Inoszemslco šolstvo in učiieljstvo Šolstvo v Turčiji Srednje šole. V dobi sultanata so bile turške srednje šole trirazredne (nižje), pet in sedemrazredne (višje). Republikanska vlada pa je uvedla tip srednje šole v našem smislu, nazvan licej, ki ima 6 razredov. Licej se deli v dva oddelka v nižji in višji. Oba imata po tri razrede. Nižji oddelek more obstojati tudi samostojno in je prikladen za manjša in podeželska mesta. Pravijo mu nakratko srednja šola (ortamektebi). Po francoskem zgledu so te šole urejene internatsko. Na koncu tretjega leta napravijo dijaki malo maturo. Izpričevalo o tem izpitu daje možnost vstopa v višji oddelek liceja, kakor tudi v četrti letnik turških učiteljskih šol. Na višjem oddelku liceja sta prva dva razreda, to je IV. in V. za vse dijake skupna. Poslednji, VI. razred pa se deli na dve skupini: prirodoslovno in jezikoslovno. Dijaki V. razreda si lahko svobodno izbirajo v katero skupino se bodo vpisali. Na srednjih šolah in na liceju je izvedena koedukacija. V prvi razred srednjih šol morejo biti sprejeti učenci osnovnih šol po dokončanem petem razredu in opravljenem sprejemnem izpitu. Na nižjih srednjih šolah se poučuje en tuji živi jezik, na višjih pa dva, kot pomožna predmeta. V poštev pride francoščina, nemščina in angleščina. Izbira ie svobodna. Moderne pedagoške struje in poučevan.je niso še oficielno uvedene. Med profesorii, kakor tudi učitelji pa se opaža za to že veliko zanimanje m so se posamezniki že zavzeli za to. Predmeti na srednji šoli so isti kot pri nas. samo da v nekoliko skrčeni obliki. Studi.j se konča s prehodrrim izpitom, h kaiteremu je pripusčen kandidat na podlagi izpričevala male mature in uspelega izpričevala VI. razreda. Izpit se polaga pismeno in ustno. Pismeni izpit se polaga iz treh predmetov: turščine, zgodovine in zemljepisa in iz enega živega tujega jezika. Pri ustnem izpitu pa pridejo vpoštev: prirodopis in risan.je, fizika in kemija, matematika in filozofija. Absolventi gimnazije (liceja), ki so ~ uspehom položili prehodni izpit, se lahko vpišejo na univerzo (dariilfiimun) v Carigradu, ki ima pet fakultet: medicinsko (tip fakiiltesi), juridično (huhuk f.), filozofsko (edebiyat f.), prirodoznanstveno (fen f.) in teološko (ilahiyat f.). Poleg teh pa se vpišejo absolventi lahko še na visoko šolo državnih ved (yiikrek miilkiye mektebi), visoko šolo za profesorje izobrazbe (yuksek umalhim mektebi), visoko šumarsko šolo (yiiksek orman mektebi), visoko inženirsko šolo (yiiksek miihendis mektebi), visoko živinozdravniško šolo (yiiksek bayter mektebi), visoko poljedlsko šolo vAnkari (Ankara yiiksek piraat midktebi), visoko trgovsko šolo (yiiksek ticaret ve iktisat mektebi), visoiko pomosko šolo (yiiksek bahriye čarkči ve kaptan mektebi), umetniško akademijo (giizel saniatlar Akademisi) in pravniško fakulteto v Ankari (Ankara hukuk fakiiltesi), ki je začetek druge turške univerze. Učiteljske šole. Pod prejšnjim režimom so bili zavodi nameščeni v glavnih mestih poedinih rilajetov. Upravljani so bili zelo slabo. Zanje so se malo brigali. Običajno so bile nastanjene te šole v domovih, od katerih pa so bili le redki za to urejeni. Manjkalo jim je vse od učil do profesorjev, zato je prihajal učiteljski naraščaj iz teh šol zelo nepripravljen za svoj poklic. Novejše učitelljske šole pa so vse državne. V splošnem so petletne a izjemoma trirazredne. Te trirazredne šole služijo za pripravo učiteljskega poklica za podeželske osnovne šole. So deške, dekliške in skupne. V prvi letnik se sprejema.jo učenci, ki so uspešno absolvirali petrazredno osnovno šolo in položili završni izpit. Dijaki tretjega razreda srednje šole pa lahko vstopijo v četrti letnik učiteljskih šol. Prvi trije razredi srednje šole so istovetni s prvimi tremi letniki učiteljišča in njih dijaki so v turških statistikah zapisani med dijaki nižjih sredniih šol. K učiteljskim šolam se prišteva tudi petrazredna glasbena učiteljska šola v Anikari. Na vseh učiteljskih išolah služijo prvi trije letniki zato, da bi se dijaki postopoma vsesplošno izobrazili, zadnja dva letnika pa sta namenjena za praktično izpopolnitev. Studij se končuje z zrelostnim izpitom. ki daje kandidatom pravico do poučevanja na osnovnih šolah. (Dalje pTihodnjič.)