Nr. 9. Celje, 13. maja 1883. Kmetski prijatel. _ger Bauemfreunb. Izhaja vsako drugo io frterto nedeljo v mesca, in koita i Rokopisi m nazaj ne pošiljajo, nefrankovaua pisma se ne s poštnino vred za celo leto i gld. 50 krajcaijev, za pol sprejemajo. leta 80 krajcaijev. | Za oznanila se plaea za navadno versto 8 kr. Denar za uaroiilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati v gosposke ulice številka (Herrengasse Nr. 6.) Delalcem v brambo! Deriavni zbor je skoraj sklenil preteden teden postavo, po kateri vpeljati bi se morali obert-niiki nadzorniki. Tu se tiče posebno potrebne in po skušinji koristne naprave, varovati pred nesramnim gospodarjem vboge delalce, ki morajo si zasluievati v nar hujši nadlogi svoj vsakdanji kruh; kterih gospodarji rabijo človeško delavno moč brez ozira na človeštvo, kakor bi bil človek mašina. Obertniški nadzorniki postavljeni so od deriave gledati, da se izpolnijo ukazi dani v brambo življenja in zdravja delalcev. Na Angleškem imajo te važne varhe blagostanja delalcev 50 let, na Nemškem okolu 14 let, na Francoskem 9 let, v Švici od leta 1879, in povsod je ljudstvo prav zadovoljno t delovanjem tih varhov postave. Postava natanjko pove, ktere pravice, in ktere dolžnosti ima tak obertnišk nadzornik. Vsako uro po noči in po dneva sme iti gledat, kaj počenjajo delalci, gospodar mu mora odgovarjati na vsa vprašanja, ktera tičejo delo, nadzornik ima pravico ispraievati delalce vsakega posebej i. t. d.; dolžnost pak je obertniškemu nadzorniku varovati zdravje delalskega stanu, pregledovati mora de-lalnice in stanovanja delalcev, če najde kaj sumljivega, dovoljeno mu je pozivati skušenjih n. p. zdravnikov, pravico ima tak nadzornik tudi ispraševati ob obertniških razmerah, in o rečeh, ki so fabrikantove ali delalne skrivnosti. Skerbi pa postava, da nadzornik ne sme razodeti nikomur tih skrivnosti, da se ne razodene nikomur od nadzornika kaka nova iznajdba, bodisi delalceva ali fabriknega gospodarja; tudi če mojster dela s kako prednostjo v svoj prid, je po postavi ta skrivnost varovana, ker zgubil bi nadzornik svojo službo, če bi ne molčal enako spovedniku, in S4«fc l>tn ÄrBfitrrn. Der iHeidjšrati) ift letite fflodje barau geroefen, ein ©ejel) ju bejdjliejjeii, roeld)e« fogenannte ©e= roerbeinfpectoren fiftemifirt. G« tjanbelt tief) ba um eine eben fo notljroenbig» al« (teroatjrte ffllajjregel, um bie Žlrbeiler, roeldje oft in ben traurigften 4)er= Ijaltniffen il)r SBvob oerbienen miiffen, gegenüber berartigen Srobljerren ju (trügen, bie bie menfdjlidje Äraft be« Arbeiter« rü(Ifidjt«lo« auenüljen, roie man e« etma mit einer fü^llofen 3JIajcf|ine ti)un tann. Die ©eroerbeinfpectoren finb oom Staate aufgeftellte Ueberroad)et ber Durchführung ber gefeglidjen Sor= fünften, bie jum oc^u^e be« £eben« unb ber ®e= funbfjeit ber Arbeiter befielen. Cnglonb bat biefe für ben ©eroerbeftanb fo rootyltfjätigen Suffid)t«= Organe fd>on feit 50 3al)ren, Deutjdjlanb feit un= gefä^r 14 3at)ren, 3rantrei(f) feit 9 fahren urtb bie ©djroeij feit bem 3at)re 1879, in fflirffamteit. unb allenthalben ift man mit ber SBirfung biefer ßinfü^rung fe^r jufrieben. Da« ©efeg fagt ganj penau, meiere Sedite unb ^Cflidjteit ber ®eroetbe= tnfpector hat. 6r (ann ju jeber Stunbe be« Zage« ober ber 9?ad)t roährenb be« Setriebe« controlireu gehen, ber ®eroerbe»3nhaber ift oerpflichtet, ihm alle il|n nöt^ig ft^einenben flufjd)lüffe über bie ärbeit ju geben, er (ann bie Arbeiter unter oier äugen ausfragen u. f. ro. Dem ©eroerbeinfpector obliegt bie Ueberroa^ung ber ©efunbheit be« Srbeiterftanbe«, er h«l bie ffierfftätten unb bie ffiofjnungen ber Arbeiter ju befehen, er (ann bei SJorftnbung oon Uebelftänben, bie ihm bebenfliefj oor(ommen, ouf Soften be« Weifter« ober Jibriteherrn Saanb bet ©erechtigfeit nicht fo (eicht ent» gehen fönnen. fflir hoben, roie roir angenehm »orausfagen unb hoffen, in unfeten Säubern unb namentlich in Unterfteiermart unb Sätntljeit, faum itgenbroelche JJahtifSherten, bie ihre Arbeiter un» menfitlich behanbeln, — reblidje fleißige Arbeit forbern — baS roirb auch fünf» tighin g e j d) e h e n uub bie gaulenjet roerben buteh baS ©ejetj nichts profitiren, biefer Hoffnung bürfen ftd) atbeitsfeheue Leute nicht hingeben; roohl aber bürften bie ©eroerbeinfpectoren itt ben Stäbten unb größeren Orten öfter« ffiohnungen finben, in roeldjen ber ober» ober nieberöfterreichtfehe Bauers» mann, ber roegen feiner Reinlichfeit freilich berühmt ift, nicht einmal fein SBieh unterbringen roürbe. $er ÜJlenjdj braucht, roie bie Šflonje, fiuft unb Sicht — unb beibeS fehlt nur ju häufig in ben non armen ©efellen unb Arbeitern beroohnten Räumen. Alle Parteien im ReichSrathe ftnb mit bem oon dve reči pa le pogosto manjka po luknjah, t kterih morajo stanovati in prenočevati pomagači in delalci. Vsem strankam v deržavnem zboru je ta od vlade predložena postava všeč; in slednič imamo tudi priserčne besede ;.a „desni" za reč, za katero se poteguje z gorečnostjo „levica." ber Regierung eingebüßten @efeje cinoerftanben unb enblid} fürten roir einmal aud) auf ber „ttedjten" roarme ©orte für etroa«, roofür bte „ßinfe" mit Šifer eingetreten ift. Gospodarske stvari! 0 preganjanji kertov. Navadni kert se iivi z glizdami, bramorji, polži in drugimi škodljivimi merčesi, je toraj sovražnik, ki ga zatiramo, čeravno nam donaša koristi. V občje odsvetovali bi mu nastavljati vislic po poljih travnikih in vertih. Če pa gledamo na domače pregovore: „Dobrega je včasi tudi preveč", „kar je preveč tudi more škodovati," in na več drugih takih pregovorov, kteri se pri poljedelstvu vresničijo, nam ne ostane v resnici druzega, kakor preganjati tudi take koristne živali kakor: vrane, škorce, kerte i. t. d., ako se včasih po nekterih krajih tako zlo pomnožijo, da je škoda večja, ktero nam napravljajo, kakor korist. Kerte preganjati -vetovali bi mi samo tam, kjer ni mogoče odpraviti bitnih kertin, ktere napravljajo kerti pri kopanji svojih lovskih potov; kjer take kertine niso preveč sitne, kakor po polji naj se zemlja poravna; po travnikih in vertih se ve, da tega gosta ne moremo terpeti. Iz kertin, ktere napravil je kert, ko je kopal svojo podzemeljsko pot, se da pot ptav lahko na-tanjko določiti, ker kertova pot pelja od perve kertine do druge, tretje in četerte i. t. d. Ker kert navadno po tih potih leta, potisne se noter dratna vez, privezana na obeh straneh na elastični palici, toraj na palici iz frišnega lesa, ki je gibljiva, pa hoče še vedno imeti svojo ravno postavo; ko kert prileti v to dratno vez, porahlja palico, ktera je vtaknjena na obeh straneh rahlo v zemljo, kert pride v dratno zanjko, palica se s tim porahlja skoči iz zemlje, nstegne zanjko in potegne vjetega kerta verh zemlje. Tudi loncev zakopati na konec kertovih potov ni slabo. Od meseca aprila do meseca junija napravljajo kerti gnjezda za svoje mladiče, kterih ima