jLtoo_tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamtzna Uevilka 20 stotink Izhaja : vsako srvdo popoldnc in soboto zjutraj. Mane za celo leto 15 L. „ pol Ida 8 „ . „ četrt „ 4 „ ca tnozrmstvo celo leto j;a naročila brez do- P°stü.- - naročnine sene nioremo ozirati. Vdgovorni urcdnik: Polde Kemperk. mm/mia št. 25 V Gorki, v soboto 28. marca 1925. utovin. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se račvnajopo dogovnru in se ilačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadruzne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo ; ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). — l^ira^tslco-clelavslc^ zveza v borbi %& pravlcc vojratli oškodovancev 5000 vojnih oškodovancev zahteva na zborovanjih v Komnu, Šempasu in v Sv. Luciji svojo vojnoodškodninsko pravico. ( Knietsko - ddavska zvcza ie sklii- ^-a?,na Marijni praznik due 25. mar- j, ^oorovanja vojnih ošikodovancev v Vsr -' v ^v" ^uciji m v Šeinpasu. oK-1 i**% sn°di so bili mnogo-številno ^.^ani. Na vseh treh slmdili jc bilo n t^ vojnih oškodovanccv. Na zbo- p,n'anJu vojnih oškodovancev v Šem- . tlSu sta govorila biviši poslanec Šček ¦ dr- Glaser; na shodu v Sv. Liicijl ßr, .^stopi-l kot govornik 4r. Stojan ^..ajs^; v Komnu pa ic poročal dr. J. '^ežnik. ^ARAVA IN VSEBINA D0G0V0RA MEU ITAUJO IN AVSTRIJO. Na vseh treh sliodiih so odiposlanci Hkn?S^° " detavskie zveze vo.inim o- iiu • Vanceni pojasinili najprcj vsebi- A .m Ponion dogovora nied Italijo in ^strijo. Povdarjaili so pred vsem, da t n'sta Avstrija, oziroma Ogrska v te L^ovc>ru dbvezali plačati terja- s. » kise jjma bodo prijavile, pač pa wSc '7'recno obvezailj, v smislu čl. 1. ?a; dbgovora samo imotoviti obstoj uL eg tcrJatev- lz teKa slcdi' da ni s« .Va'r'l dogovor med ltaliiio in Av- Jl nJö za vojnega oškodovanca nobe- m ftvarrte pravice, pač pa samo för- w l)rav^°- da la'hiko prijavi svoje S( Jatve nasproti Avstriji. UtfO'tovili y(j u^i Poscbno važno določbo dojjo- bi/a' da ne b° merodajna za morc- ^ irio izplačilo prijavljcnih tcrjatcv , J^JTska in rcsnična iiRotovitev ško- Do] JeiTlveč »gospodarski in finančni ^ °Laj« Avstrije, oziroma Ogrske. j. J?i tudi n. pr. Avstrija saana po I ^1" uradib ngotovila, da bi mora- j* Wacati If) milijard lir, nc bo plača- ];t Vseh 10 milijiaird, tcnivcč samo to- slv°» kolikor bo zmogla plačati po Ql Kospodarski in finančni moči. in L *° ne nud' ^0^01^'01" nied ltalijo y ^vstrijo niti ua.iiTia.njsc sigurnosti ^ vojne oškodovance, dai jhn bo \\ v Po ^vstr'-'j v resnici izplača- 1^:. K-air se tičc teiJjatev, ki se morajo v ^^jati prefi'kturi ni to posebno f ?:iio. Prufekturi v Trstu'se moraijo p yay=ljati terjatve rad>i invalidnili ]y ^(>'Jniin, bcgnnsikiib podpor, terjatvc terS-l>r°*i poštni in žolczniški npravi, jaila'*Ve dnhovniikov za kong-rue, ter- v Ve glede voja&k'ih oiblek in sploh t;ik ter'atve "stspro-ti Avs.tri.ii, razven nj ?.Zvanih vojnih dajatev (prestazio- jo^i Suerra. di opere e di cose ed al- uffi niiilitari t. j. regolarne in nere- iij .?-rile re.kvizicijc), ki se tnorajo pri- ;fo'!-at* finunčni intendunci v Trstu. \}\ r-la{ev, ki se prijavljajo prefekturi jj, n^ša držeiva nikoli priznavala in '\r tuitlli ni biia dto-lžna po noibencm za- pU Plačati prizadetim strankam. ]j,;.erJatve ])a, ki bi sc morale prijav- ,j!!v' ^inančni witendanci v Trstu je v*jsn država po veliki večini prizna- ^r^ kot pnavo vojno škodo in je zato °do tudi žc dejansko izi^lačala mno- pj?.rvojne odSkod-ni-ne, ali pa io je že y. lz"aJa v vojnoodškodninskili kou- vJ|rdiatih in sentencali. Znaten kup vJJ10o«diškodnin.sikili prošenj pa je še , ovO'dia, da bi prišli v skrbi za interese vojnih oškodovancev. Do- govor j€ jaseii. Ni v nofoenem nasprot- ju z vojnoodškodninskiiTi zakonom. Pogovor tudli ne spreminia vojnood- škodninskega zakona iiiti za las. Za- to tudi ni ponieiiil nobenc nevarnosti za vojne oškodovance. Vso nevarnost pa je odkrilo posto- Vim'jc tržttške finančne intcnduncc in njeno ruzumevanje, oziroina razluga tega dogovora. I. PRVI SIGNAL. To je bila usodna okrožnica finan- enc in tendance od 14. januania 1925., ki jo je razposlaila vseni župaustvom. Zq v prvi okrožnici je financa načela vpn»ša.njc PLAČILA vojne odškodni- ne. Saj je vendar zagrozila vojni'in o- žkodovanoein, da bo Zivlitevala povra- čilo že izpiačane vojiie odškodnine in to ix) načinu izterjevanja davkov, če ne bodo pnijavili vojnih dajatev na- sproti Avstriji do 24. aij)rila 1925. Vsak signal vzbudi iwzomost. Tuidti ta sig- nal je vzbudili pri poznavalcih vojno- od«k(Klni.nskcga vprašanja spoznaiije, pri inasi vojnih oškodovancev pa je vzbudjl strah, razburjenje, jezo in ztuedo. Halo! Karn to gre? In vsa diežela je postala pozorna. II. VDRUGIČ ZVONI. finančua iutendanca jc šla korak naprej. Kmalu po oikrožnici ie že za- čela pošiljuti dekrete vojnim. oškodo- vancem z zahtevo, da povrnejo- že izplačano vojno oidßkodnino čiinprcj, ker jo je nanireč »po pomoti« (crro- neainente, pravi v d<ükretu) izplačala. In vendar jc financna intendanca prav döliro vedicla, da ni vojne odškodni- ne izplačala »po pomoti«, temveč e- dino le in izključno, ker io je moral a izplačati. Pliačati je MORALA