim, ki nič ne delajo, hudič poišče delo. Dandanes se vse bolj uveljavlja »dejaven počitek«, ki je v tem, da se posvečamo stvarem, ki nas veselijo. Počitnice naj ne bodo v poležavanju, saj je nedelo (lenoha) kakor rja: človeka prej uniči, kakor bi ga delo obrabilo. BOGDAN DOLENC Tajno društvo PGC za pet osnovnih šol Mlada dramska skupina Kulturnega društva Groblje je 24. aprila dopoldne izvedla svojevrstni gledališki maraton z veseloigro Antona Ingoliča Tajno društvo PCC. Obiskalo ga je kar 1.200 učencev osnovnih šol Rodica, Dob, Trzin, Roje in Domžale (bivša OŠ Slavka šlandra). Mladi gle-dališčniki so tisto dopoldne omenjeno igro zaigrali kar trikrat zapored in z njo navdušili številne gledalce. Po zbranih podatkih si takšnega maratona še ni privoščilo nobeno Ijubitelj-skio gledališče pri nas, verjetno pa takšnega primera ne poznajo niti med profesionalci. Pri KD Groblje so se za maraton odločili, ker so želeli Ingoličevo igro predstaviti kar najširšemu krogu gledalcev, še zlasti osnovnošolcem. Ker pa bi morali za vsako predstavo žrtvovati vsaj po eno dopoldne, so sklenili, da bodo igro odigrali večkrat zapored istega dne, na predstave pa bodo povabili učence osnovnih šol našega območja. Prvo predstavo v dvorani Maj-čevega dvora v Zgornjih Jaršah so začeli igrati ob 8. uri, druga se je začela ob 10, zadnja pa ob 12. uri. Sprva so se bali, da se bo mladim igralcem po prvi predstavi že poznala utrujenost, vendar so igralci ob tako številni publiki, ki je njihovo igro dobro sprejemala, dobili polet in so bili, kot zatr- jujejo kritiki, iz predstave v predstavo boljši. Med publiko je bilo največ učencev 5. in 6. razredov, saj jim je igra tudi najbolj pisana na kožo, z na-katerih šol pa so prišli tudi učenci od J. do 4. razreda. Hudomušna igra, ki govori o prigodah vnetih zbiralcev risalnih žebljičkov, pa je navdušila vse. Igro je režiral Danijel Potočan, med igralci pa je kar 13 osnovnošolcev. Premiero igre so imeli že 30. marca, jeseni pa nameravajo igro predstaviti še učencem drugih osnovnih šol našega območja. Treba pa je povedati, da je mladinska gledališka skupina KD Groblje, ki jo vodi Boštjan Pavlic, s pripravami na Ingoličevo igro začela že oktobra 1994, vendar niso imeli sreče z režiserjem in tudi z resnostjo posameznih igralcev. Zato so se oktobra 1995 odločili za novega režiserja, Danijela Potočana, in nekatere nove igralce. Sprememba je bila dobra in z resnim, zagnanim delom so igro kaj hitro postavili na oder. Poleg igralcev je pri izvedbi sodelovalo kar kakih 330 članov KD Groblje, med drugim ima precej zaslug za sceno igre predsednik KD Groblje Stanislav Cotman. Ob uspehu mladih gledališčnikov KD Groblje je treba povedati, da je društvo eno najbolj delovnih kulturnih društev našega območja. Med ne- kaj več kot dvoletnim obstojem so razvili zelo pestro paleto dejavnosti. Poleg mladinske gledališke skupine je zelo dejavna tudi starejša dramska skupina, saj je v prvem letu delovanja postavila na oder dramo v treh dejanjih Pri Hrastovih, za letos pa so na-študirali veseloigro Micki je treba moža. Z zelo bogato dejavnostjo se lahko pohvali mešani pevski zbor, ki je imel že vrsto koncertov in tudi nastopov ob sodelovanju drugih skupin, zapoje pa tudi na priložnostnih slav-nostin, na primer ob kulturnem prazniku, ob prvomajskem kresu ipd. Še zlasti zanimiva je bila lanska septembrska prireditev z naslovom Družno zapojmo v Jaršah, ki jo je pripravilo KD Groblje in na kateri je sproščeno prepevalo kar 9 pevskih zborov. V društvu zavzeto deluje tudi mlada folklorna skupina pod vodstvom Naje Zapušek, društvo pa občasno pripravlja tudi razstave in druge prireditve. Omeniti je treba tudi društveno časnikarsko dejavnost, saj izdajajo krajevni časopis Pibč. Društvo povezuje kulturnike iz Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Jarš ter Rodice in Grobelj. Za znak so si izbrali petlistno pentljo, ki ponazarja pet krajev, iz katerih člani društva prihajajo, ime Groblje pa je prevladalo, ker ie že uveljavljeno v slovenskem kulturnem prostoru in govori o kakovostnih kulturnih prireditvah. MIRO ŠTEBE Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. Mednarodni dan knjige v Knjižnici Domžale V torek, 23. 4. 1996, je bil v Knjižnici Domžale prav poseben dan, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Na mladinskem oddelku naše knjižnice smo ga želeli praznovati kar najlepše. Že dopoldne smo imeli vrtce na obisku. Z otroki smo se pogovarjali o knjigah, pesnikih, pisateljih in ilustratorjih. Ogledovali smo si najbolj nenavadne knjige in poslušali pravljice. Opoldne so nas obiskali šolarji, ki so že končali pouk, skupaj smo reševali mednarodni knjižni kviz OTROCI ZA BOL|ŠI SVET in si ogledali razstavo knjig, ki govorijo o tej temi. Reševali smo tudi Otroci ustvarjajo z glino Glina v naših rokah S tem stavkom so učenci in učitelji Osnovne šole Rodica vabili na razstavo šolskega projekta, ki je bila od 7. do 10. maja v okviru sejma DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA v C dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Projekt so pripravili učenci 3. in 4. razreda ter člani likovnega krožka pod vodstvom mentoric Marije Hafner in Brede Podbevšek. Ob otvoritvi sejma se je v Avditoriju predstavila folklorna skupina učencev s plesi iz Bele Krajine in Kostela. Omenjena skupina deluje v okviru KD Groblje pod vodstvom mentorice Naje Zapušek. D. B. knjižno uganko meseca, ki nas je tokrat nagovarjala, da se spoznamo z našo najvidnejšo sodobno ilustra-torko Marlenko Stupico; letos je bila nominirana za Andersenovo nagrado 1996, največjo nagrado na področju mladinske književnosti in ilustracije, ki jo podeljujejo avtorjem za njihov celotni ustvarjalni opus. Popoldne smo povabili akademsko slikarko Renato Bovhan; pripravila je kiparsko delavnico OBLIKUJEMO GLINO. Otrokom je najprej govorila o glini, o tej čudežni tva-rini. Ker je bil mednarodni dan knjige, je otrokom pripovedovala, kako so že stari Sumerci uporabljali glinene tablice. S pisali, predhodniki današnjih peresnikov in svinčnikov, ki so jih silili fjostrani, so odtiskovali v svežo glino znake, ki so bili nekakšni »križci« in »črte«, kar je ustvarjalo neke vrste kline, ki naj bi predstavljali preproste sličice; od tod poimenovanje klino-pis, iz latinske besede cuneus za »klin«. Otroci so se preizkusili v oblikovanju klinopisov in sprostili domišljijo v izdelovanju različnih predmetov. Pod njihovimi spret-nimo rokami so nastali čudoviti izdelki, ki si jih lahko ogledate na razstavi na mladinskem oddelku. Slikarka in otroci so izbrali tudi sedem najlepših stvaritev, tem otrokom je avtorica podarila dve kaseti in pet knjig, ki jih je sama ilustrirala. Najbolj pridnim bralcem in bralkam smo poklonili knjige, naj-, mlajše olroke pa smo razveselili s pisanimi baloni z logotipom naše Knjižnice. Dan je prehitro minil, vsi pa smo se v en glas strinjali, da je prijateljevanje s knjigo in knjižnico res pri-ielno- STANKA ZANOŠKAR, Knjižnica Domžale Igor in zlati zvoki na Studencu V soboto, 25. maja, je Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana pri Domžalah pripravilo v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah celovečerni koncert ansambla Igor in zlati zvoki. Obiskovalce je navdušila odlična glasba Igorja Podpečana, najmlajšega člana ansambla Avsenik. Prijeten večer je povezovala znanka iz TV ekranov Betka Šuhel. D. B. 8461 Domžale /lamnik MEDOBČINSKA SLOVESNOST V ŽEJAH 27. april - dan upora proti okupatorju Vedno prijazni krajani Žej, Sv. Trojice in drugih vasi v tem delu naše občine so bili letos skupaj z Medobčinskim odborom Združenja borcev in udeležencev NOB Domžale gostitelji osrednje medobčinske slovesnosti ob 27. aprilu - državnem prazniku v Žejah, ki je prav na DAN UPORA PROTI OKUPATORJU v Dom krajanov kljub slabemu vremenu privabila številne obiskovalce iz vseh štirih občin. Pravi partizanski miting, kot so slovesnost najavili organizatorji, bi bil najbrž na prostem še uspešenjši, vendar prav nihče v dvorani ni nezadovoljen po dobrih dveh urah programa zapuščal slovenost, ki jo je uvedla GODBA IZ MORAVČ, saj je za praznično razpoloženje poskrbela s krajšim promenadnim koncertom pred domom in nato z ZDRAVLJICO uradno najavila začetek slovenosti. Partizanski miting, na katerem so bili dobrodošli prav vsi, od številnih obiskovalcev, do slavnostnega govornika, podpredsednika borčevske organizacije Rajka Hafnerja, do predstavnikov vseh štirih občin ter prisotnih političnih strank, je vodil Andrej Zaje, ki je znal prav za vsakogar najti ravno pravšnje besede. Številni govorniki so bili kratki, kulturni program bogat in pester, poslušalci pa so posebej glasno zaploskali g. Rajku Hafnerju, ki je obudil spomine na čase pred 55. leti in zlasti poudaril pomen tedanje enotnosti slovenskega naroda, partizanskega narodnoosvobodilnega boja, ki je, hoteli to nekateri ali ne, eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini našega naroda, brez kate- rega tudi današnje samostojne svobodne Slovenije ne bi bilo. Vsem je zaželel prijetno praznovanje in več enotnosti pri oblikovanju jutrišnjega dne naše domovine. Z najboljšimi željami so se mu pridružili tudi predstavniki vseh štirih občin: g. Milan Pirman, Domžale, g. Milan Brodar, Moravče, g. Branko Li-par, Mpngeš ter g. Milan Drčar, Lukovica in predstavniki političnih strank. Vsi po vrsti so upoštevali željo voditelja partizanskega mitinga; bili so kratki in si zaslužili odobravanje obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, precej pa jih je moralo ostati kar pred njo. Šentviški zbor iz Šentvida, ki ga vodi g. Karel Leskovec, in Mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Moravč, vodi ga. g. Alojz Štefan, sta prisotne razveselila z nekaterimi partizanskimi in narodnimi pesmimi, za pravo razpoloženje pa so poskrbeli tudi trije harmonikarji. Z recitacijami so se predstavili mladi člani športno-rekreativnega društva Konfin s Sv. Trojice, svojo pesem je recitirala tudi ga. Franca Kosmač iz Moravč, zbrane pa je pozdravil in jih seznanil s svojo najnovejšo knjigo s tematiko NOB znani pisatelj, g. Ivan Jan. S tem pa program še ni bil končan, saj je prav ob njegovem koncu »besedo dobila« Godba iz Moravč, ki je z venčkom koračnic in priljubljenih narodnih sklenila lepo slovenost. S tem pa prijaznega popoldneva v Žejah še ni bilo konec, saj mu je sledilo tovariško srečanje, na katerega so vedno znova in znova prihajali obiskovalci ter pred domom še enkrat prisluhnili pravemu koncertu godbenikov iz Moravč, ki jih niso in niso hoteli nehati poslušati Tovariško srečanje, ki se je potegnilo daleč v noč, je nudilo obilo priložnosti za obujanje spominov na čase pred petdeset in več leti, za pogovore nekdanjih tovarišev, prijateljev o sedanjem trenutku naše države, pa tudi za druženje in ples, za kar sta poskrbela kar dva ansambla. V. Nova krajevna pridobitev: kabelska televizija na Viru! Na željo krajanov smo na Viru maja 1995 začeli graditi CATV. V ta projekt sta vključeni še naselji Količevo in Podrečje. Delo izvajajo »Elektroinstalacije« Milan Skočaj, s.p., z Vira, projekt pa je izdelalo Podjetje za inženirske storitve »EVO«, d.o.o., Domžale. Organizacijo del in investicijo vodi Krajevna skupnost Vir. Projekt je obsežen, saj omogoča priklop k vsaki stanovanjski hiši ali vsega 900 gospodinjstvom. Strošek priklopa je 720 DEM v tolarski protivrednosti. Krajanom je bilo po pogodbi omogočeno ta znesek plačati v devetih obrokih. Tisti, ki se sedaj prijavi, plača v treh obrokih in mora obveznosti poravnati do izgradnje sistema. Drugi, ki se bodo prijavili kasneje, bodo plačali v enkratnem znesku, in to za tretjino višjo ceno. Do fedaj se je prijavilo 620 krajanov oz. gospodinjstev, kar pomeni okoli 70 odstotkov vseh predvidenih. Po dosedanjih izkušnjah pa računamo, da se bo število še povečalo za nekaj odstotkov. Dela potekajo po sprejetem ter-minskem planu. Zaključek del smo predvideli za maj 1996. Tu je potrebno povedati, da smo leto 1995 zaključili po planu, sedaj pa nam je dolga zima preprečila izvajanje zemeljskih del za dva meseca. Izvajalec del nam zagotavlja, da bo nekaj zamujenega nadoknadil, če bo le lepo vreme držalo. Posebno zahtevno delo predstavljajo izkopi po mejah vrtov v vseh letnih časih. Po projektu je teh del za 20km, opravljenih pa je že okoli 15 km. Večina krajanov spremlja to z razumevanjem, sicer dela ne bi potekala tako hitro. Tistim, ki tega nočejo razumeti, je treba povedati, da je potrebno vsakemu krajanu omogočiti priklop, če to želi, zato sebičnost tu ni koristna, pač pa naj obveljajo dobri sosedski odnosi in pripravljenost na sodelovanje med vsemi. Do sedaj je s cevjo povezanih okoli 450 niš in tako pripravljenih za priklop na sistem z vsemi potrebnimi instalacijskimi elementi, od-cepniki, jaški in razdelilnimi omaricami. Izdelanih je več kot 30 spod-bojev pod cesto, povsod tam, kjer kabelski vodnik prečka cesto. Asfalta praviloma ne režemo, to opravljamo samo v nujnih primerih. Sprotno delamo izmere zemeljskih del za podzemni kataster. V začetku aprila je bil izveden priklop na domžalski sistem CATV, kjer tudi deluje tozadevna postaja. To za nas pomeni, da je na Viru že vzpostavljen signal, zato se že opravljajo priklopi po hišah po vrstnem redu, kot so bila zemeljska dela izvedena. S tem priklopom bo preko Vira povezan sistem CATV za Dob, kjer začasno deluje manjša postaja. Tako se na Viru uresničujejo želje krajanov, saj nekateri že težko pričakujemo dan, ko bomo tudi na Viru priključeni na programe CATV. Časi novih sodobnih komunikacijskih tehnologij so z našo pridobitvijo tudi med nas prinesli še eno potrebno dobrino za zanimivejše in bolj poglobljeno življenje v prihodnje. Predsednik odbora za izgradnjo CATV ALOJZ PIRNAT Trzina - zakaj tako? DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Nasvidenje v Mostecu, 7.6.1996 7. junij je dan izgnancev in člani Krajevne organizacije Domžale, ki obsega območlje celotne nekdanje občine Domžale, ga bomo tudi letos praznovali na srečanju 7. junija 1996, popoldne, v Mostecu. Že sedaj vabimo vse, ki bi želeli z nami, da se nam pridružite. Organizirali bomo brezplačni avtobusni prevoz, avtobusa pa bosta odpeljala 7. junija 1996 ob 13. uri iz Blagovice in Peč in bostga ustavljala na vseh avtobusnih postajah, tudi v Mengšu, Trzinu in Ihanu. Dobrodošli! V dvorani Delavskega doma na Viru smo se konec aprila 1996 na svojem vsakoletnem zboru zbrali člani Društva izgnancev Domžale in pregledali dveletno delo, sprejeli poročilo o finančnem stanju ter program za leto 1996, v katerem bo prav vsakdo lahko našel kaj zase. V razpravi je bilo izraženih več zahtev, da je potrebno narediti vse, da se določbe Zakona o žrtvah vojnega nasilja čimprej realizirajo. Več kot 800 izgnancev je namreč od začetka letošnjega leta Upravni enoti posredovalo svoje zahteve, na osnovi katerih naj bi čimprej prišli do pravic, ki jim jih omogoča zakon. Vsi izgnanci pričakujemo, da bomo čimprej prejeli odločbe, ki nam bodo omogočile pravice, do katerih smo upravičeni. Hkrati smo izgnanci na občnem zboru zahtevali čimprejšnjo obravnavo zakona o povrnitvi vojne škode, za katerega Državni zbor kar ne najde časa za njegovo drugo obravnavo. Na sestanku je bila sprejeta tudi odločitev, da se za priznanja Društva izgnancev Slovenije iz Krajevne organizacije Domžale predlaga go. Silvo Kosec, prvo predsednico naše organizacije, g. Jožefa Kvedra, sedanjega predsednika, ter Občino Domžale, ki je vedno pomagala pri telu društva. Hkrati se društvo iskreno zahvaljuje tudi vsem drugim trem občinam za finančno pomoč v letu 1996. D. I. ČLANICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA RADOMLJE DOBITNICA SREBRNEGA PRIZNANJA Sedmi festival »Dobrote slovenskih kmetij« Na manjši kmetiji v Hudem 23 v Radomljah kmetuje in gospodinji ena od članic Turističnega društva Radomlje. Nič posebnega, boste rekli. Vendar ta gospa Ivanka Brodar, dobrovoljna in delovna, peče tako dobre orehove potice, da je letos že drugo leto zapored osvojila priznanje na Festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Zlatemu priznanju v lanskem letu je letos dodala še srebrno. Z možem skrbita za dve kravi, žrebetno kobilo z žrebički, nekaj njiv. Imata štiri otroke, ki so že vsi preskrbljeni in devet vnukov. Ivanka se seveda najraje vrti v kuhinji, kjer dobre volje kuha in peče. Sama pravi, če se z veseljem lotiš dela, mora uspeti! Po navadi si še zapoje zraven. Največkrat peče orehove potice za praznike, pa za ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE »ali ko žepnina ni dovolj...« To, da v Študentskem servisu Domžale (ŠS) posredujemo delo dijakom in študentom, ter tako uresničujemo naš slogan, vam ne bomo govorili. Povedali pa bomo, kakšna dela imamo in kako najlaže do njih (neod-danih del v maju in juniju je kar precej!). ŠS je povezovalec med šolo ali Univerzo in gospodarstvom. Mladi tako pridobivajo praktične izkušnje, ki jim jih teoretično izobraževanje ne more dati. Nudimo vse vrste del, tako fizična kot delo v proizvodnji, pakiranje, čiščenje, selitve ... ali umska kot zahtevnejša administrativna dela, delo z računalnikom, tržne raziskave, delo na sejmih, prevajanje... Preko ŠS lahko delajo dijaki in študentje ter pavzerji, ki niso izgubili pravice obiskovati predavanj. Zato potrebujejo samo dijaško/študentsko izkaznico ali kakšen drug dokument o statusu. »Težko« prigaran dodatek k žepnini, ki razbremeni družinski proračun, pa nakažemo našemu članu na njegovo hranilno knjižico ali tekoči račun katerekoli banke. Povprečne urne postavke študentskega dela se gibljejo med .350 sit in 1000 sit/h, odvisno od vrste, zahtevnosti in trajanja dela. Za delo med poletnimi počitnicami že sprejemamo prijave, ker pa bomo upoštevali vrstni red prijav, priporočamo, da se prijavite čimprej. Kdor si poišče delo sam, lahko dvigne napotnico vsak dan med uradnimi urami, zunaj uradnih ur odda naročilo v na- biralnik ali najpreprosteje pokliče na naš tel.: 711 790. in jO pošljemo n.i želeni naslov. Če pa dela ali napotnice trenutno ne potrebujete, se vseeno oglasite na Ljubljanski 70, nasproti Blagovnice Vele. Tu boste zvedeli vse o klubskem dogajanju v Domžalah, poceni fotokopirali, zvedeli vse o mednarodnih taborih Most SCI, dobili mednarodno izkaznico za popuste ASIC ali FIYTO, bone za pizzerijo Murka in Oster-mans, popust v Avto šoli Avto klub in še veliko drugega, a o tem več prihodnjič. Tu smo, da pomagamo vam! ŠTUDENISKI SERVIS DOMŽALE -EDINI PRAVI SERVIS Ivanka Brodar s svojimi priznanji za orehovo potico ohceti. Prepričana je, da je potico lažje narediti, kot dobre krofe. Krofi morajo namreč vzhajati točno določen čas, če te pa kdo zmoti, in njo po navadi kdo zmoti, se pa vse sesede. Pri vzhajanem testu je tudi zelo pomembna moka. Sama je dosegla najboljše uspehe z domačo moko iz Kraljevega mlina v Radomljah. Zdaj že nekaj let uporablja samo to. Festival na Ptuju je bil hkrati paša za oči in nos. Koliko dobrot so napekle pridne gospodinje! Bilo je seveda tudi turistično in kulturno srečanje vseh, ki še vedno nekaj dajo na dobro domačo kmečko hrano in ohranjanje tradicije. Gospa Ivanka Brodar, iskrene čestitke in še veliko tako dobrih potic. ZLATKA LEVSTIK Kdor želi kaj več izvedeti, kaj se je nekoč dogajalo v Trzinu, mora vzeti v roke knjigo Staneta Stražarja Mengeš in Trzin skozi čas (nekaj knjig je še na razpolago v KS). Če pa bi me vprašali, kaj se danes dogaja, bi bil v zadregi z odgovorom, pa tudi nikogar ne poznam, ki bi me lahko verodostojno obvestil o zanimivih dogodkih, in tudi tra-čev bi se ne branil, samo da bi se nekaj dogajalo. Ko prebiram omenjeno knjigo, zasledim, da je imel Trzin že daljnega 1910 leta svoj pevski zbor. 29. dec. 1935 so priredili tamburaški in pevski koncert v Grobljah in daljnega leta 1930 so vrli krajani s svojim delom in sredstvi zgradili Kulturni dom in ga slovesno odprli 5. julija 1931. Dramska dejavnost datira nekako v I. 1923, ko je bilo ustanovljeno Nepolitično izobraževalno društvo. Gasilsko društvo praznuje letos 90-letnico ustanovitve. Tudi športna dejavnost ima dolgo zgodovino, pa če štejemo za začetek ustanovitve Sokolskega društva 1.1934. Če bi še nadalje naštevali, bi videli, da ima Trzin bogato zgodovino, tudi politično, saj so nekoč imeli celo svojo občino. Imeli smo tudi pravo trim stezo, pa svoje lastno glasilo, ki ga je izdajala skupina navdušencev, imenovalo se je ODSEV. Kako pomembno je informiranje, pa mi ni potrebno posebej poudarjati. Moj namen ni naštevati, kaj vse je nekoč bilo, sprašujem sebe in tudi tiste, ki jim ni vseeno, kako je v našem kraju, kaj bodo počeli mladi, ki še prihajajo. Tistim je namenjeno moje pisanje, da strnemo svoje vrste in povrnemo Trzinu tisti sloves, ki ga je nekoč že imel. Oživimo dejavnost na kulturnem in športnem področju, potem bo tudi politično življenje imelo svoj smisel. Ali imamo pogoje za to? Da, imamo jih, in to mnogo boljše, kot so jih imeli vsi tisti, ki so morali zgraditi kulturni in gasilski dom, da so lahko delovali. To dvoje imamo, imamo pa tudi šolo in igrišča, in če bi se zavzeli, bi lahko zgradili še kaj, samo za delo je treba poprijeti. Ozrite se okrog sebe; vidite na novo poseljeni stari del, skoraj povsem dograjen novi del in hitro se razvijajočo Industrijsko obrtno cono. Manjka nam povezovalni element in zainteresiranost tistih, ki zmorejo voljo in znanje. Za začetek predlagam, da bolje izkoristimo danosti, ki jih imamo. Samo ozrimo se nazaj, ko je kulturno društvo prirejalo po več premier v sezoni in imelo tudi več gostovanj (samo z eno igro 13 predstav, od tega enajst na gostovanjih). Kulturni dom je odločno premalo izkoriščen, saj bi v njem lahko organizirali tudi gostovanja skupin, ki zanimajo mlade in stare, potem razne razstave, predavanja, srečanja; skratka, Dom bi moral biti odprt za vse, tako bi krajane tudi privabili, da bi imeli doma svoje prireditve in jim ne bi bilo potrebno hoditi vedno v drug kraj. Zelo zanimiva bi bila anketa, ki bi imela vprašanja, koliko in kje vse se Trzinci udeležujejo aktivno in pasivno raznih prireditev. Šport je poglavje zase in morda celo najpomembnejši dejavnik pri vzgoji mladih in njihovem izkoristku prostega časa. Imamo kar nekaj imenitnih športnikov, katerih imen si RAČUNOVODSKI SERVIS PETRA JANEŽIČ S.P. vse računovodske storitve in svetovanje tel. 731-014 od 7. do 14. ure tel 731-092 od 16. do 20. ure ne drznem zapisati, da ne bi koga izpustil; pa vendar ne morem mimo imen Violete Mordej, Matevža Ogorelca, Matevža st. in Janka Štefeta, Toneta Kralja, Silva in Mirota Habata, Boštjana Kralja in Irene Perne. Se bi lahko našteval, vendar prosim, da mi vsi tisti, ki sem jih izpustil, oprostijo. Se najbolj dejavna je ta trenutek Strelska družina; to že vrsto let uspešno vodi Franček Brečko. Tu bi lahko naštel kar kopico imen, ki nekaj pomenijo v tekmovalnem pa tudi organizacijskem smislu, saj si brez njih ne moremo zamisliti te dejavnosti (Andrej Perne, Franci Mušič, Klopčič Damjan in Milan in drugi). Vendar to ni moj namen. Spomnim naj še, da je Trzin imel dobro organizirano športno društvo, ki sta ga uspešno vodila pokojni Peter Leveč in Tone Zupan. V tem društvu so bile najbolj dejavne atletska, nogometna, košarkarska in namiznoteniška sekcija, organizirano pa se je ukvarjalo mnogo mladih in tudi rekreativ-cev v gimnastiki; celo hokeja so se lotili na zamrznjenem trzinskem bajerju. Smučarska tekmovanja v Dolgi dolini in na Dobenu niso bila nikaka redkost, imeli smo tudi svoje vlečnice. Planinci so poleg rednega programa prirejali tudi zelo priljubljene in dobro obiskane piknike ob Trzinskem bajerju. Mimogrede naj omenim, da Planinsko društvo Onger še naprej deluje zelo dobro in ima visok ugled med svojimi vrstniki. Sedaj pa se Kar samo po sebi vsiljuje vprašanje: Kaj pa imamo sedaj? Kje so vsi tisti zagnani organizatorji, ki so nekoč tako uspešno delali vse to? Kje so mladi, ki so obiskovali glasbene in plesne šole, kje so mladi pevci in amaterski igralci? Res je: imamo Bobra, S'feerco, Jan bar in še kaj, pa to lahko ostane, naj bo še nekaj več. Imeli smo tudi dobro obiskane veselice, včasih so kar tekmovali, kdo jo bo priredil ob najprimernejšem času, čeprav so slovele bolj po ravsih, kot po kulturnem druženju. Vendar je druženje bilo, z mnogo petja in novih zbližanj. Marsikaj smo se tam dogovorili. Če še tako razmišljam, vedno pridem do zaključka, da nam manjka povezovalni člen v tej verigi. Ne morem mimo misli, da bi to lahko bil edino Svet KS, ki bi moral organizirati ustrezne komisije, da bi spodbujale in organizacijsko motivirale posamezne dejavnosti in jih tudi moralno in materialno podprle. Zapisal bi, da so pred nami volitve v Svete KS, pa bi mi lahko kdo očital politično propagando. Naj jo kar, le da bi ponovno oživelo vsaj del dejavnosti, ki so že bile. Za konec naj poudarim ta apel: Trzinci, zavihajmo rokave in ne bodimo pasivni opazovalci življenja, ki tako hitro polzi mimo nas. In če navedem Prešerna in njegovo pesem, ki se mi ves čas vsiljuje, mi ne zamerite prispodobe: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi! TONE IPAVEC Redno ali honorarno zaposlimo ČISTILKO za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal IN ČISTILCA STEKEL ČISTOČA d.o.o. tel. 715-771 16 /tamnik Domžale CENTER ZA MLADE DOMŽALE - SKUPAJ IN S SODELOVANJEM Znati prisluhniti potrebam, željam, vizijam in ciljem mladih ljudi Skrb za mlade in ustvarjanje pogojev za njihovo zdravo, aktivno in kvalitetno življenje je ena od nalog občine v okviru pospeševanja in spodbujanja služb ter drugih organizacij na področju družbenih dejavnosti. Naraščanje mladoletnega prestopništva, problemi preživljanja prostega časa mladih v naši občini, zavidljivi uspehi na področju organizirane skrbi za mlade v nekaterih občinah, pobude strokovnih delavcev osnovnih šol. Centra za socialno delo, Študentskega servisa, zlasti pa Urada RS za mladino, predvsem pa nujnost pospešenega razvoja organizirane skrbi za mladino, vse to je pripomoglo k odločitvi, da tudi v naši občini začne z delom Center za mlade, katerega slovesno odprtje je bilo v okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika. Center je urejen v kletnih prostorih stavbe v Domžalah, na Ljubljanski 70, ki je mnogo bolj poznana kot »rdeča« hiša na avtobusni postaji; zanj sta sredstva prispevala Urad za mladino in Občina Domžale in bosta tudi v prihodnje pokrivala večji del stroškov delovanja Centra za mlade. Center vodi Lili Jazbec, ta je ob njegovem odprtju poudarila, da je potrebno Centru za mlade prav zdaj v globoki družbenoekonomski krizi odpreti vrata, ker je najcenejši, če ocenimo vse posledične tokove in trende življenja v prihodnosti mladine, tega najmočnejšega potenciala in bogastva