navadno vsaka babica 3—5. če se izkopajo ta gnjezda v pravem času, se kerti še veliko hitreje in ložje preženejo, kakor na popred imenovan navaden način. Kertovo gnjezdo najde : se večidel pod kertino, ki je večja od druzih, ali pa kdor gleda na njihova pota, tam, kjer gredo križem trije sli morda še več takih potov. Napravijanje vinskega jesiha. Popačena vina. to je taka, pri kterih vinski kamen, ki je del vina, začne se v svoje kemične dele spreminjati, posebno „cikasta* vina, to je taka, ki dišijo po jesihu, so prav dobre tvarine zs vinski jesih. Pri cikastih vinih se jesih sam naprsvi prav naglo, brez da bi bilo trsba kakega pripomočka, če se tako vino pretoči v sod samo do polovice, in se postavi na gorek kraj. Če vino začne cikati po jssihu, je to nar hujša prikazen v vinski kleti, ker ni ga srt-istva več odpr.viti jesihov okus iz vina, če se duh po jesihu pokaže pri vehi. Po jesihu cikasto vino napraviti v jesih ni treba nobenega truds, kakor smo že omenili, tako vino se natoči v sod do polovice, se pusti na gorkem kraji, in spremeni se vino samo od sebe v jesih v nekterih tednih ali mesecih, to s« ravna po gorkoti; kolikor gorkejči je kraj, kjer stoji tako vino, toliko hitreje se naredi jesih. Tako napravljen jesih je navadno tako hud, da se pri rabi mora mešati prav dobro z vodo, pa še drugo dobro lastnost ima, ki mu da pri kupčiji visoko ceno, namreč da prav lepo diši. Navadno se misli, da je treba 24° C. gorkote napraviti vinskega jesiha ; to pa ni resnično. Vino se neprenehoma spreminja v ješih pri gorkoti od 18" do 20', se ve da bolj počasno, spreminja le še na hladnejem kraji, če se je začelo vino že popred kisati. Pri navadni napravi vinskega jesiha se gleda le na to, da se spremeni alkohol (vinski dub), ki gs ima vino v sebi v jesihovo kislico, mi pa svetujemo napraviti pri jesihu še jesihovi hlip, ki da jesihu še večjo veljavo; ker tak jesih ima lep in okusen duh po sadji. To se doseže, če se vino pusti kisati le počasno na hladnem kraji. Snerdljive vinske sode čistiti. treba je posebne skerbljivosti; tu ne zadostuje voda, ker pri takih sodih ni odpraviti le nesnage, ktera se nabere na sodu, temveč tvarin, ki se napravijo po dogah od znotraj in večinoma vzrok so vinskim boleznim. Te vinu ikodljive tvarine se odpravijo ssmo s posebno vročino, ali pa z drugimi za to pristojnimi tvarinami. Velika vročina se napravi z vrečo vodo (kropom) in navadno se taki sodi s kropom popsrtjo. Nalije se kropa v sod, sod se zapre z veho, se prevali nekolikckrat, in se pusti potem mirno stati, da se yrela voda shladi. Navadno se sod s takim ravnanjem popolnoma očisti, in doseže se zaželjen namen. Se boljše očistijo se sodi, in sicer tudi če so se škodljive tvarine že zrastle globoko v doge, če se spusti v take pokvarjene sode vročege hlapa. Preden se pa taki smerdeči ali plesnjivi sodi čistijo z vrelo vodo, ali vrelim hlapom, naj se z merzlo vodo prekertačijo, da krop ali vroč hlap ne spravi škodljivih tvarin globočeje v les, kar bi bilo vinu še bolj škodljivo. Navadno se vlije v tak sod merzle vode, dene se železna veriga (ketna) vanj, in se prevali nekolikokrat, in sicer na vse strani, da voda in veriga vzamete seboj vso nesnago, ktera je na sodu. Potem še le se sme čistiti sod s hlapom ali kropom. Če pa je plesnjivost prišla že globočeje v les, ne pomaga več ne vrel krop, ne vroč sopar, sod se mora vzeti saksebi, doge se morajo vnovič poobljati, in potem se mora sod še popariti, če je pri vsem tem delu še za rabo. Sodi, v kterih so bili po jesihu cikasta vina, naj se poparijo z vrelo vodo, v ktero se je dejalo malo sode; in potem naj se čistijo z vročim hlapom, večidel pak že zadostuje čistiti jih samo z vrelim hlapom. Prav velikrat rabijo sc sodi za vino, v kterih je bil špirit. Ti se čistijo nar boljše s kropom, kteremu se doda le prav malo žveplene kisline (na 100 litrov vode 1—2 kila žveplene kisline). Koncentrirana žveplena kislina se mora vliti popred v merzlo vodo, treba jo je dobro premešati, in še le potem počasi dodati kropu, in naj se prav dobro meša. — Kervavo stanje pri konjih. Ta tolezen je pri konjih le redka. Vzrok ji je slabost, še večkrat pak vtekljina tistih delov konjskega trupla, po kterih se scalnica odločuje in izpeljava. Taka vtekljina nastane nar večkrat, če se konj neusmiljeno pretepa, ali pa če je zavžil preostrih ali celo strupenih zelišč. Bolezen se spozna prav lahko, kor scaluica je kervava, bolj ali manj rudeča, ali pa mešana 3 kosci steijene kervi. Če je bolezni vzrok slabost, da se konju naslednik latverg: Arniknega zelišča, hrastovega lnbja, kolmuževe korenine od vsacega 70 gramov, kafre in jelenovčnega lesa (Hirschhornholl) od vsacega 13 gramov, in moke in vode kolikor je treba, s tim testom se pomaže jezik trikrat do četirikrat na dan, vsakikrat se ga vzame toliko, kakoršno je racno jajce. Kermiti se mora konj z dobro zernovo kermo in močnato vodo napajati. Če pa je nastala bolezen po neusmiljenem tepenji ali suvanji, naj se zdravi tako, kakor pri vnetih ledvicah. Če pa je bolezni vzrok vžitek strupenih zelišč, naj se da konju piti vsak dan jesiha, olja, ali tudi milove (žajfne) vode. Če pak kervavo scanje terpi že dalj časa, da se konju 35 gramov goluna (alaun), hrastovega lubja in kolmuževe korenine, vsacega 140 gra- mov, zraven pa moke in vode kolikor ji je treba, in se mu da to zdravilo v dveh dneh. Na tistem kraji trupla, kjer so ledvenice, je dobro mazati in dobro predergniti konja vsakih četeri ali vsaj šest ur enkrat z: 35 gramov salmijakovca in s terpen-tinovem oljem in kafrovcem, od vsacega 86 gramov. Kako se celijo jezične rane pri domaii živini. Pri ranah na jeziku je posebno gledati, da ne ostane nič od kerme v rani. Če se zgodi kaj tacega, mora se rana osnažiti po vsakem kermenji, in naj se daje rajše mehke kuhane kerme taki živini, kakor ovsa ali retance. Lahke in male rane se večinoma ozdravijo same od sebe; hujše rane pak se začnejo gnojiti, take je treba čistiti vsaki dan večkrat, in sicer vsakrat po kermenji. Čisti naj se rana z apneno vodo, kteri se primeša ravno toliko očiščenega meda kakor apna, ali namestil meda mleka; tudi en del mirne tinkture in četiri dele čistega meda, ti mešanci naj se doda še malo apnene vode. S to mešanco se namaže gnojena rana s pinzeljnom iz dlake ali iz platna. Balzam, ki rane tudi dobro celi, napravlja se iz mirne, a'ovne, Stinkasandne tinkture in terpentinovega olja, vsacega enako veliko; s tim balzonom naj se pomaže rana vsaki dan večkrat s kurjim ali gosjim peresom. Pri večjih ranah raste rado divje meso, nastanejo na krajih race in druge bolne prikazni. Take rane pak se morajo žgati z lapisom (peklenskim kamnom). Ohraniti konjska kopita mehka in elastična. Od toliko do sedaj priporočenih, s prav lepimi imeni naznanjenih mazil za konjska kopita, da bi ostala mehka, in bi se no drobila, se do sedaj ni skazalo še