vojno odškodnino zato, ker ji jc to nalagal vojnoodškoidiiinski zakon od 27. tnar- ca 1919. štcv. 426. Tudi ni siklcpala finančna intendanca konkordatov, o- ziroma ni izdajala sentenc \z ljubezni, spoštovanja, usmiljcnja in gorccnosti do vojnih oSkodovancov, tcrnveč spet samo zaradi tega, ker jo je k teniu si- lil vojnoodškodninski zakon. Saj je vendar znano, da so navadno in pov- sod vse finance brcz srea. Mogoče je, da se je financa zinotila v enem all dru&em slučaju; toda izkliučeno in neinogoče je, da se je finančna inten- 'd;č:iica zmotila v 95 odstotkih vojno- (idškodininskih prošenj, če upoštcva- mo njihovo stevilo in ne denarno vrednost voine odškodnine. Približno 95% vseh vojnoodiškodninskih pro- šenj bi bilo namreč po razlagi finan- čne intendance nničenih; 95% pro- sen j bi se inoralo znova prijaviti na- sproti Avstriji in vso to škodo bi mo- rain po mnenjii finančne intendance plačati in ne samo ugotoviti, Avstri- ja! Razbobnaila je namreč v svet, da se mora prijaviti nasproti Avstriji vsa skod.n, ki NI naistnla PO OBSTRE- IJEVANJU. III. P0L0M. Fin. intendanca je napravila zadnji in najbolj koraižni korak. Brez obo- tavljanja je začeila pošMjati strankam odloke, v katerili jim javlja jedrnato vsebino dogovora, ter da ne bodo i- jnele njihove vojnoodŠkodninske pro- šnje v razmierju do naše države no- bene veljave in dia se že SKLENJENl K0NKORDATI in pravilno. izdiane sentence ne bodo IZPLAČALE. To je bil zadnji in odločilni čin finančne intendance. Zavesc so padle. Sedaj so tudi že najbolj priprosti vojni oško- dovanci spoznali, da je vsa njihova vojna odlškodnina v največii nevar- nosti. Glej spako! Mislili so. da so jo varno spravili pod streho: pa pri- de finančna intenda,nca in na mail uniči ogromno število sklenjcnih konkordatov in sentenc. To .sspoznanje pa je tudi že rodilo v vojnih oškodo- vancih sfcfep in odločno voljo, da bo- do branili svojo vojnoodškodninsko pravieo nasproti lastni državi z vse- mi za'koni/timd sre'distvi. IV. ČLEN 15. VOJNOODŠKODNIN- SKEGA ZAKON A. Posebno pozornost je posvettk go1- riška organizacija tudi čl. 15. vojno- odfskodninskega zakona. Ta člen namreč doioča, da sine vojni oškodo- vanec zahtcvati vojno odškodnino sa- mo od ene strlani. On lahiko sam iz- bcre stranko; od katere hoče zahte- va ti vojno odškodnino. Ta dbločba čl. 15. hi zamogla postati za vojnood- skod.ni.nsko pravico vojnega o&kodo- vanca nevarna, če bi prijavil svojo škodb nasproti Avstriji f'nancni in- tendanci, ne da bi si na en a4ii dnugi način zavaroval (neserviral) svojo vojnoodškodininsko pravico nasproti lastni državi. Znano pa je. da ne trpi financna intendanca na nrijavnih vzorcih nobenega pridrzka (reserve). Zakaj ?. Po njenejii .rnmenju bi nanlreč Avstrija že samo radi te reserve za- vrnila prijavo, češ saj vojni oškodo- vanec sam ni vcdtul, od koga: ima pra- vico terjiati odškodnino, ker jo je obe- ma državania prijavil. Mi se z nobe- no d.rugo točko finančne intendance ne strinjamo. Ta njena zahteva se nam pa z-dfi pravilna in ute.inel.iena. Zakaj? Kaj pa Avstrijo briga, kako si zavaruje vojni oskodovanec svojo vojnoodškodninsko pravico nasproti lastni državi? V. KAJ SO VOJNE DAJATVE? To vprcusiinije še dsineis ni jasno. Finančna intendanca trdi, da so voj- ne dajatve splofa vsaka škoda, ki jo je povzročilo avstro-ogrsko vojaštvo, razven če je bila ta škoda povzroče- iia PO OBSTRELJEVANJU. Njej so pa sckundtirali prav pridlno skoro v&i italijanski Listi. Tudi »Edinost« se je postaivila v svoji stcvilki od dne S. marca 1925. na to staliišče. Tako jsteje finamca niied rekviziciie vso ško- do, ki je nastala vsled zasedibe (oku- pacije) zeimljišča, hi5 itd.; škodo, ki je nastala vsiled tntvin, ropa in ple- nitve \:n avstrijskih, ognsikih in tudi nemških, turških vojakih, če so sc bojeva/li na našem ozemlju; i>kodo, ki ie nastala vsled evakuacije itd. — Fi- nancna inteudanca šteje med vojne dajatve sploh vso škoido, ki ie nasta- la no vsch dirugih voinih dogodkih in NI: po OBSTRELJEVANJU. Samo škodo, ki je nastala po obstrelievanju, smatra do dlanes še vedmo tudi finan- cna intendanca za pravo vojno ško- do. Le za to skoido bi bila po njeni nizlagi dolžna PLAČATI vojno od- škodnino naša država, vso drugo sko- do bi pa morala plačati Avstrija, ozi- norna Ogrska. Ta razlaga voinih da- jatev pa je popolnoina proti vojnood- skodninskemu zakonu in tudi 6 letni praksi rešcvanj.a vojnoodškodniniskih prošenj. Mi smo tudi mnenja, da je.ta razlaga protivna dogovoru samemu Stran 2. >GOR1SKA STRA2A« med Italijo in Avstrijo. Zaka.i? Voj- ne dajatve zamorejo biti ix) našcrn innen ju samo »Kriegsleistungen«. O- kro'/nica finančnc intcndancc sania navaja »prestazioni di guerra. di ope- rc e di cose ed alloggi militari« in jili ' istoveti z »regolarnimi in neregol.arni- ; mi rekvizicijami«. To jc pa za prav- r.ika dognano, da so regolarne rekvi- zicide tiste, za katere je prejel oško- dovanec eno> ali drugo rekvizicijsko potrdilo; če pa ni prejel potrdila, po- fein so rekvizicije neregolarne. V vsa- keni slučaju pa jo potrebno. da je od- rcdilo rekvizieijo oblastvo, civilno ali vojaško, čc hdCcmo nastalo škodo pri- števati mod Tiekvizicije. Kako jc pa mogoče n. pr. lumparije. zločinc, po- boje, tatvine, plenitve, požare, opusto- šenja zemljišča in his in drugo skodo stcti med vojne dlajatye t. j. regolarne i]i ncregolarne rekviizicije, četudi so vso tako škodo povzročili avstrijski, i ogrski vojiaiki ali pa cclo Turki. BURBA GORIŠKE ORGANIZACIJE JE UT EMELJ EN A IN EDI NO PRA- VILNA. Teh pet razlogov so govorniki predvsem povdarili na zborovaiijili vojnili oškodovamcev. 