List Tečaj XXXVIII. spodarske y •A Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane J J V i • _ _ 1 A__1.1 ^A 1___ _ ___1 Kl^ Ci __1J >IA 1/vi^ 1 OA Ima •v l' v j*. il' ; '' ' J» '* <0» " po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr jO? : > * rv • - •t w Ljubljani v sredo 21. januarija 1880. ^Obseg: Gozdno varstvo, kje si ? Za domaće potrebe kaj vanski mitologiji. (Konec.) Novi slovanski časniki. Koliko zemljiškega davka plačujejo dosihmai dežele avstrijske. Kaj pomeni beseda „konservativec" ? Gospodarske novice. 0 ruskih ženskih gimnazijah. Gospodarske skušnje. Doneski k slo- Pisma iz Ogerske. Književstvo slovansko. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Gozdno varstvo, kje si? Glas iz moevirja. Močni valovi motne vode dirjajo v divjem teku jejo zdaj prostor, kjer so popřej na gosto nasejane šibke hôje rastle* Velika plodna ravnina, katera morala bi biti ponos glavnemu mestu, je z vodo čez in čez zalita, — zato se osupnjen ozira kmetovalec proti kraju, od katerega bi pomoči pričakovati bilo. Abotna je misel tistih mož, kitrdijo y da je napačno proti ravnim , UCOUUI o IVU! cmnauil |JUUAU|JÍIUU ui c v jCj v uv^e» Xi.nr v , v*c» oo uiu^viion« ia » iiiuc featero se z valečim kamenjem gromadi, kolikor bliže pogosto zaliva. Močvirska tla se krčijo, naj se nesoči s koreninami podkop drevj gospodarstvo tega krivo, da se močvirska ravnina tako eliščem dohai gaj o ali ne f da se poži- obdelujejo, kajti šota je iz rastlin an ž Posestnik po dovršenem dnevnem poslu mirno po- sestavljena zemeljska plast. Ako se svet obdelovati hoče, iera zemeljska plast, v kateri rastline živeža iščejo, po kolikor Jbolj sum kar ga divj prebudl. Voda j > vpitj v vas pridrl ^podkopati ter ljudi z imovino odnesti vascanov in rujovenje in žuga pohišj moči z zračnim kiselcem v « pa tudi davek pred državnim zborom" rekli, da vse dežele naše polovice cesarstva plačujejo nad 37 milijonov goldinarjev davka na leto. kruha ne ; huda suša je vse poljske pridelke posmodila, in redko kedaj se bo kmetovalec teh krajev z dobro dežela Naj danes našim s kupaj plačuje bralcem povemo, koliko ga vsaka f letino hvaliti zamogel k aj ti pregnal je posredovalca } vlage, branitelja zoper škodljive vetrove in nenavadne izpremembe v toploti. Rad bi zdaj z matiko popravil pa ni mogoče, tudi ona se zastonj vdira v zemljo, divja burja je plodno prst odnesla, a skala ni prostor za tako orodje. Postavo imamo , katera naj bi neusmiljeno pokon-čevanje gozdov branila^ a kakošni da so nasledki njeni, tega zapaziti ni. sebej od enega orala in imajo zemljišča vsake dežele. koliko vsaka dežela po-koliko oralov zemlje Dežela: Skupni znesek Koliko Koliko oralov njenega davka plaeuje znašajo njena v goldinarjih davka od zernljišca Seka se vpričo glavnega mesta, seka se v raznih krajih dežele, gozd mora vničen biti suha krajina bode kmalu vsa Kranjska. Česka Moravska Doljna Avstrijska Gornja Avstrijska Slezka y Mnogo se pise ) pa tudi v resnici delà o pogozdo- vanji Krasa, lepo, hvalevredno početje! Tam svi gaj o gozdni nadzorniki sem pa tje, mnogo novcev gotovo to stane, toda bati se je, da bi žrtve ne bile v nobeni pri-meri z vspehom. Kdo ne bode grajal gasilcev, ki uže pogoreli del vasi z naporom vse moci gasijo, ne pa da bi hiteli s tem ogenj udušiti, da bi poslopja, katera ravno pleme oblizuje, varovali. Mera ob stebrih ljubljanskih mostov in ob kolu pod Malim grabnom kaže stanje naše glavne reke Ljub- » Štajarska Kranjska Primorsko Koroška Solnograško Galici j a Tirolska in Pređarlska Bukovina Dalmacija 13.984.465 5,355.850 3,837.364 2,204.035 975.495 2,041.626 943.530 715.655 703.640 377.755 4,495.539 1,089.111 360.000 362.490 enega orala 1.60 A 1.16 1.16 1.13 .57 .57 .55 .44 .38 .35 .26 .20 .17 9,028.500 3,862.900 3,444.900 2,084.700 894.500 3,901.900 735.700 ) 1,388.200 1,802.600 1,245.200 13.640.600 5,096.200 1,816.100 2.223.000 Iz te sestave je razvidno, da je dežela kranj ska preobložena memo mnozih druzih in zakaj da se Po-. jaci ustavljajo uravnavi zemljiškega davka. Bere se na n)eJ y da prevelika voda v naglici 9 ljanice. nastopi, da pa tudi hitro vpade na tako nizko stopinjo, da jedva mestno nesnago odnaša. Številke na teh de-skah kažejo velik razloček med majhno in veliko vodo, te spricujejo, da naši gozdi umnega gospodarstva ne poznajo, da voda, kakor z neba pade, takoj v dolino pridere, ki trga, pere in jemlje, kar zadene. Našo dolino šibaj o povodnji in suša, kajti neprevidni kmeto- v katero deneš Gospodarske Kako kleti ocediti plesnobe. mh mëflbflufrrf f't^v^k1 v" pjj^j^ 1 # » cibjb -ji i1 jn ^bh1 ij l ^zj Da zatuhle kleti, v katerih se na stenah in na tleh nahaja plesnoba, dobro očistiš, vzemi globoko po sodo funte s o 1 i ; to posodo postav i na válec jej je z gozdom vničil zavetje proti divjemu ele- sredo kleti, zapři vsa okna in vrata, dobro zamaši vse mentu. Ozemlje, katero se v močvirsko dolino odceja, sode ter potem vlij na sol žveplene