skoraj nobeno. Tista mazila ktera so napravljena iz živinske masti, postanejo na kopitu žaltova, serbijo konja, in sušijo kopita, tista mazila pak, ki so napravljena in mešana z smolnatimi in eteričnimi olji, se na kopitu posušijo, napravijo terdo škoijo, zaderžujejo mokroto priti do kopita, in tako postane kopito suho in se rado drobi. Odkar pa so iznašli .vaselin' mast narejeno iz petrolija, ki ne postane nikdar žaltova in se nikolj ne posuši, pripravlja se iz tega vaselina in glicerina, ki kopita omehča, sam zase pa se prelahko z vodo odpravi, prav dobre mazilo za taka terda konjska kopita, ktera se drobijo. Če pa kopita niso terda in se ne drobijo, je nar boljše jih nič ne mazitd, temveč oprati jih vsak dan dva ali trikrat s čisto vodo, ali če je vreme prav suho, ali morda stojijo konji dolgo časa v hlevu, poviti kopita vsaki dan za četiri do šest ur z mokrimi cunjami. Da je treba kopita vsakrat popred dobro s čisto vodo sprati, to se razume samo od sebe. Čebulje ohraniti, da ne izraiče. Vsaki gospodinji, ktera ima čebnlje za celo leto, pripetilo se je že gotovo, da ji je začela čebulja spomladi rasti, in se ji je po takem pokvarilo vse, kar je mislila ohraniti do novine. Temn da se prav lahko pomagati, in čebulja se prav lahko hrani celo leto. Izbere se lepa terda čebulja, in obesi se nekoliko dni in noči v mrežah v dimnik. Dim čebulji ne škoduje, ohrani pa jo več mesecov terdo ka-koršna je bila, in zaderž.uje jo izraač.ati spomladi. Kako oe privezuje hmelj po palicah. Ce se hmelj hoče napeljavati po palicah, naj se mlade hmeljeve vitice, ko so dosegle dolgost od 60 centimetrov, napeljajo na palice in se privežejo; to delo naj se ne odlaša, ker se vitice, če ležijo dalj časa na tleh, rade polomijo pri privezovanji. Pri deževnem vremenu ali pri rosi se tako delo ne sme početi, ker mladike so terde in se rade lomijo. Vitice naj se vodijo po palicah od leve na desno, in naj se prav rahlo povežejo z mokro slamo z ličjem, ali ločkom. Navadno zadostuje, če se privežejo mladike 160 do 180 centimetrov visoko, potem se vijejo same, po palicah. Več vitic kakor tri, se ne sme privezati na eno palico. Za to uaj ue izberejo nar lepše rastline, druge naj se porežejo pri korenini, samo ena naj se pusti za potrebo, če bi se posušila kaka od tistih, ki so napeljane po palici. Če se pa do začetka meseca junija ne posuši nobena, odreže se tudi ta vitica obderžana za potrebo, in se da živini v kermo. Tudi vse mladike, ktere se morda izrastls do tega časa morajo se porezati. Če je treba še drugikrat vezati, naj se vzame stol v pomoč, ali če so rastline zrastle že višje, za to pripravna lestvioa; povezati se morajo hmelj-ske vitice vsakrat, kadar se ne vijejo dobro in visijo od palic navzdol. Če pak so se hmeljske vitice med saboj zamotale, naj se vzamejo narazen samo v poludne, ker se pri hladnem in mokrem vremenu rade polomijo. Če se po nesreči odlomi kak verši-ček, in ni več nobene vitice za potrebo, morajo se odlomiti od vitice z odlomljenim verhorn vse druge mladike, obderžati se sme samo nar višja. Naznanilo. Za drugi polletni tečaj (kurz) na deželni šoli za podkovanje konj v Gradecu, ki se bo začel 1. julija t. 1. razpisanih je tO deželnih štipendij po 50 goldinajev, za vboge in vredne podkovalce in kolikor je prostora prosto stanovanje v šoli; nadalje od okrajnih zastopov: Allenz, Bruck u. M., Kozje, Brešce, Deutsch-Landsberg, Radgona, Gleisdorf, Judenburg, Celje, Eibiswald, Ljubno (Leoben), Weic, Arvež, Fehring. Lipnica (Leibnitz), OberwSlz, Rottenmann, in od podružnic kmetijske družbe Deutsch- Landsberg in Westgraz po ena, od okrajnega zastopa Maribor dve štipendije po 50 goldinarjev, nadalje od okrajnega zastopa Marzuschlag ena za 60 goldinarjev, in od okrajnega zastopa FOrstenfeld in kmetijske podružnice Ostgraz od vsacega ena štipendija po 20 goldinarjev. Pogoji dobiti imenovanih štipendij so nasledni: Prosilec mora biti nar manj 18 let star, zdrav, močn in krepke postave, pristojen mora biti na Štajersko, izobražen popolnoma v predmetih, ki se učijo na ljudski šoli, in moral je biti že dve leti podkovalec. Zraven tega mora se vsak prosilec za tako štipendijo zavezati z reverzom da bo ostal po dokončanem učenji nar manj tri leta podkovalec na Štajerskem ali v tistem okraji, kteri podeli štipendijo, bodi kot mojster ali pomagač. Prošnje za deželne štipendije, ktere se morajo posljati deželnemu odboru s priloženim reverzom, kerstnim in domačijskim listom, s spričevalom, da je prosilec popolnoma zdrav, s šolskimi spričevali, s spričevalom ki dokaže, da se je izučil podkoval-skega rokodelstva, s poselskimi bukvicami in s spričevalom premoženja in dobrega obnašanja poteijenim od župana morajo se poslati zadni dan 10. junija naravnost do deželnega odbora. Prosilci za okrajne in podružnične štipendije morajo oddati svoje prošnje do 31. maja t. 1. ali okrajnim odborom ali kmetijskim podružnicam, se ve da tistemu, ki štipendijo podeli. Podkovalci, ki ne gle&ijo na štipendije, pa bi vender radi poduk poslušali, predstaviti se morajo ravnatelju šole v pervih treh dneh učenja, to je do četertega julija, saboj morajo imeti dokaz, da so spolnili 18. leto, spričevalo da so ae učili dobro v ljudski šoli in pismo, da so se rokodelstva izučili in delavne (poseljske) bukvice. Kdor se oglasi pozneje se morda vzame v šolo le razunredno. Gradec v aprilu 1883. Od štajerskega deželnega odbora. (Pferdezüchter.) Pogoji doganjati tekoče leto žrebeta na gorno graško konjsko planino. Konjaka planina napravljena od društva za po-boljšanje deželne konjske reje na Štajerskem na Travnik planini odperla se bo letos meseca junija, kako dolgo časa se bodo obderžali konji na pašnikih, to je odvisno od vremena. Sedaj je odločeno, da se odženejo konji iz planine 20. septembra. Goniti na planino dovoljeno je vsim konje-rejcem stanujočim v V. konjerejskcm okraji žrebeta 1, 2, ali 3 leta stara, ki so domačega plemeua. Da se izve, koliko konjev pride na planino, oglasijo se in naznanujejo naj pošilalci žrebet do 20. maja pri gospodu Lenko v Senpetru, pri okrajnem zdravniku Reidinger v Celji, pri Platzeru v Moziijih, pri gos. Munda v Slovengradecu, pri Drobniču v Braslovčah, pri oskerbniku Jarcu v Gornjem gradu, pri baronu Vay v Konjicah, pri Teodora Gunkel na Laškem, pri Štefanu Plansteiner v Kraznjčici in pri gospodu Kavčiču v Sevnici. | Ker se more vzeti do sedaj le določno število žrebet, izvolilo bo predsedništvo iz dohajočih oglasil žrebeta, in naznanilo mahoma posestnikom odločenih žrebet, da so dopušeni na planinske pašnike. Ta žrebeta se morajo potem pripeljati na posestnikom odločen dan t Ljubno (Lauffen), tam jih bo pregledal živinski zdravnik, in če jih spozna sposobne za planinske pašnike, ženejo jih posestniki na planino. Prevzamejo se žrebeta še le v planiski hiši, in opomniti moramo posestnike žrebet, da morajo škodo sami