2, ujimi so do- voljno za vsakogar izpričali in doka- zali, kako zelo jc bil i)otreben samo- ; stojen, odločen nastop goriške orga- nizacije pirloti samovolji finamčnc in- tcndancc. S tern je tudi dioikazano. kc'.ko zelo je bila na mestu intürpela- cija poslanca Besedniaka, ki jo je vložil po nalogu Kmetsko - delavske zv. na fin. ministra. Tndi ni prav n\č čndno, da sum spra.viili v interpelacijo vprašunjc PLAČEVANJA vojne od- škodnine, kakor je samo miimogrede v enem ölanku v »Kdinosti« omen.il. dr. Wilfan. Danes ve vendar že vsa dežela, da je ravno postopanje finan- Čne inlcndance jasno in za vsakogar ! dovoJjno zgovorno dokazalo, da je šlo pravzaprav samo za vprasanjc PLAČILA vojne odškodnine. Poiz- kns se je napravil, da bi se italijanska vlada odkrižala plačila znatne svote vojne odlškodnine, čc bo mogoče na račnn Avstrije. Ooriška organizacija pa sc je la'hko bala, da bi se tai načrt liotal izvršiti na vsak način, četndi na račnn izmozganili vojnih oškodovan- cev. Zato tudi ni res kakoir je trdil dr. Wilfan v »Edinosti«, da se intere- si vojnih oskodovancev krijejo z in- teresi viliade v vsakem slučaju. Ti inte- resi se v resnici krijejo samo pri ter- jatvah, ki se monajo prijavljati pre- fektnri. Te terjatve niso namreč v no- beni zvczi z vojno odškodnino. Pri terja-tvah pa, ki se morajo prijaviti fi- nančni intendanci, je dokazano, du bi se mogli interesi vojnib oskodovan- cev in naše vlade tako zclo križati, da bi vojni oškodovanci splob izgubili vso vojno odškodnino. Ali ne govori- jo zadosti jasno dekreti finančne in- tendance, s katerimi je nničila že le- IK) štcvilo sikilenjenili konkordatov in sentenc? Seveda so vsi ti ukrepi pro- tipostavni! To vprašanje &e pa ne sme prosmatrati samo iz juridič-nega stališča, tcmveč istočasno in vcdno tu- di iz politično-fiskalnega. Ha jc bila borba goriškie organizacije nujno po- trebna in to v interesu našcga narod- nega gospodaiistva, dokazuje tudi u- speh našega nastopa. Prvič: Finančno ministerstvo je že izjavilo, da ne bo zalitevala itali- janska vlada povračila izplačane voj- ne odškodnine, če jo bodo prijavili Av- striji, v koliikor spada-scveda med' voj- ne dajatve. Drugič: »Piccolo dclla Serai« in tu- di »Edinost« sta pnročala, da se je vršilo v Tridentu zborovanjc vseh fi- nančnili intendantov novib ix)krajin. Na tem zborovanju je sporočil ravno tržaški fin. intendant, da se bodb tudi že vsi sklenjeni konkordati (senten- ce) izplačali. Zaito se nam zdi še bolj čudno, da pošilja trž. fin. intendanca odloke, skaterimi jim javlja, da se nji- liovi konkoir/daiti ne bodo izplačali!?! Tretjič: Danes ne zahteva finančna intendanca od vojnih oškodovancev, da ji inorajo :imprej vrniti že izpla- čano vojno odškodnino. Čctrtič: Finunčmi intendanca jc iz- dala preü par dnevi važno okrožnicc, (ocl 23. marca), ki je že nekoliko bolj jasnu in za vojne oškodovunce uxod- nejša. 0 tej okrožnici bomo poročali v prihodnji »Gor. Straži«. Petič: Vsa dežela se danes tudi globoko zaveda važnosti tega vpra- šanja. Ve tudii, da bo inoraJa braniti in se boriti za svojo vojnoodškodnin- sko pravico v prvi vrsti proti lastni državi. PRAKTIČNI NASVETL Za tem so odposlanei Kmetsko - de- lavske zveze dali zborovalcem sledc- čc jasne nasvete: 1. Vsi vojni oškodiovanci, ki niso še prijavili svoje vojne škode naši drža- vi, naj jo« prijavijo čimpr^j s potreb- nimi dokumenti fina.nčni intendanci; 2. vse terjatve, ki se morajo prija- viti prefekturi, naj se tudi čimprej pri- javijo; 3. ravno tako naj se prijavi takoj vsa škoda, o kateri nihče ne dvoini, da spada med rekvizicije, kaikor smo jih mi zgoraj oanačili; 4. gitade škod [)a, ki jih je do danes finančna intendanca sama izplačeva- la, oziroma Pirizuavala v konkordatih za pravö vojno i&kodo, ko n. pr. skodo vsled plenitve, ropa, požiga, opusto- šenja, zasedbe, evaikuacije, četudi so to škodo povzročili avstro-ogrski vo- jaki — naj počakajo vojni oškodovan- ci luiiSih koncnih navodil. Ta navodi- la bomo daili v »dor. Straži«, ki izi- de due J. aprila. Naša navodila bodo od.visna od od- govora finaiičncgai ministra. Posl-inec Besednjaik nani je že v pondeljek spo- ročii iz Rinia, da pojde s podmini- stroni Banellije'in in posl. Suvicheni k finančneauu minisitru zaradi iTiterpe- lacije. Zato pričakujomo, da bomo dobili ugoden ali pa neugoden odgo- vor v kraitkeni. 5. Vsak vojni oškodovanec si bo moral zavarovati svojo vojno-odškod- ninsko pravico nasproti lastni državi s posebno rezervno izjavo. Ta izjav^, ne bo na prijavni poli, temveč posebej izročena finančni intendanci. Tudi bo moral vsak vojni oškodovanec dobro hraniti prepis te izjave, ki bo moral biti potrjen od županstva. 