kisline (hu-šteje gotovo nad 10 štirjaških milj, vendar njega glavno dičevega olja), in sicer na 2 funta soli 1 funt te kisline. reko pregazi o poletnem času otrok, da le hoditi zna. Ko si vse to storil, beži iz kleti. Uve uri naj Reka Rhone na Francoskem je za časa vlade Na- klet zaprta in noben člověk naj va-njo ne stopi Ko si vse to storil beži kleti. Dve uri naj ostane k aj ti poleona III. s poplavom veliko škodo delala. Po ne- utegnil bi se zadušiti. Po preteku dveh ur odpri okna ugodnih poročilih vznemirjeni cesar ukaže stvar preisko- in vrata, ter jih drži odprta tako dolgo , da je izginil vati, da bi se vzroku na sled prišlo. V to svrho pokli- zadušljivi sopar. Ko je klet tako dobro prezračena bila, tem se tudi odpravi cani veščaki po preiskavi poročajo da nezgode delajo omeđi plesnino od sten in tal. goli gozdi pri izvirih te reke. Napoleon prepové z tišti plesnjivi smrad, ki spomladi silno neugodno upliva ostrimi ukazi brezumno sekanje drevja po onih krajih na mléko v kleti shranjeno , in ki tudi lahko povod in zaukaže vsa sredstva v to napeti, da se izsekani gozdi zopet nasadé. dá gozdnim varstvom začele so se nezgode manjšati in nadejati se je, da bodo v kratkem odnehale. Tako tudi naj bi se pri nas ravnalo, nehali naj bi plesnobi vina. Najbolji gnoj za sadna drevesa in povrtnino Vzemi kad piše v Fundgrube u pa jo napol brezvspešni obhodi in poročila, delà ti naj bi se pri čelo x~ :----*— 1 1 • - do tretjine z ovčjim ali kozjim gnojem m z ro- ; in ce je postava neukretna, naj se prestroj Ako ženo g na to vlij do V rha d To časa ne primanjkuje za naredbe, ki so narodnemu rzz-vitju in njega obstanku škodljive, zakaj bi se o tej zadevi, ki je velikanske važnosti, delati ne pričelo? Zaman je misliti, da bi se preobilim vodam z urav-navanjem vodotočev v okom prišlo, dokler z gozdom tako neumno delamo. Proč s sekiro, pa matiko v roke; večkrat mešaj, čez 14 dni pa s to vodo prilivaj dreve som ali povrtnini, in pospešil bodeš rast. Med drugimi t * premoći, vzemi loja in sala (špeha) in kuhaj ju tako tedaj nefcaterim našim braicem dolgo, da se dobro stopita. Potern daj to mast ohladiti, tivna" atranka je naaprotna „lib . • 111 • i • v tt- i 1 v v v i« _ •// j • v • __i _• Za domaće potrebe kaj. Ce hoČes cevlje ali usnje mazati, da ga voda ne vzemi loja in sala (Špeha) in kuhaj ju tako tedaj nekaterim tacih besedi tudi beseda „k tizem) } v no" (koQ9ervativec, konservativen, ko ki se dandanes 20krat na dan sliši. braicem pojasnimo. ,,Kon Naj jo pa jo spravi, dokler je ne potřebuješ. Kedar hoceš Čevlje ali usnje mazati, vzemi te mastí toliko , kolikor treba pa jo polagoma razstopi na žerjavici. Kedar mast vrè verni" ? t daj , tudi naši poslane tej državni stranki 99 ali „ust » konservativni", ker spa Za to besedo do zdaj še Němci nimajo v svojem vlij v njo za žlico terpentinovega olja, in potem jeziku prave. Latinski pomeni „conaervare s pemzlom namaži Čevlje ali kožo. Ko si vse tako na- 1 • • # f 1 j 1 • v • 1 v 1 1 t • 1 v Ci h t hranit ti. Načelo stranke, ki se tako mazal, postavi jih k topli peči, da se čevelj ali koža imenuje, je toraj branit hraniti drža navzame te masti. Kdor po snegu ali blatu mnogo gazi, ti prekucij j v a ro- bo hvalil to mazilo, ki ohrani usnje » liberalcem ali notranjih in vnanjih t kar je bilo , če tuai prednjakom", ki si prizadevaj nasprotno vse » bro 9 9 Gospodarske novice. Gradcu bo septembra meseca razstava glavnih oddelkov : za poljedelstvo in gozdarstvo prenoviti, prekucniti in na postaviti. Zavoljo tega načela pa ..liberalci in „naprednjaki", ki se sami tudi „ustavoverce" imenujejo. konservativce zeló sovražijo, obrekujejo in pred Ijud- „farške h la pceť 9 za . 9 stvom črnijo. Psujejo jih „črnuhe , rimlj"""" dnjake j— ; „tmince , da bi jih pri ljudstvu sprav rudarstvo in plavžarstvo, za obrtnijo, za umetnost ín za ; >5 faršk pobožnjake To a td znanstvo in poduk razstavo se bodo sprej eli iz vrstni ve je vse nesram izdelki š t a j a r s k i pa tudi druzih dežel Kar kdo želí kratkem dokažemo obrekovanj zaupanj 9 '9 se 9 naj tu ob raz8taviti, mora oglasiti do 30 posi t pod adreso: glavne m prila t db- Oglasi dežel po nekaterih zgodovinskib. črticah se 99 Konservativna" ali tudi ,.avstnjska< ( stranka zmiraj ekrbna za Avstrijo m njene narode ona v Gr ad j e j Seme rus keg a lanû i obvarovala je se večih nesreč, nego jo jih je zadeío zadnjo vrsto let ko liberalizem" od leta 1848 cecsi dobil trikrat vso oblast v roke po atajarski kmetovalci dobijo v pisarnici družbe kmetijske Gradcu kilo po 29 kraje. ralizem ni nikdar nič storil Dobrega ta libe 9 treba nam nadrobno naštevati pač pa mnogo slabeg seh so Avstrij zadele Sadjereja v severní* Ameriki. Še pred 20 leti je bila sadjereja v Ameriki na'tako saizki stopnji, da sadjerejska družba, ki se je osnovala, sli ni upala s statističnim poročilom na dan. Okoli leta velj 11870. je pa začela sadjereja amerikanska zeló napredovati, tako, da leta 1876. so