poverniti, ktera bi se morda naredila po žrebetih na njivah ali gozdih, kadar jih gonijo na planine. Ko se žrebeta prevzamejo zaznamnjajo se (vžgejo se jim znamenja), in se list da posestniku, v kterem je zapisano pleme, rod in vžgano znamenje žrebeta. Če se vidi, da žrebe ni kos prenesti vremena na planini, ali če dobi drugo dolgo terpečo bolezen, je primoran posestnik mahoma po došlem naznanenji poslati po svoje žrebe in ga odgnati iz planine. Da se žrebeta ne zgubijo, da se dobro varujejo, da se časoma pregledajo od živinozdravnika, za to bo skerbelo društveno ravnateljstvo. Posestniki žrebet, ki so dopuščena na planinske pašnike morajo letos plačati, kadar jih doženejo 5 goldinatjev za pašnik, ti 5 goldinarji odškodujejo društvo za keimo, za varstvo in živinozdravniško oglodovanje, drugih stroškov posestniki žrebet nimajo, samo treba je dati žrehetu, ko se prižene na planino, dobro uzdo iz vervijo, in če je mogoče gorko konjsko odejo (koc). Če žrebe pogine, ali se mu na planinskem pašniku kaka druga škoda zgodi, za to društvo ne prevzame nobene odgovornosti. Če pa bi plačali posestniki žrebet zanje nekoliko denarja v njihovo zavarovanje, kolikor bi se po-gojilo z društvenim ravnateljstvom, dobili bi povern-jeno škodo, če se žrebetu ua planini kaj hudega zgodi, plačilo bi bilo tem boljše, kolikor več posestnikov bi zavarovali svoja žrebeta. Gradec, meseca aprila 1883. Od ravnateljstva društva v poboljšanje konjereje na Štajerskem. (Pferdezüchter.) Dopisi. (Iz celjske okolice.) Že nikoliko časa zapazimo, da se agitira proti nagemu županu. Ker se to ščuvauje nahaja tudi v javnih listih proti našemu županu in proti tistim, ki so z njim enakih misli, (hvala Bogu da imamo pri nas takih mož še veliko), prosim dovolite mi sem ter tje mali prostorček v Vašem čislanem listu, da bom tem hujskalcem malo glave poravnal. Danes bom govoril le malo in splošno o tistih ljudeh, ki imajo dobiček hujskati proti našemu županu, čas pak | l.o prišel, ko .se jim bo brez vsmiljenja pokazalo, kar jim gre. Pred vsim drugim povedati moram da je bil voljen gospod Male v občinski odbor zavoljo svojega poštenega značaja, ki nima ne nar-manjšega madeža, zavoljo svojega neomadeževanega ' družinskega življenja, zavoljo svojega izverstnrga, izgleda vrednega gospodarstva in ::avoljo svojega obče znanega in čislanega poštenja; iz odbora voljen bil je za župana. Če vse te lepe lastnosti ne zadostujejo za dobrega župana, gotovo ne vem, kakih lastnost bi moral imeti še župan, da bi so smel dol roga in svojemu uradu pristojnega imenovati. Kdor gospodari dobro doma, od tega se sme tudi pričakovati, da bo gospodaril dobro za občino, in kdo more gospodu Maleju le toliko očitati, kar je za nohtom černega P Gospod Li-povšek naj si prisvoji ravnala, po kterih živi gospod Male, in potem bo smel še le hrepeneti po županiji, popred pa ni dostojin za župana. Prav čudno je to, da se je pri nas zač lo hujskanje še le od tega časa, odkar iivi gospod Mihael Vošnjak (kot uradnik južne železnice podpisoval in pisal se je „Wosclmagg") v Celji, in da se je od tega časa med nami mir čisto skalil. Ta gospod se prilizuje nekterim gruntarjem, in je na ta način vjel že marsikterega na svoje limance, kteri so sedaj pripopani, in rabi jih drugim za vabilnike. Znano mi je dobro, da se v Celji vsakdo smeja če odpre „Miha* svoja usta, in če hoče povedati kaj prav pametnega; kar on pove, bilo je gotova pred par dni v kakem nemškem časopisu ; nekteri naših kmetov pak imajo Mihovo neumnost za nov svet evangelij. Veliko ljudi poznam, dovolj skušnje imam, tak človek pak se mi ni nikolj dopadal, ki se ne upa pogledati človeku naravnost in s prostimi očmi v obraz. Dozdeva se mi, da bomo doživeli še kaj prav lepega. — Dobro vem, da nočete Vi pisati slabega o duhovskem stanu , in prav Vam damj ker mi kmetje smo veri vdani, in na kmetih kakor povsod moral bi biti duhoven špoštovan in visoko čislan. Hvala Bogu 1 večinoma se nahajajo duhovni gospodje, ki so v resnici nar boljši prijatelji pri-prostega ljudstva, pomagajo revnemu kmetu ravno tako radovoljno kakor bogatemu, so kmetski svetovalci i. t. d., zato pak, in ker so čuvaji naše Eete vere, jim gre vsa čast in spoštovanje, i pak se, če tudi prav malokrat, da se peča rospod s rečmi, ki mu niso čisto nič mar, in kterih bi se prav za prav imel varovati vsak duhoven, menim napravljanje nemira in prepira. Če se ne motim pečamo se tukaj z gospodom, kteremu je politika že malo preveč stopila v možgane, ravno kakor doktor Gregorecu v Mariboru ; opominjam pa tega gospoda, da naša od Kristusa učena vera ne pozna ne .liberalnih, ne narodnih, ne nemškutaijev, ne nemčurjev" temveč samo verne; ker so pa nemci ravno tako dobri kato-čanje kakor mi, naj bi rajše mirili ljudi med saboj, namestu jih hujskati eden na druzega. Kakor mi je znano ljubi ta gospod prepir, ker tudi s svojimi duhovnimi predpostavljenimi je vedno v vojski. Mislim, da me razumejo vsi, in da sem omenil celo družbo, ki bi rada napravila med nami prepir in nemir. Konečno prosim gospoda Maleja v imenu veliko druzih, ki so tudi mojih misli, da naj se dobro derži in naj ne odstopi svojim sovražnikom ne koraka, ie bi se zgodilo kaj tacega, bi se šuntarji prav veselo poBmeho-vali, tega pak jim ne smemo privošiti, nar boljši del naših kmetov stoji za njega, in so z njim popolnoma zadovoljni, to bo pokazala prihodnost. Drugokrat bom pisal malo o šoli, ktero imamo v mestu. Iz Podjunike dolin« na Koroškem.) Kmet pripoveduje kmetu o zaupnici. Zaupnica je pismo, s kterim poterdijo in spričajo podpisani, da jim je po volji vse to, kar je govoril, ali storil kdo v kaki družbi, v deržavnem ali deželnem zboru ali pri drugih priložnostih, ali je pomagal storiti kaj tacega, ki je občinstvu v prid in ne samo posameznim ljudem. Da ti razložim, ljubi kmet, prav po domače in razumljivo, vzamem priliko iz domačega vsakdanjega življenja. Imaš hlapce in dekle, sploh posije. Qo-tovo ne zaupaš vsacemu enako, le tistim zaupaš in jih hvališ, ki so ti zvesti, dobro zate skerbijo, in ti storijo vse po volji, ki spolnujejo natanjko tvoje ukaze, in na ta način svojo nalogo dobro izveršijo. Ravno tako je, nadaljuje kmet, z našimi poslanci, ki imajo govoriti v deželnem ali deržavnem zboru za naše zadeve. Kdor se poteguje tukaj za kaj dobro mišlenega, kdor se trudi napraviti kaj dobrega, ki je v korist vsim prebivalcem, kteri so ga volili za svojega zastopnika, ta zasluži zares vse hvale. Če hočejo toraj poterditi prebivalci okrožja poslancu, ki so ga volili, njegov trud in dejanje, izrečejo mu zadovoljnost v zaupnici. Zaupnica ima le takrat veljavo, če >e napravi v kakem zboru, taboru i. t d. V seji deželnega zbora 12. oktobra je govoril pospod profesor Ajnšpilar o treh pritožbah proti ljudski šoli. Kar je ta gospod govoril, je nam kmetom znano, opomniti pa moram, da je obložil svoj govor in ga okinčal z mnogimi lepimi besedami, zraven pak je pozabil povedati — ne vera ali od veselja ali od jeze — kako bi se odpravile te tri neugodne reči iz ljudske šole, čez ktere je tožil. Njegov govor je bil zaveržen, ker nikdo ni glasoval zanj. Ali se ne pravi to prazno slamo mlatiti? Naše ljudstvo na Koroškem je zadovoljno s sedajno ljudsko šolo, le nekteri pervaki dregajo in rušijo šolsko poslopje. Vsakemu znano je, da je Ajnšpilar pisal pisma mnogim ljudem po slovenskih občinah, ki so njemu enakih misli, ki se potegujejo za ravno tisto reč, kakor se bere v „Kmetskem prijatelji* r 5. številki od 25. marca med dopisom: ,Iz Podjunske doline na Koroškem.