vsake družine, družbe in gledano širše, tudi slovenskega naroda. Ob odprtju je povedala, da smo Domžale občina z ogromnim številom šoloobveznih otrok, ki svoje sposobnosti razvijajo preko interesnih dejavnosti v šolah, preko vključevanj v društva, Center za mlade pa bo še ena od oblik za povezovanje mentorjev, vodnikov, trenerjev in inštruktorjev v iskanju stičnih točk, ki bodo mladim na široko odpirale vrata na poti odraščanja. Prav sodelovanje, v katerem se bo prepletalo bogastvo energij, idej, znanja in drugih potencialov, bo temelj delovanja novega Centra za mlade, kjer računajo na prostovoljno delov vseh, ki bodo v njem želeli delati in spodbujati sodelovanje med organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojno-izobraževalnim delom mladih, le-te informirati, izobraževati in izvajati preventivne programe za področje preprečevanja zasvojenosti med mladimi, organizirati dejavnosti, za katere izražajo mladi interes, in prisluhniti njihovim potrebam, željam, vizijam in ciljem mladih. Zbrane je pozdravila tudi županja Cveta Zalokaf-Oražem. V svojem razmišljanju je poudarila, da je ideja o takem centru zorela v občini dlje časa, saj so pogosto ugotavljali, da v občini skoraj ni možnosti za dejavnosti, v katere bi se vključevali mladi med svojim prostim časom. Vrnila se je v čas, ko so svetniki Občinskega sveta Občine Domžale z naklonjenostjo sprejeli Elaborat o družbeni upravičenosti ustanovitve Centra za mlade v Domžalah, ki ga čaka zelo veliko dela, saj se tudi v naši občini, zlasti pa v mestu, podobno kot drugje, kaže problem mladoletnega prestopništva, problematičnih mladostnikov, pa tudi s problematiko narkomanije smo se že srečali. Novemu Centru za mlade je na njegovi poti zaželela veliko sadov, ki bodo obrodili ob pomoči ge. Lili Jazbec ter vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Že pred uradnim odprtjem centra je v njem potekal seminar za učitelje in svetovalne delavce, ki so pridobili Mlade glasbenice so popestrile odprtje Centra za mlade. Foto: V. V. Mladi so v okviru akcije Zelene in čiste Domžale s prostovoljnim delom uredili zelenico ob Centru za mlade - tudi to bo del dejavnosti centra. Foto: V. V. nova znanja za kvalitetnejše življenje mladih. Navzoče je podzravil tudi g. Stanko Šalamon, direktor Urada RS za mladino, pohvalil je prizadevanja Občine Domžale in novemu centru zaželel veliko uspehov. Center za mlade je torej zaživel in prepričani smo, da bo pomagal mladim na poti v življenje v času, o katerem dr. Janez Klobučar razmišlja: »Vsak čas ima svojo šibo, človeško ali božjo. Čas, ki ga živimo v tem trenutku, jih ima več: - nesmiselno prehitevajoč nemir, - nestrpnost do vsakega drugačnega, - in za nameček še narkomanijo. Če imate ideje, kako prisluhniti potrebam, željam, vizijam in ciljem mladih skupaj s sodelovanjem, ste povabljeni v Center za mlade Domžale, Ljubljanska 70, in sicer vsak dan od 9. Jo 13. ure, ob sredah od 8. do 18. ure, h ge. Lili jazbec in njenim sodelavcem, s pomočjo nekaterih bomo čimprej skušali organizirati tudi telefon za klic v stiski. Pričakujejo vas na tel. 713-421. V. PRIZNANJE DOMŽALSKEMU NAPREDKU Ženskam najbolj prijazno podjetje v Sloveniji... Domžalski Napredek Trgovina d. d. je že več let organiziran kot delniška družba in je kot tak uspešen na zahtevni poti ustvarjanja, zagotavljanja in vztrajanja v poslovni t. j. tržni uspešnosti. V tem je dosegel v minulih letih posebej Večerno šolo podjetništva je uspešno končal tudi Stane Cencetj, lastnik in direktor domžalskega radia Hit Svečani zaključek Večerne šole podjetništva OBMOČNO POVELJSTVO SLOVENSKE VOJSKE V DOMŽALAH Usposabljanje protiletalske enote V dneh od 6. do 11. maja 96 se je na osnovnem usposabljanju na področju Notranjske in Primorske mudila največja enota zračne obrambe iz sestava Območnega poveljstva Slovenske vojske Domžale. Enoto, pod poveljstvom podpolkovnika Antona Goleta, so sestavljali vojaški obvezniki - častniki, podčastniki ter vojaki iz petih občin, in sicer Domžal, Kamnika, Lukovice, Mengša in Moravč. Usposabljanja se iz opravičenih razlogov (zdravstvenih, službenih ali družinskih) ni udeležilo kar nekaj vpoklicanih obveznikov. Opravičeno neodzvanim so pozitivno rešene odločbe za oprostitev udeležbe na usposabljanju izdali na Izpostavi Ministrstva za obrambo v Domžalah, vsi neodzvani iz neopravičenih razlogov pa se bodo morali - na predlog Izpostave MO Domžale v skladu z zakonom zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Enota je v okviru usposabljanja izvedla bojna streljanja s pehotnim orožjem ter protiletalskimi topovi - na zemeljske cilje. Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljalo skoraj ves čas usposabljanja, so bili rezultati bojnega streljanja zelo dobri. Najboljše rezultate pri streljanju s protiletalskimi topovi je dosegla enota stotnika Milana Man-deljca. Dva dneva v okviru usposabljanja sta bila namenjena tudi spremljanju ciljev v zračnem prostoru. To vajo so izvedli s pomočjo letal Slovenske vojske tipa Zlin in Pilatus. Zlasti letalo Pilatus, ki velja Major Stane Ficko - sicer prekaljen »maček« enot zračne obrambe daje posadkam topov 3/20 mm zadnja važna navodila - pred pričetkom bojnega streljanja (foto: Marko Senica) Priprava protiletalskega topa 3/20 mm na bojnem položaju (Foto: M. Grošelj) Protiletalski top 1/40 mm med bojnim delovanjem. (Foto: Marko Senica) KER |E BILA ISTEGA DNE (11. 5. 96) DOPOLDAN V VO|AŠNICI FRANC ROZMAN STANE V L|UB-L|ANI OSREDNJA PROSLAVA V POČASTITEV 15. MA|A - DNEVA SLOVENSKE VO|SKE, |E TAKO TUDI NAŠA ENOTA Z USPEŠNIM ZAKLJUČKOM ENOTEDENSKEGA OSNOVNEGA USPOSABLJANJA SIMBOLIČNO ZAZNAMOVALA TA PRAZNIK. Pripadnik enote na usposabljanju poročnik MARTIN GROŠEL) za eno najboljših propelerskih letal v svoji kategoriji, je na vse nas naredilo še posebno dober vtis, saj nam je s svojo okretnostjo in hitrostjo v nizkem letu demonstriralo skoraj vse manevrsko-taktične sposobnosti letalstva pri napadih na zemeljske cilje. Usposabljanje smo zaključili v soboto, 11. 5. 96, popoldan z zborom enote in podelitvijo pohval s knjižnimi nagradami najboljšim posameznikom. Podjetniško izobraževalni center Gea Colegge iz Ljubljane je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in razvoj. Združenjem podjetnikov Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije ter Občino Kamnik in Domžale organiziral v Kamniku devetdeseturno Večerno šolo podjetništva. Večerno šolo je obiskovalo 24 udeležencev, ki so 23. aprila 7996 v prostorih Občine Kamnik - vsak posebej - najprej pred tričlansko komisijo Gee Col-legga in »sošolci« predstavili in »zagovarjali« svoje »diplomske« zaključne naloge. Vsi »podjetni slušatelji« so bili pri javni predstavitvi svojega konkretnega dela in novega pridobljenega znanja uspešni, zato so na svečani podelitvi prejeli »zaključna spričevala« o končanem usposabljanju o podjetništvu. spodbudne rezultate. Ti rezultati, ki se kažejo tudi v novih in novih pridobitvah, upravičujejo slogan Dobro ime med trgovci. Na razvojni poti so prav ti rezultati pripeljali do odločitve, da trgovske ponudbe ne bodo zagotavljali le na območju občine Domžale, poslej je Napredek navzoč tudi v živilski preskrbi na območju Ljubljane. Na 550 kvadratnih metrih površin je v Šentvidu Napredek pripravil z znano in uveljavljeno trgovsko tehnologijo novo diskontno ponudbo, s kakršno je v Domžalah že uspel. To mu omogoča, da za prihodnost načrtuje še za sto odstotkov povečane nove površine prodaje oz. skladišč. Posebno priznanje pa je Napredek doživel z nedavno podelitvijo priznanja Združenja Manager, ki je odločilo, da v letošnjem letu prav Napredek prejme slovensko odličje ŽENSKAM NAJBOLJ PRIJAZNO PODJETJE. Razlogi za to podelitev so v Napredku v pomembni upravljalski vlogi žensk in v dejstvu, da je od 560 zaposlenih kar 395 žensk; med njimi jih kar 65 zaseda vodilna in vodstvena delovna mesta. Novih 65 žensk pa opravlja prav tako pomembna poslovodska dela. Napredek ni dehumanizirano okolje, saj skrbi za ljudi niso zanemarili, ob takem pristopu je pomembno, da so samo letos povečali obseg prometa za 21. odstotkov, količinsko pa to pomeni 7 odstotno povečanje. Čistega dobička so ustvarili za 140 milijonov tolarjev, produkt na zaposlenega pa povečali za 5 odstotkov. Vse to uvršča domžalski Napredek med najuspešnejše domžalske kolektive. Podeljeno priznanje je vodstvu in delavcem gotovo spodbuda, da bodo v uspešnih poslovnih in človeških pristopih vztrajali še naprej. M. B. Prodam večjo količino starega belega krompirja — kakovostno, po ceni 25 SIT za kg. Tel: 373-256, Starin, Bišče 14, 1230 Domžale Usposabljanje občinskih enot za prvo pomoč civilne zaščite V mesecu aprilu je v učilnici Centra požarne varnosti na Količevem potekalo usposabljanje pripadnikov občinskih enot za prvo pomoč civilne zaščite. Organizator usposabljanja je bila Občina Domžale, izvajalec pa Območna organizacija domžalskega Rde- Zaključno preverjanje znanja je uspešno opravilo vseh 21 pripadnikov civilne zaščite, ki so obiskovali tečaj. Pridobljeno znanje bodo preizkusili že 18. maja, ko bodo v okviru občinskih enot civilne zaščite ljubljanske regije skrbeli za nuđenje prve pomoči naglo obolelim udeležencem papeževega obiska na hipodromu v Stožicah v Ljubljani. Svetovalec za zaščito Reševanje in požarno varstvo PETER GUBANC čega križa. Usposabljanje je bilo organizirano v okviru i nja skih viru rednega izobraževanja pripadnikov občinskih zaščitno reševalnih enot. Izobraževalni program je obsegal strokovna teoretična in praktična znanja ter spretnosti nuden|a prve pomoći pri fizičnih poškodbah in naglih obolenjih, do katerih prihaja ob naravnih nesrečah in drugih i/rednih rlogod kih. Usposabljanje je trajalo 70 pedagoških ur; te so bile prek celega meseca razporejene na popoldanske in večerne ure delovnih dni ter sobotne dopoldneve. Pripadnice in pripadniki CZ pri praktičnem usposabljanju Domžale /lomnih Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 1995 Venetska pokrajina 1866 in 1996 Na sejmu v Celju avto in vzdrževanje je bil v okviru spremljajočih dejavnosti organiziran posvet o varnosti v cestnem prometu, vodila sta ga g. Bojan Matevžič, dipl. iur., -načelnik urada za varnost prometa UP MNZ in g. Vojko Robnik, dipl. iur., višji svetovalec MNZ. Iz Domžal sta se posveta udeležila predsednik ZŠAM (anez Jeglič in vodja avtošole ZŠAM, g. Milan Šinkovec. Za lažje razumevanje stanja prometne varnosti na slovenskih cestah so bili prezentirani tile statični podatki, ki jih v nadaljevanju navajam in naj bi jih prebral vsak udeleženec v cestnem prometu ter se nad njimi zamislil. Prometne nesreče in posledice V letu 1995 se je v Sloveniji zgodilo 38.826 (37.834) prometnih nesreč, od tega 369 (441) s smrtnim izidom (zmanjšanje za 16,3%) in • 6.172 (6.154) s telesnimi poškodbami. V nesrečah je izgubilo življenje 415 (505) oseb (-17,8%), 2.537 (2.615) je bilo hudo, 5.440 (5.314) pa lahko poškodovanih. Število nesreč se je v primerjavi z letom 1994 povečalo za 2,6%, udeleženih pa je bilo za 2,1 % več oseb (73.381). Kljub večjemu številu nesreč se je prometna varnost v letu 1995 izboljšala, saj se je zelo zmanjšalo število nesreč s smrtnim izidom - za 16,3%, zmanjšalo pa se je tudi število oseb, ki so bile v nesrečah hudo poškodovane - za 3,0%. Prometne nesreče v naselju in zunaj njega Kar 61,6% vseh prometnih nesreč se je zgodilo v naselju, 13,9% teh nesreč se je končalo s telesnimi poškodbami. V naselju se je zgodilo 51,0%, v teh nesrečah pa je bilo 28,0% vseh mrtvih (116). Prometne nesreče s smrtnim izidom ali s hujšimi telesnimi poškodbami se pogosteje dogajajo zunaj naselja. V primerjavi z letom 1994 se je število prometnih nesreč s telesnimi posledicami v naselju zmanjšalo za 2,0%, mrtvih je bilo manj za 30,5%, hudo telesno poškodovanih za 6,1%, lahko telesno poškodovanih pa je bilo več za 1,9%. Vzroki prometnih nesreč Najpogostejši vzrok prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ostaja neprilagojena hitrost -v 2.483 (2.462) ali 37,9% nesrečah, neupoštevanje pravil o prednosti - v 1.329) (1.313) ali 20,3%, nepravilna stran, smer vožnje - v 1.233 (1.271) ali 18,8% in nepravilnosti pri prehitevanju - 391 (367) ali 6,0% nesreč. Zaradi hitrosti kot primarnega vzroka prometnih nesreč je na slovenskih cestah umrlo 166 (202) ljudi, zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje pa je bilo 124 (150) mrtvih. Alkohol Alkohol je bil kot sekundarni vzrok prometnih nesreč ugotovljen v 13,2% ali 5.132 (4.170) prometnih nesrečah, od 38.826 prometnih nesreč, kolikor jih je obravnavala policija v letu 1995. Od slovenskega povprečja so najbolj odstopale UNZ Krško z 19,9% ugotovljenih alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, UNZ Slovenj Gradec z 19,4% in UNZ Novo mesto z 18,7%, najmanj pa jih je bilo na območju UNZ Ljubljana - 9,8%. V prometnih nesrečah s smrtnimi žrtvami je bil pri 118 ovzročiteljih ugotovljen alkohol ot sekundarni vzrok, umrlo pa je 135 ljydi ali 32,5% vseh. Povprečna ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu povzročiteljev, kadar je bila opravljena analiza krvi ali opravljen preizkus z elektronskim alkotestom, je znašal 1,7g/kg. V prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami je bilo 1.528 povzročiteljev pod vplivom alkohola, v teh nesrečah pa je bilo 30,4% vseh hudo in 24,7% vseh lelesno poškodovanih. Povzročitelji so imeli v krvi povprečno 1,54g/ kg alkohola. Alkohol je bil sekundarni vzrok najpogostejših nesreč s primarnim vzrokom nepravilno stranjo in smerjo vožnje 22,7%, zaradi istega primarnega vzroka pa se dogajajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Pešci so bili y 63 ali 19,1 % vseh nesreč, ki so jih povzročili, pod vplivom alkohola. Povzročitelji in udeleženci v prometnih nesrečah Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov - 34.003 (za 3,2% več kot v letu 1994), vozniki tovornih avtomobilov so jih povzročili 3.239, vozniki koles z motorjem 884, kolesarji 623, vozniki motornih koles 508, pešci pa 438. V nesrečah je umrlo 150 voznikov osebnih avtomobilov (36,1% vseh umrlih), 101 ali 24,3% potnikov in 83 ali 20% pešcev. Pogoste smrtne žrtve prometnih nesreč so torej tisti udeleženci, ki so v prometu najslabše varovani (135 ali 32,5% vseh umrlih), to pa so pešci - 83, kolesarji - 35 in vozniki koles z motorjem - 17. Najpogostejši udeleženci prometnih nesreč so bili stari od 18 do 44 let, in sicer največkrat lahko (2.598) in hudo (1.015) telesno poškodovani. Največ smrtnih žrtev je bilo med starejšimi udeleženci v prometu, 79 ali 19,0% vseh smrtnih žrtev v prometu je bilo starih nad 64 let, od tega kar 54 pešcev in kolesarjev. V letu 1995 je v prometnih nesrečah umrlo 14 (33) otrok, od tega 1 kolesar, 4 pešci in 9 potnikov v vozilih ter 14 (36) mladoletnikov, od tega 1 pešec, 7 potnikov v vozilih, 3 vozniki koles z motorjem, 1 voznik motornega kolesa in 2 voznika osebnega avtomobila, hudo poškodovanih je bilo 179 (193) otrok in 306 (245) mladoletnikov, lahko lelesno poškodovanih pa 363 (364) otrok in 511 (494) mladoletnikov. Število mrtvih v prometnih nesrečah je razen v marcu, naraščalo od maja, ko je v prometnih nesrečah umrlo 51 oseb. V drugem polletju se je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah zmanjšalo od 43 v juliju na 22 v decembru. Število mrtvih v prometnih nesrečah je bilo v primerjavi z letom 1994 večje le v aprilu in maju, decembra je bilo smrtnih žrtev za 46,3% manj, čeprav je bilo število nesreč manjše le za 1,8%. Manjše število umrlih v prometnih nesrečah v drugi polovici leta 1995 je tudi posledica intenzivnejše strategije nadzora prometa s strani policije. Število nesreč s telesnimi posledicami je bilo tako kot v preteklih letih manjše v torek in v sredo, proti koncu tedna pa je naraščalo, v letu 1995 se je največ nesreč zgodilo v petek in ne v soboto ko! v preteklih letih. Prometne nesreče po cestah Najmanj prometnih nesreč s telesnimi posledicami se je zgodilo na avtocestah - 178 (190), ki predstavljajo najmanjši del cestnega omrežja. Na magistralnih cestah se je zgodilo 1.655 (1.707) nesreč s telesnimi posledicami, na regionalnih cestah pa 1.433 (1.381), čeprav je njihovo omrežje trikrat daljše od magistralnih cest. Na avtocestah se je v primerjavi z letom 1994 zgodilo manj prometnih nesreč - za 6,3%, vendar so bile posledice hujše - v njih je umrlo 38 ali 22,6% več oseb. V Sloveniji obstajajo še vedno ti. »polovične« avtoceste (npr. Slovenika), ki imajo le status, nimajo pa elementov avtoceste. Na teh cestah je umrlo 23 ali 60,5% vseh umrlih na slovenskih avtocestah. Na regionalnih cestah se je število nesreč povečalo za 3,8%, število smrtnih žrtev pa se je zmanjšalo za 32,8%. V teh statističnih podatkih niso zajete manjše prometne nesreče, ki so se končale le z manjšo materialno škodo. To so le goli statistični podatki, čeprav zelo skrbno narejeni, se moramo nad njimi zamisliti. 2e res, da je bilo nekaj manj mrtvih na naših cestah, če pa primerjamo letošnje prvo četrtletje z letom 1995, smo oziroma moramo biti zaskrbljeni, da je nekaj z našo prometno kulturo zelo narobe. Da o vozniški etiki ne govo- rim JANEZ JEGLIČ (nadaljevanje iz prejšnje številke) Svetovni narodi se delijo na narode poljedelce, žvinorejce in na narode osvajalce. Slovani so prvotni Evropejci. Posedovali so ravninske pokrajine ob Jadranskem morju. Znali so gojiti črede in kasneje obdelovati zemljo. Njihove črede in njihovi ravninski pašniki so bili predpogoj, da so nastali tako številen narod. Praviloma so se vsi narodi selili iz toplejših krajev v hladnejše zaradi ekološkega propada narave v prvotnem okolju, ali pa so jih v to prisilili osvajalni narodi, ki so se polakom-nili njihove dežele. Slovani so bili žrtev tega drugega načina. Bili so izrinjeni iz svoje pradomovine Venecije. Pri tem so se osvajalni narodi posluževali vseh zvijač, laži in pravila »deli ir vladaj!« »Divide et impera!«. Ali je bilo pri tem težko zapisati v zgodovino laži, da so Slovenci prišli v šestem stoletju iz Zakarpatja v današnjo Slovenijo in v Venec i jo? Za Slovane je izguba ozemelj in nevarnost od nekdaj prihajala iz zahoda. Da so izgubili osrednjo ve-netsko pokrajino, pa ni odločilna bitka pri Solferinu, ampak napačna odločitev Avstrijcev, da teh pokrajin ne potrebujejo več in jih bodo izročili Italiji. K tej usodni potezi so pripomogli neki »strokovnjaki« z nasvetom, naj Avstrija Venecijo prepusti Italiji. Rotečih klicev večine ljudi, da izguba Venecije pomeni tudi konec Avstrije, tudi velik udarec Slovencem, niso poslušali. Plebiscit je le posledica te napake, čeprav se zdaj omenja le plebiscit. Molči se tudi o obljubi delne samostojnosti Veneciji. V osrčju Venecije je mesto Marostika. Tu je bila velika slamnikarska industrija, v njej so delali Tirolci in Slovenci. Vsi so morali zapustiti svojo domovino, ker Italija ni izpolnila svoje obljube iz leta 1866. Carinska pregrada na novi meji bi jih odrezala od avstrijskega tržišča in jih s tem onemogočila. Tirolci, ki so imeli vso to slamnikarsko industrijo v Marostiki, so morali zapustiti vse svoje tovarne in domovino ter poiskati novo domovino. To so našli v Domžalah in samo Delo policistov ima vedno vsaj dve strani: ena stran so njihovi uspehi, na drugi strani pa se pojavljajo vedno novi problemi, bodisi v stari ali novi preobleki. V Heliosu je zagorelo Količevo: Konec dober, vse dobro v podjetju Helios, kjer je prišlo v oddelku NITRO do manjšega požara v reaktorju za raztapljanje celuloze. Na srečo se je »dogodek« končal le z materialno škodo, ocenjeno na približno milijon tolarjev. Seveda so si policisti in kriminalisti »kraj zločina« skrbno ogledali. Razkrit preprodajalec droge Domžale: Domžalski policisti se vsakodnevno trudijo z odkrivanjem »dealerjev« na njihovem območju. Te dni se jim je trud še posebej izplačal,saj so stopili na prste petin-tridesetletnemu B. D.-ju kar v stanovanju na Miklošičevi ulici. Med hišno preiskavo so namreč pri njem odkrili in zasegli nekaj nevarnega »belega prahu« in »čedno« velik zavitek marihuane. Zoper »belega mafijca« so policisti napisali »obširno« kazensko ovadbo, ki ga močno bremeni nezakonitega trgovanja z mamili. Do izročitve preiskovalnemu sodniku so ga pač morali postaviti »na hladno«, med preiskavo pa so policisti odkrili in seveda posredovali preiskovalnemu sodniku še nekaj »svežih« obremenilnih dejstev. Ker je očitno B. D. videti kot eden izmed »nepoboljšljivih« prekupčevalcev, bo moral v tem kraju so zgradili od leta 1866 do 1874 šest velikih tovarn slamnikov, poleg teh še nekaj tudi v Mengšu. Neponovljiv tehnični podvig. S seboj so prinesli razcvet obeh krajev in vse dežele. Nove tehnologije, svojo venetsko arhitekturo. Njihove svetle višine oken 150 in 160cm, ki je dala značaj tem krajem, danes v trgovini stavbnega pohištva ne dobiš več. Danes je v Domžalah ohranjenih še ca. 12 tirolskih stavb v venetskem slogu, tedaj so Tirolci naročili arhitekte in izvajalce v Marostiki. Nekaj stavb z napušči in povečano višino oken, spominska zbirka na tiste čase, vse to predstavlja dobro ohranjeno prvorazredno kulturno dediščino Domžal in Slovenije. Tu je ohranjen dokaz, da Italija svoje obljube o svoboščinah Venecije ni izpolnila. Zakaj so prišli Tirolci v Domžale? Ker je bilo med Domžalami in Ma-rostiko, med Kranjsko in Venecijo, vzpostavljeno že dolga leta poprej tehnično, trgovsko in kulturno sodelovanje in so Domžale imele že tudi svoje slamnikarske tovarne in usposobljene in pridne slamnikarje. Da je nastala znana slovenska narodna pesem »Moj fantič je na Tirolsko vandral«, so morala preteči stoletja, nanaša pa se prav na so-iitje Marostike in Domžal. Spomin na splošni razcvet življenja, ki so ga Tirolci pred 130 leti prinesli v Domžale, zasluži, da se ohrani naslednjim generacijam z ureditvijo že omenjene zgodovinske zbirke. Ali so danes Slovenci v Italiji še ogroženi? Najbrž ne, ker je Italija civilizirana in kulturna država in bo izpolnila obljubo iz leta 1866. Ogroženi pa so Slovenci prav v okolici Domžal in Ljubljane. Načrtovana meddržavna avtocesta, kot jo porogljivo kažejo na televiziji, nam grozi bolj kot okupatorjev škorenj iz leta 1941, ki se ga nekateri še dobro spominjamo. »Odvisni strokovnjaki« so narisali avtocesto v nasprotju s prvim členom Zakona o varstvu okolja, kjer je človek le živo bitje, za katerega je treba v okolju najbolj poskrbeti. Cesta naj bi potekala po ozkih ravninah, alpskih dolinah, skozi do nadaljnjega, to je do epiloga na sodišču, ostati v priporu. Nekulturna zabava na Kolodvorski ulici Domžale: K. V, stara znanka domžalskih policistov, si je tudi te dni krajšala čas z »obmetavanjem« mimoidočih z neprimernimi izrazi, za nameček pa še na ves glas kričala. Ne samo za mimoidoče, tudi bližnjim stanovalcem se njeno obnašanje ni zdelo niti najmanj vzorno, zato so poklicali »intervencijsko vozilo«. Policistom jo je sicer uspelo utišati, vendar je zaleglo samo do jutranjih ur, ko je bila r>ol| potrebna zdravniška pomoč, ki je K. V. zaradi psihičnih motenj odpeljala v psihiatrično bolnico Polje, kjer se je nesrečnica že nekajkrat zdravila. Saj ni res, pa je bilo res Dob: Zgodba se je začela v noči iz sobote na nedeljo, ko so trije zamaskirani vlomilci v Dobu, na Kersnikovi ulici, v stanovanjski hiši P. I. oropali R. S. Ponoči okoli tretje ure so v hiši budni nepridipravi zbudili spečo »varnostnico«, v odsotnosti lastnika hiše je namreč pazila nanjo, jo zvezali in pokrili z odejo, nato pa od nje neusmiljeno zahtevali informacijo o »skritem zakladu«. Z »ubožico« si niso mogli kaj prida pomagati, zato so vajeti vzeli v svoje roke in brez njene pomoči skrbno pregledali vse prostore. Ko so nepošteni ponočnjaki opravili svoj posel, so R. S. še z lepilnim trakom zalepili usta, da Ljubljano in Domžale. Te ravnine pa so sinonim za zaloge pitne v: in za eksistenco ter zdravo življen vseh prebivalcev Domžal in Lju Ijane. Edini zaščitnik teh ravninski zemljišč, ravninski kmet iz okoli Ljubljane in Domžal, ni delež nobene podpore institucij, ki morale skrbeti za to. Govori se z veliko hinavščino le o gorskih kmetijah. Sama od sebe se spet vsiljuje primerjava med »odvisnimi strokovnjaki iz leta 1866« in današnjimi »odvisnimi« Takrat so govorili »Ne potrebujemo Venetske pokrajine, prepustimo jo Italijanom Danes pravijo podobni »odvis strokovnjaki:« Ne potrebujemo ravninskih travnikov in pašnikov, ne potrebujemo ravninskih kmetov iz okolice Ljubljane in Domžal, tudi pitne vode ne potrebujemo, vse bomo uvažali« Da njihova grozeča avtocesta skozi mesta lahko spro rušilni potres v Ljubljani in Domž lah, to pa ni več njihova skrb. D nes in pred 130 leti so »odvis strokovnjaki« dobili izplačan sv honorar in so odšli z njim kamor koli, ljudje v teh krajih pa bi ostali oropani svojih naravnih bogastev v boleznih in revščini. Ljubljanska pokrajina, Domžale, Vipavska dolina, Savinjska dolina imajo dovolj možnosti, da zgradi) meddržavno avtocesto zunaj svoji življenjsko važnih predelov, dovolj daleč stran od svojih rezerv talne pitne vode, od svojih naselij. Ta cesta mora biti vendar konkurenčna. Slovenijo mora pripeljati v svet, po njej bodo lahko prevažali vse vrste nevarnih tovorov, veliko nafte. Po njej bomo dobili dobro povezavo z našimi velikimi venet-skimi brati Rusi. Prav gotovo oni ne bodo dopustili, da bi taka, dobro mišljena cesta povzročila ekološki propad njihovih manjših venetskih bratov Slovencev. Smo le ena družina po pramaterinem jeziku, ki zlasti na svoji najskrajnejši zahodni meji ne sme nazadovati. Slovani potrebujemo zgodovino, ter zgled davnih prednikov, ki niso dali iz rok svojih ravninskih pašnikov in s tem postali največji in najmočnejši narod v Evropi. lože Obervvalder ne bi na kraj nezaslišanega dogodka prekmalu prispeli varuhi zakona Po njihovem odhodu se je popolnoma zbujeni R. S. le uspelo rešiti lepilnega traku, s katerim so jo tudi zvezali, nato pa je brž poklicala policijsko postajo. Domžalski policisti so v zgodnjih jutranjih urah prjspeli na kraj nevsakdanjega dogajanja, hitrao organizirali pregled Doba in širše okolice, vendar so naposled morali ugotoviti, da se je zakrinkanim zlikovcem nekako uspelo izvleči iz njihovega »obroča« Z delom policisti še nadaljujejo, občane pa prosijo, da vse podatke, ki bi pripomogli k odkritju nasilnih vlomilcev, sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali direktno na telefonsko številko PP Domžale: (061) 721-222, ali 721-218. Brezplačna učenost Domžale: Knjigarna Mladinske knjige na Ljubljanski cesti je bila v zadnjem obdobju dvakrat deležna prav posebnega obiska. Najprej si je »učeni« neznanec, ki ga je »uka žeja speljala«, je protipravno prilastil kar dva velika slovarja, vredna nekaj manj kot štirideset tisočakov, nekaj