ondi šteli nad 112 milijonov jsablan, 28 milijonov in 226.000 hrušk, 112 milijonov in nimo, da so to po 99 liberalizmu 9 adlog dosti i. Ni nesreč. ki 9 )e ? če ome ieparijo slednjič sprevideli in naveličali se je narodi, da so se ljudstvu odprle v • OC1 in delo kako 5 „liberalizem", so ga spregledalo Vse spodarstv prišlo 99 ustavoveretvo" za nos vodili, in zdaj je aaprednjaštvo" ob vso 9 99 9 kar je zleglo, 99 liberalstvo" v tem času svojega go nekoliko novih postav. Al premi slit* ]»> da ni vse, kar je novo, tudi dobro, vzlasti je v 2270.000 breskev in 141 milijonov in 260.000 trt. Za to teh po liberalizmu skovanih postavah sila malo takega, saadje in trte so skupili : za jabelka 40 milijonov do- kar bi bilo vredno , da se ohran laarjev, *) ji. * _____ _______9 pac pa veliko škod- za hruške 14 milijonov m 131.000 dolarjev, ljivega in poprave potrebnega ; prvo je delo vlade in j^ ' ) ) *** — -- —"j• — ~ - -— ——«j 7 J ^o r r zsa grozdje 2 milijona in 118.000 dolarjev; za rudeče konservativcev en do- j^agode so skupili 500.000 dolarjev itd. — Tudi ksaz, koliko dobička donaša napredek sadjereje. Velikansk steber iz sira sgo napravili v mlekarski in sirarski razstavi v Novem orku v severni Ameriki 8. decembra lanskega leta. plevel , drugo p» pu ,,ii uei au&u} u &<\ Tega popleti in namesti njega vvesti bolj pa po liberalizmu zasejani na- rodom ugodne naprave in postave, ter popraviti do tje nastalo škodo v državnem ljudskem gospodarstvu av- strij ska vlada uže v tretje išče pomoči pri „k t.^ ~___:___* • • i • _____i • i A tivm zato i to ker > 9 je pravi avstrijski stranki, katera je prav trijska, pravična tudi vsem naro- Taa steber je bil visok 40 čevljev; podlaga mu je bilo dom avstrijskim in njihovim svetinjam 1G0 velikih hlebov sira; na teh je ležalo 120 Chidderskih sin'rov, katerih vsak je vagal 60 funtov ; na teh zopet 750 atrij E&Iidamskih sirov, vsak njih 6 funtov težak; na teh 400 Namen tega pokliča je: ohraniti staro d z vsemi njenimi narodi, nikakor pa ne Av t lih navad 9 mbladih amerikanskih sirov po funtov težkih in na koristne. Konservati J * «tlilm^vl pc« ii v m u u v «f ki sedanjemu času niso več priležne niti vArhu velikansk hleb Eidamskega sira 120 funtov težak. Tâ'a steber, zložen iz 25.000 funtov to stranke namen in načelo je es§na sama sirarnica. bftil to velik „turn" sira, razpostavila je ni Narodom avstrijskim ohraniti njih jezik, njihovo vero, njihove sege No, vrli bohinjski sirarji 9 ali ti vsacemu narodu njegove iz sarnega sira narejen? pravice pod ščitom avstrijskim^ in braniti jih zatiranja jih narodib. Zatirati PolUično-poucne stvari. po drugih bodisi notranjih ali ta stranka ne pusti nikogar, ker dobro vé, da en oslab- ud telesa slabí vse teló. Bolj ko pa okrepi vsak ud zá-se, bolj okrepé vsi udje skup, bolj okrepi po njih Kaj pomeni beseda „konservativec". celota kar telo Avstrij mu gre, je zadovolj Ce ima k narod vse močan; če imajo vsi av 9 Kdor sa s polit Teieh besedi keieg pečá strijski narodi to, so močni in močna je po njih tudi 9 mora novih besedi učiti: Avstrija. In ravno to so namere , načela k i • % « ____m veliko vzetih iz latinskega, pa tudi iz gr I ta&alij&ni tu dudi Slovani i Fra so si Nemci take besede prisvojili > in tudi in drugi, moramo si jih prisvojiti t da nem ob tla stranke, toraj mora vsak pošten Avstrijec želeti ostala na krmilu ter vrgla liberalizem popol ? * En dolar je po naše 2 gold. 7 kr. katerega pa meni ložniki" 9 to je 9 tišti troji hlap u geslo je žnj nemški liberalizem ? ? 9 ,jaz gospod, vi vsi drugi 9 99 nemški jezik kralj, vsi drugi pod 99 katoliška stara 9 pasja vera prava « vera konservatizmu. To so cvetke današnjega liberalizma , nasproti zemske boginje. Nekateri litovaki jezikoslovci přestav Mislimo, da po tem vsak bralec lahko razumi pomeni beseda: „konservativec". kaj ljajo besedo „did velicasten. * v velik 9 a prvotno izrazuje 99 drug sviteP v t 9 # 99 in magniâcus u f did v po menu magnus u Národno blagó. ravno tako obveijalo, kakor litov lelus, ki izvirno tudi „svitel" pomenja. To potrjujejo prasorodne besede druzib arjanakih jezikov. Sonne (Kuhn Zeitschr." 1861 str. 178) stavlja sansk. did hi, svetiti > 9 irskému tit Doneski k siovanski mitologiji Tit kymriški tyd solnce. latinsk 9 ime solnca pri Ovidi Dido Lad 9 torej označuje „Svitl Klic 99 Dido Lad on !''