* Ta gospod prav dobro ve, da je na kmetih več tacih, ki imajo posebno veljavo, in obračajo to veljavo v slabe namene, kar bi ne smeli storiti. Tudi dobro ve, da je na kmetih mnogo takih ljudi, ki imajo tako slabo pamet, da bi podpisali peticijo za vpeljavo kineškega jezika v šole in uradnije, če bi jim svetovali ti veljavni možje, da naj se učijo otroci kineškega jezika, ravno tako bi gotovo tudi podpisali gospodu Ajnšpiieru hvaležno zaupnico, če bi storil enkrat šalo (špas) govoriti v deželnem zboru za zedinenje Koroške dežele s Kranjsko, akoravno je vsak Korošec, kteremu se še ni popolnoma zmešalo v glavi, ravno nasprotnih misli. Na Koroškem se je naredilo na tak način že mn go zaupnic, ki pa nimajo nobene veljave. Posebno pri nas v Pod. unski dolini, pri sv. Kancjanu, v Skerjancah in pri sv. Mihelu so se zaupnice izvalile. Stofi tak veljalni mož v hišo, oba kmeta, ki se ravno pogovarjata o naznanjenih zadevah, zau-pijeti. „Dober dan! Kako se počutite? Dobro, dobro ! Na to začne ta reljavnak pripovedovati z veseljem: „Gospod Ainšpilar ima iz šraihela dvojno zaupnico, eno od farmanov, drugo od šolskega sveta." Kmet, ki je bolj pogumen mu pravi: Pervo zaupnico je podpisalo blizo 40 posestnikov, kaj pa je to za faro, tam obiskuje blizo 200 šolarjev vsakdajno šolo, to še ni vsa občina, š ila,emu svetu pak postava ne pravi, da naj bi koval v svoji službi zaupnic. Z ito nimate te dve zaupnici po moji slabi pameti nikake veljave. Stari in sivi mož, ki je podperal zaupnico, si je zgubil pri vsih bolj omikanih in na višji stopinji stoječih ljudeh svojo čast, poterdil je b-jsede ki jih ljudstvo sploh govori: „Pervaki so si vsi enaki." Zares vbogi ljudje, ki morajo plesati, kakor jim pervaki godejo! Kdor ima še zdravo pamet in kaj mož-gan ne le same ajdovce v glavi, ta bo podpisal Silno tako zaupnico, ktero tisti zasluži resnično, komur se ima posljati. Ves razskačen zapusti veljavni gospod ta dva brezbožna in terdovratna grešnika. Kmeta" pa veselo zapojeta : Naj se gospod imenitne službe derži! Naj po svoji dolžnosti le zanjo skerbi! Kmete naj pri politiki v miru pusti! (ta Koroikega.) (Razne reči iz Doberlje vasi i.i okolice). V malem mestu Velkovcu na spod-jem Koroškim je vsako sredo v tedni teržen dan. Tje pride veliko živine, žita in drugih reči na prodaj. Na 21. marca se je neki prodajavki ali kriparici pripeti loj de je poln pletarček na tergu jajc s'erla ali povila. Ta vboga in revna žena joka britko čez to zgubo. Več ljudi je um obstalo, se ženi smejijo in jo še celo zaničujejo. Neki ptujec opazuje to nespametno djanje ljudi, in ko ce mu je ie dovolj zdelo pravi okoli stoječim: „če ste kristjani ne zaničujte in zasmehujte revne in vboge /ene, ampak pomagajte nji. Nato se pomakajo ljudje eden za drugim. Ta ptujec, ki je bil jud ali Žid, pa pomaga nesrečni stari ieni stem, da nji da 2 gl. Zatoraj pomagajte bliinemu v potrebi. — V „Miru" st. S sem m. d. bral: „Novoizvoljeni krajni' iolski svet v Šentmihelu je v seji dne 1. aprila 1883 sklenil novo zaupnico in jo poslal gosp. Ainšpilarju. Takim ljudem se zares nemore pomagati, ki se sami v pervi april pošljejo. Skovana zaupnica pa nobeni stvari, ne Soli ne kmetam ne koristi; zatoraj nji pa tudi nekteri pravijo zaušnica. — Storila je veliko nemira in prepira med ljudmi. Razderle so se prijateljske zaveze, sosed je čez soseda, kmet proti kmetu, brat čez brata i. t. d. Za res žalostni kraji v kterih pervaki prebivajo, tam je le malo veselja, mira in pokoja. — Vojaška zbira je pri nas dokončana. Odbralo se je zopet nekaj fantov. Eni so veseli, drugi žalostni, Fant če si zbran za vojaka bodi vesel ne pa žalosten, de ti je Bog čversto in zdravo truplo dal. Pretekle bodo 2 ali 3 leta vojaške službe, nič se ti ne bo hudega godilo; le bodi zvest Bogu in cesarju; pogledal boš po svetu, posnemaj vse dobro in varuj se slabe družbe in slabih prijateljev; prišel boš skušen in umen človek nazaj domu, vse te bo rado imelo. V naši okolici je premožen kmet, ki ima šest sinov in so vsi soldati; to se pa malokdaj in poredko zgodi. V poduk. Upor in njegovi nasledki. Tistim, kterim so še znani časi, ko ni bilo pri uas žendarjev, bo gotovo dobro znan razloček med nekdaj in sedaj. Po kmetih ni bilo nič varnega od roparjev in tatov, revno tako ne od ciganov, ki so prenočevali po gozdih in livadah, da so mogli oslepariti in pokrasti ljudi, kar je sedaj pregovor: „Krade in goljufa, kot cigan." Sedaj pak je nastal mir in varnost po kmetih, kar se je zahvaliti samo žendarjem, ki ,s polno gorečnostjo opravljajo svoje dolžnosti. Če bodo tatovi in roparji obstali tudi tako dolgo časa, kar bo stal svet, vidi se vendar, da se njihovo število zmanjšuje od leta do leta, in kjer se to ne zgodi, ima vsaj pošten in miren deržavljan zadostenje, da šendarji molopridneža vočidel v kratkem zasledijo, in ga peljejo k sodniji v postavno kaznovanje. Pa ne samo v tem oziru so žendarji kmetom dobrota. Koliko mladih ljudi obvarujejo žendarji pred prehitro in silno smertjo! Poprejšne čase ni pretekla nedelja ali praznik, da bi ne bili ubili koga, ni bilo svatbe brez hudega tepeža, po tergih in po kmetih je bilo kervavo in smertno pretepanje navadno; sedaj pa je dovolj če se le prikažejo žendarji, da se ohrani mir, ter se odtegnejo kmetski fantje navadnemu in jim že priljubljenemu pretepanju. Temu vkljub pak se zgodi večkrat na kmetih, da se dajo fantje zapeljati v nevednosti postave in v Bvoji mladi prevzetnosti do pregrešnih od postave strašno kaznovanih del, kterih nasledkov gotovo ne poznajo. Kaznilna postava pravi: „Nevednost postave ne opraviči nikoga, in s tim se ne sme izgovarjati nikdo." Po kmetih pak je nar večkrat nevednost postave vzrok pregrešnih del in potem hude kazni. Mislimo toraj, da je naša dolinost nekolil.okrat govoriti o tem ali unem paragrafu kaznilne postave, da svarimo mladost pred takimi pregrehami, ki se kaznujejo ostro, večinoma pak ni jim vzrok kaj druzega, kakor mladostna lahkomišljenost. Umor, pobijanje, tatvina, goljufija, to so pregrehe, ktere spozna vsakdo, in se jih vsak le kaj vreden človek sramuje, drugih pregreh pak, ki se kaznujejo po postavi revno tako ostro, če revno ne izvirajo iz tako gerdih namenov, ne pozna večina naših