6. V vseh slučajili, ko so dobili vojui oškodovanci dekrete, s katerimi jim je javila finančna intendanca, da se nji- hovi konkordati ne bodo izplačali, naj vložijo čimprej pravi rekurz na vojno- odškodninsko komisijo. To zahteva od nas previdnost in skrb za naše gospodarstvo. V popolno pomirjenje dežele in voj- nih oskodovancev pa je nujno potrebno, da odgovori finančni minister ugodno, jasno in obvezno na interpelacijo po- slanca Besednjaka. Le ugodni, zakoniti odgovor vlade nas more zagotoviti, da se bo dogovor med Italijo in Avstrijo izvršil v korist države in tudi vojnih oskodovancev. Zločin bi bil na že itak izmozganih vojnih oškodovancih,. Če bi hotela vlada varovati interese državne blagajne na njihov račun. * NA ZBOROVANJIN 5000 VOJNIH OSKODOVANCEV je bila sprejeta sledeča Resolucija! l Vojnooškodovanci, ki so se zbraii na zborovanju v Komnu dne 25. mar- ca v svrho razprave o dogovoru med Italijo, Avstrijo in Ogrsko od 6. a- prila 1922. so skleniu enodušno po* zvati vlado, da izda. v varovanje dr- žaviiih interesov, kakor tudi, da se zasigurajo interesi vojnih oskodo- vancev, dolocna in obvezna zagoto- viht in sicer zagotovilo, DA NE BO ITALIJANSKA VLADA zahtevala od vojnih oskodovancev povračila ze izplačane vojne odškod- nine v nobenem slučaju; DA BO ITALIJANSKA VLADA priznala in izplacala vso vojno od- skodnino, ki je bila prijavijena na podlagi enotnegu vojnoodskodninske- ga zakona z dne 27. marca 1919. stev. 426; DA ITALIJANSKA VLADA ! nuroči finančni intendanci v Trstu, I da daje tocna in jasna ter nedvomnna navodila, ki so utemeljena v obstoje- cih zakonih. OPOZARJAMO VLADO na razne ukrepe finančne intendunce v Trstu kakor n. pr. »/// sexuito al- Vaccordo tra I'ltalUi e gli Stati Austria e Ungheria riguardanti i crediti deri- vunti da prestazioni di guerra di ope- ra e di cose da ulloggi militari, la sua denuncia dal 5. 7. 1921 concernenti il risarcimento dei danni di guerra su- biti nei suoi beni mobili (fahr. nirali) nel Comune di Comeno resta senza eih'tto, e per conseguenza il concor- dato (la sentenza) stipulato in rela- zione alia Sua domanda non verrä icalizzato.« s katerimi odreka v popolnem protislovhi z zakonom po- sameznim vojnim oskodovancem pra- vico do vojne odškodnine. S takim postopanjem finančna intendanca pov- zroea med vojnimi oskodovanci strah in nejasnost, ki itak ze dovoljno vla- da v tern vaznem gospodarskem vprasunju, ker ni še do danes izdala vlada nujno potrebnega pravilnika, ki bi toe no in odlocno odredil, kak- sne so pravzaprav terjatve nasproti Avstriji, ki spadajo med »Prestazio- ni di guerra di opere di cose edi al- loggi militari«, oziroma med »Reaui- sizioni regolari ed irregolari«. in ka- ko bi se morale pravzaprav te ter- jatve prijaviti nasproti Avstriji. Za vojnega oskodovanca ne morejo bi- ti merodajna navodila finunene inten- dance in od nje odvisnih uradov, ali pa mnenja zasebnikov in časopisov, temvec edino in izkljucno le zakoni- . te odredbe vlade. VOJNIM OSKODOVANCEM povzročuje posebno skrb in bojazen cleu 15. enotnega vojnoodškodnin- skega zakona, ki prepoveduie komtj- lacijo vojnoodškodninske prijave. Č1. 15. bi zamogel postati za vsakegü^ vojnega oskodovanca usoden, ce bi prijavil svojo skodo nasproti Avstriji, ne da bi si zavaroval istočasno svo- jo voinoodškodninsko pravico nit- sproti lastni državi. Zato pozivljamo vojnooškodovanci vlado, da odstrani to negotovost in nevarnost za vojno- oskodovanca z obvezno izjavo, da nc bo prijava terjatve nasproti Avstriji za izplacevanje vojne odškodnine od strani lastne države prejudici.iaina z ozirom na člen 15. enotnega vojnega odskodninskega zakona. VOJNI OSKODOVANCI zbrani na zborovanju v Komnu due 25. marca pozivljajo vlado, da dd voj- nim oskodovancem nemudoma pozi- tivna in določna zagotovila v zgonji omen jenem smislu, ker je takojšnja jasnost in gotovost glede tega prevaß- nega gospodarskega vprašania v in- teresu drzave, kakor tudi v interesu gospodarskih eksistenc vojnih osko- dovancev. Komen, due 25. marca 1925. Rcsolucijo sta podpisala gg.: Stolfa Aloizij, predsednik /Jx>roVanja: Josip Žigon, župan. DNEVNE VESTI Osebna vest. Goriški policijski komisar g. cav. Diaz je začasno premeščen v Idrijo. Nadomestuje ga podkvestor iz Vidma Rocchi. TeCajniki Kmetsko-delavske zveze. Ponovno Vas prosim, da mi pošljete seznam naročnikov, ki ste jih pridobili po goriškem socialnem tečaju za razne časopisein časnike, kakor je bilo sklen- jeno pri dotičnem predavanju. Predavatelj. Vojna odškodnina jugoslovanskih državljanov. Ker je akcija radi priznanja vojne odškodnine jugoslovenskim držvljanom v polnem teku in obeta tudi uspeh, vabijo se nujno vsi oni prizadeti, ki bivajo v Italiji in ki se še niso akciji pridružili, da se takoj prijavijo ustmeno ali pismeno pri g. Ivanti Koudelka, okr. tajniku v pok., Gorica, Corso V. E. III. štev. 65. Istotam dobijo vsa po- trebna pojasnila o sedanjem stanju te zadeve. ObČni zbor K. T. D. V zadnji številki »Gor. Straže« nar znajijeni občni zbor se z istirn dnev- nim redom prenese na četntek 16. a- prila 1925. Za načelstvo: mons. /. Valentinčič. Dvojna mera. Ugledha italijanska parlamentarna rcvija objavlja vprašanje senatorja Sforze na notranj-ega ministra;. Inter- pelacija govori o člankih glavnega fašistovskega gromovnika Farinacci- ja in Mussoilinijevega. brata Arnalda. Olajsi se tako-le: »Vprašujem gospo- d,a notr. ministra, zakaj je dovolil oB- javo člankov s podipisoma Farinaccija in Arnalda Mussolinija, ki vsebuiejo grožnje napram najvišjemu sodnemu dvoni; postopanje istega se zdi hne- novanima »perfidfno« in »bo treba proti njcniu nastopiti z oboroženimi (fašistovskimi op. iired.) legiiamii«; s tem je bilo zagreseno kaznjivo* deja- njc po el. 118, 123 in /2 kazenskega zakonika. Opozarjam tudi na dejstvo, da sc pa istočaisno plenijo stotine ča- sopisja na podlagi nezakonitih odlo- kov o tisku.