dni kasneje pa je neznani, »vedoželjni« pobalin, meni nič, tebi nič pod pazduho »djal« samo en večji slovar, nato pa jo je, kar so mu noge dale, ucvrl v smeri proti Vele Domžalskim fx>-licistom ostaja v roki le skromen osebni opis »prevajalca«. Pripravil B. O. I V našo rubriko sodi tudi pobuda Vinka Okršlarja, svetnika Slovenskih krščanskih demokratov, ki je na 17. seji Občinskega sveta opozoril na železniško cestna prehoda na Rodici in na Cankarjevi cesti Železniški prehod na Rodici v Domžalah, ki sta ob rekonstrukciji železniške proge Ljubljana—Kamnik v zelo slabem stanju. Po njegovem mnenju kar kli-četa nesrečo, saj ogrožata še posebej otroke in starejše občane pri prehodu preko železnice, moti pa seveda tudi voznike osebnih in tovornih vozil. Svetnika SKD je še zanimalo, zakaj še ni prišlo do sanacije teh prehodov in kaj lahko stori za izboljšanje prehodov Občina Domžale. Le kakšna usoda čaka grobeljski drevored in gozdiček! Svojo zaskrbljenost nad tem je po telefonu izrazila bralka Slamnika Milka Sku-bic iz Domžal. Po novi lokalni ureditvi je namreč postala lastnica obeh občina Mengeš. Krajane KS jarše-Rodica ne samo moti, ampak so ogorčeni nad tem, da se dovolj ne zgane Občina Domžale, saj mengeško oblast prav malo briga, kaj se godi s čudovitim grobelj-skim »naravnim parkom«. Prepričani so, da sme občina Domžale od republiške Geodetske uprave zahtevati, da se katastrska občina Jarše lahko ponovno vriše in s tem vzpostavi tako stanje, kot je že bilo do leta 1968, ko je bil velik del k. o. Jarše pripojen k k. o. Mengeš. Krajani so ogorčeni tudi nad ta- blami, ki jih je na mejo med občino Domžale in občino Mengeš postavila mengeška občinska uprava (z ukazom). BOGDAN OSOLIN Grobeljski naravni park k KRONIKA 92 • KRONIKA 92 • KRONIKA 92 18 /lamnik Domžale POGOVOR S PREDSEDNIKOM JANEZOM KOSMAČEM Mavrica Radomlje Fotograf I. razreda in kandidat za mojstra amaterskega filma lanez Kosmač je doma v idilični vasici na Hudem. Ta kraj je nekakšen podaljšek arbore-tumskega ali Souvanovega parka - le s to razliko, da je zunaj ograje. Rodil se je 11. marca 1932 na Škrjančevem. Doma pri očetu se je izučil za krojača. Želja po znanju in širšem obzorju ga je pripeljala v srednjo ekonomsko šolo, ki jo je naredil ob delu, zraven pa je hodil k dr. Krivicu v Radomlje na učenje angleščine in nemščine. Leta 1965 je zbral okrog sebe ljubitelje fotografije. Po petih letih amaterskega fotografiranja in snemanja filmov je bil ustanovljen Foto-kino klub MAVRICA Radomlje, katerega predsednik je postal tokratni sobesednik lanez Kosmač. Ta izredno delavni in ustvarjalni klub vodi še danes. Mavrica je lansko jesen praznovala srebrni jubilej; torej živi, dela in ustvarja že petindvajset let. Prosim, da kot predsednik poveš nekaj besed o začetku kluba oziroma vašega delovanja. Srebrni jubilej Mavrice smo praznovali že predlanskim, kajti »uradno« štejemo njen začetek 27. januarja 1969, ko smo imeli ustanovni občni zbor in smo klub registrirali. Lansko leto pa smo praznovali 30-letnico delovanja, ki se je začelo v zimski sezoni 1964/65. V tistem času je v našem okolju vladalo neko mrtvilo. Ni bilo dejavnosti, ki bi nas zanimale, kamor bi se mladi lahko vključili. V nas mladih pa je bil nek ustvarjalen nemir. Občasno smo se zbirali, največkrat na mojem domu, se lotevali raznih stvari, začeli smo se celo skupaj učiti tuje jezike, itd. Zanimanje za fotografijo in malo kasneje za film je botrovalo naključno poznanstvo z vrstniki in sošolci, ki so se s tem že dokaj uspešno ukvarjali. In poskusili smo še mi. Prvi, čeprav skromni uspehi so nas navdušili. Tako se je začelo. Za to, da kakšno društvo deluje, je potrebno veliko delavnih ljudi ali članov. Kako je bilo to v začetnih letih! V začetku smo bili štirje bratje in nekaj fantov iz soseščine. Krog pa se je začel širiti. Pridobili smo nove člane tudi iz sosednjih vasi, med njimi nekaj mladih ljudi, sposobnih na različnih področjih, kar je bilo zelo pomembno. Nekateri so bili tehnično dobro podkovani. Tako smo na odpadu našli razbit, zavržen 16mm Iskrin kinoprojektor. Na drugih odpadih in servisih smo našli rezervne dele in naš, v tehniko zaljubljen član, ga je usposobil. Projektor dela še danes. Pomembna je bila tudi iznajdljivost in dobra organizacija. Mavrica je začela s fotografijo, ki je v vašem društvu le vseskozi nekakšen železni repertoar. Res smo začeli s fotografijo, ki pa je bila soliden temelj tudi kasnejšemu filmu. Dokaj zgodaj smo se navdušili za diapozitive, ki so za nas pomenili barvno fotografijo, za katero pa ni potrebna temnica in draga oprema. Te seveda nismo imeli. Kmalu po registraciji kluba smo organizirali prvi foto tečaj. Pri tem nam je veliko pomagal tedanji predsednik Ljudske Tehnike Domžale, Anton Bukovec. Včlanil nas je v organizacijo LT in tam smo začeli prejemati tudi prve, sicer skromne, a redne dotacije. V začetku nam je pri fotografiji veliko pomagal tudi mojster Vili Majhenič. Skupaj s sinovoma je postal naš član. Z leti se je razbohotil film. Skoraj vzporedno s fotografijo smo se v Mavrici začeli ukvarjati tudi s filmom. V tistem času so se namreč v naših speci- Otroška prehrana III V strategiji Zdravje za vse do leta 2000 predstavlja pospeševanje zdravja nov pristop v sodobnih družbah, da bi zmanjšali tveganje za razvoj bolezni. Zato so pričele preusmerjati razvoj zdravstva od skrbi za bolezen in bolne k skrbi za zdravje in ohranitev zdravja. V otroštvu je treba skrb za zdravje in preprečevanje obolenj naravnati na tista obolenja, ki grozijo otroku tedaj, ko raste in se razvija, kakor tudi na tista, ki mu grozijo v odraslem življenju. Pot do zdravja vodi skozi troje vrat: ZDRAV NAČIN ŽIVL|EN|A pomeni več nekadilcev, manj alkoholikov in predvsem URAVNOTEŽENO (pravilno) prehrano, kar pomeni, da bo imelo manj ljudi povišan sladkor in holesterol ter povišan krvni pritisk in se bodo laže izogibali in premagovali stres. ZDRAVO OKOLIE pomeni boljši zrak, čisto vodo... v vrtcu, šoli in delovnem okolju. USTREZNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, ki bo sposobno preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezni. Morda najvažnejša od teh poti je pravilna in uravnotežena prehrana. Prehranjevalne navade pa si pridobimo v otroštvu in družini. Okus in navade otroku pridobijo starši, ki pa morajo sami poznati zdravo prehrano. Če je bil dojenček šest mesecev dojen, je mati opravila veliko delo. Po šestem mesecu pričnemo otroka uvajti v prehrano z novimi živili. Uvajamo le eno živilo na dva do tri dni, sprva v malih količinah, ki jih postopoma zvišujemo. Še vedno damo otroku zadosti mlečne prehrane, lahko preidemo na prekuhano kravje mleko, vendar nikoli v poletni vročini. Pravzaprav je priporočljivo, da tudi po šestem mesecu dodajamo mleko v prahu (Ap-tamil 2, Pomurka itd.). Energetske * potrebe so v tem obdobju sorazmerno večje kot pri odrasli osebi. Prehrana naj bo uravnotežena, kar pomeni biološko polnovredna, vsebuje naj vse sestavine v pravih razmerjih. Pretežno 30% kalorij naj bi zagotavljale maščobe, 15% beljakovine, preostalo pa ogljikovi hidrati. Pomembna sestavina pa so še vitamini in minerali in seveda neoporečna voda. Žal v naših jedilnikih vse bolj prevladuje že pripravljena hrana, ki vsebuje preveč maščob, beljakovin in enostavnih sladkorjev. Prav nasprotno pa mora biti v zdravi prehrani manj 'maščob, manj soli in manj čistega sladkorja, več pa vlaknin in balastnih snovi (sadje, zelenjava, stročnice) ter vitaminov. Zaradi neprimerne prehrane opažamo več otrok s preveliko težo. Ti otroci se manj gibljejo in so praviloma manj odporni za razna obolenja. Je pa dokazano, da se proces ateroskleroze pričenja že v otroškem obdobju, če je prehrana ali način življenja (premalo gibanja),, neprimeren. Otroku dajemo v prehrani sveže in zdravo sadje v obliki sokov in kaše in le izjemoma že pripravljene izdelke, npr. Frutek. Za kosilo pripravimo otroku zelenjavne in mesno-zelenjavne juhe in prikuhe (krompir, cvetača, paradižnik, korenje, koleraba), ki jih kuhamo v malo osoljeni vodi in nato pretlačimo in lahko zgosstimo z rumenjakom. Od mesa uporabljamo telečje, goveje, puranje in zajčje meso. Od žitaric riževe kosmiče ali škrob, koruzno moko ter pšenično moko, rž, ječmen in proso, ki vsebujejo gluten, vse to pa dodajamo po šestem mesecu starosti. Kot samostojno jed priporočamo tudi jogurt, skuto in za prebavo suhe slive, namočene v vodi. Jajčni beljak in med sta priporočljiva za prehrano otrok šele po prvem letu starosti. Dojenček pa tudi mali otrok naj ne uživa klobas, svinjine, drugih mastnih vrst mesa, prekajenega mesa in konzerv. Za žejo potrebuje otrok tekočino. Pije naj sveže, nesladkane sokove iz svežega sadja ali neoporečno vodo. Otroci naj jedo do petkrat na dan, pri jedi naj bodo zbrani in umirjeni. Izogibajmo pa se vmesnim sladkim dodatkom in napitkom. Zdrava in uravnotežena prehrana zahteva od nas vsakodnevni napor, red in disciplino. Zanemariti ne smemo tudi stroškov, ker je taka prehrana dražja. Vendar nas mora voditi zavest, da raste naš otrok v zdravo osebo. JANEZ GROŠELJ, dr. med. spec. pediater lanez Kosmač aliziranih trgovinah že dobile male amaterske filmske kamere, popularne Pen-take. Eden od nas je vzel potrošniški kredit, obrok odplačila smo mu s pobrano članarino redno vračali in tako smo kupili prvo filmsko in fotografsko opremo. Spet je bil potreben začetniški tečaj in tako se je začelo tudi na filmskem področju. Danes se radi spominjamo naših prvih filmčkov: Obisk pri domžalskih jamarjih, Hokej 66 in zlasti našega prvega »komercialnega« filma Loka 68, ki smo ga celo že ozvočili in je bil hkrati naš doslej najdaljši film. Trajal je 80 minut. Organizatorji tedaj največjih mednarodnih moto dirk pri nas, AMD Skofja Loka, so ga odkupili, za tiste čase, kar za »dober« denar. Naša filmska pot je bila potem zelo zanimiva in uspešna. Upam si trditi, da smo bili v 80. letih med vodilnimi filmskimi klubi v Sloveniji, kjer je takrat delovalo 15 do 20 dokaj močnih in aktivnih klubov. Člani Mavrice so se ukvarjali tudi z dramatiko in imeli nekaj samostojnih prireditev. Na pobudo nekaj novih članic in članov je v letih 1973/74 res začela v klubu delovati tudi dramska sekcija, kar je bilo za foto in filmski klub nekoliko nenavadno, a koristno. Igralce, recitatorje, itd. smo s pridom vključili, zlasti pri snemanju igranih filmov in pri celovečernih recitalih, ki so jih člani dramske sekcije naštudirali skupaj s člani foto sekcije. Recitali so bili namreč spremljani z diapozitivi in glasbo. Ženim takih recitalov (Pesem o zemlji - Toneta Kunt-nerja) so celo zastopali občinsko ZKO na območnem srečanju gledaliških skupin v Tržiču. Naštudirali in zelo uspešno izvedli so tudi nekaj gledaliških dei (Odkritosrčna lažnivka, Video klub, itd.). Mladinsko igro Žarka Petana Obtoženi volk so v različnih krajih ponovili kar enajstkrat. Učitelj, mentor in prijatelj Mavrice je mednarodni mojster fotografije, gospod Vlastja Simončič. Prosim o njem nekaj besed. Žal imam na razpolago premalo prostora, da bi o njem povedal kaj več. Zanimiv mož je, z burno zgodovino. V življenju je imel osem poklicev, predvsem pa je odličen pedagog, fotograf in slikar pa tudi pesnik. Prvo srečanje z njim smo imeli v neki žiriji leta 1972; kasneje je odločilno vplival na razvoj fotografije v klubu. Letos bo praznoval 85-letnico svojega plodnega življenja. Zadnje čase v klub vse bolj prodira video tehnika. V zvezi s tem delom in ustvarjanjem je treba imeti tudi sodobno aparaturo. Od kod vam denar za vse te drage naprave, če so že snemalci zastonj! Sredstev oziroma denarja je bilo v Mavrici vedno premalo, zlasti za nabavo novih kosov opreme. Ne samo, da se tehnika rada kvari, tudi zelo hitro zasta-' reva. Za nakup katerekoli nove opreme ali nove aparature seveda niso zadoščala sredstva članarin in dotacij. Vedno smo dobesedno vse »popraskali« v klubski blagajni, manjkajoče pa si sposodili, največkrat kar med člani. Zlasti ko smo nabavljali in dopolnjevali opremo za nastajajočo video dejavnost, smo nekaj zadnjih let večino sredstev porabili v ta namen. Na srečo nam sedaj video sekcija z lastno dejavnostjo in uslugami vrača vsaj toliko, da naprave vzdržujemo in dopolnjujemo. Lansko leto ste za 2H-letnico imeli kar štiri razstave. Na proslavi so vas občina in ZKO Domžale zelo pohvalili. Priznanj in pohval smo seveda veseli. So spodbuda za nadaljnje delo. So pa tudi obveza. Kako kaj kaže s podmladkom! Za to so potrebni učitelji. Ali jih imatei Zadnji dve leti imamo v klubu spet foto krožek. Veseli nas, da mladi letos že razstavljajo na nekaj mladinskih razstavah. Posebnih učiteljev in strokovnih sodelavcev nimamo, našega mentorja in učitelja Vlastja pa pri njegovih 85 letih tudi ne moremo obremenjevati. Jaz osebno si vzamem za to precej časa in moram reči, da mi je veselje delati z mladimi. Upravičeno pa pričakujem, da bi mi pri tem pomembnem delu pomagali tudi drugi člani. Razstavljate v Domžalah, Mengšu, Kamniku in doma. V radomeljski galeriji razstavljajo že samostojni domači avtorji. Tudi ti sam imaš nekaj v načrtu. Razstave v krajih, ki si jih navedel, so večinoma skupinske, klubske razstave z določeno tematiko, ali pa je tema razstave prosta. Zadnje čase pa smo imeli tudi več samostojnih razstav naših članov, nekaj teh doma, nekaj pa tudi v galerijah v Ljubljani (galerija LEK, galerija KRKA). Zelo veliko razstavljamo na številnih medklubskih in državnih razstavah v Sloveniji. Tako smo letos poslali dela že na pet razstav, doma pa dve. Te dni pripravljamo tudi DIA FESTIVAL, na katerem bo sodelovalo več kot sto ljubiteljskih fotografov iz vse Slovenije. Sam pripravljam razstavo na temo zimski pej-saž in upam, da bo do jeseni nared za postavitev. Mavričarji ste poznani po vsej Sloveniji in zunaj meja. Prosim, da našteješ nekaj najbolj pomembnih priznanj, nagrad in diplom. Največ nagrad in priznanj smo prejeli v naši, rekel bi, zlati dobi amaterskega filma. Naj jih nekaj naštejem: - leta 1974 prva nagrada za igrani film (DIPTIH) na zveznem (jugosl.) festivalu v Novem Sadu, - nekaj let kasneje 1. nagrada na zveznem festivalu dokumentarnega filma v Mariboru (NOČNO ŽIVLJENJE) in za isti film drugo nagrado na mednarodnem festivalu obrtnega in industrijskega filma v Prevaljah na Koroškem. - Posebna nagrada za film KOMU ... na mednarodnem festivalu FIFE v Bernu (Švica). Podobnih nagrad, prvih, drugih in tretjih ter diplom je bilo še veliko, žal ni prostora, da bi jih našteval. Nekaj pomembnih nagrad so prejeli tudi člani naše foto sekcije. Plan in načrti za naprej. Načrtov, še več pa želja, imamo v Mavrici veliko na vseh področjih dejavnosti. V fotosekciji si želimo pridobiti nekaj novih članov, starejše pa zainteresirati za boljše sodelovanje. V video sekciji je v prvem planu načrt doseči zadovoljiv tehnični nivo in kompatibilnost naprav. Na filmskem področju pa že dolgo načrtujemo ureditev bogatega filmsisega arhiva in ne nazadnje ohranitev in poživitev prave filmske dejavnosti. Upamo, da bomo imeli dovolj moči, volje in časa, pa seveda tudi sredstev, da bi načrte uresničili. Prijatelj Janez, hvala za pogovor. FRANCE CERAR Letošnje razmišljanje o Arboretumu V Arboretumu ali nekdanjem Souvanovem parku je pravi arbo-retum, obenem pa se vse bolj spreminja v velik cvetlični vrt. Tu so že nekaj let velike razstave cvetja. Najbolj uspešne so spomladanske, ki iz vse Slovenije in celo iz zamejstva privabijo po okrog petdeset tisoč obiskovalcev. Po naključju se ujamejo cvetenje tulipanov in prvomajski prazniki. Letos je še večjemu obisku ponagajalo vreme, toda parkirni prostori so bili kar vse dni polni. Temu zapisu sem nameraval najprej dati naslov Črno in belo v arboretumu. Toda, kako v kraljestvu neskončnih vrst cvetja, barv in barvitih kontrastnih odtenkov govoriti in pisati o črno-belem. Saj to niti barvi nista. (SSKJ pravi za barvo: »Lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča.« Predstavnik osnovnih barv je mavrica, ki pa nima ne bele in ne črne). Če pa ob letošnji razstavi že govorimo o belem in črnem, pa res ne mislim žaliti lepote barv, ampak povedati le nekaj obrobnega. Arboretum ni samo prostor za ograjo, kamor prideš z vstopnico, pač pa zajema tudi okolico. Mimogrede - vstopnice za otroke so predrage. Ta cena naj bi veljala le za enega otroka. Dva otroka obiskovalca naj bi plačala le eno polovično, trije ali več otrok pa naj bi šli na ogled razstave zastonj! Prireditelj se žal ne zaveda, da bi obiskovalci ta »prihranjeni« denar še kako »zapravili« in če že ne drugače, bi si pa nazadnje nakupili še več rož. Ljudje imajo tako radi kakršnakoli presenečenja. Torej, arboretum je vrt; do tega pa je treba priti. V konici obiskov se gre iz Radomelj zelo počasi, vsi pa morajo priti v glavnem iz te smeri. Avtomobili, kolesarji in pešci se drenjajo na preozki cesti. Lani je bila razširjena, reci in piši, kar na 5 (pet) metrov. Ko je bila letos že skoraj deseta razstava, so obiskovalci pričakovali, da bodo urejene vsaj obcestne ban-kine (en kubik gramoza in dve uri posipanja). Žal, ne! Dvajset-centimetrske jame ob ostrem asfaltu res niso primerne za dostop na tako lepo razstavo. V gneči so take jame posebno nevarne za kolesarje in pešce. Po prvih razstavah smo celo sanjali, da bo Arboretum iz Radomelj do vhoda ob cesti zgradil hodnik za pešce. To bi bilo pa tako »belo«, da bi se obiskovalcem kar »bleščalo pred očmi«. Letos so bile s parkiranjem težave, zagodlo jo je premokro vreme. Po zaprtju razstave so nekateri dejali: »Poglej, kakšno škodo so naredili avtomobili po travnikih.« Vsi ti naj pridejo čez dva meseca in bodo videli, koliko manjših travnikov sploh ne bo pokošenih. To je in bo škoda. Dokler se je Arboretum ukvarjal samo z eksotičnim drevjem, okrasnim grmičjem, z rožami in cvetjem ter s pripomočki za vrtičkarje in vrtnarjenje, je bilo tu središče naravnih lepot, paše za oči, obenem pa prostor, kjer se prek vsega leta sprehajajo in srečujejo dobrosrčni in nasmejani ljudje. Kar škoda je, da se Arboretum širi v različne komercialne smeri. Ti za sabo potegnejo reakcijo okoličanov, ki morajo za razsojo poklicati kar podžupana. Situacije so le zakomplicirane, če ne moreš vsak čas od doma, ker je cesta zablokirana. Marsikaj bi se dalo dogovoriti in pogovoriti. Na cestno blokado sem tudi sam naletel. Na ozki cesti proti Hudem je bil velik tovornjak, zraven pa traktor s prikolico, s katere so prelagali različna ogrodja in naprave. Na velikih traktorskih kolesih je bilo videti, da se je komaj priora! do ceste. Arboretum si bo pridobil veliko belo točko, ko bodo vsi bližnji okoličani dobili vsaj brezplačne vstopnice. Načelno pa je »belo« to, da imamo vsako leto razstavo cvetja in da se v Volčjem Potoku zgrinjajo množice Slovencev. Nekdo je pripomnil: »Poglej, nisem videl nobenega pijanega obiskovalca, ne pohojenega in ne odtrganega cvetja.« Seveda, kdor ima rad rože, barve in cvetje, je dober, plemenit in kulturen človek. In ti obiskovalci, ki gredo z razstave s polnim naročjem rož, vrtnarskih pripomočkov in knjig, so lepa »bela« barva, ki nam daje upanje za prihodnost Slovenije in Slovencev. Prodajalci na stojnicah pa so imeli vse dni razstave precej dela, saj so veliko prodali. FRANCE CERAR Pesticidi - strupi - nikar! (2. nadaljevanje) Ljudski pregovor pravi, kakor boš sejal, boš tudi žel. Veste, spoštovani bralci, je vse res in prav in danes tudi to še vedno velja, toda naša trditev je, da bo vsaka jutrišnja žetev bolj strupena - manj zdrava. Zavedamo se, da je hrana naša vsakdanja potreba, da nas ohranja Cri življenju, tudi to drži, toda koli-or je resnično zdrava, je pa vsak dan teže ugotoviti. Drži samo to, da sta vsa zelenjava in sadje seveda tudi po videzu zelo lepa - kaj pa po vsebini? Naše razmišljanje in ra- Delovanje pesticidov na žive organizme zlage strokovnjakov, zdravnikov, ki dnevno odkrivajo nova rakasta obolenja pri vseh živih bitjih, so za nas grozeča. Kaj so nitrati? To so soli dušikove kisline HNOt (solitrne kisline). Anorganski nitrati so kristalne snovi, lahko topne v vodi. Nitrati lahkih kovin (natrij, kalij, kalcij) so brezbarvni, navadno jih imenujemo solitri. Kaj so nitridi? Nitridi so kemične spojine, predvsem kovine z dušikom (AIN, Razvojna stopnja Učinek pesticidov jajčece poškodbe genov, motnje v kromosomskih delitvah, poškodbe jajčne ovojnice, zastrupitev embrija, motnje vitalnih procesov ličinka biokemične spremembe, ki se kažejo v fizioloških motnjah, deformacijah, vedenjskih motnjah mladi osebki zmanjšanje imunske odpornosti, motnje v kemorecepciji, slabša rast, deformiran razvoj odrasli osebki slabša rast, zmanjšana imunska odpornost, nesposobnost razmnoževanja, vpliv na spolno dozorevanje, motnje vedenja Mg,N2, CrN itd.) Večina kovin reagira z dušikom pri višji temperaturi neposredno v nitride. Kaj so nitriti?, Nitriti so soli solitrne kisline HNO.j (diokso-dušikove kisline). V vodi so lahko topni, izjema je le srebrov nitrit AgNO,, večinoma so pri višjih temperaturah neobstojni - človeškemu organizmu so škodljivi (koliko?, kako?). Naša polja letno pognojijo s 1600 ton pesticidov in preko 500.000 ton umetnih gnojil, velika (prekomerna) je tudi uporaba naravnih gnojil in različnih biocidov. Dodajmo k temu še veliko različnih živalskih farm, predvsem prašičerej in neurejen sistem odvajanja komunalnih odplak; pa smo na vprašanje - od kod nitrati v podtalnici, odgovorili. Vpliv pesticidov na človeški organizem Pesticidi se vnašajo v naš organizem preko hrane in pijače. Določene količine vdihavamo tudi skozi pljuča ali pa se resorbirajo skozi kožo. Akutne zastrupitve povzročajo najizrazitejše reakcije, za katere pa sta značilna smrt ali nastanek zelo hudih fizioloških motenj. Dolgoročna izpostavljenost se pokaže v obliki degenerativnih obolenj, ki bi jih lahko razdelili kot naslednje poškodbe: a. živčnega sistema (primer metil bromida, ki lahko že v nizkih koncentracijah povzroči poškodbo vidnega živca, fetion degeneracijo mrežnice, dieldrin poškodbe možganske skorje ...), b. hormonskega ravnovesja (primer atrazina), c. respiratornega (dihalnega) sistema, d. izločevalnih organov (predvsem jetra in ledvice), e. povzročajo motnje v delovanju imunskega sistema, f. vplivajo na zmanjšanje sposobnosti razmnoževanja (nepravilnosti v delovanju spolnih žlez), g. vplivajo na razvijajoči se zarodek. Potrebno je vedeti tudi to, da v laboratorijih izvajajo ti. kontrolirane poizkuse, kjer preverjajo samo učinkovanje enega samega pesticida. Kako pa se osebek obnaša pod vplivom več različnih snovi (vsakdanja situacija), žal laboratorijski poskusi ne povedo. Znanost ne ve skoraj nič o sinergističnih efektih dveh ali več pesticidov na človekov organizem, ki jih lahko mimogrede dobimo že v enem krožniku mešane solate! Široka uporaba pesticidov je veliko preveč rizična, da bi lahko še naprej dopuščali njihovo preveliko, premalo kontrolirano (nadzorovano) potrošnjo. Obstajajo alternative, možnosti, kako drugače; bolj varno, predvsem pa bolj ZdraV° ZELEN. DOMŽALE ZVONE REPAS Domžale /lamnik 19 Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez ločnega naslova ne bomo objavili. Pisem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne bomo mogli objaviti. Trasa avtoceste skozi Dragomelj Krajani zahodnega dela Dra-gomlja, stanujoči zahodno od regionalne ceste Domžale -Šentjakob, smo na sestankih, ki so obravnavali temo avtoceste skozi Dragomelj, večkrat poudarili, da problem lahko rešimo krajani sami, in z njim ne bomo seznanjali javnosti. V zadnjih dveh izdajah Slamnika pa sta g. Ivan KEPIC in g. Janez KOPAČ predstavila določene poglede na problematiko avtoceste skozi Dragomelj. Ker sem osebno z zahodno varianto AC skozi Dragomelj direktno ogrožen, želim pojasniti nekaj dejstev, ki so bili vzrok našega nestrinjanja. Trasa avtoceste skozi naš kraj je znana že več kot 20 let in s tem dejstvom so bili seznanjeni vsi krajani, ki so v tem času gradili v neposredni bližini. Osnovni koridor avtoceste pa je 12. 4. 1995 sprejel tudi Svet občine Domžale. Na predlog KS Dragomelj Pšata je bila izdelana modificirana varianta C, Dragomelj zahod. Primerjalna varianta, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1995, potrjuje osnovno varianto kot bolj primerno. Nestrinjanje nas, ogroženih krajanov, temelji predvsem na domnevi, da je zahodna varianta iz prometno-tehničnega vidika nesprejemljiva. Nenaden prehod avtoceste v ostre radije, takoj zatem nepregleden priključek v Studi bi pomenil veliko prometno nevarnost. Omenjena varianta pa predvideva rušenje hiš tako v Pod-gorici kot v severnem delu Dra-gomlja. Ker bi ob morebitnem sprejetju zahodne variante prišlo po vsej verjetnosti do določenih korekcij, bi krajani avtocesto imeli na svojih vrtovih, v Dragomlju pa bi porušili še več objektov. Naše domneve potrjuje že sedanja obvoznica mimo Dra-gomlja na regionalni cesti Domžale - Šentjakob, ki je bila zgrajena na osnovi kompromisov. Tako krajani zahodnega dela Dragomlja, ki se s svojega dvorišča vključujemo v promet, izpostavljamo svoja življenja, kar potrjuje dejstvo, da je bilo na tem delu že več prometnih nesreč, na žalost tudi s smrtnimi izidi. Očitno je, da je naše nestrinjanje KS presenetilo, saj se do danes ni podala nobenega predloga o lokaciji nove Osnovne šole v Dragomlju, pa čeprav je bilo s strani občine opravljenih že več aktivnosti. Naj za konec podam še svoje osebno mnenje: Nekoč smo gradili ceste Bratstva in enotnosti, danes gradimo ceste Demokracije. Oprostite: hvala za tako demokracijo! ROMAN LAZAR Zakaj tako? Ko smo v KS Jarše - Rodica, kot že vrsto let doslej, v spomin na bitko na Golčaju, kjer so trije krajani-partizani v boju z okupatorjem darovali mlada življenja, praznovali PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI, nekaterim to ni bilo všeč, saj po njihovem mnenju, »partizanski boj med drugo svetovno vojno ni bil boj za svobodno Slovenijo, ampak revolucija. To ni bil ' boj proti okupatorju, ampak državljanjska vojna«. Nisem študirala prava niti bogoslovja, dobro pa vem, da je po terminologiji zgodovinarjev državljanska vojna spopad dveh političnih skupnosti za oblast v isti državi. Če pa kakšno državo zasede okupator, je državljanska vojna izključena. Zato se ne morem strinjati z mnenjem, da Nemci niso bili okupatorji in da se trije, komaj dvajsetletni fantje, ki so se priključili partizanom in darovali svoja mlada življenja, niso borili proti okupatorju. Sicer pa naj zgodovinarji podajo svojo oceno. Enako se ne morem strinjati s pisanjem, da nas zmaga partizanov ni povedla v svobodo, ampak v diktaturo in hlapčeva-nje. Sprašujem se, komu smo hlapčevali. Govorim za našo občino in krajevno skupnost ter ugotavljam da nismo hlapčevali, pač pa delali sami zase: obnavljale in gradile so se hiše, trgovine, šole in infrastruktura. In kar je najpomembnejše: bili smo složni, nismo gojili medsebojnega sovraštva, se delili na bele, črne in rdeče. Res pa je, da smo vsi obsojali tako izdajalce kot kolaboracioniste. Zato se nekateri zaman trudijo, ko pišejo, da če hočemo res doseči spravo, moramo na vse dogodke gledati celovito in ne povzdigovati niti partizanov niti domobrancev, še manj pa slaviti njihove bitke, v katerih so zmagovali eni in drugi.