kmetov. Danes bomo govorili ob uporu, povedati hočemo resnično dogodbo, ktera se je dogodila pred več leti. Pri bogatem kmetu je bila svatba; da bi se izder-iali fantje pretepa, poslal je kmet po iendarje, da bi mu ohranili mir. Fantje sosedne vasi slišijo to, in eden izmed njih. „dolgi Jurij" imenovan, sklenil je pregnati iendarje od svatbene hiše, in potem vdeležiti se pojedine. V ta namen je sklical lante, rekel jim, da naj gredo ž njim, in naj vzamejo palic saboj, ker hočejo žendarje pregnati od svatbene hiše. Fantje gredo ž njim in z palicami švigaje planijo nad žendarje, kteri pripravijo svoje puške za strel, ter fantom zapo-vedo, da naj se razidejo. Na to pobere nek fant kamen, in ga verže po žendarjih, kteri potem ustrelijo pa z namenom visoko, samo, da so fante strašili. To je pomagalo, fantje začnejo se umikati in pobegnejo na vse kraje. Brez dvoma so se fantje zelo pregrešili zoper postavo, in sicer naredili so pregreho upora, ker zedinili so se v ta namen, da bi po sili pregnali žendarje. Fantje so bili kaznovani, in sicer je bil obsojen „dolgi Jurij" na 12 let, tisti ki je vergel kamenj na 8 let drugi pa oziroma na njihovo popre jšno obnašanje na 2, 3, 4 leta v teško ječo. Tako je prederznost enega samega in neumnost drugih, da so ga ubogali, pripravila v nesrečo 20 mladih nadepolnih kmetskih fantov. Nekterim je bilo odpušenega nekoliko časa kazni, ker so se v ječi dobro obnašali, „dolgi Jurij' pak je umeri čez 8 let v ječi, ker navajen čistega gorjanskega zraka svoje domačije, puhlega ječ-nega zraka ni mogel prestati, dobil je jetiko (sušico) in na ti bolezni je nmerl. Zato preljubi fantje I bodite veseli in dobre vole v nedelah in praznikih in pri drugih prasničnih priložnostih, nikoli pa ne grabite po polenih, in ne vstavlajte se nikoli žendaijem, ker to se ostro kaznuje. Razne stvari! (Cesarsko darilo.) Nj. Veličanstvo presvitli cesar daroval je za popravo cerkvenega stolpa pri sv. Martina v rožni dolini 2UO goldinarjev. — (O potovanji našega presvitljega cesarja.) Nj. Veličanstvo naš cesar prišel bo na potovanji po Štajerskem in Kranjskem 7. julija dan v Gradec, bo prenočil v knjezo škofijski palici v Mariboru, pelje se od tod na dan 10. julija v Ptuj, in od tod na Sauerbrunn, bo tam prenočil; Pride 11. julija dopoludne v Celje, zaderžal se bo tu 2'/, ure, gre potem v Ljubljano, kjer bo ostal 3 dni. Potem pelje se v Idrijo, kamor dojdf IG. julija dopoludne; 10. julija peljal se bo cesar čez Kamnik, Kranj in Begnje na Bled. — (Našo cesarsko rodovino) pričakuje vesela dogodba. Cesarska Vzvi-enost gospa ce-sarjevičevna osrečila bo v nekoliko mesecih Nj. Veličanstva cesarja in cesarico z vnukom. (Nadvojvodina Marie Antoinette) je umerla 13. aprila v Cannes (bere se: Kan) na Francoskem. Plučna bolezen jo je spravila pod zemljo. - (L a v an t i nski knjezoš kof) gospod doktor Maksimilijan Stepischnegg je podelil vbogim Celjske fare 1000 goldinarjev v praznovanje liOO let naga vladanja Habsburškega rodu na Štajerskem. (Sin Nemškega inPruskega cesarje v i č a) bil je pretečen teden pri našem cesarju in cesaijeviču v gostih. Visoke glave snidile so se na lov na Gornjem Štajerskem. Sin Pruskega cesar-jeviča je major v Avstrijanskem regimentu (polku), in je pripeljal pri paradi, ki se je napravila njemu na čast, bataljon pred našega cesaija. Visoki gospodje so se obnašali ii med saboj prav preserčno in prijateljsko. Čez nekoliko dni peljal se je princ Wilhelm v Prago, in je živel tam nekoliko dni z našim cesaijevičem Budolfom v priserčni prijaznosti. Na Nemško-Pmskem živijo sedaj zraven vladajočega cesarja trije prest lini nasledniki: Cesarjev sin(cesar-jevič) cesaijevičev sin,in cesarjevičevega sina mali sinek. (Volitve okrajnega zastopa vCelji.) Pri volitvi odbornikov voleni so bili gospodje : Notar Sajovic, doktor Glantschnigg, Lenko, Žuža, Štiger, Zanger, Negri, Bahr, doktor Neckermann, in Jellek. (Dolnješ t aj e r s k o društvo pospeševanje napredka ali „F ort schrittver-e i n*.) Pod tim naslovom vstanovilo ae je društvo z namenom opovirati umetno napravljenemu sovraštvu med prebivalci doljne Štajerske, in si je stavilo nalogo zediniti doljne Štajerce, kmete in mestjane v edicost in prijateljstvo, ktera sta neobhodno potrebna celi deželi. Društvo v gojo napredeka na spodnjem Štajerskem trudilo se bo rediti lepo Štajersko zavnstje in povikšati ga, ker ponosni smemt) biti, da smo Štajerci. Društvo postopalo bo z poštenimi in odkritimi sredstvi brez hinavstva, in poziva pristopiti temu društvu vsacega, kteremu je dandanašnje ravnanje nekterih ljudi že gnusoba, da se pomnoži število Štajercev, ki ljubijo mir in red kolikorkoli mogoče, in da se pride šuntanji kmetov, ktero traja sedaj vedno naprej, enkrat okom. Spodnjoštajerski pervaki napenjali se bodo sicer na vso moč, njihovi plačani hlapci bodo upili in kričali iz celega gerla, zabavljali bodo zasmehovali bodo nas po stoji navadi. Štajerska dežela jim tako nič mar ne gre, nar rajši bi se ločili od Štajerskega, lepe štajerske deželne barve helo-zelene so jim grozne, in lahkomišljeno ljudstvo je na pravem potu vjeti se na njihove limance. Bog daj ljudem pamet! (Novela k šolski postavi.) Dolžnost obiskovati šolo samo šest let, podučevanje samo pol dne. občinam dovoljenje napraviti si podučevanje po svoji volji, in več drugih bolj ali manj važnih določb, imenovanja vredna je določba, da more biti ravnatelj šole od zanaprej samo tak učitelj, ki je sposoben podučevati keršanski nauk, te določbe sprejele so se v deržavnem zboru po četirnajst-dnevncm boju z večino treh glasov — 170 glasov bilo jo za postavo 167 glasov zoper postavo, in poteijen od cesaija je bil ta sklep deržavnega zbora. Ker je po cesarskem poteijenji sklep deržavnega zbora postal postava, ne smemo o tem nič več govoriti, vsak dober deržavljan se uklanja postavi, naj mu bo po volji ali ne. (Kranjski deželni zbor) sebo menda sklenil in razpustil že ta mesec. Pervaki se veselijo dobiti pri novi volitvi tudi tam večino. To bo potem lepo gospodarjenje! Pričakovati pa je, da so tudi Kranjski kmetje že dovolj samostojni, in si bodo volili može, ki imajo njihovo zaupanje, in da se ne bodo dali komandirati v volitev takih ljudi, ki so samo širokoustnim per-vakom v Ljubljani všeč. (.S 1 o v e n e c") časnik izhajoč v Ljubljani, sicer pošten list, prinesel je svojim bralcem naše naznanilo, da je rekel predstojnik neke posojolnice: „Jaz sedaj ne bom sadil hmelja, — kaj pak še ! kmetje bodo prišli s hmeljem tako v nič, potem pa bomo dobili nasajenega in obdelanega hmelje-vega polja obilno in prav po ceni." Slovenec pravi na to svojim bialcem: „Lisjak povej nam ime tega moža, drugače nam veljaš za lažnjivega obrekovalca.