« — Visoki sodlii dvor preiskuje deja- nja že znanih fašistovskih prvakov. Zato so ga hoteli gromovniki z gnne- njem ositrašiti, da bi ne bil »perfiden«- Prišli so pa v svoji gorečnosti malcc navzkriž s postava.mi. Kako bo neki notranjj minister grofu Sforzi {xlgo- ^T)ril? Za obletnico. Pretečeno nedeljo so1 snoparji, kot jx)vsod, praznovali tudi v Faenzi svo- je slavnosti. Po mestu so korakali fa- šisti v sprevodu. Ob koncu sloves- nosti so pa zažgali republikanski krozok in razbili vso opravo v kato- liškem kražku. Pretepli so tudi več ljudi, ki se niso odkrili, ko je Šef sprevodi mhno njih. Najnovejša vrsta odlikovanj. V Italiji, deželi miiogih naslovov in svetinj, so nazadnje našli še eno vrsto. To je »častna« izkaznica fasi- stovske stranke. Ob priliki šeste ob- letnice fašistovskega oibstoja, je bilo dcležnih te časti več osebnosti. Med odlikovanci je tudi nek delavec, ki }L žc petdeseto leto uslužben pri eni i'1 isti tvrdki. Ce je res navdušen snopai'r ne verno. Opozarjamo cenj. oitatelje na današnji oglas L• Marcella Bratusa1, glavnega zastop- nika milanske tovarne drožja. Shod državnih upokojencev. Jutri v nedeljo 29. marca se bo vT' šil shod državnih upokojencev pri »Treh kronah« v Gorici. Gospod An- ton Roich, predsednik »Zveze dinž. n- ix)kojencev na Primorskem« bo poro- čal o vseh korakih, ki so se storili v Riniu za zboljšanje gospodarskeft'tf položaja upokojencev. Vabljeni so vsi upoikojenei, člani in nečlani. Za zvezo C. Roghella, zaui>nik. Boji med generali. iNcinški nacionalci kandidirajo z^ drzavnega predLsednika tudi biv&eg«1 nemškega generaila Ludendorffa. Ta jc zelo o&iiben in hoče vse nemške zmage pripisatii sebj v dobro. To Je razjarilo drugega generala — Hin- denburga, ki je začel rovariti proti njegovi kandidaturi. Ludendorff p«'| inu je poslail takoj brzojavko, v kateri ga je skoraj ozmerjal. Pnavijo, da ljubcznivosti še niso končate. Na »presto!« pa ne bo zlezel nobeden od te dvojice. »GORISKA STRAŽA« Stran 3. Sto milijonov lir zgorelo. Na Marijin pra«nik zjutraj so se- žga,li v Rimu v neki plinairni za sto milijonov lir bankovcev. Daloi jili je sežgati finančno minist rsitvo. ker se po novi vladni odredibt obto'k ban- kovcev zmanjša. To so se morale kuTjaču cediti sline! „De mortuis nil nisi bene". Uboga »Nova doba*<, hčerkiea spi- satelja in viteza si je privosci'la — prisiljena scveda — kratek oddih. Casopisi so se nanjo prime rno spom- nili, ko je zadremala. Ko si je sediaj zopet zmeneaJa spanec raz očes in je za to zvecfola, je milo vzkliknila v ziidnjii ševiitlki: »De morn is nil nisi bene«, (o'limrlih govori ledobro), pra- vi pregovor. Nasprotniki me pa le na- padajo!« Sarna revica ve. da spa da v grob, pa jo še silijo, naj brca. Pred „razorožitveno" kcnferenco. Menda- je postaJa mod a., da skli- cujejo državni poglavarji in zunanji ministri razorožitvene konference, vojni ministry pa zahtevajo eedalje večje svo-te za annade in brodovja. Velikai Britanija iina brodov.ie 507 la- dij, Združene države 539, Japonci 211, Francozi 219, Italija 260, Rnsi- ja 164 in tako naprej. Čez mesec dni bodo pa »razoroževali« v Washing- tonn ... Vzor prave gorečnosti. Drzavni pravdnik v Spilitu je obto- žil diva časnikarja-oipozicijonalca, češ da sta rovarila proti državi. Predla- ga za nju kar smrtno kazen al;i dvaj- setletno ječo. Najboljše: kar vse opo- zicijonalne časnikarje pobesit.i. pa bo- dio imele vse vladne stranke po ce- lem svetu mix. Kaj vse še čaka ured- nike »Oor. Straže«?! Malo takih! Te dni je priromala v Rim nekai se- demdesetletna starka iz Nemčije. Vso dolgo pot je napravila P€š. Ta- kih romaric bo najbrže malo v Rimn. Otroško zavetišce za jetične otroke. Na eni svojih zadnjih sej je goriški niestni svet pretiresalll predlog, naj se ob pet in dlvajset letnici kraljevega vladanja zgradi na Trnovem zaveti- šče za oosl:m- ca Agatanoviča, naj vodi obrambo o- pozicijonalnih govornikov. Tako so lepo v belgrajski zbornici prijafdirali naizaj v stare case, ko je vladala sa- mo pest. „Mi smo pa nobel!" , Radi cudn-ega obnašanja in prete- panja nekaterih poslancev v Beogra- diu je marsikdo, ki mil je za ngled dr- žave, zniajal z glavo. V nekem. list« pa ix>ve nekdio »zaikaj je stnih te stare gospode? (Misli na tiste, ki jiin pretepanje poslancev ni všeč). Saj se stepejo poslanci tudii drngod: v Pa- rizn, Londonu, Pragi, Rimn itdl., pa se nobeden ne čudi.