« Neizpodbitno dejstvo je, da so bili domobranci sodelavci okupatorja. Proti partizanom so se borili skupaj z Nemci in ubijali svoje brate z orožjem, ki jim ga je dal okupator. Od njega so dobivali tudi obleko, obutev, spali so v ogrevanih prostorih, na posteljah, ki jim jih je priskrbel okupator,, Prisegli so okupatorju. Na drugi strani pa so bili partizani večkrat bosi, slabo oblečeni, orožje pa so si morali najprej priboriti sami in šele nato z njim uničevali sovražnika. Partizani so imeli edino željo čimprej izgnati okupatorja in zaživeti svobodno. Zato ni mogoče izenačevati partizanov in domobrancev. Tako sprave nikdar ne bomo dosegli, pač pa podžgali in razpihnili sovraštvo, ki nam je že pol stoletja tuje. Ne strinjam se tudi z očitanjem, da smo bili partizani ideološko obremenjeni in da gojimo mit o nekakšnih ku-rirčkih Tinčkih. Borci nismo ideološko obremenjeni, smo pa ponosni na svojo udeležbo v NOB in se ne sramujemo tega, ker smo prepričani, da smo se borili na pravi strani. Res je bilo veliko kurirčkov, ki so po svojih močeh pomagali pri uničevanju okupatorja in njihovih pomagačev. Kurirji Tinčki in njim podobni so ljubili svojo domovino Slovenijo in so videli, da so njihovi očetje, bratje, sosedje žrtvovali svoja življenja, da bodo lahko oni živeli v svobodni Sloveniji. Tako borci kot drugi udeleženci NOB s spoštovanjem obi- skujemo prizorišča nekdanjih borb, saj s tem počastimo spomin na padle in obujamo spomine z željo, da se takšna morija ne bi nikoli več ponovila. Sama v imenu še živečih in tudi padlih borcev čutim moralno dolžnost, da čuvam in branim njihovo dostojanstvo. Borci smo že stari, najmlajši ima 72 let in vsako leto nas je manj. Naša organizacija se čuti dolžna, da ob smrti posameznega člana počastimo spomin nanj s skromnim šopkom oz. vencem, denar zagotovimo sami in ga ne dobimo iz KS. Naj torej zgodovino ocenijo zgodovinarji, vsi mi pa poskusimo tvorno sodelovati v KS in svoje poglede, razmišljanja in dejavnosti usmeriti v prihodnost. A. T. Nadaljujmo izziv zgodovine Prebral sem članek Ivana Lo-žarja Izziv zgodovine v aprilski izdaji Slamnika. Dodal bi še nekaj pripomb k tem dejstvom. Pa pojdimo po vrsti: 1. rojstna hiša Tineta Hribarja I> od Ihana oddaljena manj kot lilometer zračne linije. Ob primernem vetru se glasba iz Ihana sliši vse do Brda (in obratno). Prvo dejstvo lahko preverite na zemljevidu, ki je pridan knjigi Svet pod Taborom; 2. na strani 265 iste knjige piše, da so orožniki odšli 5. maja 1945; 3. gospod Ivan Ložar ima pomanjkljive podatke o domobranstvu, ki pa mu jih lahko dopolnim, saj sem sin še žive priče takratnega dogajanja. Oče pripoveduje takole: »Jeseni 1944 so mene in še več starejših moških mobilizirali domobranci. Nekatere so poslali na delo v Nemčijo, starejše kot 50 let tudi nazaj domov. Jaz sem morda mesec dni ostal v Domžalah kot stražar, nato pa so skupino osmih mož - vsi smo bili srednjih let - nastanili na gradu smo za svoj denar kupili kakšno telico ali prašiča. Poleg straže ter patrol nismo izvajali nikakršnih drugih akcij. Naj dodam, da sem v tem času v gozdu pod Dobovljami pripravljal drva za domače. S seboj sem imel tudi puško, tako da sem nekoč ustrelil srno, ki jo je sestra odnesla domov. Lahko pa bi se srečal z oči v oči tudi s terenci ali partizani, vendar smo se tega - če se je le dalo - po nenapisanem pravilu vsi izogibali. Vsi smo bili starejši, vsem nam je bil - cilj ostati živ, nikakor pa ne pobijati ljudi. Gospod Ložar naj si še enkrat ogleda pot s Krumperka proti Taboru ter Brdu, kjer sem imel družino, ki sem jo redno obiskoval vse do začetka maja 1945, ko so žandarji odšli in z njimi tudi del naše posadke. Jaz sem odšel domov. Od posadke smo štirje preživeli konec vojne, za drugimi pa so se izgubile vse sledi. Do sredine avgusta 1945 sem preživel kot zapornik - domobranec v taborišču v Šentvidu.« Spodaj podpisani gospodu Lo-žarju predlagam, da ves članek v Novi reviji prebere še enkrat, pa bo morda stanje duha na Slovenskem razumel drugače. Čeprav sem bil še mlad, se spominjam strašnih, tragičnih pa tudi komičnih dogodkov vojne. Če koga zanimajo, se lahko oglasi. JANEZ HRIBAR Lokalna samouprava G. Marjan Korošec je v zadnji številki Slamnika navedel kar nekaj sodb o delu KS Ho-mec-Nožice, zato mu na tem mestu odgovarjamo na zastavljena vprašanja. V KS Homec-Nožice smo plačevali samoprispevke za različne namene celih 33 let in z njimi zgradili celotno infrastrukturo v Homcu in Nožicah. Sredstva zadnjega krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali v letu 1988, smo namenili za komunalno ureditev cest in ulic. Pogoj za njihovo dokončno ureditev je bila predhodno urejena kanalizacija. Lastniki parcel iz Homca in No- Za čigavo nekorektnost v resnici gre? V sredini prejšnjega meseca me je po telefonu poklical Igor Lipovšek. Vprašal je, zakaj sem v letošnji januarski številki Slamnika brez njegovega dovoljenja objavila njegovo fotografijo domžalske godbe. Prvi hip sem bila v precejšnji zadregi, saj česa podobnega ne bi nikdar zavestno hotela storiti. Odkrito sem mu odgovorila, da sem objavila fotografijo, ki mi jo je poiskala v našem arhivu, torej arhivu Slamnika, sodelavka Erna, v dobri veri, da je vse v redu. Če pa sem storila napako, sem se mu pripravljena opravičiti, sem mu odgovorila. Takoj, ko sem odložila slušalko, sem pobrskala po lanskih številkah Slamnika. In lej ga zlomka! V peti številki Slamnika, ki je izšla 26. 5. 1995, sem na četrti strani zagledala nepodpisano fotografijo, katere avtor naj bi po lastnih trditvah bil Igor Lipovšek. Napis pod sliko »Godba Domžale je pripravila promenadni koncert«, me ni mogel prepričati v njegovo avtorstvo. Prebrala sem besedilo, h kateremu je spadala »sporna« fotografija. Članek z naslovom »V duhu sprave, sožitja in spoštovanja različnosti«, je podpisan z inicialkama V. V. (Vera Vojska). Iz dokumentacije sem ugotovila, da je bil za besedilo na četrti strani 5. številke Slamnika izplačan honorar, in sicer podpisani V. V., prav tako je za fotografije pri omenjenem besedilu (skupaj pet fotografij, med katerimi je tudi sporna fotografija) iz dokumentacije razvidno, da je honorar zanje prejela Vera Vojska in ne Igor Lipovšek. Igor Lipovšek se takrat, ko je bila domnevno njegova slika prvič objavljena, ni pritožil. Zakaj se je pritožil sedaj, ve verjetno le Igor Lipovšek. Vse skupaj sem nameravala pozabiti, človek se pač zmoti in tako se je najbrž zmotil tudi Igor Lipovšek. Toda ne. Devetega maja je na uredniški odbor naslovil zahtevo za objavo opravičila, ker da je šlo za nekorektnost in očitno kršenje njegovih avtorskih pravic. Kaj naj si mislim po vsem tem? Morda to, da je vse skupaj le še en prispevek h gonji proti novemu uredniškemu odboru. Ali pa je vmes nekaj čisto drugega? urednica Krumperk. Možje smo bili iz okolice Domžal, od tega 6 z ihan-skega področja. Vseh se spominjam po njihovih hišnih imenih. Naša oborožitev je bila sedem pušk ter avtomat. V istem času je bila na Krum-perku tudi skupina štirih starejših žandarjev, ki so bili ločeni od nas. Za vse pa je hrano pripravljal upravljalec gradu. Hrano smo si včasih izboljšali tudi tako, da žic so v letu 1988 sklenili pogodbo s takratno Samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Domžale o sofinanciranju izgradnje kanalizacije. V letu 1990 je BIRO 71 Domžale izdelal celovit projekt uraditve Bolkove ceste. Naročnik in plačnik izdelave projektne dokumentacije je bil v sklopu sprejetega programa takratni SKIS. Šele v letu 1995 nam je uspelo dobiti soglasje lastnikov na zadnjem, tretjem delu Bolkove ceste v dolžini 200 m, ki se konča pri mostu čez potok Mlinščico. Pred začetkom del je bil že v letu 1994 sklican sestanek lastnikov parcel ob omenjenem odseku in še enkrat dan na vpogled celoten projekt. Med njimi je bil tudi g. Korošec. Njegova pripomba je bila, da se ne strinja z gradnjo pločnika, saj se hitrost na omenjenem odseku še vedno ne bo zmanjšala in naj bi bil pločnik ožji kot je bilo predvideno v projektu. Takšne pripombe se zdijo precej neumestne, saj vemo, da je pločnik namenjen predvsem otrokom, ki hodijo po tej poti iz Homca in Nožic v Osnovno šolo Preserje in so zaradi ozke ceste in gostote prometa v stalni nevarnosti. Očitki na račun delovanja lokalne skupnosti in odločanja v dani situaciji so povsem neupravičeni in kažejo na nepoznavanje sprejetega programa del iz leta 1988, ko je bil uveden krajevni samoprispevek. G. Korošec je naš krajan šele dve leti, zato nas čudi ostri ton njegovih očitkov, saj je očitno, da premalo pozna dosedanje delo v naši KS. Glede na preostale krajane mu ni bilo potrebno plačevati sredstev krajevnega samoprispevka, nerazumljivo pa se zdi, da doslej, kljub večkratnim obvestilom, ni plačal niti prispevka za priključek na kanalizacijo. Rekonstrukcija ceste in izgradnja pločnika ob Bolkovi je bila izvedena iz sredstev občinskega proračuna za leto 1995, izvajalca del pa je po razpisu del izbrala občinska komisija, tako da izboru izvajalca vodstvo KS Homec-Nožice sploh ni sodelovalo. Dela je opravilo podjetje GRAPIX d.0.0., Ljubljana, predračunska vrednost del je znašala 2.609.505,00 SIT, v tej vrednosti niso zajeti stroški odkupa zemljišča. Vsa dela v zvezi z gradnjo je vodil Oddelek za komunalno, stanovanjsko dejavnost in prostor Občine Domžale. Krajevna skupnost je za dodatna dela plačala izvajalcu del 190.000,00 SIT. GLede dodatnih smo se točno dogovorili 3. oktobra 1995, jih zabeležili v zapisnik, podpisal jih je vodja nadzora, ki ga je določila Občina Domžale. Za odkup zemljišč ob Blokovi cesti smo od njihovih lastnikov pridobili vsa potrebna soglasja in se dogovorili za ceno zemljišča od 10-30 DEM/m2. Končni obračun bo izvršen na osnovi odmere zemljišča, ki jo je KS naročila že v lanskem letu na Geodetski upravi Domžale in naj bi bila opravljena v mesecu maju. V projektu ureditve Bolkove ceste iz leta 1990 je bil tudi del, ki pelje proti železniški postaji. Ker se nahaja zunaj naselja, je še toliko bolj potreben varen dostop do nje, v nočnih urah pa mora biti zagotovljena primerna osvetlitev. Zato smo že v letu 1994 zgradili kanalizacijo in plačali 100% avans za asfaltiranje, v lanskem letu pa smo uredili cestišče, zgradili manjkajoči del javne razsvetljave in cesto asfaltirali. Na ozemlju KS Homec-Nožice ni nobene gradnje, ki bi lahko ustrezala opisu g. Korošca, se pa strinjamo z njegovo skrbjo za varovanje okolja in ga bomo na našem območju varovali tudi v bodoče. Dolžni smo še pojasniti, da v novi Občini Domžale vodstvo KS ne sodeluje pri razpisih, izbiri izvajalca, nadzornega organa in plačila izvršenih del. Vse to opravlja Oddelek za komunalno, stanovanjsko dejavnost in prostor Občine Domžale. KS prav tako ne razpolaga s proračunskimi sredstvi. Vse sklepe o delu v KS sprejema Svet KS, finančno knjigovodstvo pa vodi računovodstvo za KS Občine Domžale. Krajani so o dogajanju v naši skupnosti obveščeni v glasilu Vaščan, ki ga, s podporo KS Homec-No- žice, izdaja Kulturno društvo Jože Gostič. Vsa dodatna pojas nila lahko dobijo na KS ir upamo, da se bo g. Korc pred morebitnim novim pisa njem v občinsko glasilo popre obrnil na nas, saj mu bom« z veseljem posredovali odgo vore na njegova vprašanja. Podpredsednik JANEZ REPNIK Svet KS Homec-Nožice Predsednik ALOJZ ROGINA Prazniki so za vse enaki, doživljamo pa jih različno Ponovno se ie izkazalo, da ii Bog tistega rad, ki ga tepe. Z dežjem in slabim vremenom je udari" nas, ki smo na dan upora prol okupatorju in dan ustanovitv OF pred 55 leti praznovali v Že jah pri Sv. Trojici, 27. aprila. Pravim: »nas je udaril«, na reč Bog. Pa mu nismo preveč za merili, čeprav bi lahko upošteval da imamo borci hudih vremei skih nadlog izpred 50 let d konca življenja v dobrem. Da, Združenje borcev občine Domžale in Gasilsko društvo Žeje smo skupaj praznovali v prijaznem domu krajanov in okoli njega v Žejah. Miting (tako smo namreč rekli zborovanju, ker je spominjalo na partizanstvo) smo nameravali organizirati zunaj, pa je dež to preprečil, tako, da smo se na vso moč gnetli v vseh prostorih novega doma, pa nas ni prav nič motilo. Bilo je nešteto prijaznih, znanih, prazničnih obrazov. In med množico nisem zasledil nikogar od tistih, ki nas ne marajo, nas gledajo kot hudodelce, medtem ko irrtajo sami polna usta domo-Ijubnosti, zaslug za osamosvojitev, za slovenstvo. Ni nas motilo njihovo ignoriranje našega praznika, le čudili smo se. Ne, sprave še sto let ne bo. Nikoli je ne bo, razen če si bomo upali gledati v oči. Nič velikega, nič reprezentančnega na visokem kulturno-umetniškem nivoju nismo počeli na tem našem mitingu. Le to, da so občani iz novih štirih občin bivše domžalske, z zanosom izvajali svoj program. Pristnost in preprostost pevcev, glasbenikov, racitatorjev in govornikov je spominjala na partizanske mitinge. Navzoče so pozdravili župani ali zastopniki občin Moravče, Lukovice, Mengša in Domžal. Pozdrave so izrekli tudi predstavniki štirih strank in še drugi. Vse je bilo spontano, prijateljsko, brez besede mržnje do drugega ali poveličevanja svojih idej. Čutili smo pravo tovarištvo, kakršnega se lahko spominjamo samo partizani. Seveda so bili tudi razni spodrsljaji. Kje pa teh ni. Ej, pa peli smo, množično. Nekdo je rekel, da v štirih letih ni slišal toliko partizanskih pesmi kot tu v Žejah. Kljub rahlemu dežju so mladi moravski godbeniki, ki znajo od prve do zadnje vse partizanske, vztrajali na njem, pod svojimi klobuki in zanesljivim vodstvom Da, bilo je lepo, naše. Bil je naš praznik. Bil je državni, zgodovinski. O, koliko smo pretrpeli zanj, to se ne da povedati in ne napisati. Zato smo bili v Žejah resnično veseli in ponosni, pa če nas še tako prezirate. Ne delajte tega, ljudje! Svet nas ne jemlje tako, nas prizna in mi vas gledamo v oči. Postanimo zaboga ljudje,, bratje in stopimo na realna tla! Zdaj so prvomajski prazniki. Bog nas ima še vedno rad. Občasno se ulije, mi pa smo veseli in se smejemo kot cigani, kadar dežuje. Vi pa držite »mulo«. In še bolj jo boste na dan zmage, ki je pred vrati. Mi bomo slavili in se navdušeno veselili ob misli, kako je bilo tedaj, ko je prišla tako »zaželiena svoboda«. Cankar v eni svojih črtic: ...nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi od-pro na stežaj... Tudi jaz ne trkam na usmilje-nost odgovornega uredništva Slamnika, pač pa na vrata demokracije in vrata dneva svetovnega tiska, ki je ravno danes, da v celoti objavite ta sestavek. ANDREJ ZAJf 20 /bmnik Domžale » Zimzeleni« Peter Zupančič Kraljevsko igro se je Peter Zupančič, lansko leto je praznoval 70-letnico rojstva, naučil ob »gašperčku«, ko je med igranjem zvedavo opazoval svojega očeta, ki je najraje šahi-ral z vaškim krojačem. V tistih časih je največkrat sedel za šahovnico še s svojim pet let starejšim bratom Jakobom. Leta 1954 je Peter Zupančič postal prvak Borovnice. Prvi večji šahovski uspeh pa je leta 1964 doživel na 3. spominskem šahovskem turnirju Hering - Zupančič (B-skupina), ko je kot tretjekate-gornik zasedel 1. mesto in osvojil II. šahovsko kategorijo. Naslednje leto si je i Brankom Bračičem iz Kamnika delil, sam na vrhu šahovske tabele pa je bil še leta 1967 in 1969. Prvo mesto si je v B skupini delil tudi na jubilejnem 10. turnirju. Prvokategornik je postal Peter Zupančič, velik opazovalec Albinovega proti-gambita, ko je dopolnil petdeset let. Na simultanki v Godbenem domu v Domžalah je leta 1960 % i H S B Peter Zupančič (1. kat.): Nowotny (FIDE mojster) Bled, 1994, 3. kolo Nepravilna otvoritev 1.e4 Sf6, 2.Sc3e5, 3.d3d5,4. exd5 Sxd5, 5. Ld2 Le7, 6. Sf3 Lg4, 7. Le2 Sc6, 8. Sxe5 Lxe2, 9. Dxe2Sd4,10. Ddl Lf6, 11. Sc.4 De7 + , 12. Se3 Sxe3,13. Lxe3 Sf5, 14. Sd5! (Glej diagram.) Sxe3, 15. fxe3 De5,16.Sf6+ Dxf6,17. Df3 Dxb2, 18. De 4+ Kd7, 19. 0-0 f6, 20. Dg4+.Kc6, 21. De6+ črni se vda (1:0). Letovanje otrok iz Domžal, Lukovice, Moravč in Mengša Zveza prijateljev mladine Domžale organizira letovanje v Savudriji: od 22. do 30. 6. 1996 za 80 otrok in od 27. 7. do-6. 8. 1996 za 100 otrok. Prijavnice dobite na svoji osnovni šoli. Oddali jih boste lahko vsako sredo od 9. do 12. ali od 14. do 16.30 na Kamniški 13, Domžale. Pedagoški vodja obeh izmen bo g. Brane Černohorski. Prijave sprejemamo do 5. 6. 1996, oziroma do zapolnitve. Letovanje otrok v mladinskem zdravilišču Debeli rtič Območna organizacija Rdečega križa Domžale bo v mesecu juliju in avgustu organizirala 10-dnevno letovanje za 150 šolskih otrok v treh izmenah. Mladinsko zdravilišče Debeli rtič je ponudbo letovanja popestril z novo zgrajenimi plavalnimi bazeni z ogrevano morsko vodo in urejenim botaničnim vrtom. V zdravilišču imajo tudi kompletno zdravstveno sokrbo. Cena oskrbnega dne je 3.600,00 sit (36.000,00), ki se plač av treh obrokih. Prvi obrok ob prijavi. Prijavnice in pogodbe starši dvignete v pisarni Območne organizacije Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34 I. nadstropje (stari dom upokojencev v Stobu nasproti Agrobara), vsak dan od 8.-12. in sredo od 14.-17. ure popoldan. Prijave sprejemamo do popolnitve izmen, ki so naslednje: I. izmena 50 otrok: 20. 7. do 30. 7. 96 II. izmena 50 otrok: 30. 7. do 9. 8. 96 III. izmena 50 otrok: 9. 8. do 19. 8. 96 Vse informacije dobite na telefonu 721-246. premagal tudi Borislava Ivkova, nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka in enega najboljših tedanjih velemojstrov na svetu. Lep uspeh je dosegel tudi z 8. mestom na državnem (jugoslovanskem) prvenstvu železničarjev v Lovranu. Med najboljšimi igralci pa je bil Peter Zupančič - nekoč je igral tudi na republiškem prvenstvu kot najboljši iz Domžal - v hitropoteznem šahu. Še danes ga je kljub častitljivi starosti zelo težko premagati, kajti v klubskih prostorih ŠD Napredek Domžale, kjer je reden obiskovalec, velikokrat premaga ne samo veliko mlajše od sebe, temveč tudi šahiste z višjimi šahovskimi naslovi. Za tako dobro igranje končnic, kot jih še danes igra Peter Zupančič, pa bi si zagotovo lahko zaslužil tudi naslov slovenskega šahovskega mojstra. O njegovi bogati življenjski in šahovski poti še zlepa ne bi zmanjkalo besed. Vse dobro Vam želim, Peter! BOGDAN OSOLIN Napredkova turnirja mladih Na OŠ Venclja Perka v Domžalah sta bila v aprilsko-majskih šolskih počitnicah šahovska turnirja v pospešenem tempu z udeležbo fantov iz Komende, Kamnika, Mengša, Moravč, Trzina, Doba in Domžal. F - 16 (15 igralcev) 1. mesto TADEI SMOLE, Komenda 7,5 točke 2. mesto MARK ACOVIČ, Komenda, 7 točk 3. mesto PRIMOŽ BIZIL), Moravče, 6 točk 4. mesto SANDI SPRUK, Komenda, 6 točk 5. mesto DRAGAN NJEGOVAN, Mengeš, 5,5 točke 6. mesto BOŠTJAN MIHORIČ, Dob, 5,5 točke 7. mesto ANŽE MARN, Domžale, 5 točk itd. F - 12 (12 igralcev) 1. mesto ANDREJ MIHORIČ, Dob, 10 točk 2. mesto ALEKSANDER NADJ, Trzin, 10 točk 3. mesto MARTIN RAVNIKAR, Mengeš, 8 točk 4. mesto UROŠ LAMUT, Domžale, 7 točk 5. mesto LUKA PAVLIC, Domžale, 6,5 točke, itd. Organizator ŠP Napredek Domžale je namenil prvouvrščenima pokala, trem najboljšim medalje, vsem pa praktične nagrade. j. \ Šahovske novice Domžale: Na aprilskih tedenskih (skupaj treh) hitropoteznih turnirjih je bil najboljši mojstrski kandidat iz Vira Boris Skok z 28,5 točke. Za njim so se uvrstili V. Janjič (25,5 točke), B. Osolin (25 točk), A. Jack (20,5 točke), P. Zupančič (18 točk), F. Košir (12,5 točke) itd. Portorož, 3., 4. in 5. maj 1996 Na ekipnem mednarodnem šahovskem festivalu (1. skupina - člani) je med najboljšimi šestnajstimi ekipami ŠD Napredek Domžale (Ivačič, Karnar, Vavpetič, B. Skok) zasedlo 11. mesto s 7. točkami. Zmagal je ŠK Triglav iz Krškega s 17 meč-točkami. Med članicami in mladinkami je ŠD Napredek Domžale osvojilo 2. mesto (med osmimi ekipami) z 10. točkami. Zmagale so mladinke ŠD Nova Gorica s 14. točkami. Na posameznih šahovskih deskah sta članici Pavla Košir (1. deska) in Vilma Nadvešnik (2. deska) ŠD Napredek Domžale dosegli 3. mesto. Na mednarodnem hitropoteznem šahovskem turnirju (5. maja) ŠPORTNI PARK DUPLICA, 31. MAJA 1996 Mala nogometna liga - finale 16.30 1:4 17.30 2:3 18.30 mali finale za 3 mesto 19.30 veliki finale za 1. mesto 21.00 razglasitev najboljših (ploščad Majčevega dvora Jarše) Rezultati tekem 12. kroga v MNL Termit Bar 6 : Pizzerija Skok MNK Rokovnjači : Don Juan Pekarna Jurček : KMN Mengeš Zaostala tekma 9. kroga Pizzerija Skok : Pekarna Jurček 3:14 9:3 0:4 1:2 LESTVICA MNL 95/96 PO NEPOPOLNEM 12. KROGU MESTO IME EKIPE ŠTEVILO TEKEM ZMAGE REMI PORAZ DANI GOLI PREIETI GOLI TOČKE 1 TERMIT BAR 6 IHAN 12 7 1 4 45 34 22 2 DON JUAN VIR 11 6 1 4 45 43 19 3 MNK ROKOVNIAČI LUKOVICA (-1) 11 6 0 5 39 35 17 4 PIZZERIJA FURMAN LUKOVICA (-1) 10 5 2 3 27 23 16 5 PEKARNA JURČEK DE PALA VAS 11 5 1 5 18 28 16 6 PIZZERIJA SKOK KAMNIK 11 5 0 6 34 27 15 7 MNK MENGEŠ 11 4 1 6 29 27 13 8 DREAM TEAM LOKA (-2) 7 1 0 6 11 27 1 Lestvica FAIR - PLAY najboljših strelcev in naj-igralcev tekem. bo objavljena, ko bodo vse ekipe odigrale enako število NAROBE RADO sta se med 78 šahisti mojstrska kandidata ŠD Napredek Domžale zelo dobro uvrstila: B. Osolin na 16. mesto in B. Skok na 26. mesto. Za njima so zaostali nekateri zveneči slovenski šahisti: FIDE mojster Marjan Črepan, mednarodna mojstra Janez Barle in Simon Jerič, mojster Branko Masleša itd. Domžale, 26. in 27. april 1996 Na 33. spominskem šahovskem turnirju Hering - Zupančič je sodelovalo 26 šahistov. Igralni čas je bil pol ure na igralca (pospešeni šah). Po 9. kolih švicarskega sistema je bilk prvi slovenski mojster Vladimir Ivačič iz Domžal, ki je osvojil 7. točk. Drugo mesto je presenetljivo osvojil mladi mojstrski kandidat Bojan Hribar iz Mengša, član Šahovskega kluba Komenda s 6,5 točke. V zadnjem kolu je namreč lepo premagal MK Borisa Skoka, ki je imel velike možnosti za prvo mesto. Tretje mesto je zasedel MK Vide Vavpetič s 6. točkami. Z istim'številom šahovskih točk mu sledijo BO-ris Skok, Pavla Košir (edina ženska predstavnica) in Stanko Nikolič. Najboljši med veterani je bil prvokategornik Peter Zupančič s 4,5 točke. Zanimiv šahovski turnir je vodil šahovski sodnik Franc Poglajen iz Komende. BOGDAN OSOLIN Zaradi zaprtega zračnega prostora smo naš MEDNARODNI MODELARSKI MITING prestavili in bo V NEDELJO, 16. JULIJA 1996 OB 9. URI NA MODELARSKI STEZI V RADOMLJAH Pridite in zaploskajte prizadevnim modelarjem Modelarskega društva Modra ptica Domžale ter njihovim prijateljem iz sosednjih držav! Poskrbeli bomo za prijetno razpoloženje, vas presenetili z bogatim srečelovom, za hrano in pijačo pa bodo poskrbeli radomeljski gasilci. Pridite in preživite z nami prijetno nedeljsko dopoldne v naravi! MODRA PTICA DOMŽALE Mednarodni olimpijski komite v počastitev ustanovitve MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA 21. junija 1996 letos že desetič zapored v sodelovanju z Mednarodno amatersko atletsko federacijo ter nacionalnimi olimpijskimi komiteji organizira OLIMPIJSKI TEK Tek je odprt za vse starosti, otroke, ženske, moške, rekreativne tekače ter aktivne tekmovalce. V Domžalah bo letos tek že četrtič, pričakujemo pa vas 21. junija 1996 ob 17. uri pod SKAKALNICO V IHANU Tu bomo od 15. ure prejemali prijave. Progi bosta podobni kot lani, dolgi približno 4 km in nekaj več kot 10 km in bosta potekali v naravi, tempo bo tak, kot si ga boste želeli, za spomin pa vam bo ostala MAJICA. Prijavnine za otroke ni, za ostale pa bo minimalna startnina. Prostovoljno Gasilsko društvo Loka pri Mengšu razpisuje 9. MEDDRUŠTVENO GASILSKO TEKMOVANJE ZA »POKAL LOKE« pod pokroviteljstvom GZ DOMŽALE in OBČINE MENGEŠ. Tekmovanje bo v soboto, 29. junija 1996, z začetkom ob 14. uri na prireditvenem prostoru v Loki pri Mengšu (ob cesti Na gmajni). TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE: 1 .vaja z MB 800 po CTIF predpisih; (suha izvedba), 2. štafetni tek brez ovir in prenosa povelja. Osebna oprema tekmovalcev po pravilih GZS - brez sekirice, dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. NAGRADE: Prve tri uvrščene desetine prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh konkurencah pa še prehodna pokala. Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja do 17. ure, lahko pa se prijavite tudi na tel. 061 73 88 38 ali 73 74 51, g. Robert Ručigaj. Po končanem tekmovanju bo razglasitev rezultatov ter podelitev pokalovin diplom. Ob prijetnih zvokih priznanega ansambla NAGELJ ter dobri postrežbi loških gasilcev pa se boste zabavali še pozno v noč. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve tel.: 715-700, fax.: 714-773 OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NAJDENIH STVARI Javna dražba z licitacijo najdenih stvari bo v četrtek, 6. 6. 1996 od 10. do 14. ure, v prostorih Godbenega doma v Domžalah, Kajuhova ulica 3. Ogled najdenih stvari je mogoč na istem naslovu v sredo 5. 6. 1996 od 10. do 12. ure. Seznam najdenih stvari je izobešen na oglasni deski Upravne enote Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Načelnik: ZORAN ŠUŠTAR, l.r. VABIMO VAS NA POGOVOR »RAZLAŠČENCI IN RAZSODBE USTAVNEGA SODIŠČA« ki bo v PETEK, 7. 6. 