* Kakor naši bralci dobro vedo, se mi nikolj ne pričkamo z neljudnimi listi in takimi časniki, ktere moramo zaničevati, pri „Slovencu* pak je to drugače, poštenemu listu se mota dati odgovor, in nam ni vse edno. če bi mislili bralci Slovenca, da smo „obrekovalci*, ali da smo poštenjaki. Toraj odkrito imenujemo moža, ki je govoril tako vsmil-jeno za kmete; ime tega gospoda je: Miha Vošnjak, tisti MihaVošnjak, ki bi se rad prisilil kmetom za voditelja; in ta kmetski rešitelj izjavil je ta blagi namen pomagati kmetom na imenovani način. Morda mu so besede le všle, pak čigar je serce polno, kipi iz usti, in pametni in previdni kmetje bodo vsaj vedili, kaj imajo pri- čakovati od preserčnih in prijateljskih čutster tistega moža, ki kaže vedno meden in po očetovsko dobro-volen obrat, če bi rad pripravil kmete do kacega ravnanja, ktero je njemu vseč, in mu .paše* v njegov koš. (Ce8arJoiefovi spominek.) Če bo vreme na binkoštni pondelek ugodno, imelo bo mesto Ptuj ta dan veliko gostov iz okolice in ii oddaljenih krajev. Razgernili bodo na binkoštni pondelek tam podobo slavnega in blagega ljudskega cesarja Jožefa II.. oprostitelja kmetskega stanu. Prav žalostno je viditi iz nekterih časnikov, kteri imaje nalogo za-peljavsti priprostno ljudstvo v namene posameznih, da bi dobili dobre službe, in da bi ložje potem gospodovali nad, ljudstvom, da poročajo ti časniki s premislikom neresnično o blagem delovanji velikega cesarja Jožefa II., ter obračajo vse njegove blage namene v slabo. Imeli smo že večkrat priložnost povedati, da se ne nahajajo ljudje, ki bi bili tako blagega značaja, kakor je bil Jožef. Bil je pervi in nar bolj marljivi deržavni uradnik, nar večji dobrotnik revežev in zatiranih; oprostil je svoje kmete iz sužnosti. Tisti, ki so živeli z njim, našli so pri njem samo eno napako, da namreč niso ga mogli razumeti, Jožefov duh je preletel mahoma celo stoletje, ondajni ljudje pak niso bili navajeni premišljevati, toraj bil jim je za sto let naprej, in niso mogli razumeti njegovih blagih naprav. V primeri z ljudmi, ki so živeli takrat, bil je Jožef enak stolpu sterlečemu proti obnebju, vse druge je prekosil s svojim blagim duhom za več ko sto let, ker še dandanes imamo mnogo tacih ljudi, ki ne morejo ali nočejo zapopasti delovanja cesaija Jožefa in njegovih visokih, blagih namenov. Se ve, da mora vsakdo, ki ve le kaj o zgodovini, pomiljevati, zasmehovati, ali celo zaničevati take nevedneže ali nesramneže. Jožef II. bil je blag in slaven mož, čez 8to let ne nehajamo samo takih ljudi in narodov, ki častijo po zaslugi njegov spomin, temveč tudi tacih, lü se jezijo nad njim. če človek ni slaven, bodi si po dobrotah, bodi si po hudodelstvih se kaj tacega ne more zgoditi, naglo po smerti je od ljudstva pozabljen. Veselimo se s Ptujskim mestom lepega kinia, nar lepšega kinča, ki ga more dobiti mesto. Gotovo ne bo preteklo sto let, in vsaka vas bo imela podobo kmetskega cesarja, samo bojevati se moramo, da odpremo našim prijateljem na kmetih oči, da jim naznanimo resnico, in da zateremo vse opovire, ki se sedaj nastavljajo od nekakih sebičnežev ljudskemu napredku in ljudski omiki, ktera sama moreta pripraviti kmeta do blagostanja. (Volitve v občinski odbor.) Kakor se nam piše iz Laškega veršile se bodo volitve v občinski odbor pri svetem Krištofu konec meseca maja Pričakuje se, da ne bo voljen za župana znan pijanec! (To mislimo, da se bo varoval vsak pameten volilec, ki mu je le kaj ležeče na občinskem blsgostanji. Zakaj toraj ta posebna opomenbs?) (Štajersko konjerejsko društvo) je imenovalo Nj. vžvišenost (ekscelenc) gospoda c. k. namestnika na Štajerskem barona Guido KQbeck-a za svojega častnega uda; in je počastilo sledeče gospode: Podelilo je sreberno društveno medaljo gospodu c. k. namestniškemu svetovalcu Anton Stadler, in gospodu c. k. okrajnemu glavarju Franc Sedelmajer v GrSbmingu; bronasto društveno me-dalijo, gospodu Jožefu Sutter v Forsten feldu, gospodu Janezu Birnstingel v Lipnici, in gospodu Jožefu Hausenbichler v Zavcu. Za krajne predstojnike imenovalo je sledeče gospode: Za Radgono gospoda Jožefa Pichlera, za sv. Lenart na slovenskih goricah gospoda Mravlaga, za Marenberk gospoda c. k. notarja Rudla, za Celje gospoda Franca Rei-dingera, za Šmarje gospoda Andreja SOppanza, za Vransko gospoda Antona Drobniča za Braslovče, Laško gospoda Teodor Gunkel-a. (Brezbožna šala.) Gruntarski sinovi France Burkelz, Janez Graher in Martin Bukove pili so skupaj v oštariji v dolni vasi; ko so se ga malo preveč naserkali, pride jim na misel, da gredo nekoga spreviditi. Burkelc se je našemil za duhovna, Graher je vzel laterno, in jo je vžgal, in Bukovec je popadel konjski zvonec ; potem so šli ispolnujoči navadne šege pri previdenji bolnikov čez Pribold na sv. Pavi, prisilili so poklekniti ljudi, ki so jih sreč.ili in dajali sojimnamestu blagoslova sladkorja. Kako se kaznuje taka pre-derznost, bodo zvedili imenovani v kratkim od Celjske sodnije. (Umeri je) c. k. dvorni svetovalec gospod Lipoid v I<*riji na večletni serčni bolezni. Znano je, da je imel posebno znanstvo v svojem predmetu (rudariji), in podelil mu je cesar zavoljo mnogih zaslug red železne krone, to je že visoka čast (Da je dobil red železne krone smo že popred naznanili). Rojen je bil v Moziijih na doljnem Štajerskem, obiskoval je gimnazijo v Celji, in se je pri svoji izverstai sposobnosti naglo pozdignil do visoke službe. Spoštovan bil je obče, v politiki pa je hodil z napredovalno stranko, in ni nikolj obračal plašča po vetru. Tudi mi smo žnjim zgubili prijatelja našega lista. Bog mu daj večni mir in pokoj! (Nesreča na Donavi.) Znano je, da Donava že na Bavarskem ladije nosi, in di se bro-dari z parobrodi po nji od Regeosburga na Bavarskem do njenega istoka v černo morje na Turškem. Nar več ladij (parobrodov) plava po Donavi na doljnem Ogerakem, pa že pri Dunaju je brodarstvo prav živahno. Pred kratkim trešila sta nad Dunajem dva parobroda eden ob druzega, pri ti nesreči zgubilo je šest ljudi svoje življenje. Parobroda, ki je prevaževal od enega brega do druzega, kapitan ni hotel vstaviti, akoravno je vidil, da se mu bliža parobrod hlapeč po reki navzgor, in akoravno so ga prosili ljudje, ki so se hoteli prepeljati za vse Božje vsmilenje, ds nsj ga vstsvi. Kapitan zapovedal je nadaljevati pot s polnim hlapom, kar je storil tudi nsvzgor hlapeč parobrod. Nasledek te svojeglavnosti js bil, ds sta terčila - u — parobroda t vso močjo eden ob druzega, in se je zgodila imenovana velika nesreča. (Pretep med Božjo službo.) V kratkem obravnavala bo tukajšna sodnija pregreho kmetskega fanta Janeza Novaka in Martina Sav-riša zavoljo mot nja Božje službe. Ta dva sta se začela v Brešcah v cerkvi pretepati, da bi bila dobila v velikem drenanji prostora. Pervi bil je Savrič, ki je sunil Novaka močno v persi, na to je zagrabil Novak Savriča za lase, in ga je začel tepsti s pestjo. Z velikim trudom posrečilo se je drugim, ki so stali v cerkvi zraven preiepalcev, spraviti jih narazen, ker pozabila sta, na kakem svetem kraju se