« Seveda Pariz, Lon- don in druga veliika mesta »predpi- sujejo« modo; kdor noče veljati za nazadnjaka, mora pač biti »nobel« in delati tako kot tarn. Oddahnili so se. Bolezen ministrskega prddisedlnikia Musso'linijai je že bel.ila faišistom laise. Skrlbeil'o jih je kaj bö, če bo moral se dolgo ležiati. Snoparji sami so že mr- mrali, ker jim niso prvaki pDJasnili zagonetne Mussolinijeve bolezni", o kateri je časopisje vse mogoče pisa- lo. Na dan šestletnice fašiistovskega obstoja pa je Mussolini z balikona vladne palace: ves bled in upadel go- voril tri minutie pred zbranimi fa- šisti. Da jih znova navdusi je imel zelo oster govor proti vsem neiaši- stom. Za 28. t. m. je pa sklican posvet' ministrov, ki ga bo vodil Mussolini. Snor*arsika glasila so sedaj vsa nav- vd u šeiia. Trockij zopet v časti. Listi piišejo, dla se bo v »zdravili- šče« pregnani Trockij zoret vrnil v Moskvo. Boljševiki so se menda uve- rili, da jim je Trockij potreben in so> ga pozvaili, naj se vrne v Moskvo. Da- li mm bodo baje še važnediše in čast- nejše službe kot jih je imel no-prej. Prosvetna zveza. Baško prosvetno okrožje sklicuje sejo širšega odbora »Baš- kega okrožja« dne 29. marca v Nem- škem Rutn. Seja se bode vršila tukoj po sv. maši. Skupni odhod s Koritni- ce ob 8 uri in pol zjutraj. Telovadna akademija. V soboto zvečcr j-e pri.redil tclo- vadni odsek »Prosvetne zveze« telo- vadno akadeinijo. Po lepo uspelem štiridinevnem tcčaju za fante in štiri- dnevnem za dekleta1, je hotel telovad- ni oddelek pokazati sad: teh tečajev. Telovadna akademija se je vršila le za povabljene goste. Pohvalno je treba omeniti predivsem proste vaje fantov in krepki nastop narasčajni- kov. Zelo ljubko so prcplctale sprvrod posamezne deklaniacije in živa< sli- ka s krasnim solospevom. Nastop inakaibejskili bratov je bi! naravnost sijajen. Skupina vseh telovadcev in te- lovadkinj je leix) zaključila nad priča- kovanje dobro uspeli vcčer. Priredi- telji so pokazali vso požrtvovalnost. Največja hvala gre gdč. telovadni u- | čiteljici Millavčevi, g. tel. učiteliu Rup- niku in zvezinemu načelmiku br. Ko- lavčiču iz Mirna. Naprej, fantje in dekleta, k solncu, k svetlobi! Društvom. Vsa ona društva, ki bi hotela iineti na belo nedeljo predavanje, se morajo takoj pismeno zglasiti pri „Prosvetni zvezi". Nato opozarjamo vse, da ne bo morebitnih pritožb. Kaj je novega na deželi? Iz Šlovrenca v Brdih. Po naši vasi hodijo že več časa neki mladi fantje v poznih ponočnih uraih. Vznemirja/jo vse vaščane s pre- pevanjean znane himne in s samokre- si. Miemda si s tern tolažijo svojo vest. Mi bi jim svetovali, naj gredo k velikonočni spovedi, «da se jim vest umiri in bodo lažje spali. Za seda« naj to zaidostude; če se bo ta »spas« še ponavljal, bomo pa natančneje poro- čali. Banjšice. Tudi pri nais smo se predramili. Na praznik sv. Jožefa sta nas obiska- la okrožni predsednik g. A. Kovačič iz Avč in dlruštveni pre-disodnik g. F. Pirih iz Lokovaa'. Zbrali smo se k se- stanku v župnišču v precejšnjem številu, ker je ravno ta dan praznoval svoj god naš preč. g. kurat. Tu sta nam omenjena dva prijatdja1 pojas- nila i>omen prosvetnih društev. Na- kair smo sklenili, da ustanovimo tudi mi »Prosvetno dlruštvo«. IzvoJili smo takoj odbor^Za predsednika je iz- voljen g. Franc Hunia-r, zaveden fant iz Krvavca. Vpisalo se je takoj na lieu mesta 45 člainov. Tako smo tudi mi zastavili plug na prosvetnem polju. Sedö'j pa fantje, dekleta in možje krepko potegnimo, da pokaže- mo, da smo Banjiškarji se vedno trdne slovenske korenine, kakor nas je vzgajal že pok. msgr. Valentin Stanič. PristopiJi smo takoj k »Pro- svetni zvezi«, katero prosimo, da nas pri našem dlelu podpira. Spodnja Idrija. Dne 17. marca t. 1. je bil pri nas prvi živinski semenj v tekočem ltetu. Prignali so na semenj 38 glaiv živine. Sklenjenih je bilo nekaj kupčij, a ne veliko, ker so prodajalci zelo visoko držali. Sememj je bil to ]>ot zopet sre- di vasi pred župniščem, tarn kjer si videl preje cele gromade lesa. Tako je menda ustreženo gostilničarjem, ] trgovcem in krainarjefmi, kateriih pa sediaj, razen enega, ni bilo. Tujcev ni bilo veliko, so bili večinoma le db- mačhni. Mogoče, da ljndje niso vedc- li za ta semenj, ker je v pratiki lie cden označen. Po dolgem časn je bi- la tudi zopet enkrat ob Va 11. uri se- menjska sv. maša, kor smo ob prej- šnjih semnjih zelo pogrešali. Naj bi se uved'la ob semanjih dnevih stalno ob ^ll. uri sv. miaiša. Prihodnjj se- menj bo menda 4. maja. Žoleti je, da bi županstvo samo razglasib semanje dni! Opazovalec. Avče. Dne 22. t. m. je pred a vail v iiasem društvu odposlanec »Prosvetne zvc- ze« g. dr. Brajša o zapuščinski raz- pravi. DruStvena soba je bila nabito poina članov in povaibljenili inož, ki so z najvecjo pužnjo sled;1! izvaja- njem predlavatelija. Na koncu preda- vanja se je razvila živahna debata, ki je trajala pet četrt ure. Udeleževali so se je skoro vsi prisotni. Prcšlt smo v d'ebati na različna druga so- cialna vprašanja, na katcra nam je gospod predvatelj radovoljno odgo- varja-1. Pokazalo se je, kako se naši ljudje zanima'jo za taka vpraSanja. Gospodu predaviitelju, ki je bil z uspehom predavanja jako zadovo- ljen, smo iz srea hvaležni. kakor tudi »Prosvetni zvezi« in prosiimo gospo- da, du nas kmalu