**) se do vate 1 j u v starib časib Ladaviee. Spisuje Davorin Trstenjak. (Konec.) Zraven ženske boginje Lade nabajamo v narodni slišal v molitvah in pesmah od iztočnega do jadran skeg morja 9 m 1 • »» • shsi ae d celó med nemškimi pre bivalci Avstrije, ki so se med Slovane bili naselili kor , ka- , na primer, Franki in Bavari, ali ki so ponemčeni Slovani. Nemško-slovanski refrê Did lai d u m brž ko ne ostanek klica „Dido Ladon J* poeziji siovanski tudi možk božanstvo don narodne pesmi 99 Lado 9 a H anus (1. c. str. 364) navaja odlomek hrvatske Lepi Ive trga rože Tebi Lado, sveti bože Lado, slušaj nas Lado! 9 Ceh Stránský in Poljak Dlugosz sta Lada » t šijo 9 Ozir po sveto. ruskih ženskih gimnazijah. Iz Rusije. Evropski omikani narodi navadno gieda)o na Ru-kakor na kako poluazijatsko dežeio, v katero je primerjala latinskému Martu. Bog boja pa je v sio- luč omike komaj zasijala, a ogrela je se ni; ona jim je mrzla, negibčna, nenapredna, grda, surova, Tako jo opisujejo posebno Angleži in Nemci, vanskem mitu soin čni bog. Rus Kostomarov divj slavjanski mitol. str. 25) piše : „Slovo l a d oznacaet harmonio, krasotu". Na pomen soglasja opo- m sicer soglasie, minjajo staroslověnské besede: lad no, aequaliter, lad, lad no vati, consents tišti Angleži in Nemci, ki v Rusiji nikdar niso bil Njim češki, ruski, poljski „ordo, red << tire, ruski lad tudi v pomenu ,,concentus, skladnospev laditi, harmoniren t iibereinstimmen , srbskiladati 9 9 9 zeló podobno nalogo so si vzeli tudi nekateri avstrijski Slovani, in sicer tudi taki, ki niso nikdar imeli prilike dospěli do prepričaoja, in enake stvari ničesa seznaniti se z Rusijo, ali ki da Rusij za concertare, složno popevati; menda tudi iz tega debla ne dajajo gol 99 titulj 9 9t dr (( polabskoslovenski „ladik, Glied?" Zbirališča ruskih deklet na čast Ladu, pri katerib veselo pojejo in ra- Sploh se nahajajo tudi v časopisji avstrijskih Slo vanov nejasni pojmi o Rusij jajo, se velijo stada (stado, Schaar, Heerde), kar opo- slovenskim rojakom ustregel Morda bom svojim milim minja na nebeškega stadopasa *HÉMIrii , pastirja astralične Črede, opišem eno kategorij solnčnega boga.*) Poljski pisatelj Szyc je torej čas mi ne dovoljuje dobro zadel, ko piše: ,,Ladoň je bil veliki bog „lad u", délku se lahko sklep 9 da * m lim bolj na drobno sadnikov ruske omike 9 ker vseh pÍ80vati in ker po enem od o vsem reda, na nebu in zemlji, je vzdržal red v hiši no-vožencev, razdelil čas leta in oieaeca." Izbral sem si k šole gi m n azíj to 9 tište Enako je grški s o ln čni bog Helios, vrednik demnajstega v katerih se ženska mladina od devetega do se- svoje starosti dg°j 9 k dg°j m vsega na nebu in zemlji, vlada vse v vidljivem prostoru, omika ženskega spola ima posebno velik upliv na nravno delà leto in čase (Plato 9 1 rep priimke : efidofjiayiTtjg, [lOiQayértiç 7. str. 516 b.), zato ima in umstveno razvitje posamezne druži in p naroda v litovski mitologiji se možko božanstvo Lado na ravnost imenuje: solnce v pesmi, ki se začne: obče g i m n a z i j Da pa bo lože razumlj povedal 9 menim 9 kar bom o ženski da ne bo odveč, kratko 9 omeniti možko gimnazijo rusko ter primeriti z av- Lado. Lado saule 9 i strijsko Sumti per galve, Gledé srednjih in sol se Rusi držijo latinske to je: Lado, Lado solnce 9 zarmi na glavi. On ima priimek: didis, iilustris, magnificus; tudi v ruskih skazkah se imenuje s tem pridevkom, kar se lahko prepričamo iz sledečih vrstic: Jo, Jo semik Troica, Tuča s gromom sgovarivalas' nim na travke poboritsja Did Lado poboritsja! se na terminologije, obcne omikanim evropskim ska moška gimnazij kor avstrijska na 30 dom kl a s s o v u d a ima najmanj pa 26 učnih ur tJ\J j U<»JUICiU| «I vs uvuiu Ui y 7 UTO li 0 V ki se po dnevih tako delé, da se največ pa 4 ure na dan uči. Učenje se zače Ru ka- I I Jveé na teden 9 ur b 9 traj ter se končuj ob pol uri 9 poli ene ure je „ ddih m 9) popold trak" od t a j rn a nj uri zju- do lu- (Glej : Saharov Skaz. I. III. 261.) Tudi v 8an8kritu pomenja: did i, splendere cere: „kšapa usraçca didihi", po noči in dnevi svéti, (glej: Rv. ed. Rosen, pag. 18. 8.) Iz iitovskega: didis , poljski Naravoslovje se v ruskih gimnazijah ne učí 9 zato je pa eden iz modernih jezikov, a mák a fran « se razjasnuje tudi ime ruske boginje Didilja Dzidzilia, kar zopet niso druga nego modifikacija Grimm („Kleinere Schriften" II, 488) tudi srbsk. Dodola izvaja iz „didis", in pravi, da Dodola znači: hehre. alma. Po češčenji Lade in Lada so nastala imena; j ** Lada, Ladon, Ladimir, Ladka 9 Ladek. Ladislav 9 0 nebeškem pastirji astralične črede govori moja raz- dalje: La du ka, „nobilis vira , ki se imenuje v listinah oá ťrava: „Jeli obličaji na petujs^em in sv. mart. spomenik, spa- leta 892. ko grajsčak v okolici ptujski: Lazindorf uajo v Orfejev kult?" v Letopisu Matice slovenske. Pis. ves. Pis. cosk za sakega učenca obligaten predmet. Iz obojih in sklepa UUODi| sa »ooacgo uv>uuvja vuiigniivu ^ivuuiv»t * « vmv/jim «u uutv^u j uo av VglUUI laOVUUObl ICL1 iSUIUUlilL starih jezikov so ustmene naloge zdaj uže take kakoršne lastae ter da je azijatstvo pečat njihovemu da so Ogrom lastnosti teh sorodnih Azijatov jakih gimnazijah; pismene so pa veće so v a\ vode iz teden podajati učitelj pre Ker se v vseh knjigah tako bere in tako uči čaju. bi to IJ U U • «J ^ » M> m B 4JI V» M^đ M J M J A W V M W V J^ ' ^ ^ ^ w ^ ^ ^ — ^ • ^ ^ ▼ » ^ W AJI JLm AJL J A ^ A j ^ tf |Jb V/ P^/ V JL V U ščeuo, da sem o nauku gledé Ogrov nekoliko druzeg tudi meni dopu mnenja Ciceronovega govora ali kaj druzeg tacega morajo