znajdeta. (Kronanje ruskega car a) bo 27. t. m — če je le res f! (Divjaško počenanje) 29. pret>klega meseca bilo je odlomljenih ob cesti peljajoči proti Vojniku sedem jabolčnih dreves, to je gotovo prav poredno, da bi bilo misliti, da so to storili brezumni otroci, ali kak norec. Naši verli žendarji pak so že zasledili malopridneža, in ga oddali aodniji v zasluženo kasvn. (Svojo domovino zapušča) in potuje v Ameriko od dne do dne več ljudi iz Avstrije. Iz naših krajev potovajo večinoma proti južni Ameriki. Čehi, Moravci in Stezici obračajo se večinoma proti Beverni Ameriki » zedinjene der-žave. Poročila, ki pridejo domu v bavinsko dolino, od tacih, ki so zapustili svojo domovino, so baje dobra (mi ne prevzamemo za to poročilo nobene odgovornosti). Tisti, ki so se preselili v Ameriko so večidel rokodelci in delalci, ki dobijo pri se-dajnem zidanji železnic prav dobrega zasluška. Mi pak svetujemo premišljeno pievidnoet, koliko ljudi je že zapustilo svojo domačijo z nar boljšem upanjem nove sreče, in so poginili na novem svetu lakote ali druge nadloge. (Železnica iz Herpeljev na Terst.) Deržava začela bo pripravljanje za zidanje te železnice, ki bo okoli 8 kilometrov dolga (malo več kakor avstrijansko milo) že letošno leto, in tako smemo pričakovati, da bo dobilo obertništvo v Terstu dobro podporo, ker prevaževanje blaga iz Tersta proti severu bo gotovo cenejše, kakor do sedaj; zidanje železnice veljalo bo nekaj čez 3 milijone goldinarjev. (N e v e r n i k.) V angleški deržavni zbor, ki je nar starejsi na svetu, je bil voljen nek Braud-laugh. Vsak poslanec mora priseči pri vstopu v parlament (deržavni zbor) Braudlaugh pa se je branil prisege do Boga z opombo, da ne veruje na Boga, toraj tudi ne sme na Božje ime priseči. Seiditost nad tim človekom je bila neskončna, vergli so ga s silo iz parlamenta, on pak je prišel zopet k vsaki seji opiraje se na to, da je voljen od ljudstva, in da mu ne mora zapreti dohoda v parlament nobena moč na zemlji. Na Angleškem ljudstvene pravice niso samo na papirji, temveč ljudstvo gleda z vso marljivostjo, da se mu ne odtegne ne čert njegovih pravic; še celo Angleška kraljica Viktorija bi se ne upala storiti kaj nepostavnega. Akravno volilcem Braudlaugha ni bilo všeč, da njihov poslanec zataji Boga, razserdili pak so se grozno, da bi njihov zastopnik ne bil dpuščen v parlament Prišlo je do pravde, in Braudlaugh je dobil to pravdo, in verni! se je zopet v parlament. Na to pak se je dala zboru predloga, zapovedati postavno vsakemu poslancu priseči, in ta predloga je bila tudi sprejeta, zato bo moral Braudlaugh tudi priseči, če hoče ali ne. Tržzia cena preteklega tedna po hektolitrih. Kitu 8 a ž 2 0 1 S S o * o 'Ž a H i a t 4 * s. kr fl. kr. a. kr. fl. kr fl. kr 0. kr. .Jk, Celje . . . _ 7 32 5 70 3 »8 6 45 560 650 Maribor . . 7 42 5 40 515 3 20 1 78 4:— 5 _ Ptuj .... 20 7 780 6 70 ti 50 5!60 7 _ Gradec . . . 29 5 47 5 77 3 38 4 79 5 62 398 Celovec . . 3 66 4 52 3 — 1 44 j — 5 _ Ljubljana . 18 5 43 4 53 3 — i 61 4 03 6,18 Ormož . . . 75 7 82 5 70 3 98 6 45 5 60 6 06 £7)8* 10 7 85 9 — 6 75 li 50 8 85 _ 20 90 7 30 7|90 1 6 60 5 90 6 82 6 30 Devet medalij. — Grenka Rakoczy-voda la Bude, analizirana in priporočena po deželni akademiji v Buda-Pešti, od protesoria doktor Stölzela v Monaku, od profesorja doktor Hardy v Parizu in profesorja doktor Tichborne v Londonu, rabi se od gospod profesorja doktor debhardta v Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, poeebLo za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajo prebavanje, če se teško voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoč i toraj bolj ko vse druge grenke vode. Na zalogi v vsih večjih lekarnicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frišno napolnjena. frmti »e rtmkrmt xmhtrrmtl Mtm- kmcxn nmam Iz Bml«. Zaloga v Celil Banmbachova lekarnica, Walland k Pellč, C. Krisper; v PtaJI F. C. Schwab, Eckel, Schalfink, Jošef Kasimir, Vikt Selinscheg. Bratje Loser v Buda-Pešti. Posestniki. Yaino za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Hi dva prodajava ItMVO kilo po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro in lepo 0. Tudi diieio. čao (Tla.©©) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši. Walland in Pelle, v Celju, na velkem trgu in v poštni ulici. SCHMIDL&COMP. priporočata svojo zalogo suknja, mtnep in mota Map in šivalnih strojev v CELJU. Šivalni stroji se dobivajo na mesečne obroke. Zunanje naročbe se natančno in urno preskerbijo in če se zabteva, se muštri od vsega blaga digo ali dopošljejo. "Vozilnl red. na Debelo tiskane številke katejo čas p« južni železnici. i «eil, navadno tiskane ias pe daevl. trn T e r 11 m jirell m —mmJ t -S-S3 Sša Iti i i1 is! .. ® o % 6"° |1| oi S •) Iz Zidanegmmosta aa Zagreb : osebni vlak .... 5 45 mešani vlak .... 12 45 Pestajas im poštni vlak štev. 5 kurirn vlak štev. 1 osebni vlak štev. 93 poštui vlak šte». 7 mešani vlak štev. 97 benovlak štev. 3 Postojna . . . Ljubljana . . Zidaniraost *) . Laško .... Celje .... Polčanje . . . Pragerako»') . Maribor . SpUfeld . . . are min. 1 47 S 44 5 26 5 59 6 14 7 1« 7 48 8 ie • os al« M». 1« SI 11 U is 44 i te s 08 * ss 3 48 ure mla. 5 45 8 oe 8 4S 0 04 _ _ vre min. • 10 11 08 S IS S SS S 10 4 II 4 SS 5 37 6 30 ure salo 1 S3 4 SS 8 02 8 50 9 19 10 45 11 24 12 24 1 51 are nln. 9 .2 10 40 12 U 1 01 1 17 3 04 2 46 3 16 > ..... 4 SS **) Iz Pragerskega na Ptaj: osebni vlak .... 7 SS benovlak.....3 — osebni vlak .... 9 30 •*•) Is Maribora aa Celovec: osebni vlak .... 3 —■ ......9 15 Mm M m M m J m «s r • r i T m r m t m t) Dohod v Maribor ia Celovca: osebni vlak .... 5 58 ......12 19 Pestalas las berzo-vlak štev 4 poštni vlak štev. 8 poštni vlak štev. 92 kurirn vlak štev. 2 poštni vlak štev. 6 mešani vlak štev. 98 osebni vlak ttev. »4 Spilfeld . . . Maribor t) . . Pragersko tt) ■ Polčanje . . . Celje .... Laško .... Zidanimost fttj Ljubljana . . . Postojna . . . 10 45 2 10 2 56 3 40 3 59 4 34 5 57 7 4S 10 SS 11 M IS 10 IS 48 1 4S s 00 s 4* 4 S7 7 53 5 3» e so 7 30 "i i« 1 44 S os 5 41 3 SS 4 4» 6 03 7 30 8 04 8 49 9 25 10 22 10 43 U 35 1 19 3 37 12 43 1 42 3 — 4 — 5 26 5 56 0 SO 0 S7 1 SS 6 — e 22 6 53 9 31 tt) Dehod v Pragerako is Ptaja: osebni vlak . . . . 0 01 benovlak.....1 40 mešani vlak .... 7 48 Mllirilil i THsalsiisllsIs|iiiha osebni vlak .... 11 15 mešani vlak ... 4 08 .....H SS t Balon sekuodernih vlakov 94 in ! I in mešanih vlakov 97 in »8 imajo ni vlaki voiove 1, II ia III raireda. — Pri poštnih vlakih izdajajo se v Celji listi ia sem ter tji : T Celji do Maribora ia aasq, v Maribora na Gradec in na-j«j. in sicer listi I, II in m nurrda i 48 ar veljavo. Ce ae kapi list na nedeljo ali praznik velja listek M dva delavna dni. — Bercovlaki po dnevi obstanejo po rimi in po leti na postaji «Laško*. Ild^jatelj in nilgnTnmi ntWnifr TW Ednnl Ol.wt^hwigy — ZiMi« ja tisk JaSM Bakmck s v Ccljn.