1996 OB 20. URI V KONFERENČNI SOBI OBČINE DOMŽALE. PREDSEDNIK ZLRP PODRUŽNICE DOMŽALE JURIJ BERLOT 67 Domžale /lamnik 21 Državno prvenstvo v krosu V Športnem parku Induplati Jarše je bilo 20. aprila 1996 živahno kot že dolgo ne. Več kot 1000 tekačev in tekačic iz številnih osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije, katerim sta ob začetku izrekla dobrodošlico in zaželela veliko športne sreče županja Cveta Zalokar Oražem ter vodja tekmovanja Marjana Corza, se je pomerilo na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v krosu, ki je bilo hkrati tudi 11. Dnevnikov kros. Njihov gostitelj Atletski klub Domžale je skupaj s sponzorji uspešno izvedel zahtevno tekmovanje, ki je bilo tokrat v naši občini že osmič. Tradicionalno lepo vreme je na novo urejene proge, katerih dolžina je bila od 1500 do 5000 metrov, privabilo blizu 1500 tekmovalcev, ki so se pomerili v krosu, disciplini, ki je najbolj povezana z naravo. Največ tekmovalcev je bilo med najmlajšimi, učenci in učenkami petih razredov, ki so se prvi pomerili na 1500m dolgih prograh. Pogrešali pa smo več tekmovalcev med člani in članicami. Najbolj smo se veselili dobrih uvrstitev domačih tekmovalcev, od katerih so nekateri posegli tudi po medaljah. Med najboljše so se uvrstili: Domen )arc iz Osnovne šole Domžale (četrti), Tomaž Kušar, Osnovna šola Mengeš, ki je med starejšimi dečki osvojil tretje mesto, Klemen Avbelj je bil med starejšimi dijaki peti; med dijakinjami 3. in 4. letnikov je Jasna Paladin osvojila srebrno medaljo, Meta Pungerčar pa je med dijakinjami 1. in 2. letnikov osvojila četrto mesto, še boljša pa je bila med članicami, ko je bila tretja. Zapišimo še, da je bila v vseekipni uvrstitvi z našega območja najboljša Osnovna šola Mengeš (19), sledita pa ji Osnovna šola Rodica (21.) ter OŠ Domžale (22.). Atletski klub Domžale se vsem, ki ste pomagali pri izvedbi letošnjega državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v krosu ter 11. Dnevnikovega krosa, iskreno zahvaljuje, vse prijatelje atletike pa vabi, da se jim pridružijo: kot tekmovalci ali gledalci! V. Veliko število mladih Letošnje državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v krosu, ki ga je v Športnem parku Induplati Jarše pripravil Atletski klub Domžale, je bilo hkrati tudi medobčinsko prvenstvo učencev predmetne stopnje iz vseh osnovnih šol z območja nekdanje občine Domžale. Blizu 150 učencev je kljub vročini in številčni konkurenci, saj je v posamezni skupini teklo tudi blizu 200 tekmovalcev, uspešno preteklo kilometer in pol ter dva km dolgo progo in dokazalo, da imamo v vseh občinah veliko število mladih tekačic in tekačev, ki obetajo. Vsi po vrsti zaslužijo za uspešne teke iskrene čestitke, najboljši pa tudi objavo v našem glasilu, zato si preberite dobitnike medalj: Dečki 5. razred 1. Domen Jarc 2. Toni Hajdič 3. Matej Vojska Deklice 5. razred 1. Vida Repnik-Prešeren 2. Nina Urbanija 3. Mirela Ikič Dečki 6. razred 1. Matevž Borovnik 2. Milorad Drljača 3. Janez Orehek Deklice 6 . razred 1. Karmen Hribar 2. Urška Korošpec 3. Barbara Cerar Dečki 7. razred 1. Franci Peterka 2. Gašper Tomšič 3. Jani Selšek Deklice 7. razred 1. Sabina Gostinčar 2. Aleksandra Moh.ir 3. Maja Grmek Dečki 8. razred 1. Tomaž Kušar 2. Janez Ravnik 3. Darko Markovu Deklice 8. razred 1. Helena Pečnik 2. Anja Završnik i. Katarina Golte; Iskreno čestitamo! v. Alenka Knuplež Namizni tenis V Domžalah so znani predvsem po kotalkanju in košarki, medtem ko nekateri drugi športi niso dovolj razviti. Namizni tenis je eden od njih. Ker Domžale nimajo svojega namiznote-niškega kluba, lahko Domžalčani ta šport v bližnji okolici gojijo le v klubu EDIGS Mengeš. Ta klub je poznam tudi kot dober organizator, saj je lansko leto v Domžalah uspešno organiziral in izpeljal enega od državnih prvenstev v pionirski konkurenci. Da v klubu uspešno delajo z mladimi igralci, pa izpričuje naslednji prispevek. Alenka Knuplež je ena najbolj perspektivnih pionirk v namiznem tenisu v Sloveniji. Stara je 13 let in živi v Trzinu. Z igranjem je začela zelo zgodaj. Ker je izredno hitro napredovala in je dosegla maksimum v klubu EDIGS Mengeš, se je morala pred dvema letoma odločiti, ali ostati na tem nivoju ali pa napredovati. Odločila se je za napredovanje. Zato je odšla v llirijo-Meditrade, kjer odlično delajo z igralkami in so tudi državni prvaki v kategoriji članskih ekip v ženski konkurenci. Poleg tega pa je v tem klubu večina najboljših slovenskih igralk na čelu s Petro Dermastijo, ki je bila evropska kadetska prvakinja. Odkar Alenka Knuplež trenira v Ljubljani, je mnogo napredovala. Trenutno je na 6. mestu rang lestvice pionirk v naši državi. Za naslednje leto pa planira naskok na sam vrh, saj se bodo nekatere morale preseliti v mladinsko konkurenco. V zadnji sezoni jo je strokovni svet pri NTZS izbral v perspektivno skupino. Obenem pa beleži nastope v državni reprezentanci. Nastopala je na igrah Treh dežel (Slovenija, Italija, Avstrija), kjer je z reprezentanco zmagala, v kategoriji posameznic pa je osvojila odlično tretje mesto. I udi na zadnjem državnem prvenstvu za pionirje je osvojila 3. mesto med posameznicami. Sicer pa je Alenka zelo dobra zbirateljica medalj. Dose-daj jih je osvojila že 37, poleg tega pa tudi lepo število pokalov in diplom. Čeprav uživa v tem športu, ji vzame tudi veliko časa tudi pot v Ljubljano na trening, kjer trenira vsak dan minimalno dve uri. Če pa najde čas, pa tudi še zjutraj. Pri tem je treba dodati šolske obveznosti. Ob tej priliki je treba pohvaliti šolske oblasti, ki imajo mnogo razumevanja za njeno športno udejstvovanje. Večino tekmovanj imajo ob sobotah in nedeljah, zato Alenka skoraj ne pozna prostega časa. Do sedaj so jo v glavnem podpirali starši. Morebitne sponzorske podpore pa še ne pozna. Alenka je že sedaj v špici v svoji kategoriji, in če bo hotela še naprej napovedovati, bo morala slediti vsem novim trendom, ki se pojavljajo, kar se tiče športne opreme. Za vse to pa bo morala najti tudi posluh v ožji in širši okolici Domžal. S pametno naložbo in njenim trdim in vztrajnim delom bi lahko našli pravo formulo za kasnejše uspehe. STANE KADUNC Posnetek udeležencev pregledne kotalkarske tekme v Domžalah (foto: M. Ručman) KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Odlična organizacija pregledne tekme med Pirueto in Novo Gorico Na področju kotalkarske dejavnosti se je v zadnjih letih v Sloveniji povečalo tako število klubov kot število članov tekmovalcev. Med klube z največjim številom tekmovalcev (okoli 80) sodi KK Nova Gorica. Ker je v Sloveniji sorazmerno malo medklubskih tekem in še te tekme omejujejo število tekmovalcev iz posameznih klubov, se dogaja, da nekateri tekmovalci sploh nimajo možnosti, da pred državnim prvenstvom v konkurenci sploh nastopijo. Zato je pohvalna zamisel predsednikov KK Pirueta g. Grilja in KK Nova Gorica ga. Boštjančič, da je KK Pirueta prevzela v soboto, 13. 4. 1996, organizacijo pregledne tekme v Domžalah med obema kluboma. Tekma je potekala v dvorani KC, udeležilo pa se je okoli 68 tekmovalcev od najmlajših do kadektskih vrst. Rezultati so pokazali, da ima Nova Gorica ogromen potencial dobrih tekmovalcev v vseh kategorijah. Na njihovo številčnost vplivajo seveda tudi vadbeni pogoji v Novi Gorici, saj imajo kotalkarsko ploščo namenjeno samo tej dejavnosti. Ugodne klimatske razmere pa jim dopuščajo, da lahko praktično skozi vse leto vadijo zunaj in imajo zato tudi stroške treningov znatno nižje kot drugi klubi v Sloveniji. Z nastopom gre pohvaliti seveda tudi predstavnike domačega kluba, da so zelo dobro opravili svoj nastop, saj je bil za mnoge med njimi to prvi resnejši spopad s konkurenco. Tekma je lepo uspela, trenerji, tekmovalci in starši pa si želijo še več takšnih srečanj. K dobremu počutju tekmovalcev v Domžalah pa je prispevala tudi picerija Pipca z izvrstnimi picami. KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK Odlični tekmovalci in organizatorji Konjeniški klub Krumperk ne odlikujejo samo uspešni tekmovalci, temveč je znan tudi po odlični organizaciji tekmovanj, ki jih v dolini pod gradom Krumperk vedno obiščejo številni prijatelji konjeniškega športa. Tako je 11. in 12. maja 1996 Konjeniški klub Krumperk organiziral prvi tekmi za pokal Slovenije v preskakovanju ovir, ki sta kljub slabemu vremenu lepo uspeli. Tekmovanja so se udeležili številni novi tekmovalci, ki so v preskakovanju ovir pokazali veliko znanja rn borbenosti, med njimi tudi vrsta do- mačih tekmovalcev. Ti so dosegli dobre uvrstitve in z njimi dokazali, da se bodo tudi v letošnjem letu uvrščali v sam vrh slovenskega konjeniškega športa. Med njimi se je tokrat najbolj izkazal GORAZD KUŠAR, saj je osvojil prehodni pokal BORISA LENČKA. Ker ste rezultate že lahko prebrali v dnevnem časopisju, napišimo samo še to, da je bil za najboljšega jahača turnirja razglašen MATJAŽ ČIK in da so organizatorji dobili številne čestitke, saj je bil turnir kljub deževnemu vremenu odlično pripravljen. V. KARATE ŠOLA DYNAMICA Organizirala v Moravčah tekmovanje v shotokan karateju Vse več ljudi se zaveda pomena kulture telesa in gibanja. Karate predstavlja v tem procesu pomembno vlogo, saj ga sestavlja popolnost gibanja in uravnoteženost duha. Tako je ta borilna veščina postala pomočnica pri razvoju človekovih telesnih in duševnih sposobnosti. Mojstri borilnih veščin se dobro zavedajo svojih fizičnih sposobnosti, ker pa so duhovno visoko razviti, so prav oni sami varuhi pred vsakršnim silovitim udejanjanjem lastne fizične zmogljivosti. Seveda pa je v kritični moralni situaciji potrebna uporaba fizične sile in je ta ne le upravičena, temveč nujna. Pospešen ritem življenja in duševne stiske, ki jih pogojujejo tržni zakoni, se kažejo v povečanju nasilja. Veliko ljudi se zateka h karateju kot izredno učinkoviti metodi samoobrambe. Želja, prekositi sam sebe, je na široko odprla vrata športu. Biti spretnejši, hitrejši in močnejši so odlike, ki jih je prevzel tudi karate. Vse več staršev podpira otroke, če se želijo seznaniti s karatejem, špor- tom, ki sloni na modernih zasnovah, podprtim z znanostjo. O tem smo se ponovno prepričali na prijateljski tekmi v karateju, ki jo je organizirala Karate šola »DYNA-MICA« v Moravčah, 16. 4. 1996. Sodelovali so učenci iz Moravč in Brda Tekmovali so v katah - to so sistematično organizirani sestavi obrambe in napadalne tehnike, izvedene v smiselni celoti v obliki obrambe proti enemu ali večim napadalcem in v športni borbi. Tu dobijo tehnike, naučene v kati, praktičen pomen Razum mora obvladati telo, zato nekontrolirane udarce kaznujejo. Večina naših učencev z Brda in Moravč se je prijavila na tekmovanje, kar je pokazatelj njihove samozavesti in zdrave ambicioznosti. Vsem tekmovalcem čestitamo, ge ravnateljici OŠ Moravče se zahvaljujemo za razumevanje in gostoljubnost. V imenu otrok in staršev se vam zahvaljujem za obisk na tekmovanju Junija pa vabim vse učence Karate šole »DYNAMICA« na medobčinsko tekmovanje v shotokan karateju. Udeleženci karate tekmovanja v Moravč KK PIRUETA IN HITROSTNO DRSANJE J. Stipanič prvi v Lendavi V okviru 27. aprila - državnega praznika je bilo v Lendavi organizirano tekmovanje v hitrostnem kotalkanju, katerega se je udeležilo blizu 100 tekmovalcev iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi 5 tekmovalcev iz KK Pirueta Domžale. Vsi so odlično zastopali barve kluba, še posebej iskrene čestitke pa zaslužijo štirje, ki so osvojili em-dalje. Tako je Jernej Stipanič v svoji kategoriji premagal prav vse svoje tekmece in osvojil prvo mesto. Žal je imel njegov brat Matej, ki je prav tako spadal med favorite, smolo, in se zaradi nesrečnega padca ni mogel pomeriti v finalnem teku. Ana Stipanič je kot najmlajša tekmovalka osvojila drugo mesto, tretji mesti pa sta vsak v svoji kategoriji osvojila Gašper Stipanič ter Bernarda Lagoja. KK Pirueta je ob tej priložnosti navezal tudi prijateljske stike s funkcionarji tujih klubov, ki so Domžalčane povabili, naj se udeležijo njihovih tekmovanj na Če- škem, Madžarskem in Poljskem. G. Stipanič, ki v okviru Piruete vodi sekcijo hitrostnega kotalkanja, je prijazno vabilo sprejel ter obljubil, da se bodo domžalski hitrostni kotalkarji radi udeležili njihovih tekmovanj. Prepričani smo, da bomo kmalu lahko poročali o še uspešnejših nastopih mladih domžalskih hitrostnih kotalkarjev. Hitrostni kotalkarji v akciji. Foto A. G. MORAVSKA PLANINSKA POT Prvi prvomajski pohod Deževje še na predvečer 1. maja je kaj slabo obetalo, da bo načrtovana akcija PD Moravče stekla. Namenili smo se namreč v enem zamahu prehoditi 40 km, kolikor naj bi jih bilo na bodoči poti. Pot je namreč že trasirana, pripravljamo opise in skice za vodnik po poti. Počakati bo treba še na »žegen« Planinske zveze, ki mora odobriti predlagano pot in jo vpisati v svoj register. Nato se bodo začela terenska dela kot je markiranje, urejanje poti, nameščanje smernih tabel, vpisnih knjig in žigov... Kljub temu, da smo še sredi dela, smo se na Upravnem odboru odločili za otvoritev s prvomajskim pohodom. Prvega maja, nekaj pred četrto zjutraj, smo se začeli zbirati pred gradom Tuštanj. Prvi trije smo še oma- hovali, ko pa nas je bilo 8, ni bilo več dvoma. Še posebej ne, ko nas je lastnik gradu, kljub rani uri, po stari navadi pospremil z okrepčilom, da bomo zmogli pot. Baterijske svetilke so s svojimi snopi razsvetljevale pot. Skozi vas so nas še pozdravljali psi, potem pa se je vse umirilo. Pot je bila razmočena. Prijetno razpoloženi smo jo mahali preko travnikov, skozi gozd, pa mimo starih mlinov ob Rači, mimo cerkve sv. Andreja proti Dolam in naprej, šele proti Rožeku se je začelo nekoliko daniti. V Vinjah in Negastrnu so nas zopet pozdravljali le psi, ko pa smo iz vasi krenili proti Limbarski gori, je naš klepet prekinila kukavica. Kar del poti smo jo ptoslušali, ni se dala zmotiti niti, ko smo šli pod drevesom, na katerem je sedela. Z Limbarske gore se je že od daleč na trenutke slišala glasba, ob kateri so vztrajali še od večerne veselice. Žal je, ko smo prišli do njih, že zmanjkalo čaja, ki smo si ga navsezgodaj zaželeli. Tudi v gostilni, kjer smo uspeli zbuditi le psa, ga ni bilo. Je najbrž že res, da ob pol sedmih še ni ura za gostilno, pa čeprav le za čaj. Za hišo smo na hitro pomallcali, ker nas je začel preganjati dež, ki je na srečo kmalu ponehal. Opazovali smo posledice veselice. Ko se je pred nami odprlo celotno hribovje od Slivne do Mu-rovice, smo jo kar hitro mahnili naprej. Na Tačnici in Vrhu je bilo še vse mirno. Ob misli, da bomo po dobri polovici poti v Kandršah dobili prvo okrepčilo, smo lažje nadaljevali pot. Tam smo nekaj pred deveto naleteli na zaprta vrata bifeja, naša radijska zveza z bazo pa tudi ni delovala. Med samopostrežbo iz nahrbtnika smo dočakali gospodarja in so nas končno postre- Z novimi močmi smo se zagnali proti Sv. Florjanu, čez Štance laze proti Miklavžu. Pri Mežnarjevih smo se še enkrat podprli za zadnji del poti čez Cicelj in Murovico Na poti je nekajkrat porosilo, sicer smo bili z vremenom kar zadovoljni, saj smo imeli večkrat priložnost opazovati, kako se vedri. Po 12 urah in pol smo prispeli do Tuštanj^, kjer so nas pričakali društveni kolegi in domači. Predsednik je pripravil slavnostni govor in podelil priznanja. Upam, da bo do naslednjega 1. maja pot že urejena in se nam fjoste na 2. prvomajskem pohodu radi pridružili. V. L. 22 /lamnik Domžale Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in predhodnega soglasja svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale ter v skladu z 18. in 96. členom Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale štev. 10/95 in 21/95) ie Občinski svet Občine Domžale na svoji 17. seji, dne 17. aprila 1996, sprejel naslednji ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER VOLILNIH ENOT ZA PRVE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE 1. člen S tem odlokom se na predlog svetov krajevnih skupnosti Dob, Dragomelj-Pšata, Homec-Nožice, Ihan, )arše-Rodica, Krtina, Preserje, Radomlje, Rova, Toma Brejca Vir, Trzin, Simon Jenko, Slavko Šlander in Vencelj Perko določi število članov svetov krajevnih skupnosti ter volilne enote za prve volitve. 2. člen Sveti krajevnih skupnosti imajo naslednje število Članov: 1. Svet Krajevne skupnosti Dob šteje 9 članov. 2. Svet Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata šteje 7 članov. 3. Svet Krajevne skupnosti Homec-Nožice šteje 9 članov. 4. Svet Krajevne skupnosti Ihan šteje 11 članov. 5. Svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica šteje 9 članov. 6. Svet Krajevne skupnosti Krtina šteje 7 članov. 7. Svet Krajevne skupniosti Preserje šteje 7 članov. 8. Svet Krajevne skupnosti Radomlje šteje 7 članov. 9. Svet Krajevne skupnosti Rova šteje 7 članov. 10. Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir šteje 11 članov. 11. Svet Krajevne skupnosti Trzin šteje 11 članov. 12. Svet Krajevne skupnosti Simon Jenko šteje 9 članov. 13. Svet Krajevne skupnosti Slavko Šlander šteje 7 članov. 14. Svet Krajevne skupnosti Vencelj Perko šteje 7 članov. 3. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dob se določi štiri volilne enote: I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta štev. 1, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12; Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Ulica 7. avgusta, Vegova ulica; Gorjuša V prvi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Dob: Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica,Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta brez štev. 1,2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9,10, 11, 12; Ulica Mirana Jarca, Vodnikova ulica, Župančičeva ulica; Želodnik V drugi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Češenik, Tumše V tretji volilni enoti se volita dva člana Sveta. IV. Četrta volilna enota zajema naslednja območja: Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje V četrti volilni enoti se voli en član Sveta. 4. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skup- nosti Dragomelj-Pšata se določi ena volilna enota, ki obsega območje celotne Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 5. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice se določi štiri volilne enote: I. Prva volilna enot zajema naslednja območja: Homec: Bolkova ulica, Gostičeva cesta V prvi volilni enoti se volita dva člana Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulice del, VIII ulica, Vaška pot; V drugi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. M.. . _ . . Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Nožice: Gostičeva cesta V tretji volilni enoti se volita dva člana Sveta IV. Četrta volilna enota zajema naslednja območja: Nožice: Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica, Šeskova ulica; V četrti volilni enoti se volita dva člana Sveta. 6. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Ihan se določi pet volilnih enot: V prvi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: Dobovlje, Brdo, Goričica pri Ihanu V prvi volilni enoti se volita dva člana Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Ihan V drugi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Prelog V tretji volilni enoti se volijo trije člani Sveta. IV. Četrta volilna enota zajema naslednja območja: Bišče, Mala Loka V četrti volilni enoti se volita dva člana Sveta. V. Peta volilna enota zajema naslednja območja: Selo pri Ihanu V peti volilni enoti se voli en član Sveta. 7. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica se določi tri volilne enote: I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Jarčeva ulica, Kamniška cesta štev. 15, 17, 19; Ketterjeva ulica, Masarvkova ulica, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva uli- Druga volilna enota zajema naslednja območja: Rodica: Groblje, Slomškova ulica; Spodnje Jarše: Čevljarska ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta, Pre-žihova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica; Srednje Jarše: Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica; V drugi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska cesta, Jarška cesta, Kamniška cesta, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica; Zgornje Jarše:; Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta; V tretji volilni enoti se volijo trije člani Sveta. 8. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Krtina se določi štiri volilne enote: I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: NEDELJA, 16. JUNIJ 1996 Volitve članov svetov krajevnih skupnosti Zakoni, ki urejajo te volitve Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 71 94, 33/94 in 70/95), Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, štev. 44/92 in 60/95), Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, štev. 46/92), Zakon o volilni kampanji (Uradni list RS, štev. 62/94) so zakonska podlaga za VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE, ki bodo 16. junija 1996. Volivci Pravico'vol iti in biti voljen za člana sveta krajevne skupnosti ima volivec s stalnim prebivališčem v volilni enoti oz. v krajevni skupnosti. Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Glasuje se tajno z glasovnicami. Volivcu morata biti zagotovljena svoboda in tajnost glasovanja. Obvestila volivcem Vsi volivci boste o dnevu glasovanj in o volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik, obveščeni z osebnim vabilom, na katerem je označeno volišče, kjer glasujete, kakor tudi številka, pod katero ste vpisani v volilnem imeniku. Prosimo, da vabila vzamete s seboj na volišče, saj boste s tem omogočili, da vas bo volilni odbor hitreje našel v volilnem imeniku. Ker je po veljavnem zakonu potrebno ugotoviti istovetnost vsakega volivca posebej, z osebnim dokumentom ali na drug način, vas hkrati prosimo, da s seboj prinesete tudi dokument, ki izkazuje osebne podatke volivca (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje ipd.) Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa Upravne enote Domžale (Oddelek za upravne notranje zadeve bo 16. junija 1996 izdajal potrdila od 7. do 19. ure), da je vpisan kot volivec za območje volišča, na katerem želi glasovati. Če torej obvestila ne boste prejeli, kljub temu stopite do najbližjega volišča. Glasovnica Glasovnica za volitve članov sveta krajevne skupnosti vsebuje; - oznako krajevne skupnosti - oznako volilne enote - zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov - navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere glasuje. Glasovanje na domu Do glasovanja na domu imajo pravico tisti volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, in lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje 3 dni pred dnem glasovanja. Objavljamo obrazec, katerega posredujte Občinski volilni komisiji Domžale, 1230 Domžale, Ljubljanska 69 - do 13. junija 1996. ___ODREŽI _ PODPISANI STANUJEM (IME, PRIIMEK) (TOČEN NASLOV, KRAJEVNA SKUPNOST) VPISAN V VOLILNI IMENIK ZA VOLIŠČE_ (PROSTOR OZ. ŠTEV. VOLIŠČA) ŽELIM V SKLADU Z 81. ČLENOM ZARADI BOLEZNI GLASOVATI NA SVOJEM DOMU. PODPIS ODREŽI Zaupniki Pri delu volilnih odborov in volilnih komisij so lahko navzoči zaupniki kandidatov. Imena zaupnikov je potrebno sporočiti pristojni Občinski volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem glasovanja. Volišča Objavljamo seznam vseh volišč in območij, ki jih obsegajo. Ob tej priložnosti vas obveščamo, da so nekatera območja volišč spremenjena (zaradi formiranja novih volilnih enot), zato bodite pozorni na morebitne spremembe volišč. Prosimo, da z razumevanjem sprejmete te spremembe, saj so bile nujne zaradi oblikovanja volilnih enot v posameznih krajevnih skupnostih. Vsa volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Predčasno glasovanje Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem. Občinska volilna komisija Domžale je odločila, da bo predčasno glasovanje potekalo 12. in 13. junija od 9. do 19. ure na sedežu Občinske volilne komisije v prostorih občine Domžale - Domžale, Ljubljanska 69 - za vse krajevne skupnosti. Glasovanje po pošti Glasovanje po pošti lahko zahtevajo volivci, ki služijo vojaški rok, ki so v domovih za ostarele občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, nadalje osebe, ki so na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, zaporniki oz. pripomiki; občinska volilna komisija je zato o volitvah v svet KS v občini Domžale, 16. junija 1996, obvestila vse pristojne institucije. Krtina brez štev. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35a, 36, 36a, 37, 37a, 38, 39, 39a, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 65, 68, 81, 87a, 93, 97, 99, 100; V prvi volilni enoti se volijo tri člane Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Krtina štev. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35a, 36, 36a, 37, 37a, 38, 39, 39a, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 65, 68, 81, 87a, 93, 97, 99, 100; V drugi volilni enoti se voli en član Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan V tretji volilni enoti se volita dva člana Sveta. IV. Četrta volilna enota zajema naslednja območja: Rača, Račni vrh V četrti volilni enoti se voli en član Sveta. 9. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Preserje se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne Krajevne skupnosti Preserje. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 10. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Radomlje se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne Krajevne skupnosti Radomlje. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 11. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Rova se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne Krajevne skupnosti Rova. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 12. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir se določi štiri volilne enote: I. Prva volilna enota obsega naslednja območja: Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukov-čeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hu-badova ulica štev. 6, 6a, 8, 9, 10; Ipavčeva ulica, Zoisova ulica; V prvi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. II. Druga volilna enota obsega naslednja območja: Vir: Hubadova ulica brez štev. 6, 6a, 8, 9,10; Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Par-mova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica; V drugi voliini enoti se volijo trije člani Sveta. III. Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žni-daršičeva ulica; V tretji volilni enoti se voli dva člana Sveta. IV. ' ' ' ' Podrečje Vir: Aljaževa ulica, Čufarjeva ulica, Ko-liška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica; V četrti volilni enoti se volijo trije člani Sveta 13. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Trzin se določi štiri volilne enote: I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: Trzin: Jemčeva cesta, Za hribom, Mengeška cesta od vključno štev. 43 dalje. V prvi volilni enoti se volita dva člana Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Trzin: Habatova ulica, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cesta od štev. 1 do vključno štev. 42, Partizanska ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica pod gozdom; V drugi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Trzin: Cankarjeva ulica, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica OF, Vegova ulica, Župančičeva ulica; V tretji volilni enoti se volijo trije člani Sveta. IV. Četrta volilna enota zajema naslednja območja: Trzin: Blatnica, Bergantova ulica, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hras-tovec, Kidričeva ulica, Košakova ulica, Kratka pot, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete, Zor-kova ulica; V četrti volilni enoti se volijo trije člani Sveta. 14. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Simon Jenko se določi tri volilne enote; I. Prva volilna enota zajema naslednja območja: Domžale: Cankarjeva ulica brez štev. 1, 2, 3; Kajuhova cesta štev. 