zopet obišče. Idrijske novice. Smrtna nesreča. V pondeljek dne 16. t. m. se je ocl- pravil na delo v gozd' s par tovariši g. M,atija Kristan, vjx)k. rudar in brv- ši nid. voznik. Pri prerivanju okrog- lega lesa, mu je nesirlečno izpodlete- lo, ter je padtel v 3 mietre gliobok pre- load. Ostal je na mestu mrtev. Les so pripravljali nckemu mesarju. Piač ža-- lostno, da živimo v ta'kih razmerah, da si morajo stari vpokojenci, če se. liočejo za silio preživljati, iskati za- služka pri napornem dcilu v gozdu. Valuta. Dne 2 1 Novo preupejena slaščžčarna Bratuž (ppBj Scuole). Stran 4. »00R1SKA STRAZA« Umrl je V; tonok due 17. t. in, tf. I. Kanduč za sv. Trojico. DočakaJi je lopo sta- rost 84 hi. Na zadnji poti #a je sprem- lialo ofoHo ineščanov. Moški zlx>r K. t. d. se je z gaiiilijivinii žalostiuka- mi poslovil od blagcKa pokojuika. Pokojnikov sin — duhovnik se naha- ja v službi v JuRos-laviji. Pokojniku večni inir, ostalim naše sožailje! Naše ceste. Gotovo ie, d'a niti med vojno iii bi- la cesta^ proti sv. Luciji slnbša ne.cco danes. Clovek. ki liooe potovati s ko- rijcro mora biti dobrega želodca, sicer ne prestane budili snnkov, ki iili pov- zročajo tfloboki ci\stni iarki. Kliub \eckratniin prošnjam raznili avto- prevozuikov se cesta še vcdno pusti v t a kern stain in. kar povzroča vozovom obcutno škodo, o-bčiiistvu pa nepri- jetno vožnjo. Nujna potrcba- bi bila, da se eestna nprava malo boli zavza- me /,a to velevažno cesto, ki ie danes ed'ina prometna žila za nad 15 f'soo prebiva.leev. Zvišanjc plac rudarjcm. »Goriška Straža« j.o že parkrat po- ročala o prošnjah rudarjev za zvi- sanie place. Konečno se je vendlar ne- kai dospglo, čeravno ne kolikor stno zahtcvali. Pridatek zna&i za neožc- njeiiega dclavca' L 2.20 na dnino, za oženicnega L 2.70 ter za vsakega otroka do štirinajst let starega po 5ft staf.nk. Povišanje velja od 1. 1. 1025 dalje. Rudarju je s tern saj de- loma p.oiriaganq v tej neznnsni dra- j^inji. Kaj pa rjaši nbogi upokojcnci, ki še vcdno cakajo in cakajo, da jim dojo vsaj to, kar jim po zakonu pri- lice. V tej reči bi bilo skraino po- trcbno. da .se potrdbno ukrene. Našc- i>()truidii]t dia se je sv. misijon üiko lejx) izvršil. Udeležba je bila sc preeejšnja. Pa je še veiidar na sto- tine slovenskib deklet, ki prihajaio v F.Ript, a jim je zelo malo za cerkev. I^es je, da so v sbižbi, a gospodarji, ki so splosno s sloveiiskitni nsluž- benkanii zelo zadovoljni, bi jib go- tovo pustili za eno urico ven. Saj bi močna udcležba v cerkvi tudi i>o- kaizala, da slovcnska kri ^e živi. Žalostno je pa1 tudi to, da rniarsika- teirä Slovenka več ne zna svojega ¦materincga jezika koniaj ko stopi na egiiptovskii tla. Kako ninogo donia bo- gabojecih d'eklet se v Alcksandriii zgubi, o tern nočem ni-ti jiovoriti. OsmeKa t. m. suno inieli siklcp s\r. niisijonn. Bila ic to zelo ljiibka slo- venska eerkvena slovesnost daiieč proč od domoviine. Cast in lnala vseni. ki so k tetnii priponio.uli. * * * Pistno iz Francije. Boulifiny. Naše rudiarsko življeuje tukaj v Praneiji je vedmo enakonieirno. Dan za diiem jxxicta kraimp in lo- pata. Delo je težko; le mmčni in ži- lavi Ijudlje labko vzdržc. Posebno za osemurno delo pod zernljo j© treba moenib rok. Za delo zuiiaj je pa do- volj domačinov, ki se tudi vedno po- •nujajo v delo. Lahko rečein, da se ma-rsikaj lx>lj lopo opiše kot je v re- snici. Dosti izseliencev se že kesa, da so prišli v to »zlato« Francijo. Kdor je priden in močan, ta laliko prceej dobro služi; seveda mora tudi varče- vati. Dobro izhajajoi zliasti oženjeni, ker laliko žeiia precej pribrani s pa- lnetnim gospodinjstvom. Zaslužek je döber; sicer pa nista skoraj niti dva ena»ko plačana. Ciiii več kdo napravl v 8. urali, tern več place dobi. Raču- na se tudi po tern, koliko rnalili vozi- čkov (v Idriji prnivijo »hundi«, op. ur.) kdo naloži na dan. Kdlor je enkrat dela vajen, naloži na dan po 16—18 vozi- čkov in zasliuži 23—25 fr. na dan; zraven še nekaj drajfinjske d'oklade. So pa tudi niesta, kjer se laliko za- služi po 40 fr. ua dam. To'dto sem pri- dejo naišii ljudje te/Je. Življenjske potrebščine so pa tudi tukaj zelo drage. Za brano in stano- vi'iije je treba plačati pri zasebnih diružinaili i>o 10—11 fr. dnevno. Ku- hajo pa sanio »paštošuto«, ker je do- sti italijanskili družin. Ako vraeuna- mo še ostiale potrebščine, znašajo dnevni stroški za osebo povprek po 15 frankov. Kdor ne dela na akord, zasluži po 17.80 fr. na dan. Ostane mu torej lie inalo. Za bolezni in de- lavsko zava'rovanje ni pa nič preskr- bljeno. Težko je naše življenje, ne ve- lno asti se bo kdaj iziboljšalo. GoriSko Mohorjeua družba. Glas iz Amerike V ChicaRi izhajajoči »Amerikanski Slovenec« je v svoji 28. številki z due 20. febrtiarja t. 1. priobčil to-le odlič- no priznanje »Goriški Mohorjevl druzlri«: »Rojaki solnčue (jorice! Iz vaše krasne doinovine dobivamio večinoina jobovska poročila. Pretresljive Jere- mijeve žalostinke odmevajo sem do nas.... Le eno 11as tolaži, to, da naši gori- ški bratje niso več narodni otroci, ki bi za vsaikim drveli, ki jim kaik »cukr- ček« pokaže. Knialu po priklopljenju k Italiji so ustanovili svojo »Druzlx) sv. Mohor- ja« in pravkar snioi prejeli njen prvi književiii dar za 1. 