v 8. klassu umeti sami po latinski raz- deno obče muenj Po mojem spoznavanji ia prepricanji veljá nave le za t ložiti Tudi pitanjij lost Ogre, kateri Og to je za one je osnovano za aebno na pismenih prevodih iz ruskega na oba stara d so v sedanjo Ogersko prišli in morebiti še ijihove potomce prvih stoletij, nikakor pa ne za se- 9 jezika, in to je prav, kajti iz takih prevodov je r vidno, koliko vsak učenec zna; take preskušnj ajbolj pod kajti pravih Ogrov čistega turanskega p m strogim nadzorom dotične komisije v vsak pitomec sedí za svojo mizico najmanj veliki sobani, kj sedaj ni več; Ogri naše ďobe so od starih celó katera se je zarodila iz tu- rn drug od drugega 9 kažej korake , da maturant res zna to, kar nov zarod ; oni 80 a Uieo, &atoict bo je zaruuu ranskega, slavjanskega, romanskega, nemškega na svoj list papirj piaal in še drugih jene skoro vse dobre in slabe lastnosti teh narodov primetkov, a vsled •oda tega so jim tudi priro Uče in učitelji tega stališča moramo, mislim jaz Og razmotrivati U4V/J.C»UJW , UJ1DUUI ; a Li , W^IO 1 «l&UiU U1 V Oki, kih gimnazij imajo uniformo, ako njihovo vedenje prav razumeti in pravično soditi Učitelj ima hlače, vestijo in frak iz temnosinjega hoćemo m _ a » A. • . % # ® fc áf "V sukna s pozlačenimi gumbi z grbom gimnazij 9 frak z Ogri ali Madj ari *) so od leta 1867. »em v vratnikom iz tamnosmjega žameta; taka bleka obli gatna v siužbi, v paradi pa mesto fraka nosi učitelj tej prikazni Avstro-Ogerski vrhovni gospodje; marsikdo se čudi suknj iz ravno takeg materijala, a z —~ WJ pi .MBu«, kako da more narod, kateri še polnih šest vratnikom stoje- milijonov dus ne šteje, v stari monarhiji, kjer blizo 17 čim in obšitim z zlatimi portami; povrh suknj „špagoÍÉ (Degen) z zlatim trakom in vestije iz temnosivega sukna U suknj imaj e pa hlače milijonov Slovanov, 9 milijonov Nemcev, 3'/2 milijona Bumunov prebiva, brž takošno vrhovno moč in silo za- 3 pa iz temnosi- dobiti. Res čudna je ta prikazen, a ona je (ne sramujmo njega s posrebernjenimi gumbi in sè stojećim s srebr- se priznati!), nam Slovanom , a tudi Nemcem prvič na nim trakom obšitim vratnikom. Plašči učencev imajo veliko sramoto, in drugič tudi v dober nauk, kedar to prav vojaski kroj s posrebrnjenimi gumbi in so iz si- sramoto spoznamo. Ogri nam kažejo, ka koš no mora vega sukna fcvoi i-------J o _ ------- jT ----- " o - " i » « « « « u v šolske stvari nosijo učenci v „ran- rodoljubje biti in koliko iskreno rodoljubje premore cih" na hrbtu, kakor vojak tornister. Gimnazijsti so tedaj oblečeni nekako po vojaško iz začetka rusko gimnazij Ogri nam pričajo, kako more narod , kateri je če tudi iz začetka rusko gimnazijo za kako vojašfco a&ademijo. mnogobrojnih narodov, svojo samostojnost Učenci in učitelji, ko pribajajo v gimnazijo, puščajo celó nad okolicnim okeanom gospodovati. vsak tujec šteje malehen, osamljen otočič sredi velikega okeana drugih jaško akademijo, mnogobrojnih narodov, svojo samostojnost varovati in Bvoje kap in plasče, dežnike in golo Cudijo se v veži vsak na tudi učenjaki, kako je mogoče bilo, da so Ogri se v s voj i kljuki pod varstvom posebnega strežaja, ki ae Evropi kot samostalen narod ohranili, potem ko „ávejcár" zove.j Huni, Avari in ae mnogoteri drugi divji Azijati po so zove. poli Klopi in mize v solskih sobah vetlo-rumenkasto 9 pod in navoščen si bodi na Huni, Avari in še mnogoteri drugi divji Azijati popol-nem zginili, vendar jaz mislim, da to, da so Madjari svojo narodnost do 19. veka obranili, ni toliko čudno parketen ali pa rumenkasto pobarvan šoli se ne sme na pod pljuvati ali kar kakor čudno je to, da so jo o sedanji dobi do tolike metati. Na kratko rečeno: v šolaki sobi važnosti dotirali. vlada lepa snaga, čisti zrak in zmerna toplota Madjari so pokrajine zavzeli, katere (D alj prihodnjiČ.) naseljene, in postali so tam samo- ao bile popřej redko stalni gospodarji; divji poganski Ôgri se od nesložnih Slovanov in Nemcev iz Evrope izgnati ali njim popolno Pisma iz Ogerske. podvreči niso ganja!. dali, pokristijanjenih pa nikdo več ni pre- Kriatijanatvo je Ogrom evropsko državljanstvo Dragi gospod doktor! Ob svojem zadnjem poto-vanji po slovenskih pokrajinah aem Vam v Ljubljani obljubi!, ob prilikah „Novicam" iz Ogerske kaj po-ročati. Po mojem dolgem molčanji pa bi Vi bili uže lahko mislili, da sem jaz te obljube popolno pozabil. Ne, ne, pozabil tega nisem, duh je bil volján, močí pa so bile slabe; vsaj so navadno ljudje takošni podělilo in poleg naučne latinščine narodni jezik jim obranilo. Prva lepa lastnost Ogrov je ta, da svojo narodnost 9 vse, Kar je njihovega go reče iju- da ne- DVJ UUv OlAUC . J UATOUUU i. j UUj \J ItflaUOUi , ua uc premišljeno radi več obetajo, nego izpolniti morejo $aj ta obča človeška slabost tudi moje dopisovanje za- govarja. Navadno poročevalci iz tujih dežel svoje poročevanje svoj jezik, svojo očetnjavo in vse, kar marsikateremu druzemu narodu v zgled bi jo in ponosno