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska cesta štev. 69, 69a, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45 a in štev, 50; Tabor štev. 13, 14, 15, 15a; Ulica Simona Jenka; V prvi volilni enoti se volijo trije člani Sveta. II. Druga volilna enota zajema naslednja območja: Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica; V drugi volilrfl enoti se volijo trije člani Sveta. III. Tretja volilna enota zajema naslednja območja: Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta, Savska cesta od štev. 46 dalje, brez številke 50; Študljanska cesta; Šentpavel pri Domžalah V tretji volilni enoti se volijo trije člani Sveta. 15. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Slavko šlander se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne Krajevne skupnosti Slavko Šlander. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 16. člen Za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Vencelj Perko se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne Krajevne skupnosti Vencelj Perko. V volilni enoti se voli sedem članov Sveta. 17. člen Prve volitve v svete krajevnih skupnosti izvedejo Občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori. 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o določitvi območij, sedežih ter številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale ter Odlok o določitvi števila volilnih enot v krajevnih skupnostih v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 18/95). 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. OBČINA DOMŽALE OBČINSKI SVET Številka: 01500-50/96-31 Datum: 17. 04. 1996 Predsednik dr. Miha Brejc, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dob, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Dob VOLIŠČE 01.1.1 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta štev. 1, 2, 2a, 4, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12; Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Ulica 7. avgusta, Vegova ulica; Gorjuša VOLIŠČE 01.2.1 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob: Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta brez štev. 1, 2, 2a, 4, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12; Ulica Mirana Jarca, Vodnikova ulica, Župančičeva ulica; Želodnik VOLIŠČE 01.3.1 - MARINČEK PAVLE, ČEŠENIK 6 Češenik, Turnše VOLIŠČE 01.4.1 - PROSTORI DOMA KRAJANOV V ŽEJAH Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 01-3/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik,l.r. Domžale /lamnik 23 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata VOLIŠČE 02.1.1 - Osnovna šola Dragomelj Dragomelj, Pšata OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Predsednik Številka: 02-04/96 Občinske volilne komisije Datum. 22.04.1996 Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Homec-Nožice VOLIŠČE 03.1.1 - GASILSKI DOM HOMEC Homec: Bolkova ulica, Gostičeva cesta VOLIŠČE 03.2.1 - GASILSKI DOM HOMEC Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulice del, VIII ulica, Vaška pot VOLIŠČE 03.3.1 - GASILSKI DOM HOMEC Nožice: Gostičeva cesta VOLIŠČE 03.4.1 - GASILSKI DOM HOMEC Nožice: Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica, Šeskova ulica; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 03-5/96 Datum: 22.04.1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Ihan, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Ihan VOLIŠČE 04.1.1 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Dobovlje, Brdo, Goričica pri Ihanu VOLIŠČE 04.2.1 Ihan OSNOVNA ŠOLA IHAN OSNOVNA ŠOLA IHAN VOLIŠČE 04.3.1 Prelog VOLIŠČE 04.4.1 - SAMOSTAN MALA LOKA Bišče, Mala Loka VOLIŠČE 04.5.1 Selo pri Ihanu OSNOVNA ŠOLA IHAN OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 04-6/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica VOLIŠČE 05.1.1 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Jarčeva ulica, Kamniška cesta štev. 15, 17, 19; Kettejeva ulica, Masarvkova ulica, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica VOLIŠČE 05.2.1- OSNOVNA ŠOLA JARŠE Rodica: Groblje, Slomškova ulica; Spodnje Jarše: Čevljarska ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta, Prežihova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica; Srednje Jarše: Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica; VOLIŠČE 05.3.1 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska cesta, Jarška cesta, Kamniška cesta, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica; Zgornje Jarše:; Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 05-7/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Krtina, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Krtina VOLIŠČE 06.1.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina brez štev. 29, 30, 31, 32, 3.3, 34, 35a, .36, 36a, 37, 37a, 38, 39, 39a, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 65, 68, 81, 87a, 93, 97, 99, 100; VOLIŠČE 06.2.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina štev. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35a, 36, 36a, 37, 37a, 38, 39, 39a, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 65, 68, 81, 87a, 93, 97, 99, 100; VOLIŠČE 06.3.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan VOLIŠČE 06.4.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Rača, Račni vrh OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 06-8/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Preserje, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Preserje VOLIŠČE 07.1.1 - Osnovna šola Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 07-9/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, I. r. N|a podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Radomlje, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Radomlje VOLIŠČE 08.1.1 - KULTURNI DOM Hudo, Radomlje, Škrjančevo OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 08-10/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Rova, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Rova VOLIŠČE 09.1.1 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 09-11/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir VOLIŠČE 10.1.1 - DELAVSKI DOM VIR Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica štev. 6, 6a, 8, 9, 10; Ipavčeva ulica, Zoisova ulica; VOLIŠČE 10.2.1 - VRTEC VIR Vir: Hubadova ulica brez štev. 6, 6a, 8, 9, 10; Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva uiica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica; VOLIŠČE 10.3.1 - UPRAVA PAPIRNICE KOLIČEVO Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidaršičeva ulica; VOLIŠČE 10.4.1 - DELAVSKI DOM VIR Pod reč je Vir: Aljaževa ulica, Čufarjeva ulica, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 10-12/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Trzin, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Trzin VOLIŠČE 11.1.1 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN Trzin: Jemčeva cesta, Za hribom, Mengeška cesta od vključno štev. 43 dalje. VOLIŠČE 11.2.1 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN Trzin: Habatova ulica, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cesta od štev. 1 do vključno štev. 42, Partizanska ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica pod gozdom; VOLIŠČE 11.3.1 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN Trzin: Cankarjeva ulica, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica OF, Vegova ulica, Župančičeva ulica; VOLIŠČE 11.4.1 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN Trzin: Blatnica, Bergantova ulica, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica, Košakova ulica, Kratka pot, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 11-13/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Simona Jenka VOLIŠČE 12.1.1 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, DOMŽALE, UL. S. JENKA 11 Domžale: Cankarjeva ulica brez štev. 1, 2, 3; Kajuhova cesta štev. 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska cesta štev. 69, 69a, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45 a in štev. 50; Tabor štev. 13, 14, 15, 15a; Ulica Simona Jenka; VOLIŠČE 12.2.1 - AMD DOMŽALE, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 11 Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta Štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 12.3.1 - GASILSKI DOM STUDA, DOMŽALE Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta, Savska cesta od štev. 46 dalje, brez številke 50; Študljanska cesta; Šentpavel pri Domžalah OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 12-14/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Slavko Šlander, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Slavko Šlander VOLIŠČE 13.1.1 - Srednja šola Domžale, Domžale, Ljubljanska 105 Domžale: Kamniška cesta štev. 7, 11 , 12, 13, 14, 16, 18; Levstikova cesta, Ljubljanska cesta štev. 96, 100, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 110 a, 112, 114, 114 a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 138, 140; Ulica Nikola Tesla, Ulica Ivana Pengova, Vodopivčeva ulica. VOLIŠČE 13.1.2 - DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Domžale: Karantanska cesta štev. 1, 3; Ljubljanska cesta štev. 73, 77, 77z, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99; Lobodova ulica, Mestni trg, Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 13.1.3 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE DOMŽALE, KARANTANSKA CESTA 5 Domžale: Karantanska cesta štev. 5 VOLIŠČE 13.1.4 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Domžale, Mestni trg 2 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 13, 15, 17, 19; VOLIŠČE 13.1.5 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE Domžale; Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica,Gregorčtčeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 133, 137; Miklošičeva ulica štev. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 5, 7, 9, 11, 35 ; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Slamnikarska ulica, SejmiŠka ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 13.1.6 - OSNOVNA ŠOLA RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulica, Kettejeva ulica, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Triglavska ulica, Trdinova cesta, Zoranina ulica. VOLIŠČE 13.1.7 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Domžale, C. talcev 6 Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico, Šumberška cesta. OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 13-15/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Venclja Perka, dne 16. junija 1996, v Krajevni skupnosti Venclja Perka VOLIŠČE 14.1.1 - GASILSKI DOM STOB DOMŽALE Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od štev 1 do štev. 45 ter štev. 47, 49, 49 a, 49b, 51, 53, 55; Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica. VOLIŠČE 14.1.2 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA DOMŽALE Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1, 2, 3; Kajuhova cesta brez štev. 1,2,3, 4, 5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 46, 48, 52, 54, 54a, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61 a 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67, 67a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulita, Prečna ulica,Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor brez štev. 13, 14, 15, 15a; Taborska cesta, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta. VOLIŠČE 14.1.3 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Domžale, Kolodvorska 8 Domžale: Kamniška cesta štev. 2, 3, 4, 5, 5a, 6, 8, 9, 10, I M, IS; Ljubljanska cesta štev. 72, 72 a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljeva ulica; VOLIŠČE 14.1.4 Depala vas BIFE KIVI, DEPALA VAS OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 14-16/96 Datum: 22. 04. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r. 24 /lamnik Domžale RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) IE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNII SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI DOB I. VOLILNA ENOTA 1 FRANC MIŠ, ROJ. 21. 09. 1962, GORJUŠA, GORJUŠA 27 STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SDS DOB 2 FRANC GOTAR, ROJ. 03. 05. 1935, DOB, TAVČARJEVA 1 ŠOFER, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5 MARTIN VILAR, RO|. 06. 12. 1969, DOB, LJUBLJANSKA 1 KMET. TEHNIK, KMET PREDLAGATELJ: JOŽE LONČAR IN SKUPINA VOLILCEV 4. CIRIL ZUPANC, RO|. 04. 07. 1946, DOB, UL. 7. AVGUSTA 24 PAPIRNIČAR, DELO. VODJA POŽARNE VARNOSTI PREDLAGATELJ: JOŽE LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. PAVEL CERAR, ROJ. 29. 06. 1942, DOB, GUBČEVA 14 MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLACATELI: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLILCEV 6. MIHAEL STARBEK, RO|. 19. 09. 1940, DOB, AŠKERČEVA 13 OBLIKOVALEC, OBLIKOVALEC PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DOB 7. DANIIEL ANŽLIN, ROJ. 18. 05. 1958, DOB, PREŠERNOVA 1 7/A AVTOMEHANIK, VODJA SERVISA PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DOB VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA 1. FRANC ZAVRL, 27. 01. 1950, DOB, VODNIKOVA 20 AVTOKLEPAR., OBRTNIK PREDLAGATELJ; BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. IVAN BARIČ ROJ. 14. 09. 1952, DOB, FINŽGARJEVA 16 MIZAR , VZDRŽEVALEC PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SDS DOB 1. IANEZ KOTNIK, ROJ. 06. 05. 1939, DOB, ERJAVČEVA 5 UPOKOJENEC , UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DOB 4 MARKO KOKALI, ROJ. 31. 03. 1950, DOB, FINŽGARJEVA 13 ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK PREDLACATELI: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE - ČLANI IZ KS DOB 5 EMILIJANA SREBOTNJAK, ROJ. 28. 05. 1937, DOB, KIDRIČEVA 22 LESNI TEHNIK , PODJETNICA PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SDS DOB 6. ANTON GLAVAČ, ROJ. 22. 06. 1947, DOB, ČOPOVA 4 KLJUČAVNIČAR, MONTER TURBIN PREDLAGATELJ: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLILCEV 7 BRANE FRANC KOSMAČ, ROJ. 21. 02. 1955, DOB, VODNIKOVA 7 POLICIST, SEKRETAR OBČ. ORG. RK DOMŽALE PREDLAGATELJ: MARJAN JANEŽIČ IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA 1. VINCENC KVAS, ROJ. 17. 12. 1940, ČEŠENIK, ČEŠENIK 1 SOBOSLIKAR , UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SDS DOB 2 JANEZ OREHEK, ROJ. 20.01. 1947, TURNŠE, TURNŠE 32 STROJNIK , STROJNIK UREJEVALEC PREDLAGATELJ: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLICEV i MATKO IERAN, ROJ. 02. 04. 1952, TURNŠE, TURNŠE 16 TAPETNIK, REFEREND ZA NAD. VOZILA PREDLAGATELJ: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 4. IANEZ CABERŠEK ROJ. 04. 05. 1947, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7 KMET , KMETOVANJE PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DOB VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. IV. VOLILNA ENOTA 1 MARI AN CENCELI, ROJ. 08. 07. 1942, LAZE PRI DOMŽALAH 3 GOZDARSKI TEHNIK, GOZDAR PREDLAGATELJ: KRAIEVNI ODBOR SDS DOB 2. IVAN K RANIC, ROJ. 06. 03. 1932, SV. TROJICA, SV. TROIICA 13 DIPL ING. ARH., SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: BOŽO CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA ŠTEVILKA: 02-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAIEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PŠATA NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PŠATA I (ANEZ VODNIOV, ROJ. 12. 01. 1951, PŠATA, PŠATA49 KLJUČAVNIČAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: DUŠAN AVBELJ IN SKUPINA VOLIVCEV 2. STANE VELUŠČEK, ROJ. 14. 04. 1946, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 75 KOMERCIALIST, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: DUŠAN AVBELJ IN SKUPINA VOLILCEV 3. IVAN CRČAR, RO|. 15. 01. 1963, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 112 MAG. KEMIJE, TEHNOLOG AO OBRATA PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 4. IVAN TURK, ROJ. 05. 06. 1957, PŠATA, PŠATA 100 ING. ELEKT. PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 5. RIHARD ŠTEPEC, ROJ. 17. 06. 1946, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 42 RUDARSKI TEHNIK , NATAKAR PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 6. VERONIKA SLADIC, ROJ. 12.01. 1942, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 98 UPOKOJENKA , UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 7. /ANEZ MIVŠEK, ROJ. 09. 03. 1968, PŠATA, PŠATA 6 STROJNI TEH.; VODJA PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 8. IRENA USTAR, ROJ. 17. 08. 1968, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 65 KUHARICA, SAMOSTOJNA KUHARICA , PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 9. JOŽE ROZMAN, ROJ. 12. 02. 1959, PŠATA, PŠATA 41 TRGOVEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 10. (ANEZ KOPAČ, ROJ. 28. 05. 1949, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 110 DR. STROJNIH ZNANOSTI, IZREDNI PROFESOR PREDLAGATELJ: KRAIEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA II PETER BANKO, ROJ. 19. 07. 1943, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 48/A ŠOFER , ŠOFER PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 1 2. IOŽE ROIEC, ROJ. 20. 04. 1952, PŠATA, PŠATA 86 ELEKT, ENERG. STIKALNIČAR PREDLACATELI: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 13. SLAVKO BLAŽIČ, ROJ. 09. 11. 1966, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 102 STROJNI TEHNIK, VODIKAR 1 PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 14. ZDRAVKA KOPAČ, ROJ. 05. 01. 1960, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 47 GIMN. MATURANT, ORGANIZ. PROGRAMER PREDLAGATELJ: VERONIKA SLADIC IN SKUPINA VOLIVCEV 15. MIRO AVBELI, ROJ . 17. 10. 1934, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 71 KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: DUŠAN AVBELJ IN SKUPINA VOLIVCEV 16. ANGELA MARINŠEK, ROJ. 04. 11. 1937, PŠATA, PŠATA 7 UPOKOJENKA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD DRAGOMELJ-PŠATA 17. RADO ŽABERL, ROJ. 28. 08. 1956, DRAGOMELJ , DRAGOMELJ 77 ŠOFER, ŠOFER PREDLAGATELJ: DUŠAN AVBELJ IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA ŠTEVILKA: 01-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI HOMEC-NOŽICE NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI HOMEC-NOŽICE I. VOLILNA ENOTA 1. MAR|AN KOROŠEC, ROJ. 18. 01. 1961, HOMEC, BOLKOVA 2A DIPL.ING. STROJ., UČITELJ PREDLAGATELJ: SIMON MAVSAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2 AL|AŽ REPANŠEK, ROJ. 06. 05. 1960, HOMEC, BOLKOVA 44 OBLIKOVALEC, PROJEKTANT NOTRANJE OPREME PREDLAGATELJ: ALJAŽ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV i. IANEZ MARTINIAK, ROJ. 27. 01. 1956, HOMEC, GOSTIČEVA 14 KEM. TEHNIK, VOD|A PROIZVODNJE PREDLACATELI: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MAR|AN LOBODA, ROJ. 15. 08. 1969, HOMEC, BOLKOVA 24 STROJ. TEHNIK, UPRAVLJALEC POLN. LINIJE PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR SKD - ČLANI IZ KS HOMEC-NOŽICE 5. JANEZ REPNIK, ROJ. 18. 08. 1953, HOMEC, BOLKOVA 60/A ING. GRADB., DIREKTOR PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 6. MATIJA REPANŠEK, ROJ. 23. 01. 1959, HOMEC, BOLKOVA 44 KOVINOPASAR, KOVINOPASARSTVO PREDLAGATELJ: MATIJA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA ) KANDIDATA. II. VOLILNA ENOTA 1. (ANEZ POGAČAR, ROJ. 09. 01. 1940, HOMEC, IV. ULICA, ŠTEV. 1 STROJNI TEHNIK, TEHNIČNI VODJA PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ALOJZ RODE, ROJ. 01. 08. 1962, HOMEC, VIII. ULICA, ŠTEV. 12 MIZAR, SAMOSTOJNI OBRTNIK PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 3. RUDOLF SUBAN, ROJ. 28. 02. 1958, HOMEC, VAŠKA POT 34 STROJNI TEHNIK, SLUŽBA KAKOVOSTI PREDLAGATELJ: DRAGO VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MIRAN NARAT, ROJ. 12. 09. 1964, HOMEC, V. ULICA, ŠTEV. 15 KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR PREDLAGATELJ: SIMON MAVSAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. ALOIZ ROGINA, ROJ. 03. 06. 1931, HOMEC, IV. ULICA, ŠTEV. 3 ING. ORG., UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA 1 BRANKO KOMLJANC, ROJ. 29. 05. 1962, NOŽICE, GOSTIČEVA 42/A DELAVEC , KOMERCIALNI REFERENT PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. METOD RODE, ROJ. 19. 05. 1943, NOŽICE, GOSTIČEVA 67 ŠOFER , KOMERCIALNI REFERENT PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MARIETKA GRAŠIČ, ROJ. 06. 05. 1969, NOŽICE, GOSTIČEVA 44 ELEKTROTEHNIK, POSREDOVAL. TEL. POZIVOV PREDLAGATELJ: RUDI ĆERNIVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 4. LUDVIK MAVSAR, ROJ. 20. 08. 1935, NOŽICE, GOSTIČEVA 59 UPOKOJENEC , UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: SIMON MAVSAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. MARTIN GRAŠIČ, ROJ, 05. 10. 1954, NOŽICE, GOSTIČEVA 39/A STROJNI TEHNIK, USLUŽBENEC PREDLAGATELJ: RUDI ČERNIVEC IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. IV. VOLILNA ENOTA 1 ANTON PAVLIC, ROJ. 31. 01. 1947, NOŽICE, PIONIRSKA 1 FINANČNIK, RAČUNOVODJA PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. MATEIA RUTAR, ROJ. 08. 08. 1964, NOŽICE, GRAŠIČEVA 5 PTT TEHNIK, USLUŽBENKA PREDLAGATELJ: RUDI ČERNIVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 3. IANEZ HROVAT, ROJ. 03. 11. 1946, NOŽICE, PIONIRSKA 21 ŠOFER , PREVOZNIK PREDLAGATELJ: ŠTEFAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 4. ANTON IAMNIK, ROJ. 09. 09. 1940, NOŽICE, ŠESKOVA 4 DELOVODJA STR., VODJA VZDRŽEVANJA PREDLAGATELJ: SIMON MAVSAR IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 03-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE - PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI IHAN NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOST IHAN I. VOLILNA ENOTA 1. JANEZ HRIBAR, ROJ.25. 06. 1939, BRDO, BRDO 15 KMET, KMETOVANJE PREDLAGATELJ: JANEZ GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 2. |URE MAIHENIČ, ROJ 14. 05. 1948, DOBOVLJE, DOBOVLJE 2 EKONOM. TEHNIK , DIREKTOR PREDLAGATELJ: JANEZ GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA ) KANDIDATA. II. VOLILNA ENOTA 1. BOŠTIAN SLOVNIK, ROJ. 19.01. 1968, IHAN, BRI/NIKf)VA56 CVETLIČAR, CVETLIČAR PREDLACATELI: MILAN HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. BRANKO ŠIMENC, ROJ. 19. 01. 1954, IHAN, BISTRIŠKA 3 PROFESOR, PROFESOR PREDLAGATELJ: ANTON SLOVNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. IANEZ GOROPEČNIK, ROJ. 20. 04. 1964, IHAN, IGRIŠKA 8 STROJNI KLUČAVNIČAR, STROJNI KLJUČAVNIČAR PREDLAGATELJ: JANEZ HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV 4. LADISLAV PRUSNIK, RO). 27. 06. 1939, IHAN, BREZNIKOVA 52 UPOKOJENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: JANEZ HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. BRANKO HRIBAR, ROJ. 26. 11. 1967, IHAN, BREZNIKOVA 55/A DELAVEC, DELAVEC PREDLAGATELJ: MILAN HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV 6. ALEŠ LENČEK, ROJ. 17. 07. 1968, IHAN, BREZNIKOVA 83 DELAVEC, DELAVEC PREDLAGATELJ: MILAN HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA 1. BOIAN PETERKA ROJ. 15. 02. 1959, PRELOG, BREZNIKOVA 17 VOZNIK, VOZNIK KAMIONA PREDLAGATELJ: BOJAN PETERKA IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ANICA VOGLAR, ROJ. 21. 07. 1951, PRELOG, PREČNA POT 3 PROFESORICA, POMOČ. RAVNATELJA PREDLAGATELJ: SLAVKA POGAČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. SAMO SVETLIN, ROJ. 31. 05. 1952, PRELOG, KROŽNA POT 5 AVTOMEHANIK , MEHANIK VOZNIK PREDLAGATELJ: SLAVKA POGAČNIK IN SKUPINA VOI IVCEV 4. (ANEZ GREGORIČ, ROJ. 12.02. 1955, PRELOG, PRELOŠKA 3 KOMERCIALIST, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ANTON SLOVNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 5. VILMA ROMŠAK, ROJ. 18. 01. 1966, PRELOG, DRINOVA 5 VZGOJITELJICA , VZGOJITELJICA PREDLAGATELJ: ANTON SLOVNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 6. BOŠTJAN LEKAN, ROJ. 20. 01. 1966, PRELOG, DRINOVA 1 ELEKTRIČAR, INŠTUKTOR TO PREDLAGATELJ: SLAVKA POGAČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. IV. VOLILNA ENOTA 1. FANIKA CERAR PANCE, ROJ. 28. 06. 1942, BIŠČE 24 GALANT. TEHNIK, VODJA PRAKTIČNEGA POUKA PREDLAGATELJ: IVANKA MILIC IN SKUPINA VOLIVCEV 2. IANEZ KOKAL), ROJ. 21. 04. 1959, MALA LOKA 11 DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE TEH. DIREKTOR PREDLAGATELJ: IVANKA MILIC IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. V. VOLILNA ENOTA I MARJAN HROMEČ, ROJ. 31. 01. 1959, SELO 14/A INC. ELEKTROTEH., VODJA PREDLAGATELJ: ZINKA STARBEK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. IANEZ PETERCA, ROJ. 12. 05. 1963, SELO 41/A PRAVNIK, LOGISTIKA PREDLAGATELJ: VINCENC PETERCA IN SKUPINA VOLIVCEV 3. LADISLAV STARBEK, ROJ. 01. 06. 19.38, SELO 7/A GRADB. TEHNIK, VODJA * PREDLAGATELJ: MARIJA GORENC IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MARIJA KUHAR, ROJ. 06. 12. 1958, SELO 35/A EKONOM. TEHNIK, USLUŽBENKA PREDLAGATELJ: SREČO NAHTICAL IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 04-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI JARŠE-RODICA NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLACI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 3.3/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JF OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI JARŠE-RODICA I. VOLILNA ENOTA 1. ALOIZIJ SKOK, ROJ. 18. 05. 1948, RODICA, JARČEVA 6 SANITARNI TEHNIK, INŠPEKTOR PREDLAGATELJ: ŠTEFAN ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 2. MOHOR PODBEVŠEK, ROJ. 23. 05. 1943, RODICA, MIŠI VA 22 STROJ. TEHNIK, PROJEKTANT DVIGAL PREDLAGATELJ: EDVARD JUHANT IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MARJAN ŽAGAR, ROJ. 14. 07. 1947, RODICA, PERTOVČEVA 29 ELEKTROTEHNIK RAZVIJALEC PREDLAGATELJ: ŠTEFAN ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 4. VLASTA IENČIČ, ROJ. 13. 06. 1953, RODICA, PERKOVA 5 MAG. VETERINE, VIŠJI SODELAVEC PREDLAGATELJ: ŠTEFAN ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA 1. IANKO VODLAN, ROJ. 05. 09. 1952, RODICA, Domžale /lamnirS 25 ŠOLSKA 10 STROJNI TEHNIK, DIREKTOR D.O.O. PREDLAGATELJ: EDVARD JUHANT IN SKUPINA VOLIVCEV 2. BOGOMIR BENKO, RO|. 22.11.1938, RODICA, ŠOLSKA 13 UPOKOJENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: FRANC URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MAR|AN RUČIGA), ROJ. 13. 08. 1937 SR. JARŠE, MLINSKA 7 UPOKOJENEC , UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: FRANC URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MILAN MANDELC, ROJ. 07. 05. 1951, SP. JARŠE, ČFVIIARSKA 3 STROJNI TEHNIK, TEHNOLOG PREDLAGATELJ: VLADISLAV KONJAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. IANEZ PIRC, ROJ. 15. 