1925. Ne nioremo diugega 'reči, kakor: »Slava goriškim mučeniškim narod- nim delavcem«. Skoro istočasno smo prejeli književiii cfcir Oruzbe sv. Mo- liorja« matere. Kak razloček med ma- teniim književnim daroin; in bčerki- nim.... Dvoinim, če sebo se kodaj ma- ti kaj prida pomlaAiila, dasi mora vsak slovenski rodoljub to iz srea že- leti... Po^lejite pa njeno goriško hčerko, kako se živabno kreta. res kot bistra hei planin. Kako bi se ne v družbi ta- kib mladili faintov, ki ji dvorijo. Njen književni dar je kljub njenim zaoetnim gniotnini in dlrugim težavam kakor inajsko cvetje pobio ml.ade, kipeče sile. Poglejt-e saino njen koledar, ki je bil vedaio termoimeter za »Družbo sv. Moliorja«. Sam je vreden clanairine. Tako mnogovrstnega in poučnega ko- ledarja je lotos malo podiobnib knji- ževnib matic izdalo, dasi razpolaitfajo z lx)gatejSimi sredstvi in dclujejo v u^odnejših razmerab. S takim ko'le- darjemi se narod res budi, vzgaja in krepi. Pouk in zabaiva, ljubezen db rodne gnide, in razgled- po svetu, vse je bogato zastopano v njein. Tudi oni, ki vma ved'no časopisjc v rokah in pazno zasleduje domače in tuje do- ,i';odke, bo z velikim užitkom bral öb- šinio, miravnO'St strokovnjaško do- niačo in svetovno statistiko in kroni- ko. Domača zgodovina, opis domačib krajcv mora vsakemu še boli izsiliti vzdih: »Nasa je bila ta zemlUi, naiša bo.« Poleg koleda-rja je pa diružba iz- diula še dve lepi povesti y prevodu. »Prevžitkarji« in »Na Indijo«. Nadalje jako ix)učno »Gosix)darsko čitanko«,. v kateri so zastopane vse panoge go- spodarstva, seveda s posebnini ozi- rom na gori'ske krajevne razniere. Slednjič lep niolitv., le za tiste, ki ga posebej žele, in rmeiiik dmžbenib u- dov v lxxsebni knjižici. Za pribodnje leto napeweduje književni odbor Se lei>si in bogatejši književni dar... Dolžnost naroda donna in na tii- jem je, da to gorilško hčerko »Mobor- jeve družbe« kair moč podpira. Boga\ zahvaiimo, da so se našli ix>žrtvoval- ni možje, ki so jo pripravljeni ne> ozi- raje se na žrtve držati. Pozivljamo zlasti naiSe goriške rojake, naj se za- vzemajo za njo. Komn naj bi bila bolj pri sreu, ko njfon. Kdo je bolj siljen, da se zgane kot Goričani, ko čujejo, da iz srea njijli rodne grude vedmo bolj izginja slovcnska^ beseda in pesem ... Pa: tudi ostali airneriiski Slovcnei naj se zavedajo svoje dolznosti db donio- vine matere. Kar je, bila »Moborjeva diružba«- mati, to sta sedaj goriska in istairska »Moborjeva. družba« v novih razme- rab. Hvaležnost do »Moliorjeve druž- be«-matere zahteva, dla se io še na dalje zvesto držimo, ker nas je na- roduo vzbudila, da smo dozoreli za svobodb. Isti blaigi cilji »Moliorjevili družb« - bčerk, goriške in istrske, pa nam nalagajo .narodno dolžnost, da jiina, pomagatno jih doseči. Sicer pa to niso nikake žrtve, če podpiranio njih književne nuaitice, am- pak le dobiček. Za par centov udmine ne dobite nikjer toliko lepc.aa, pone- nega in ruzvcdr'dnega bcrihi. Vsi si ti'daj za prihodnjo zimo oskrbimo književni dar »Goriške Mohorjeve družbe«! — * * * Hvala najlepša amerišikim sobra- toni za priznanje in priporočilo naše- kra kuil'turnega dela! Darovi. Za Alojzijevišče: SI. Kniečka posojilnica Voice 100 lir; .na svathi Jožcfe Zidarič na Morskcni nahrali sv.atje 40 lir. Srčna livala! Za Slovensko sirotišee : P. n. županstvo v Vrtovinu 25 L., na predlog g. Matcvža Pi- riha so zbrali v veseli in inešani družbi v Levpi 14 L. Srčna hvala ! Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarijaO«. JI. OEFIORI 9 GORICI, COHSO VITT. El«. III. Št. 1» SPRE3EMÜ OD 9 - IZ 1H Z - V MOD1STKA, Slovenka, se pripo- rcx:a cenj. da-mam- v mestu in okoli- ci. Vila' Carducci 8/1. Gorica. PRODAM MAYURJEV LEKSl- KON, 6. izd., 20 zv. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. lUflH KflClH - Gorica Piazza N. Tomaseo (Placuta 29) Tovarna cerkvenih orgelj, pneu- inaticen in inebanicen sistem, harmo- nijev po ameriškem in evropskem si- steinu od 800 lir naprcj, glasowir- jev. Velika zaloga gosli, kitar, man- dolin, sirune vseh vrst. Kupuje in zameniuje v vsakem stanu glasovirje, harmonije, gosli itd. UgiasujE in popravija usg omenjena glazbila! Za vsako delo se jamči. Lloyd Sabaudo. Pribodnje vožnje: v Severno Arneriko: »Conte Verde« 30. april 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 16. april 1925 »Tomaso di Savoia« 20. III. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. Izvanredna vožnja: »Conte Rosso«. 9. aprilal925. Iz Genove v Buones Aires v 13V2 'Ineh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 25. april 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle St. 4. TVORNICA MIANI VIDEM - CER VINJAN DROZJA Brevetti Mautner Dunaj Zaloga In prodajalna pri pekovskem sindikatu Gorica, Piazza, diella Vltforia IO, znotraj. PODRUŽNICA Ljuhljanshe hrcditne bnnhe y Eorici Corso Verdi „Trgovski E>om" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CEWTRALA LJUBLJANA Rezerv a S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilnc vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvrštije sploh vse v banCno stroko spadajoče poslc najkulantnejc.