spoštujejo; med njimi so renegati ali odpadniki bele vrane. Narodnim svetinjam se izneveriti je Madjarom najgnjusnejša pregreha, kakor vernim Is-lamincem odstop od muhamedanske vere. Ogri dobro sprevidijo, da so kakor malehen , celó osamljen otočič v sredi burnega morja drugih jim več ali manj protivnih narodov, kateri jih vsak trenutek lahko poplavijo 8 popisovanjem dotičnih kraj ačenjajo; al po tej na- in za vselej vadi se jaz ne bodem ravnal, temuc samo o o g s ke m narodu Vam nekoliko govoriti nameravam, vsaj narodnostno vprašanje prav za prav duša vsemu gi- ta velika in ailovita razdenejo, a zato nevarnoat, katera vendar ne obupajo. Prav jim neprenehoma banju naše dobe Iz vseh knjig, učenostnih in neučenostnih, v ka terih se o O g r i h govori, se učimo, da so Ogri a z i pretí, jih bodri k neprestani bediteljnosti, jim ostří um in pogum , da se zedinjeni zoperstavljajo in bojujejo proti vsem njim škodljivim in pogubnim nakanam in * Opustite Slovenci krivo pisavo ,Mggjari 1 ; pišite ali jatski narod, sorodniki Turkom, Fincem, Tata- po madjarskem pravopisu „Magyar" ali po pravilnem izgo- ni in Laponcem, alf kratko rečeno, da so alt voru „Madjar V madjarščini se ,,g y" zmerom kot í> dj -J keg 9 turonskega proizhoda. Po tem ae tudi miali izgovarja napadom. Mogočno krepi Madjare v tem boji vedno živi spomin in resni ponos na starodavne zmagovite praotce njihove. Od tod jim izvira nevsahljivo zaupanje v národno moč in v tem zaupanji in s trdno voijo tudi Novi slovanski časniki. dandanes ponosno zmagujejo, nadjaje se za svojo na- Frančiška. Cvetje z vrtov sv. Frančiska. Me3ečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda Izdaja in vreduje P. Ev3tahij Ozimek rodnost se lepše bodočnosti. V tej zavesti delajo z brez- mašnik frančiškanskega reda na Kostanievici. 1 « i . # # v « # vi • s • i • T O ) obzirno drznostjo in eneržijo na zaželeni svoj cilj. In Izhaj a y s začetkom kaj je njihov cilj? Na vsak način ohraniti vsacega meseca v zvezkih po 32 straní v ) okrepiti in poslaviti madjarstvo ter povzdigniti ga naše domovine. žiti v vsakem obziru na paritatnost, na enako stopnjo s pr-vimi evropskimi narodi ! Da je to stremljenje osamlje-nega narodiča, ki šteje komaj pet do šest milijonov duš pomno- osmerki ; veljá pa za celo leto le 70 kr. za vse kraje # Popotnik. List za šolo in dom. Izhaj a v Celji * silno predrzno , vsakdo lahko razvidi , in vprašanje je dvakrát na mesec. Prinaša znanstvene spÍ3e, podučno tvarino za šolo, národně pripovesti in pesmi, životo m upravičeno: je li to poganjanje tudi pametno? — Kako in s čem nameravajo Ogri svojo zaželeno svrho doseći? je li se jim bodo želje izpoluile? Vse to se .meni razmotrivanja vredno zdi, in o tem bodem v pribodnih pismih obširneje govonl. krajepisne črtice, slovstvene stvari itd. Izdajatelj mu je gosp. Mihael Žolgar, vrednik pa gosp. I j o pa o. ročnina za celo leto znaša 50 krajc. gold. f za pol leta Na- gold. # Sola Budapešti 12. januarija y napovedana uže v našem listu v dopisu iz Dr. Ahasvérus. Gorice ima izhajati v Gorici. Naj nam je dovoljeno vprašanje: mora toliko Hnjiževstvo slovansko. osobito učiteljem ljudskih sol nameojenih listov duševno in materijelno dobro izhajati? poti , ker so si razmere Ijudskega solstva po vsej Slo- Ni dru£ drugemu O O na * Slovani v iztocni Pusterski dolini na Tirolskem, veniji zeló enake? Dandane3 res živimo v ,,papirnatem nemski spisal dr. Miroslav Malo vrh. Kraje c. C. Mitterrutzner, poslovenil stole tj i > kajti časnikov vsake vrste je kakor listja in Novomestu tiskal in založil J. trave, tako, da jo je prav dobro zadel uni kmetovalec, Naj košček uvoda te knjižice podamo svojim čitateljem, da vidijo njeni jako zanimivi obseg, tako-le ki je rekel: ,,Davkov in časnikov je vsako leto več. u se glaseči: „Od 28. septembra do 1. oktobra zborovali B'b.irapcKHM rjiac^B. La voix de Bulgarie. so v Inšpruku nemški jezikoslovci in pa šolniki. Pod tem naslovom je tudi „Novicam" došel novi časnik 1 i' 1 __t m # i * m • i %# i t t s • Predsednik tega zbora, vseučiliščni profesor dr. Bern- „Bolgarski glas«, ki je z novim letom začel izhajati v hard Jiilg narisal je v svojem uvodnem govoru s Sofiji in bode izhajai dvakrat v tednu v veliki obliki. kratkimi, določnimi črtami podobo raznih narodov ki •lvi ataiuii y uuiuoiijuii ui tami la/^uiu uaiuuvr y xv t --- -------- r--J ----- SO se od prazgodovinskih časov do zadnje naselbine po veôioajajih pa je P'sana (s cirilico) Tirolskem drvili. Saj so zvali Sofiji Ta časnik priceaja svoje članke v francoskem jeziku je v bolgarskem to deželo „prevozne duri" ziku. Gena mu je 10 gold, na leto, za četrt leta gid Ali uiorkCiu ui v ni* uaj ou ju v au tw ^j^iuvu^uc uuu y -----w ^^^ —— j- ^ — —— - ^7-----------— o — tik katerih se je jeden narodič za drugem utábořil, kjer 50 kr. Za Avstrijo prejema naročnino knjigama Muč je jeden drugega prognal, da v deželo hrepenenja, v Italij o raz snežnih kop planinskih njaka