12. 1945 RODICA, SLOMŠKOVA 23/A ING. LESARSTVA, OBRATOVODJA PREDLAGATELJ: FRANC URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 6. EMIL BREZNIK, ROJ. 26. 02. 1943, SP. JARŠE, JARŠKA C. 7 STAVEC, KOREKTOR PREDLAGATELJ: VLADISLAV KONJAR IN SKUPINA VOLIVCEV 7. BRANKA ŠPENDE, RO|. I 1. 06. 1958, RODICA, GROBLJE 2A PROFESOR, SVETOVALNA SLUŽBA PREDLAGATELJ: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKI DOMŽALE - ČLANI IZ KS JARŠE RODICA VOLI SE .3 (TRI KANDIDATE). III. VOLILNA ENOTA 1. MARJAN ZUPAN, ROJ. 14. 08. 1953, ZG. JARŠE, BRIGADIRSKA 4 KLJUČAVNIČAR, OBRAT. KLJUČ. PREDLAGATELJ: MARIAN GREGORC IN SKUPINA OBČANOV 2. ANTON KOŠENINA, ROJ. 07. 10. 1952 ZG. JARŠE, GREGORČIČEVA 9 EKONOM. TEHNIK, PRODAJALEC PREDLAGATELJ: MARJAN GREGORC IN SKUPINA OBČANOV 3. JOŽICA HERLE, ROJ. 17. 03. 1952, SR. JARŠE, VOLFOVA 3 VZGOJITELJICA, VZGOJITELJICA PREDLAGATELJ: MARIAN GREGORC IN SKUPINA OBČANOV VOLI SE .3 (TRI) KANDIDATE. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISi|A ŠTEVILKA: 05-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKI VOLILNE KOMISIJI PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) |E OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNH SEZNAM KANDIDATOV ZA V( )l ITVE V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI KRTINA I. VOLILNA ENOTA 1. FRANCI RAMOVŠ, ROJ. 06. 04. 1960, KRTINA, KRTINA 22/A TESAR; TESAR PREDLAGATELJ: JAKOB LUKMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. IANEZ PIRNAT, ROJ. 08. 11. 1947, KRTINA, KRTINA 89 VODOINSTALATER, SAMOSTOINI PODJETNIK PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD KRTINA 3. JANEZ LUKMAN, ROJ. 24. 06. 1954, KRTINA, KRTINA 72 DELAVEC, DELAVEC PREDLAGATELJ: FRANCI RAI INI IN SKUPINA VOLIVCEV 4. FLOR|AN ZABRET, ROJ. 24. 04. 1955, KRTINA, KRUNA 28B DIPL. ORG., DIREKTOR P( )l >K( ><" |A PREDLAGATELJ: MARTIN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. MAVRICI) GROŠELJ, ROJ. 03 09. 1951, KRTINA, KRTINA 25/A VODOVODNI INSTALATER; SAMOST. PODU TNIK PRI 1)1 A(,Al I I |: IAKOH I UKMAN IN SKUPINA VOl IV( IV 6. ANA ŠLIBAR, ROJ. 28. 07. 1956, KRTINA, KRTINA 74 ADMINIST TEHNIK, VODENJE KNJIGOVODSTVA PREDLAGATELJ: FANI CAPUDER IN SKUPINA VOLIVCEV 7. ROMAN ZALOKAR, ROJ, 15. 07. 1962, KRTINA, KRTINA 26 KUHAR , SAMOSTOINI PODJL1NIK PREDLAGATELJ: FRANCI RAI INE IN SKUPINA VOLIVCEV 8. PETER CERAR, ROJ. 08. 06. 1952, KRTINA, KRTINA 56 EKONOM. TEHNIK, SAMOSTOINI PODJETNIK PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA 1 FRANC KUNAVAR, ROJ. 21. 04. 1949, KRTINA, KRTINA .36 A PAPIRNIČAR, DELOVODIA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNL IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 1 ( EN) KANDIDAT. III. VOLILNA ENOTA 1. ANGELA RESNIK, ROJ. 22. 03. 1942, ŠKOCJAN, ŠKOCJAN 1 UPOKOJENKA , UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: JOŽI ŠORN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC PETERKA, ROJ. 26. 01. 1951, BRE/II 4/A STROJNI KLJUČAVNIČAR, V( )I)|A I NI K< ,.!»< )STR< )|. PREDLAGATFI |: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOl IVCEV i MARIAN IANČAR, RO|. 05. 10. 1950, STUDENEC , STUDENEC 14 STROINI KLIUČAVNIČAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 4. |OŽE CAPUDER, ROJ. 24. 02. 1956, ŠKOCJAN, ŠKOCJAN 11 KMET, SAMOSTOJNI KMETOVALEC PREDLAGATELJ: |OŽE CAPUDER IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. IV. VOLILNA ENOTA 1. FRANCI OREHEK, ROJ. 03. 06. 1956, RAČNI VRH 12 DELAVEC, DELAVEC PREDLAGATELJ: FANI CAPUDER IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ŠTEFAN ROŽIČ, ROJ. 24. 12. 1949, RAČNI VRH 7 PAPIRNIČAR , DELOVODJA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA V( )l IV( I V VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 06-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIH PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERJE NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI /BOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA M )MISI|A (IBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SF.7NAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI PRTSERJE 1 IANEZ BRECELINIK, ROJ. 27. 07. 1949, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PEI.ECHOVA 3/A KLIUČ., POKLICNI GASILEC, VODJA GASILSKE SLUŽBE PREDLAGATELJ: RIHARD LORBEK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC FARČNIK, ROJ. 08, 02. 1937, PRESERJE PRI RADOMLJAH, VI. ULICA, ŠTEV. 8 UPOKOILNFC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ALBINA GRADIŠAR IN SKUPINA V( )l IVCEV k 3. SILVA HACIN, RO|. 31. 12. 194B, PRESERJE PRI RADOMIJAH, KAMNIŠKA 47 GALANT. TEHNIK, GALANT. TEHNIK PRI I )l AGATEI I: ALBhNA GRADIŠAR IN SKUPINA V< )l IVCEV 4. FRANC ZA|C, ROJ. 11. 01. 1945, PRESERJE PRI RADOMLJAH, BISTRIŠKA 12 DIPL. ING. STR., PROJEKTANT PREDLAGATELJ: RIHARD LORBEK IN SKUPINA VOLIVCEV 5. FRANC ZUPAN, ROJ. 24. 09. 1939, PRESERJE PRI RADOMIJAH, KAMNIŠKA 16 VIŠJI UPRAVNI TEHNIK, INŠPEKTOR PREDLAGATELJ: ALBINA GRADIŠAR IN SKUPINA VOLIVCEV 6. MARTIN GROŠEL), ROJ. 13. 11. 1965, PRESERJE PRI RAI K )MI |AH, KAMNIŠKA 17 ELEKTROTEHNIK, VODIA ŠTUDENT. SERVISA PREDLAGATELJ: RIHARD LORBEK IN SKUPINA VOLIVCEV 7 IANEZ KOTNIK, ROJ. 13. 12. 1947, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA 42 TEKST. TEHNIK, OBRATOVODJA PREDLAGATELJ; RIKO KREGAR IN SKUPINA VOl IVCEV 8. TOMAŽ KOROŠEC, ROJ. 07. 09. 1966, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA 19 IIIINIK FIZIKE DIREKTOR PREDLAGATELI: RIHARD LORBEK IN SKUPINA VOLIVCEV 9. IOŽEF ČESNIK, ROJ. 24. 11. 1936, PRESERJE PRI K Al K )MI |AH, PELECHOVA 74 ELEKTRO MOJSTER, VODJA SERVIS. SLUŽBE PREDLAGATELJ: ALBINA GRADIŠAR IN SKUPINA VOLIVCEV 10. IGNACU SITAR, ROJ. 27. 11. 1939, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA 45 UPOKOJENEC, UPOKOIENEC PRI I II A< .A11 I T Al HINA ( ,KAI IIŠAR IN SKUPINA V( )l IVCEV 11. ALO|Z POPELAR, ROJ. 28. 06. 1946, PRESERJE PRI RADOMIJAH, LFVSTIKOVA 6 IARMAC. TEHNIK, TEHNOLOG PREDLAGATELJ: FRANC ŠTRUKELI IN SKUPINA VOLIVCEV 12. ŠTEFAN KOČAR ROJ. 26. 12. 1924, PRESERJE PRI RAI K )MI.JAH, IGRIŠKA 7 UPOKOJENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ALBINA GRADIŠAR IN SKUPINA V( )l IVCEV 11. IVAN HAFNER, ROJ. 10. OB. 1942, PRESERJE PRI RADOMIIAII, (.AIIVA23 TAPETNIK DEKORATER, OBRATOVODJA PREDI AGAIII |: RIHARD LORBLK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISI|A ŠTEVILKA: 07-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 • PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIIL PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLJE NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/9 1, 7/94, t J/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOl I IVAH V DRŽAVNI /BOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE ()H('INSKA VOl ILNA KOMISIIA OBČINE DOMŽALE DOK K'II A NASI I DNU SI/NAM KANI »II )AI( )V /A VOl IIVI V SVI I KRAH VNI SKI IPN( ISTI k'AIM )MI II 1. ANDRE) GOLOB, ROJ. 04. 12. 1970, RADOMLJE, PREŠERNOVA 21 STROINI TEHNIK, VODIA IND. PROGRAMA PREDLAGATELI: SANDI IERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. MILAN TOMŠE, ROJ. 03. 10. 1946, RADOMIJI, PREŠERNOVA 46/A VARNOSTNI ING., SAMOSTOJNI STROK. DELAVEC PREDLAGATELJ: SANDI JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MATIJA POGAČAR, ROJ. 04. 01. 1967, RADOMLJE, PREŠERNOVA 6 STROJNI TEHNIK, RADIISKI TEHNIK PREDLAGATELJ: SANDI JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 4. /I AI k A LEVSTEK, ROJ. 11.10. 1944, RADOMLJE, RAVNIKARJEVA 7 Dll'1 ING. KEMIJE ., VODJA OBRATA PREDLAGATELI: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. ALBINA KOSMAČ, ROJ. 02. 12. 1944, HUDO, HUDO 18 UPOKOJENKA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 6. MAR|AN CORJUP, ROJ. 15. 08. 1936, RADOMLJE, RADOMELJSKE ČETE 37 UPOKOJENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ERIKA GORJUP IN SKUPINA VOLIVCEV 7 FRANCE CERAR, ROJ. 01. 10. 1927, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 17 UPOKOJENEC, UPOKOIENEC PREDLAGATELJ: IANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 8. MARTIN LANGE, ROJ. 27. 05 1973, RADOMLJE, I )l KMASTIJf VA 17 ŠTUDENT, ŠTUDENT PREDLAGATELJ: SANDI JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 9. ALEŠ ZAVRŠAN, ROJ. 30. 04. 1977, RADOMLJE, PREŠERNOVA 21 ŠTUDENT, ŠTUDENT PREDLAGATELJ: SANDI JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 10 MARIJA IERMAN, ROJ. 06. 10. 1957, RADOMLJE, PREŠERNOVA 24 SOCIALNA DELAVKA, SOCIALNA DELAVKA PREDLAGATELI: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 11. CIRIL KOSMAČ, ROJ. 19. 10. 1943, ŠKRJANČT VO, ŠKRJANČEVO 6/A ELEKT. TEHNIK, VODIA KURILNICE PREDLAGATELJ: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 12. ANDRE) ŠRA|, ROJ. 24. 11. 1944, RADOMLJE, PREČNA 4 FINOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELI: ERIKA CORJUP IN SKUPINA VOLIVCEV* 13. BRANKO CERAR, ROJ. 17. 07. 1943, HUDO, HUDO 47 INC. ORGAN., DELO. OBRATOVODJA PREDLAGATELJ: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 14. MARIETA KREN, ROJ. 17. 07. 1941, RADOMLJE, GREGORČIČEVA 3 UPOKOIENKA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: JANEZ CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV 15. ROBERT ŠPENDL, KO) 11. 09. 1971, RADOMIII, PREŠERNOVA 21 DIPL ING. RAČUNALNIŠTVA, DIREKTOR PREDLAGATELI: SANDI IERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 16. JELKA FRELIH, ROJ. 27. 07. 1960, RADOMLJE, C. RADOMELJSKE ČETE 29 PREDMETNA UČITELIICA, PREDMETNA UČITELJICA PREDLAGATELJ: JELKA FRELIH IN SKUPINA VOLIVCEV 17. IVANA IERMAN, ROJ. 21. 06. 1943, RADOMLJE, BUKOVČEVA 3 UČITELIICA, UČITELJICA PREDLAGATELJ: IVANA JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 18. |URI) KOBAL, ROJ. 06. 06. 1971, RADOMLJE, DERMASTIJEVA 27 EKONOM. TEHNIK, VODJA PROJEKTOV PREDLAGATELJ: SANDI JERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 19 DARKO RUDL, ROJ. 29. 08. 1955, HUDO, HUDO 39 ING. OBLIKOVANJA, DELO. SAMOST. KULTURNI DELAVEC PREDLAGATELI. MAJDA PUČNIK RUDL IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 08-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIIE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ROVA NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ROVA 1 EDVARD REMS, ROJ. 07.09.1952 , ŽIČE, ŽIČE 8 UPOKOIENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELI: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. MILAN ŠINKOVEC, ROJ. 11.09.1947, ROVA, ROVA 37 AVTOMEHANIK, INŠTRUKTOR PREDLAGATELI: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV 3. VINKO MEZEG, ROJ. 04.04.1952, KOLOVEC, KOLOVEC 4 AVTOKLEPAR, SKLADIŠČNI DELAVEC PREDLAGATELJ. ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV 4. FRIDERIKA MALINAR, ROJ. 14. 02. 1942, ROVA, ROVA 44 MAC i. PRI HRAMB. ILHN., GOSPODINJA PKII U A( .Al 11 I MARTINA I IRBANIJA IN St I IPINA VOLIVCEV 5. LOIZE REMS, RO|. 20.06 1960, /ACORICA, ZAGORICA 2 MEHANIK, SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV 6 IANEZ ŠTELE, ROJ. 06.06.1969, DOLENJE, DOLENJE 5 DELAVEC TEŽ.GRADB.MEH., OBRTNIK (V USTAN.) PREDLAGATELJ: ALBIN VODI AN IN SKUPINA VOl IV( IV 7. IANEZ LIMBEK, KO|. 07. 10. L94S, R' )VA, ROVA 40 STROJNI INC., TEH. SVETOVALEC PRI Dl AGAII I I. Al BIN VODI AN IN SKI UMNA VOl IV( T V 8. HENRIK URŠIČ, ROJ 04. 08. 1952, ROVA, ROVA 20 ELEKTROTEHNIK, SAMOSTOJNI PODIETNIK PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA ŠTEVILKA: 09-01/96 R DATUM: 29.05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMO BREJC VIR NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOL ITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) )E OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMO BRE)( VIR I. VOLILNA ENOTA 1 MILAN PEVEC, ROJ. 12. 08. 1934, VIR, ZOISOVA 39 KLJUČAVNIČAR, UPOKOIENEC PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 2 ALO|ZI| PIRNAT, ROJ. 19. 06. 1936, VIR, BOROVA 13 STROJNI TEHNIK, UPOKOIENEC PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV i. ADOLF MIHALINEC, ROJ. 21. 09. 1942, VIR, DVORŽAKOVA 9A DIPL. INC. AGR., DIREKTOR PRODAJE PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS TOMO BREJC VIR 4. ANTON PRAŠNIKAR, ROJ. 09. 11. 1935, VIR, BUKOVČEVA 37 ELEKTROMONTER, MONTERSKA DELA PREDLAGATELI: ELIZABETA POTOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 5. SREČKO VRHOVEC, ROJ. 07. 01. 1954, VIR, BUKOVČEVA 17 AVTOKLEPAR, OBRTNIK PREDLAGATELJ: ELIZABETA POTOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 6. IANEZ CERAR, ROJ. 01. 08. 1953, VIR, ZOISOVA 5 MONTER KLIMA NAPRAV, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELI: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA 1 MATJAŽ VOVK, ROJ. 08. 12. 1962, VIR, ŠUBIČEVA 7/B CIMN. MATURANT, REFENT V DZ RS PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC PRELOVŠEK, ROJ. 16. 04. 1954, VIR, MAISTROVA 4 ELEKTRIKAK , VZDRŽEVALEC AVTOM. PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 3. (ANEZ NOVAK, ROJ. 12. 12. 1934, VIR, JURČIČEVA 8 TRGOVEC , UPOKOJENEC PREDLAGATE* PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI KANDIDATE). III. VOLILNA ENOTA 1 DRAGO MRDIENOVIČ, ROJ. 06. 06 1929, KOLIČEVO, KOLIČEVO 57 VKV KLJUČAVNIČAR , UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 2. JANEZ HOČEVAR, ROJ. 16. 05. 1944, KOLIČEVO, KOLIČEVO 30 PAPIRNIČAR , VODJA VZDOLŽ. PR PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 3 VIKTOR MAV, ROJ. 02. 10. 1951, VIR, ZRINJSKEGA 4 STROJ. TEHNIK, TEHNOLOG PREDLAGATELI: SRFČKO PERIC IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. IV. VOLILNA ENOTA 1. IANEZ RAZBORŠEK, ROJ. 30. 10. 1958, VIR, KOLIŠKA 1/A STROJ. ING., DIREKTOR PREDLAGATELI: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 2. MARIAN ŠTRUKELJ, ROJ. 11. 08. 1959, VIR, ŠARANOVIČEVA 8 RTV MEHANIK, MONTER ALARMNIH NAPRAV PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD KS TOMO BREICVIR 1. STANE ROZMAN, RO|. 21. 12. 1937, PODREČIE, PODREČJE 79 STRO). INC., POMOČ.DIREKTORJA PREDLAGATELJ: PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 4 MILAN PIRMAN, HO). 26. 09 1 966, PODREČJE , PODREČJE 46 DIPL. OBRAMB„ TAJNIK OBČINSKE UPRAVE PREDLAGATELJ : PAVEL GROS IN SKUPINA VOLIVCEV 5. URNI) LENIČ, ROJ. 23. 04. 1947, VIR, SONČNA 4 DIPL. VETERINAR, SVETOVALEC VLADE PREDLAGATELJ: SREČKO PERIC IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 10-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PRFDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJI PETER PRIMOŽIČ, DIPI. PRAVNIK, I R 26 /lamnik Domžale RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN I. VOLILNA ENOTA 1 FRANC MUŠIČ, ROI. 18. 05. 1955, TRZIN, IEMČEVA C. 25 KMET, KMETOVANJE PREDLAGATELJ: DAMJAN JEMC IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ANTON IPAVEC, ROJ. 22. 11. 1934, TRZIN, JEMČEVA C. 43/B KOMERCIALIST, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: KRAIEVNI ODBOR SKD TRZIN 1. DAMIAN |EMC. ROJ. 09. 02. 1972, TRZIN, IEMČEVA 9 KMET, KMETOVANJE PRFDI AGATEL|: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 4 ZORAN RINK, ROJ. 14. 10. 1949, TRZIN, JEMČEVA 34/B POLICIST , POMOČNIK KOMANDIRJA PREDLAGATELJ: ANDREJ SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 5. STANISLAV MESAR, ROI. 07. 04. 1940, TRZIN, MENGEŠKA C. 64 INC. LESARSTVA, ODG. UREDNIK REVIJE LES PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. II. VOLILNA ENOTA 1. FILIP VRABER ROJ. 20. 02. 1942, TRZIN, UL. POD GOZDOM 31 DIPL. ING. ARH., VODILNI PROJEKTANT PREDLACATELJ: ANDREJ SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 2 ANTON KRAL), ROJ. 05. 09. 1966, TRZIN, MENGEŠKA 10 MIZAR , SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELI: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS TRZIN i, FRANC GRADIŠAR, RO|. 03. 12. 1942, TRZIN, MENGEŠKA C. 5/C DIPL.ING. ARH., VODJA KOMERCIALE PREDLAGATELJ: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 4 ANDREI KEPIC, ROJ. 30. 10. 1948, TRZIN, LJUBLJANSKA 14 DIPL. TEHNIK, KMET PREDLAGATELJ: BREGAR MARKO IN SKUPINA VOLIVCEV 5 IOŽEFA KURENT, ROJ. 05. 02. 1943, TRZIN, MENGEŠKA * MEDICINSKA SESTRA, BABICA PREDLAGATELI: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN 6. ANTON ZUPAN, ROI. 21. 05. 1941, TRZIN, UL. POD GOZDOM 35 KOMERCIALIST, KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: KRAIEVNI ODBOR SKD TRZIN 7. JANEZ ABE, ROJ. 20. 10. 1956, TRZIN, MENGEŠKA 32 KEM. TEHNIK, TEHNOLOG PREDLAGATELI: BREGAR MARKO IN SKUPINA VOLIVCEV 8. ANDRE) KRAL), RO|. 28. 11. 1968, TRZIN, MENGEŠKA 10 PEK, PEK PREDLAGATELI: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS TRZIN 9. FRANC ZA|C, ROJ. 15. 10. 1947, TRZIN, KMETIČEVA UL. 6 SLIKOPLESKAR, SLIKOPLESKAR PREDLAGATELJ: ANDREI SENICA IN SKUPIN* VOLIVCEV 10. IAKOB LOŽAR, ROI. 21. 07. 1941, TRZIN, MENGEŠKA 15 KMET, SAMOSTOJNI KMETOVALEC PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA 1 FRANC PAVLIC, ROJ. 03. 11. 1931, TRZIN, NA JASI 5 EKONOM. TEHNIK, UPOKOJENEC PREDLAGATELI. SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS TRZIN 2. RADO FERIAN, ROI. 13. 07. 1946, TRZIN, NA (ASI 6 DIPL. GEOD. KOM. INC., VODJA ENOTE PREDLAGATELJ: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 1 MARTA BREGAR RIŽNAR, ROJ. 26. 01. 1939, TRZIN, PREŠERNOVA 54 ZDRAVNIK SPC. SPEC. MEDIC, KONCESIONAR PREDLAGATELI. KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN 4. ANA LUKNER, RO|. 16. 09. 1942, TRZIN, NA JASI 7 EKONOM. TEHNIK, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS TRZIN 5. VINCENCII DOLENC, ROJ. 11. 10. 1935, TRZIN, MLAKARJEVA 71 AVTOMEHANIK, PODJETNIK PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN 6. ANDREI MIHELAC, ROJ. 15. 04. 1950, TRZIN, PREŠERNOVA 14 STROJ. TEHNIK, DELO. REFERENT PREDLAGATELJ: ANDREJ SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 7 STANISLAV TUMPEI, RO|. 05. 12. 1927, TRZIN, UL. OF15 UPOKOJENEC, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 8. MARKO BREGAR, ROI. 01. 10. 1941, TRZIN, PREŠERNOVA 54 DIPL. ING. STROJ., PROJEKTANT PREDLAGATELJ: FRANC MUŠIČ IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. IV. VOLILNA ENOTA 1. IVAN MUŠIČ, ROJ. 14. 10. 1962, TRZIN, UL. RAŠIŠKE ČETE 2 EKONOM. TEHNIK, KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN 2. MARJAN TEKAVEC, ROJ. 08. 06. 1957, TRZIN, MOTNICA 5 FINOMEHANIK, DIREKTOR PREDLAGATELJ: KRAJEVNI ODBOR SKD TRZIN I. BRANE LAP, ROJ. 15.03. 1958, TRZIN, PESKE 13 GRADB. TEHNIK, SAMOSTOINI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ANDREJ SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. ANTON PERŠAK, ROJ. 02. 01. 1947, TRZIN, KIDRIČEVA 63 DIPL. REŽISER-KOMPARAIIVIST, POSLANEC V DZ PREDLAGATELJ: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS TRZIN 5. STANKO HRIBAR, ROJ. 10. 07. 1953, TRZIN, UL. BRATOV KOTAR 6 EKONOMIST, DIREKTOR PREDLAGATELJ: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 6 DRAGO KOSTEVC, ROI. 04. 07. 1949, TRZIN, KIDRIČEVA UL. 117 DIPL. INC. ELEKTROTEH., ASISTENT PREDLAGATELI: ANDREI SENICA IN SKUPINA VOLIVCEV 7. SILVESTER BATIS, ROJ. 26. 12. 1949, TRZIN, TRDINOVA 2 ELEKTROTEHNIK, KOMERCIALIST PREDLACATELJ: KRAIEVNI ODBOR SKD TRZIN VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠTEVILKA: 11-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISI)E PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALF DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO I. VOLILNA ENOTA 1 PETER PAVLI, ROJ. 30. 07. 1954, DOMŽALE, SAVSKA 30 DIPL.ING. KEMIIE, SVETOVALEC PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SIMON JENKO 2. IANEZ FLIS, RO|. 13. 08. 1941, DOMŽALE, SAVSKA 32 KLJUČAVNIČAR, KLIUČAV. VZDRŽEVALEC PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SIMON JENKO 1. SLAVKO IANŽEKOVIČ, ROJ. 16. 01. 1961, DOMŽALE, UL. S. JENKO 10 KOMERCIALIST, SAMOST. KOMERC. REFERENT PREDLACATELJ: IRENA ŽEMLJIC HRIBAR IN SKUPINA OBČANOV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA 1 MATEI NOTAR, RO|. 17. 10. 1949, DOMŽALE, MAČKOVO 51 MAG. EKONOM., DIREKTOR PREDLAGATELI: ANTON PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. IANEZ BIZIAK, ROJ. 26. 09. 1963, DOMŽALE, BREJČEVA 28 DIPL. ING. STROJNIŠTVA, TEHNOLOG PREDLACATELJ: ANTON PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV t ALMIRA ŽEMLJIC, ROJ. 06. 10. 1932, DOMŽALE, KRAKOVSKA 1 7/A UPOKOIENKA , UPOKOJENKA PREDLAGATELI: JANEZ BIZJAK IN SKUPINA VOLIVCEV 4 IVICA BURGER, ROJ. 26. 08. 1948, DOMŽALE, AŠKERČEVA 1 7 DIPL. OEC. ; VODJA PREDLAGATELJ: JANEZ BIZJAK IN SKUPINA VOLIVCEV 5. PETER MAKS ŠKUFCA, RO|. 25. 03. 1942, DOMŽALE, MAČKOVO 61 DIPL. ING. KEMIIE, NEZAPOSLEN PREDLAGATELI: PETER MAKS ŠKUFCA IN SKUPINA VOLIVCEV 6. VERONIKA BANKO, ROJ. 04. 01. 1945, DOMŽALE, AŠKERČEVA 1 KEM. TEHNIK, DIREKTOR PREDLAGATELJ: JANEZ BIZJAK IN SKUPINA VOLIVCEV 7 PRIMOŽ TONKLI, RO|. 04. 09. 1954, DOMŽALE, MAČKOVO 44 GRADB. TEHNIK, SAMOSTOINI REFERENT PREDLAGATELI: ANTON PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 8. ALEKSANDER KABA), RO|. 14. 01. 1947, DOMŽALE, MAČKOVO 67 PTT MEHANIK, SAMOSTOJNI PODJTNIK PREDLAGATELI: BOŠTJAN NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE .3 (TRI KANDIDATE). III. VOLILNA ENOTA 1 HENRIK BENDA, RO|. 04. 08. 1943, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA 100 AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK PREDLAGATELJ: BOŠTIAN NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ROMAN KOS, ROJ. 17. 07. 1955, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA 12 AKADEMSKI KIPAR, ORCANIZ. DELA PREDLAGATELJ: BOŠTIAN NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV 3. IANEZ ZAIC ROJ. 24. 08. 1943, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA 78 KMET, KMET PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SIMON JENKO 4. DAMIAN KUPLENIK, ROJ. 03. 12. 1960, DOMŽALE, JESENOVA 17 EKONOMIST, VODJA ODDELKA PREDLAGATELJ: ANTON PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. KAROL NAROBE, ROJ. 19. 04. 1944, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA 89 STROINI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLACATELJ: BOŠTJAN NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV 6. ANDREJ KAVKA, ROJ. 22. 10. 1966, DOMŽALE, ŠENTPAVEL PRI DOMŽALAH 5 ELEKTRIČAR , ELEKTRIČAR PREDLAGATELI: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SIMON JENKO VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA ŠTEVILKA: 12-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/9.3, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLIFVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER 1. KRISTINA BRODNIK, ROJ. 11. 02. 1969, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA 1/C ORG. KULT. ŽIVLJENJA; TAJNICA PREDLAGATELJ: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANCE GORŠE, ROI.04. 11. 1938, DOMŽALE, TRDINOVA 4 DIPL. ING. AGR.; VOD|A REFERATA ZA KMETIJSTVO PREDLAGATELJ: STANE HABE IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MARKO VRESK, ROJ.0.3. 11. 1954, DOMŽALE, MIKIOŠIČEVA 1/E DIPL. PRAVNIK; DIREKTOR PREDLAGATELJ: SLAPAR KRISTINA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. IOŽEFA POLANC, ROI.06.02.1950, ZABORŠT, ŠUMBERSKA 32 PROF. PEDAGOGIKE; RAVNATELJICA OSNOVNE ŠOLE PREDLAGATELJ: SLAPAR KRISTINA IN SKUPINA VOLIVCEV 5. RUDOLF VOLČINI, ROM4. 11. 1964, DOMŽALE, COSTIČEVA 10 VARNOSTNI INŽENIR; VODJA GASILSKE SLUŽBE PREDLAGATELJ: SLAPAR KRISTINA IN SKUPINA VOLIVCEV 6. KAREL GRAD, ROI.17. 08. 1927, DOMŽALE, TRIGLAVSKA 9/A UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SLAVKO ŠLANDER 7. MARTINA LONCNAR, ROM 1. 09. 1948, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 36 GIMNAZIJSKI MATURANT; NEZAPOSLENA PREDLAGATELJ: SLAPAR KRISTINA IN SKUPINA VOLIVCEV 8. FRANC MAZOVEC, ROJ.26. 01. 197.3, DOMŽALE, ZUPANČIČEVA 1 ŠTUDENT; ŠTUDENT PREDLAGATELJ: GRETI MAZOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 9. STANISLAV HABE, ROJ. 16. 10. 1920, DOMŽALE, ZUPANČIČEVA 1 PROFESOR GLASBE, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLTI (EV 10. IAKOB ČERNE, ROJ. 23. 07. 1934, DOMŽALE, ŠOLSKA 19 UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLILCEV 11. PAVEL PEVEC, ROJ. 16. 06. 1952, DOMŽALE, STARETOVA 6 VIŠJI UPRAVNI DELAVEC; DIREKTOR PREDLAGATELI: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLILCEV 12. LEA KUNAVAR, ROJ. 11. 12. 1967, DOMŽALE, L.OBODOVA 1 2 ORGANIZATOR DELA; ORGANIZATOR DELA PREDLAGATELJ: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLILCEV 13. MIRIANA KAVČIČ, ROJ. 05. 11. 1940, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 103 UPOKOJENKA; UPOKOJENKA PREDLAGATELI: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLILCEV 14. STANISLAV (URICA, ROJ. 16. 10. 1943, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA 1/A DIPL POLIT; REFERENT V NABAVI PREDLAGATELJ: STANE HABE IN SKUPINA VOLILCEV 15. JERNEJ LENIČ, ROJ. 09. 07. 1921, DOMŽALE, IVANA PENGOVA 5 UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLACATELJ: PAVEL PEVEC IN SKUPINA VOLILCEV 16. ALEŠ STANISLAV STRAŽAR, RO). 06. 04. 1966, DOMŽALE, ČEŠMINOVA 21 t KEMIJSKI TEHNIK; ANALITIK PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS SLAVKO ŠLANDER 17. STANISLAV GRILI, RO). 18. 01. 1922, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA 17 PREDMETNI UČITELJ; UPOKOJENEC PREDLAGATEL): SLAPAR KRISTINA IN SKUPINA VOLILCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA ŠTEVILKA: 13-01/96 R DATUM: 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK, L.R. RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA NA VOLITVAH 16. JUNIJA 1996 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94, 33/94 IN 70/95) TER 61. IN 62. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (URADNI LIST RS, ŠTEV. 44/92 IN 60/95) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE DOLOČILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA 1. ALMA NOVLIAN, ROJ.l 5. 02. 1956, DOMŽALE, OBRTNIŠKA 1 TEKSTILNI TEHNIK; SAMOSTOINI PODJETNIK PREDLAGATELI: STANISLAV ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ANA ŽIBERT, ROJ.05. 11. 1944, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 10 UPOKOJENKA; UPOKOIENKA PREDLAGATEL): ANICA DUH IN SKUPINA VOLIVCEV 3. STANISLAV ORAŽEM, ROJ. 01. 06. 1958, DOMŽALE, POLJSKA POT 10/B DIPL.ING. VODJA VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJ PREDLAGATELI: STANISLAV ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 4. )OŽE CUZAK, ROJ. 16. 03. 1947, DOMŽALE, DEPALA VAS 24 KOVINOSTRUGAR; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: SKUPNI OBČINSKI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE DOMŽALE - ČLANI IZ KS VENCLJA PERKA 5. ANTON PAVLIN, ROJ. 20. 01. 1938, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 1 2 UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ŠTEFANIJA PETRIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 6. SAŠA KOS, ROJ. 02. 