Senfdeben a v y pride. preseljevanja narodov — od vzhoda sem Kot zadnji val nad strankami. Naj Zagrebu. yy Gla3u obeta stati bi mu to obveljalo v novi državi Tirolsko Slovani. prišli so na tej betvi pravi govornik: yy In se jednega plemena nisem omenil, ki je tudi velik del tirolske zemlje zasedene imel, Slovanov. Kmalu po odhodu Longobardov v Italijo razširili so se po Drauthalu in po Iselthalu; govoré slovanščine, nahajamo še pogostoma s lova n-ska krajepisna imena. V svesti smo si, da bode vsak, ki ima srce za slo- v kateri je složnega de ovanja vseh domoljubov treba da ae okrepi na srečni ustavni podlagi ! r f in, akopram nikder vec ne ši dopisi. u Gorici 18. jan Sinoči smo se bali, da z m m ? danes je precej bolje , če prav vanstvo čital to razpravo, ki kaže, da v danes zgolj nemškem Tirolskem bivali so tudi v nekaterih pokra- Gosp. Mal ovrhu gre hvala, da nam deželo Presvetli c e s a r je spet nekaj podařil y gosp J. jinah Slovani. je lepo poslovenil dr. Mitterrutznerjev spis Krajcu pa, tiskarju v Novomestu, da je založil in v lični obliki dal knjižico na svitlo, ki stane le 30 soldo v. žilo. našo Kar m postav zadevajočih p o d p davi že sne- in sicer 100 gold za k za d v Današnji časniki so přinesli (2) načrta m re m iq Iz obojnega ozira je toplega priporočila vredna. bi si jo tudi vsaka čitalnica na Slovenskem omislila. Naj odmenjeno naši slovensko stran goriške popravljanje državne ceste pri Kanalu 12.000, za cesto proti Ljubljani pri Crničah 31.000 gold. L ah o m je odmenjenih 58.000, in sicer grofij terskim pride 51.000 gld Na za * 1}GrabancijaŠ preporodj čaropoju, ki ga v Zagreb u je namerava na me glumskerau svitlo dati za uravnavanje Soče od Gradišća naprei 50.000 gold Ogle ji 8000 gold za popravo zasipov pn morj y V se neumorni pi gosp Velimir Gaj pozi na na- bi lezni ta reó kmalu dognala Da Po pettedenski bo Je mrl 13. t. m ročbo pravi: „Hrvatski je Faust gotov!" Moogi ča moj mons. And tate i j i mnoga moj liep čitateljka radostno kliknuti, let star kad sazna y da yy Grabancijaš preporodj u Gorici je bil prvostolne cerkve kanonik, , 71 . od giša, obče priljubljen poštenjak prej kot korni vikarij i y Evo hrvatskoga Fausta i d]elo sadržava hum dovršen: leta 1874. kot kanonik — celih 37 let. Po opravljenih tičnu velepj y razdielj na pet prikaza y nalik pogrebnih šegah so peljali truplo v ,/anjcega rojstni kraj v Mavhinje na Krasu Se to malenkost na glumu, spjevanu po starohrvatskoj i ujednu srbskoj Neka poprava v zadnjem mojem dopisu mi je dala po baj Narod šala i sbilj gdj očena, kako na obličju Grabancij tako živo pred znasa Naročni gold. 20 kr. in se pošilja izdatelju v Zagreb vod pisal je tej pazki. „Vsako toliko" — kakor sem vrstitvi dvornikov pri grof Chambordu) kakor m govorimo y to y kar „von Zeit zu'Zeit"; tega pa ne izrazuje popravek kolik Štirsko. 18. jan. (Prvi nemski pastirski list za slo- : vensko Škofijo.) Ko so našim župnijam in dekanijam še nemški škofje iz Gradca bili najviši duhovni pastirji, ^pošiljali so v naše kraje slovenske pastirske liste in se trudili vsaj kolikor so mogli in znali se svojim slo-ivenskim ovčicam razumljive storiti. Celó glasoviti na-sprotnik Slovanov poznejši dunajski kardinal Rauscher, ^ko je bil še knezoškof v Gradcu, je dal pri svojih vi-^sitacijah med Slovence razdeliti slovenske pastirske liste. In zdaj , ko imajo Slovenci po tolikih trudih in na-porih svojih najblažejših sinov in med njimi najblažej-^sega, nenadomestljivega Antona Martina za spodnje »Štirsko združeno vladikovino skoraj čisto slovensko, szdaj, zdaj se jim je začelo nemške pastirske liste raz-posiljati! Preteklo leto o priliki 251etnega spomina na irazglašenje čistega spočetja preblažene Marije device, 38. decembra 1879., se je prvikrat razposlal pastirski ilist na slovenske župnije in dekanije v navlašč za Slovence vstvarjene diecese mariborske v nemskem £in le v nemskem jeziku z ukazom, naj se list zbra-memu ljudstvu v cerkvi od besede do besede prestavi 5n bere. Ukaz se je v izvirniku glasil: ,,Obiges Schrei-ihen ist an alien Seelsorgestationen am nâchsten Sonntag mach Erkalt beim Friïh- & Spâtgottesdienste nach der ÎPredigt in der Kirche dem versammelten Volke (in wortgetreuer slovenischer Uebersetzung)»vor- ^ulesen." Datiran je list od 12. nov. 1879. in podpisan ®à g. knezoškofa. Tedaj niti škof niti kdo izmed kon-zsistorija mariborskega ni imel in ni mogel dobiti časa, sdovenskim svojim ovčicam pastirski list v slovenskem jseziku s pisati in razpošiljati 1 ! Reč sama na sebi tako jasno im umevno govori, da ne potřebuje nobenega komentara. J&l prežalostno je, če slovensko ljudstvo vidi, da njegov višji duhovni pastir še toliko srca nima do bijega, da bi mu to, kar mu hoce povedati, sam po-wedal v jeziku, ki ga ljudstvo ume. Zdaj, zdaj, ko se caaš viši dušni pastir proglasa s takim ukazom, kakor gori navedeni, čedalje očitnejše postajajo spridljivi Eaasledki Stremajerjeve sisteme, ki je celó škofe pjresukavala v c. k. u radnike, katerim je nemšcina prvi Ibsanon.' Et tu Jakobe Maksimiliane ! infandum jubes re-naovare doloremV V Iz pokrajin slov. Stajerja 19. jan. -— Silna zima taudi nas tare, kakoršne ne pomnimo uže mnogo let ne. 2Semlja se bode tako prezebla, da smo radovedni, ka-kxoano letino nam bo přinesla letos. — Pri volitvi o krajnjega odbora mariborskega sta nam tudi dva vo-liSlca zmrznila, da ju ni bilo k volitvi : iz Slivniške fare Miohorko, iz Kumnapa Kor m an, edeo, Mihelčič, pea je prepozno přišel, in tako se je zgodilo, da v okraj-naem odboru kraljujejo zopet nemčurji in mu je dr. Sechmiederer načelnik , izvoljen z 19 nemčurskimi gla-s ki gre na to, da se opravila Podbreznik vsi vsak 70 kr. po gold. 7 Tele Janez pa državnih pravdmkov izročijo drugim uradom, tam pa, Dalje smo přejeli od gosp. Jurija Drnovška v župnika v Zeiimljah 7 la se žaja 7 kaplana na Igu 7 gold., gold. in od gosp. Nikolaja Kri- kjer c. k. uradnij ni, naj se izročé županom, s tem prihrani okoli 100.000 gld., podpíral tako temeljito, da je bil obširni njegov govor z veliko Dohvalo Novicar iz domaćih toj ih dežei. od zborove većine sprej et Kazpad ustavoverske stranke je gotov. prednjakaki« so se loćili od ,,!iberalcevu 7) ki 90 Na- jicn Dunaj a. Zbornica poslancev je po božičnih „šviga švaga na dve strani", kar je 20 izmed njih gla- praznikih zopet začela svoje obravnave 15. dne t. m. Zbornica , Če tudi je še manjkalo nekaterih poslancev je bila vendar uže tako eovaio za vojno postavo. Ker pa 77 naprednjakov" (fortscbrittlerjev) premalo, da bi mogli do gospodstva se 7 polna, da se je pravilno zboro-vanje moglo ob določeni uri pričeti, ne pa — kakor je v prejšnjih časih bila navada — da je predsednik moral popeti v državnem zboru, sfeušajo Ce he dobiti na svojo hočejo njihove zahteve o ravnoprav- stran z obljubo, da dalje časa čak a 7 predno je zbornica postala sklepcna. nosti podpirati, če kom se prilizujejo. se loćijo od feudalcev", tudi Al preneumne so te Polja- lisice, kon- To nosti. Pa tudi vlada ni rok križem držala in je zbor servativna stranka jih predobro pozna. Pravijo, da tudi je znamenje, da se sedanji zbor zaveda svoje dolž- ^r. Herbst hoče postati „fortscbritcier". nici predložila 6 predíóg v obravnavo, med katerimi na- hajamo eno, v kateri vlada od državnega zbora zahteva I^emčurski Pemci skladajo protispomenico proti spomenici Ceboslovanov o zadevah ravnopravnosti. dovoljenja, da sme 1 milijon in 59.000 gold, izdati v podporo deželam, ki so zavoljo lanske slabe letine in druzih uim v posebno hudih nadlogah , namrec: v Istri , Gorici, Gradiški, Iz Prage. Nova pravila gospodarskega društva J8 dne t. m. cesar potrdil. Iz BudapeŠta. Šle • + Dal maeiji, cieioma Z1J1 7 Moravski, Galiciji in pozorišče grozovitih škandalov Glavno mesto ogersko je te dni večere zato četek jim je bilo ta, da po vrsti. Za- e vrednik Verhovay v svojem da se stradajočim kupi živeža, časniku neke umazanosti grofa Festitiča odkril in se deloma pa jim semena za pomladansko setev oskrbi in pa zaslužka nakloni pri^ziđanji ali pcpravljanji železnic in pri druzih delib. ez vse to bi ostalo vladi se 100.000 gold, za podporo drugim deželam, kjer bode člověka smrt našla 7 Od naših poslancev vemo, da se bodo « fc c so pomoČi treba, oglasili za podporo posebno Notranjcem nadloge enako Istrijanom in Goričanom hude. zato kazinsko plemenitaštvo razžaljeno čutilo. Po-sledice tega so bili: dvoboj, pri katerem je bil Verhovay nevarno ranjen, — u icni meteži, pri katerih sta dva , — pobijanje oken s kamni, pobijanje kjer ljudi s palicami, střeli z revolverji itd. 7 da so vojaki Druga predloga je zadevala z bolj sanje plače katoliške duhovšeine iz zaklada verskega. Te potrebe je uže prestolnem govoru ; dr. Stremajer lasi belil, kajti kakor groš morali razburjeno ljudstvo miriti. Meščani, študentje, delavci in tudi druge sodrge več se je udeležilo škan- dalov, ki jih Je cesarska armada vkrotiti mogla, brez presv. cesar omenil v pa si s to predlogo ni veliko katere bi oholi Madjari vkljub svojim honvedom še varni ne bili svojega lastnega življenja. grošu je ta predloga podobna tišti, ki jo je zbornici předložil leta 1876., ko je pa v dotičnem odseku tako zaspala, da v se zbornici ni prišla več v obravnavo. Iz sedanje predloge se vidi, da minister Stremajer ne čuti, da ima drugačno zbornico pred seboj kakor pred 4 leti. T Žitna cena Ljubljani 17. januarija 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold 8 kr banaška Mož je „semper idem". — Tudi finančnega ministerstva 12 gold začasni voditelj Chertek je uže předložil dodatke 99 kr 3 kr turšice 6 gold. 60 kr soršice 7 gold v f rzi 6 gold. 39 kr ječmena 4 gold. 39 kr postavi o zemljiškem davku predloge ne bode mogla 7 tudi njegove prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 3 gold naša (konservativna) večina 31 kr Krompir 3 gold. 5 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasicdlliki V Ljubljani.