05. 195.3, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 22 PROFESOR ZGODOVINE; BIBLIOTEKAR PREDLAGATELJ: MARJAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV 7. JANEZ BREZNIK, ROJ. 31. 03. 1934, DOMŽALE, TRUBARJEVA 13 UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELI: DUŠAN ODAR IN SKUPINA VOLIVCEV 8. IANEZ NOVLIAN, ROJ. 09. 10. 1927, DOMŽALE, STOBOVSKA 18 UPOKOJENEC UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ŠTEFANIJA PETRIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 9. HERMAN BREZNIK, ROJ.l6. 04. 1931, DOMŽALE, VODOVODNA 21 TEKSTILNI TEHNIK; UPOKOJENEC PREDLACATELJ: STANISLAV ORAŽEM IN SKUPINA VOI ll.CEV 10. IANEZ KRALJ, ROJ. 29. 11. 1943, DOMŽALE, VODOVODNA 9 VIŠJI UPRAVNI DELAVEC; VODJA KADROVSKE SLUŽBE PREDLAGATELJ: STANISLAV ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 11. MARIJA ZUPANČIČ, ROJ. 14. 08. 1951, DOMŽALE, PREŠERNOVA 59 PROFESORICA; UČITELJICA ANGLEŠČINE PREDLAGATELI: JOŽE ŽIBERT IN SKUPINA VOLILCEV 12. FRANCI ORAŽEM, RO). 30. 11. 1950, DOMŽALE, PREŠERNOVA 28 GRAFIK; MONTAŽER PREDLAGATELJ: MARIAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV 1 3, ANTON DIMC, ROJ. 05. 01. 1948, DOMŽALE, DEPALA VAS 66 DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: ŠTEFANIIA PETRIČ IN SKUPINA VOLILCEV 14. MAGDALENA VODNIK, ROJ. 26. 06. 1945, DOMŽALE, VODOVODNA 15 ŠIVILJA; GOSPODINJA PREDLAGATELJ: MARJAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV 15. ZORAN PAVLIN, ROJ. 22. 07. 1959, DOMŽALE, KOSOVELOVA 7 DIPL. ING. EL.TEH.; PROJEKTANT PREDLACATELJ: MARJAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV 16. IVAN TAVČAR, ROJ. 23. 10. 1945, DOMŽALE, STOBOVSKA 13/A VAR. INC.; INŠPEKTOR PREDLAGATELJ: MARJAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV 17. IANEZ ULČAR, ROJ. 30. 05. 1961, DOMŽALE, PREŠERNOVA 37 STROINI TEHNIK; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: DUŠAN ODAR IN SKUPINA VOLILCEV 18. FRANC HRIBAR, ROJ. 07. 01. 19.39, DOMŽALE, KROŽNA 11 AVTOKLEPAR; AVTOKLEPAR PREDLAGATELJ: VOLILNI ZBOR ČLANSTVA SKD V KS VENCELJ PERKO 19. MARKO BOGATA), ROJ. 29. 04. 1954, DOMŽALE, KERSNIKOVA 13 SIROJNI TEHNIK; TEHNOI OC, PREDLAGATELI STANISLAV ORAŽEM IN SKUPINA VOLIVCEV 20. FRANC HAB|AN, ROJ, 25. 11. 1923, DOMŽALE, VODOVODNA I )\>< M)JENEC; UPOKOJENEC PREDLACATELJ: ŠTEFANIJA PETRIČ IN SKUPINA VOLILCEV 21. FERDINAND DEKLEVA, RO|. 26. 07. 1944, DOMŽALE, ROŠKA 2 SIROINI TEHNIK; SAMOSTOINI PODJETNIK PREDLAGATELJ: DUŠAN ODAR IN SKUPINA VOLILCEV 22. ROBERT GRABI |l VIC. ROJ. 1 7. 03. 1969, DOMŽALE, VODOVODNA 20 EKONOMSKI TEHNIK; ŠPEDITER PREDLAGATELI: MARJAN VODNIK IN SKUPINA VOLILCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA ŠTEVILKA 14-01/% R DATUM 29. 05. 1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PETER PRIMOŽIČ, DIPl. PRAVNIK Domžale /lamnik 27 SERVIS športne opreme: koles v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel. 714-083. SERVIS [ITI ° I jI gorenje BOSCH Whirpool ANTON KOVIC s.p. PRELOG, STARA CESTA 6 Domžale 9712-096 VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica) Naročila po tel: 372-967. Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. L Trstenjak, dr. vet. med. Marka d.o.o. INDUSTRIJSKA CONA TRZIN BREZOVCE 8 (za PIRAMIDO), tel.: 713931 V PETEK, 31. 5., OD 9. DO 19. URE IN V SOBOTO, 1. VI. OD 9. DO 14. URE VABIMO NA VELIKO RAZPRODAJO MODNEGA METRSKEGA BLAGA I. KVALITETE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: I. SKUPINA 500 SIT ZA METER II. SKUPINA 750 SIT ZA METER III. SKUPINA 950 SIT ZA METER IV. SKUPINA 1200 SIT ZA KILOGRAM PRIDITE - SPLAČA SE! AKUPUNKTURA ELEKTROAKOPRESURA HOMEOPATIJA tradicionalne metode zdravljenja, hujša nje, odprava celulita, kitajska in klasična masaža, turška in finska savna - tel.: 814-004, KAMNIK L AVTOSOLA »JUS« DOMŽALE AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102 ® A 16 let 18 let Yamaha cooper 125 SR 2.000 61230 Domžale Peugeot 106 B Golf diesel 1.700 Uradne ure: 18 let Nissan patrol turbo 2.000 Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure C 18 let Mercedes 12.13 2.800 Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159 (D H 14 let Samo teorija CPP 2.500 V SALONU NATALI VEDNO KAJ NOVEGA POLEG PRIZNANE KVALITETNE KOZMETIKE HAROLOGI VAM PRIPOROČAMO TRETMAJE Z REDKEN AMERIŠKO LASNO KOZMETIKO ZA INTENZIVNO GLOBINSKO NEGO LAS, LE TO LAHKO TUDI KUPITE ZA UPORABO DOMA. VABIMO VAS, DA KORISTITE ŽE UVELJAVLJENE UGODNOSTI, KOT SO: BREZPLAČEN DESETI OBISK ALI 50% POPUST VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU. PRI NAS OBVLADAMO TEHNIKE STRIŽENJA ŠESTDESETIH LET Z BRITVIJO IN ŠKARJAMI. MOŠKI! VABIMO VAS, DA SE TUDI OBRIJETE PRI NAS, MLAJŠIM PA »RIŠEMO« ORNAMENTE V LASIŠČE. TUDI BARVAMO V EKSTREMNIH MODNIH BARVAH. ZA SLA VNOSTNE PRILOŽNOSTI PA POKLIČITE K NAM, DA SE DOGOVORIMO OIRIZURI IN PROII Sl( W/UN/mMAKE UPU. POLEG GOTOVINE SPREJEMAMO TUDI ČEKE, KARTICE LB IN EUROCARD. PREPRIČAJTE SE O KONKURENČNOSTI CEN IN KVALITETI STORITEV, KI VAM IIHNUDI NATALIIA HERGA s. p. Dragomelj 124 - tel.: 1612643 salon i'.' ■ ."r./urviA , i'11 UGECT I RODEX Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT Rova 3 a, 61235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE • rAFIRNICA, SERVIS FOTOHOFIRmn STROJEV FOTOKOriRMCA Frc ?chovaW5. 61235 Radomlje, 9061/727-457, 728-OI8 ŠOLSKE POTREBŠČINE, PREDNAROČILO UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV PISARNIŠKI MATERIAL FOTOKOPIRANJE ČRNOBELO IN COLOR PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV CANON TELEFAXOV TELEFONOV IN CENTRAL PANASONIC SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV ŠOLSKE POTREBŠČINE NA TRI OBROKE ZA PISARNIŠKI MATERIAL - PLAČILO 40 DNI OBIŠČITE NAS V PRITLIČJU POSLOVNE STAVBE LIPA V PRESERJAH, NASPROTI TOVARNE LIP RADOMLJE. TELEVIZORJEV ELEKTRONIKA GORENJE do prodaje zalog 10% POPUST ob nakupu z gotovino REDNE CENE ČEKI, KREDIT ZA GOTOVINO DIADEM TTX 63 VOYAGERTTX51 VOYAGER TTX 55 SOFT LINE TTX 70 slika v sliki -£44353- 75.900 49.990 58.930 120.142 68.310 44.991 52.990 108.129 Podobne cene so tudi pri ostalih televizorjih. Zelo ugodna ponudba: 1+6 čekov brez obresti; potrošniški kredit na 10 mesecev brez obresti oprem*MEwgeS tel. 0611737-006 kovinOtehna ~T~ TTT7T 28 /lamnik Domžale Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1 0 2 2 OFFSET tiskar išče honorarno delo. Tel.: (061) 713-628. ZAPOSLIMO soboslikarje Vegros, d.o.o., Trzin Pod gozdom 27, 1234 Mengeš, tel.: 713-812, 447-725 IŠČEMO žensko za čiščenje skupnih prostorov stanovanjskega bloka (v Domžalah). Zainteresirane pokličite 714-012. Kvalitetne INSTRUKCIJE in priprava na maturo: mat, fi., ang. Tel.: 712-061. - Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 INSTRUIRAM angleščino za vse razrede osnovne in srednje šole. Tel.: (061) 721-627, Maja. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: (061) 738-662. PRODAM hišo na lepem kraju v Moravčah. Tel.: (061) 722-601. POUČUJEM klavir vse starosti. Tel.: (061) 81 3-458. DROBIMO, pobiramo, grabimo kamenje na njivah in poteh, kontejnerski odvozi, izposoja mehanizacije. Tel.: (061) 722-056. PROFESOR nudi instrukcije in pripravo na popravne in zaključne izpite iz matematike, fizike, angleščine, nemščine. Tel.: (061) 728-522, zvečer. SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15.do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. SOS SERVIS Vzdrževanje stanovanj - objektov: • hišniško delo • popravilookvarvstanovanjih in lokalih • dežurni servis za nujna popravila Mob.: (0609) 642-983 SLIKOPLESKARSTVO JOŽE GORIŠEK, Testenova ul. 46, Loka pri Mengšu Opravljam vsa slikarska in pleskarska dela, TEL.: 739-632 VEGROS d.o.o. Pod gozdom 27, Trzin IZVAJAMO SOBOSLIKARSKA DELA BARVANJE FASAD DEKORATIVNE OMETE I tel.: (061) 713-812 fcrketorttvo - obupuje taJ tH tten - bruiev\\c fn UktfAvrje paritete vseh vr*t OreiMlkov* 49 Prtlos. uw DOMŽALE tel.:06l/721-jrr9 MiIam MaJel s.p. ELEKTROMEHANIKA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, tel. 814-200 JANI LIPOVŠEK Gorenje • Candv Končar I il • »»i pl D.D., Slamnikarska c. Domžale odda v najem: - skladiščne prostore v pritličju in nadstropju, - opremljeno mizarsko delavnico. Možnost koriščenja 1. avgust 1996. Informacije dobite na sedežu firme, tel. 711 -004, g. Gabrovšek. DOS. vvindovvs, vvord, excel RAČUNALNIŠKI TEČAJI Kamnik 061/815451, med 15. in 17. uro Dajemo v najem poslovne prostore v Grobljah 137 m2. Prostori so primerni za podjetnike, obrtnike (skladišče itd). Ponudbe pošljite na KS Jarše-Rodica, Sr. Jarše, Jarška c. 37, Domžale. Informacije po tel. 721-369. * obrezovanje živih meja * urejanje vrtov * košnja trave LAKOTNIK-:tel.: 713-406 Izobraževalno Svetovalni Center in grafične dejavnosti d.0.0. Kolodvorska 6 61230 Domžale RAZPISUJE program za šolsko leto 96/97 • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: VVINDOVVS 95, VVORD FOR VVINDOVVS, EKCEL,... • EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) "• seminar: računovodstvo malih podjetij • seminar za vodenje poslovnih knjig s. p. • varstvo pri delu in požarno varstvo • seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) • tečaj strojepisja • tečaj za skladiščno poslovanje • tečaj za voznike viličarjev • tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in • traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno-svelov.ilnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Wavlič Krnsko 36, 5211 Kojsko mtel.: 0609 626 061 sanacijski sistem Izvajamo montaže samotnih dimnikov in sanacije po sistemu DREHFIX. SERVIS HOČNIK vna/vvvvvw Servisiranje motornih žag, vrtnih kosilnic, motokultivatorjev in koles z motorjem. Piata 3«, Dol/Lj. tal.: 0*1/374-224 Delavni čas: po.,to.,č«.,p«.: od?."-14.-inod 14.--18", sr.: od 14.--1S.", so.: od 9.~-14." Anonimni alkoholiki! Vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas! 061/451 022, 061/1320139, 061/714 238, 061/301 883 Pišete lahko na naslov: AA-1116, p.p. 12. DROGERIJA KANA LJUBLJANSKA 90 (SPB) DOMŽALE • ODPRTO OD 9.-19. URE • SOBOTA OD 9.-13. URE, TEL: 715-153 AKCIJA MESECA JUNIJA: 20% ZNIŽANJE CEN KOZMETIKE DR. SCHELLER NEGOVALNI PREPARATI ZA OBRAZ kutinova vlažna krema NE MASTNA Lahka, sveža dnevna krema daje koži naravno vlažnost iz kutinih jeder in aloe verinega ekstrakta. Je poživljajoča in osvežuje. Za zmerno vlažno kožo se uporabita kot dnevna in nočna krema, za meiano in normalno kožo pa kot dnevna krema. Uporabna brez konzervansov. korenčkova krema ZMERNO MASTNA Sveža, naravna vlažilna krema, ki naredi kožo lepšo in čistejšo. Naravni korenčkov ekstrakt z vitaminom A pospeiuje presnovo in Ščiti pred vplivi okolja in drugim draženj. Za mastno kožo se uporablja kot dnevna in nočna krema, za meiano kožo kot dnevna krema. krema iz pomarančnih cvetov PO [.MASTNA Osvežujoča, zelo dišeča vlažilna krema z dragocenim oljem iz pomarančnih cvetov, ki deluje pomirjajoče. Koža postane vidno napeta, ostane gladka in prožna. Za normalno kožo se uporablja kot dnevnJ krema, za meiano kožo pa kor nočna krema. Uporabna brez konzervansov. krema iz mandljevega olja MASTNA Bogata negovalna krema za suho kožo, ki potrebuje posebno veliko nege. Blažilno mandljevo olje sproSča kožo ter jo naredi spet nežno in prožno. Naravni delež vitamina F. pomaga pri obnavljanju kože in preprečuje nastajanje gubic. Za normalno kožo se uporaMja kot nočna krema, za suho pa kot dnevna krema. krema iz turekovega olja MOČNO MASTNA Zelo mastna, vendar nežna krema s predvsem negovalnim in regenirajo-Miii delovanjem. Dragoceno ture-kovo olje in olje iz lanenega semena naredita utrujeno kožo spet mehko in svežo. Gubice postanejo manj vidne, koža i/gleda nilajia in Čvrsta. Za suho kožo se uporablja kot nočna krema, za zelo suTto kožo pa kot dnevna in nočna krema. smetlikin negovalni žele BLAŽI GUBICE Žele z velikim deležem aloe vere daje koži vlažnost, gladi gubice in ohranja kožo svežo in nežno. Dragoceni smetlikini izvlečki delujejo na kožo protivnetno in blažilno. Uporaben brc/ konzervansov. m miiM'K HI.1I.HI 1 \K iTltfcKI* t- s m nt ti i« i Po trajno nizkih cenah vam nudimo tudi depilacijski program strep in vrhunsko parfumerijo. Za vse stalne stranke nudimo še dodatnih 10% popusta. Domžale /lamnik 29 M. Irena Kes šiviljstvo izdelava in popravilo moške, ženske in otroške konfekcije > modni dodatki # oblačenje gumbov Jarčeva 11 1230 DOMŽALE, tel.(061)713-955 / ACO MAJHENIČ s.p. Ljubljansko 91, 1230 Domžale studio tel.: 061/721-057 - SlUfJiO pORIRETINt lOlOC^RAfijE ' FoiO IRtpviNA NOVO ! NOVO ! NOVO ! BARVNE FOTOGRAFIJE v eni URI SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 7/5-699 TraovLn« m tBhni£nim, laamlm in gradbanim materialom Grobi)« 3A. Rodica, 61230 Domitla t«l./f»x: (OSI) 711-6BB Vam nudi: O ogrevalno tehniko O stavbeno pohištvo O vodovodni material O gradbeni material Odprt salon keramike in opreme na 200 m2 Ugodnosti: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT - prodaja na 3 čeke brezobrestno - pri nakupu nad 50.000 SIT brezplačna dostava do 30 km - ugodna ponudba vrat LESNA Slovenj Gradec Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure -rOK L E P A Rsr | Domžale PARTIZANSKA 1 O/a 714-122 STOL REZILA, d.o.o. Kamnik 1240 Kamnik, Ljubljanska 45 © (061) 812-211, int. 304, 291, 282 Nudimo vam kvalitetne storitve BRUŠENJA IN IZDELAVE REZIL vseh vrst in oblik po vaših željah • Brušenje rezkarjev vseh vrst (VVIDIA in HSS) • Obnova izrabljenih (zamenjava rezalnih ploščic) • Izdelava rezkarjev po vašem načrtu ali vzorcu obdelovanca 9 Brušenje in izdelava rezkarjev za CNC stroje (cilindrično vpetje) • Izdelava profilnih rezkarjev po naročilu za ročne stroje (z držajem in ležajem za vodenje) • Brušenje VVIDIA krožnih žag vseh vrst, velikosti in oblik zob (ravni, križni, trapezni in radijusni) • Zamenjava poškodovanih zob z novimi • Brušenje in razperitev navadnih krožnih žag do premera 100 mm • Brušenje ali ozobljenje na novo^krožnih žag za razrez kovin • Brušenje, spajanje in razperitev tračnih žag do širine 40 mm za razrez lesa in kovin • Brušenje svedrov vseh vrst ter izdelava novih svedrov za okovje • Brušenje skobeljnih nožev in izdelava profilnih nožev vseh vrst iz blanket, z zobčastim vpetjem do globine profila 30 mm • Spiralno brušenje rezkarjev za obdelavo lesa in kovin • Ploskovno brušenje do dolžine 900 mm in širine 350 mm, ter vsa ostala ročna brušenja. Dovoz za vozila strank je skozi tovorni vhod do vrat brusilnice. Možnost plačila je po naročilnici ali z gotovino na mestu brušenja, ob prevzemu rezil. Delovni čas vsak dan razen sobote in nedelje od 6. do 14. ure. Z željo po sodelovanju vas pričakujemo. JO ■ T ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d , Ljubljana Podružnica Kamnik Si želite zagotoviti varno prihodnost in finančno neodvisnost? ZRENTNIM VARČEVANJEM pri NLBd.d., Podružnica Kamnik si zagotovite: • dodatno pokojnino, • pomoč otrokom ali vnukom med študijem, • uresničitev velikih in za sedaj še neuresničnih želja. Tudi z majhnimi mesečnimi vplačili si zagotovite varno prihodnost. Oglasite se v naših poslovalnicah v Kamniku na Glavnem trgu 10 in na Bakovniku, Ljubljanska 14. Poslovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.-11., 14.-17., sreda: 8.-11., 15.-18. ure. Za osnovne informacije pokličite na številko: (061) 817138 in 817484. Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka -pravi naslov za denarne zadeve POHIŠTVO Liiz KARANTANIA AKCIJSKO ZNIŽANJE Do 35% popusta za gotovinsko plačilo Del ponudbe: OTROŠKA SOBA »HANADY« 59.800 komplet v bor ali beli barvi TROSEDANG 3 D POSTELJA V 3 sek. 59.700 ORTOPEDSKA VZMETNICA 190 x 90 12.750 190 x 180 25.500 * KUHINJE (42 modelov) izredne ponudbe * DNEVNE SOBE iz masivnega lesa, breza, jelša, hrast * sedežne garniture v usnju in blagu: narejeno po vaših merah * ter spalnice in otroške sobe V SALONU POHIŠTVA Liiz KARANTANIA v DOMŽALAH, U I.Antona Skoka 2, tel.:711-804 in v LJUBLJANI, Topniška 5, tel.:302-689 1999999999999 30 /lamnik Domžale FMO CENTER TRZIN \irbtentc/ v. fizioterapevtske storitve terapevtski bazen fango - blatne obloge ročne masaže podvodna masaža biserna kopel kombisavna šola za hrbtenico terapevtska gimnastika I.O.C.Trzin.HRASTOVEC 10, tel. fax: 061/721 386 OBNA VLJANJE IN PREDELA V A SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC EMIL JARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 k aimm mm Feliks LUKATI Imcnjc 21, Moravče Odprto: od 12 - 22 ure ponedeljek, torek: zaprto NUDIMO VSE RIBJE SPECIALITETE IN DOBRO DOMAČO HRANO. SPREJEMAMO TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE OD 20 DO 40 OSEB. VABIMO VAS V LEP AMBIENT S PRIJAZNO POSTREŽBO. Naročila po mob.: 0609 611 -641 OBČINA DOMŽALE PODJETNIŠKI CENTER Ljubljanska 102, 1230 DOMŽALE, tel.: 714-747, 714-769 RAZPISUJE vključevanje v podjetniški inkubator pri Podjetniškem centru Občine Domžale Če želite postati podjetnik ali obrtnik, se lahko vključite v program »inkubator«. V tem programu imate možnost koristiti: POSLOVNI PROSTOR (pisarna) vel, 11,08m2 na Ljubljanski 102, Domžale, TRGOVSKI LOKAL v izmeri 22,27m2 na Ljubljanski 102 in finančno, administrativno in strokovno pomoč pri uresničevanju podjetniških ciljev. Informacije lahko dobite po tel. 714-747, ali 714-769. nasproti Blagovnice Vele EDINI PRAVI SERVIS Veliko prostega in zanimivega dela Naročanje napotnic tudi po tel.: 711-790 Boni za pizzerijo Murka in Ostermans NUJNO! Iščemo več študentov in dijakov za delo v maju in juniju. OBISCI NAS ALI POKLICI Pri vpisu potrebuješ samo: c> dijaško ali Študentsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o šolanju) tel. 711-790 KO ŽEPNINA NI 0OUOU-. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 061/738-980 JUS-S1SCURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA JUS-SECURITY d.o.o. Ljubljanska 102 1230 Domžale Telefon: 715-776, mobitel 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS, WORD FOR WINDOWS, EXCEL (20 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... t Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta! POLETNA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA ZA OTROKE zasebna zobozdra vstvena _ordinacija dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČFT. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. U MARIBOR' PtTSOi Starše šolskih novincev obveščamo, da se bliža vpis otrok v pripravo na šolo 1996/97 in hkrati s tem VPIS V1. RAZRED 1997/98 V 1. razred osnovne šole redno vpisujejo otroke, rojene od 1. 3. 1990 do 28. 2. 1991. Na željo staršev se lahko pogojno vpišejo tudi otroci, rojeni od 1. 3. 1991 do 31. 8. 1991. Vpis bo potekal v naslednjih dneh: OŠ DOMŽALE petek, 7. 6. in sobota, 8. 6. 96 8.00-12.00 OŠ VENCLJA PERKA petek, 31.5. in sobota, 1. 6. 96 8.00-12.00 OŠ RODICA petek, 31. 5. in sobota, 1. 6. 968.00-12.00 OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH petek, 31.5. in sobota, 1.6. 968.00-12.00 OŠ MORAVČE petek, 31.5. in sobota, 1.6. 968.00-12.00 OŠ MENGEŠ petek, 31. 5. in sobota, 1.6. 968.00-12.00 OŠ DOB petek, 31. 5. in sobota, 1. 6. 968.00-12.00 OŠ BRDO petek, 31.5. in sobota, 1.6. 968.00-12.00 OŠ TRZIN petek, 31. 5. in sobota, 1. 6. 96 8.00-12.00 Otroke vpisujete na OŠ v svojem šolskem okolišu. K vpisu pripeljite otroka ter prinesite izpisek iz matične knjige rojstev in potrdilo o cepljenju. NOVO V DOMŽALAH! SERVIS IN TRGOVINA RTV TEHNIKE HRIBAR DUŠAN Ljubljanska 110, DOMŽALE (pri gostilni Keber), tel.: 722-752 NUDIMO PRODAJO IN POPRAVILA: - TV APARATOV DEL. ČAS: - VIDEOREKORDERJEV - HI-FI NAPRAV 8-12 - RADIOKASETOFONOV 14-18, - AVTO RADIJEV sobota 8-13 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA KUPLJENEGA APARATA NA DOM. SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, * v starega očeta, brata, strica in tasta Janeza Uršiča z Rov se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi številnim gasilcem, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi Vse moraš prenesti molče... in nič več ne moreš mi reči besed, ki ne nehajo peči, ki trpke do smrti bole. (Mila Kačič) Četrtega junija mineva leto žalosti, odkar smo ostali brez ljubljenega Darka Mihelčiča Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za postanek ob njegovem grobu in prižgano lučko. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi ljubljene sestre in tete Frančiške Čad se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Univerzale Domžale, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, darovali za maše, ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Osebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevskem zboru iz Šentjakoba za zaplete žalo-stinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Domžale /lamnik 31 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostala. V SPOMIN m * W Štiriindvajsetega maja je minilo dvajset let, ko si nas nepričakovano zapustila Anica Lavrič iz Sr. Jarš Spominjamo se je in jo nosimo v srcu. Mož Marjan, hčerka Marjeta in sin Marko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana Merele, ki nas je zapustil po hudi in težki bolezni, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter posebej gasilcem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za vso pomoč, za darove za sv. maše, za sveče, za darovano cvetje in nenazadnje za molitve. Posebna zahvala velja zdravstveni službi za nesebično pomoč, g. kaplanu z Doba za skrbno opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi ter g. Antonu Brezovarju in g. Ivanu Kepicu za izbrane poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žena Milka in vsi njegovi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa, si odšel v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bolečina. V SPOMIN junija mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Franc Volčini iz Štude Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Vsem, ki se ga spominjate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče - iskrena hvala. .v. . .<. . vVsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila Marija Pfeifer roj. Lož iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Štirinajstega maja je minilo dve leti, odkar si nas za vedno zapustil Franci Cencelj Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Še spomin je svež, boleč, čeprav že leti dve Te ni in vedno čakamo, misleč, da vrneš z dolge se poti. ! j*. M» ■ V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, svak in stric Jože Vršnik iz Zgornjih Jarš Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče - iskrena hvala. Vsi njegovi! Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše! Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. KaČič) ZAHVALA V maju je v svojem oseminosemdesetem letu tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, ded, brat in stric Lovrenc Pestotnik Košetov ata, krojač iz Lukovice Sorodniki, sosedje, prijatelji, znanci in vsi ostali, hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za maše ter spremstvo na zadnji poti našega ata. Hvala g. župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred in njegove besede. Zahvala g. Luku Cerarju za poslovilni govor, moškemu pevskemu zboru KUD J. Kersnik iz Lukovice in cerkvenemu zboru župnije Brdo za pesmi, katere je naš ata vedno tako rad poslušal. Posebna hvaležnost v naših srcih pa je namenjena zdravniku dr. Marku Pippu za vso njegovo dolgoletno skrb in zdravljenje našega ata in pomoč ob vsaki uri. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom, ki so nam stali ob strani, še zlasti Cerarjevi Ančki in Francetu. Vsi njegovi Topli dnevi so prišli, a klop pred hišo zdaj sameva. V deveti nosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mami, babica, prababica in teta Šmejc Terezija z Vira pri Domžalah Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sv. maše, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu iz Doba za pogrebni obred in tolažilne besede. Hvala praporščakom upokojencev Domžale, Krajevne skupnosti in Rdečega križa Vir. Hvala podjetju Induplati za darovan venec, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Poga-čarjevi za njeno požrtvovalnost. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Joži in vsi njeni Vse je tako tiho in prazno, ni več tvojega glasu in nasmeha, ostaja nam samo še cvetje, ki zate cveti in lučka, ki zate gori, ko tebe, dragi mož in oče, od nikoder ni! V SPOMIN Devetindvajsetega maja mineva drugo žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi mož in oče Marjan Učakar Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre in tete Angele Ocvirk iz Loga, roj. Podbevšek 'W i ' • , ' Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem z990-NOVA CENA 27.900 2. hladilnik dvovratni HKS 310 ST. CENAj8&i660~ NOVA CENA 69.900 3. hladilnik dvovratni HZS 311 ST. CENA20SWr NOVA CENA 51.900 4. hladilnik vgradni HBI 0921 ST. CENA.34^60" NOVA CENA 25.900 5. hladilnik dvovratni HDS 201 ST. CENA 54^60" NOVA CENA 46.900 6. zamrzovalna omara ZOS 310 ST CENA_90©ee-NOVA CENA 65.900 7. zamrzovalna skrinja ZS 310 ST. CENA-6?tf0rjr NOVA CENA 49.900 8. zamrzovalna skrinja ZS 1401 ST. CENA42i€60~ NOVA CENA 30.900 OB NAKUPU ZA GOTOVINO NUDIMO 5-7% POPUST prrojdlajjai tMc«iitiw^eK^)1l-«-4^brleKoftr^fi kovinOtehna NAPREDEK NAPREDEK VABIMO VAS V OBNOVLJENO Samopostrežno trgovino v blagovnici VELE - Bogata izbira delikates, mesnin in mesa - Močno razširjena ponudba v zmrznjenem programu (sladoledi, testo, zelenjava, ribe, itd.) - Mleko in mlečni izdelki vseh vrst - Veliko vrst vin in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač - Varovalna in dietna živila - Skupno več kot 5.000 vrst različnega blaga - Obiščite in prepričajte se, za vsakega nekaj, tudi za sladokusce NAPREDEK V KURIVU - naši trgovini z gradbenim materialom NAPREDEK NAPREDEK - Pestra ponudba vseh vrst gradbenega materiala (cement, apno, armaturne mreže itd.) - Hidro in termo izolacije - Marmorne police in strešne kritine - Betonska galanterija, schiedel dimniki in drugo - Posebne ugodne cene hrastovega lamelnega parketa, kombi plošč in stavbnega pohištva 1NLES in LIKO 4% m • W V mm Obiščite NAPREDK0VE trgovine; prihranili boste pri denarju ▲ in času napredek Možnost nakupa tudi na 3 čeke brez obresti in na kredit od 24 mesecev. Vsi, ki gradite Napredkova poslovalnica KURIVO v Domžalah je pravi naslov. /lomnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 714-599, 721-022 Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN Člani uredništva FRANC CERAR, MARI|A KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, Dr. BOGDAN DOLENC Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo rzhaja v nakladi M.000 i/vndov in ga prejmejo vsa gospodinjstva brezplačno. Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.