* S321- li I > S številka 10 december 2014 www.vodice.si 2. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice Slovesnost ob zaključku projekta »Energijska sanacija Osnovne šole Vodice« fjgj \ Intervju: Recesija se je dotaknila tistih, ki niso našli boga! я Foto: Natalija Rus 2 ■ Vsebina C £ O Ì .C CD с § Pa se je leto obrnilo Prišli smo do konca leta. Čas se je spet zavrtel in na kolesu časovnice se poslavljamo od leta 2014. Navadno ljudje konec leta delamo nekakšne račune in obračune, pa ne tistih iz trgovin, temveč osebne. Želim in upam, da je med vami več takšnih, ki menite, da je bilo leto uspešno in dobro na vseh področjih, in čim manj tistih, za katere je bilo leto težko, polno bremen in težav. Če pogledamo od daleč, smo v odhajajočem letu dobili novo vlado, ki pa se še kar ni znebila porodnih krčev in se iz meseca v mesec srečuje z novimi težavami. Ljudje pa ob tem le čakamo, čakamo ... in čakamo. Tako zelo čakamo, da niti več ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Če pa pogledamo bolj od blizu, na domači »parket«, smo v naši občini obdržali župana, dobili nov občinski svet, imamo čudovito obnovljeno osnovno šolo, nekaj obnovljenih cest in še mnogo drugih stvari, ki nam omogočajo prijetno bivanje v občini. Še veliko je treba postoriti, da bo naše življenje še bolj prijetno in predvsem bolj varno. Na osebnem področju bomo obračune delali sami, presodili in odločili, ali je bilo leto takšno, kot smo si želeli, smo sprejeli pravilne odločitve in ne nazadnje, ali so bile želje in cilji izpolnjeni. Tudi v uredniškem odboru Kopitarjevega glasu smo besedo namenili temu. Menimo, da smo delali dobro in uspešno. Želimo si, da boste bralci še naprej zadovoljni, da boste še tako dobro sodelovali in da bomo skupaj ustvarjali časopis, ki bo naši občini in vsakemu posamezniku v ponos. Želim vam karseda prijeten odhod starega leta in vse dobro v novem! Besedilo: Natalija Rus Uvodnik Hišni imenik Županova beseda Občinska uprava poroča Občinski teleskop Osrednji članek Intervju Društveni utrip Dogodki Obvestila/Vabila Knjižnica/Vabilo Obvestila Pravni kotiček Črna kronika/Obvestila Zadnja 2 3 4-5 6-7 8-9 10-13 14-15 16-18 19-27 28 29 30 31 32-34 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462 - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. - Odgovorna urednica: Natalija Rus - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Lidija Novak - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Oblikovanje: Janez Hočevar - Prelom: Littera picta, d. o. o. - Tisk: Littera picta, d. o. o. - Datum natisa: November 2014 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: rus.nataly@ gmail.com, tel.: 040 412 596 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občina Vodice Sprejemna pisarna: vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: obcina@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10. Upravna enota UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: ob torkih, od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice, T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17, enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30., enota Zapoge: 7.00-16.00 Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30 - 19.00 TOR: 12.30 - 19.00 SRE: 12.30 - 19.00 PET: 12.30 - 19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30. in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d.d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813). Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182. Elektro Ljubljana, d.d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško- zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60 Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00 Dimnikarska služba Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: Ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro, ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031-740-466, ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičić T: 01 832 40 88 Delovni čas: PON in SRE od 13.00 do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30 Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med. , T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON 12. 00 - 18.00 TOR 7.00 - 13.00 SRE 12.00 - 17.30 ČET 7.00 - 13.00 PET 7. 00 - 11. 30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON 13.00 - 19.00 TOR 8.00 - 13.00 SRE 12.30 - 18.30 ČET 8.00 - 13.00 PET 7.00 - 12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak; GSM 031 331 336. Pogrebno podjetje Navček, d. o. o. Visoko 140, 4212 Visoko 031/577-229, 041/628-940 « u u -о s о с с л о "ХЗ CD lo cd Dosegli smo prag prazničnih dni in vsi smo v pričakovanju vsakoletnih prijetnih prednovoletnih želja. V tem času naj bi se kolo življenja vrtelo malček bolj počasi in prav je, da si za sebe, za družino in za prijatelje vzamemo nekaj več časa in pozornosti. Toplo vam priporočam, da upoštevate ta nasvet in se prepustite lepoti prijetnih in nasmejanih obrazov ter čarobnosti toplih besed. Letošnje leto je bilo za nas uspešno, zelo naporno in polno nepredvidljivih naravnih dogodkov. Vremenske razmere so bile naravnost težavne za vse, za nas in za občane. Najprej žled, nato deževno obdobje in še nekaj poplavnih težav nam vseeno niso preprečili, da smo občino obogatili za nekaj pomembnih projektov: dokončali smo infrastrukturo na ulici Ob grabnu, izvedli smo rekonstrukcijo lokalne ceste Habe-Martink, pričeli smo s komasacijo v osrednjem delu občine, kupili in namestili smo tri defibrilatorje, uredili smo avtobusne postaje, podpisali pogodbo z Župnijo Vodice za nakup zemljišča za Središče Vodic in zaključili projekt »Energetska sanacija Osnovne šole Vodice«. Poleg tega smo izvedli še ogromno drugih, manjših projektov in nalog, se usklajevali in lobirali za sanacijo državnih cest in vodotoka Poljšak, vzdrževali in urejali občinske ceste, pred kratkim smo pričeli tudi z arheološkimi raziskavami za Središče Vodic, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Brez ekipe odličnih svetnikov in sodelavcev, poslovnih partnerjev ter naših gasilcev leto zagotovo ne bi bilo tako, kot je. Kako pa naj bi bilo v naslednjem letu? Seveda bo zanimivo in vsekakor tudi naporno. Poplačati moramo še kar nekaj odprtih letošnjih računov za izgradnjo ceste v Kosezah in ulice Ob grabnu ter za zemljišče za Središče Vodic. Dokončali bomo projektne dokumente in načrte za infrastrukturne projekte za ureditev ceste in sanitarne kanalizacije na Skaručni, v Lokarjih, na Brniški cesti. Če bomo uspešni na razpisih za sofinanciranje projektov, bomo uredili športno in otroško igrišče v Repnjah, parkirišča pred vrtcem in šolo ter kuhinjo vrtca. Urediti moramo tudi šolske avtobusne postaje na Skaručni, v Repnjah in Bukovici, dokončati upravno komasacijo. Če bomo prejeli sklep o sofinanciranju, pa še projekt povezovalnega kanala C0. Poleg naštetega načrtujemo še nekaj zanimivih prireditev in praznovanj, saj bomo drugo leto praznovali 20. obletnico ustanovitve naše občine. Vse to in še kaj bo mogoče, če nam bo država namenila najmanj enak delež sredstev kot v tem letu. V primeru zmanjšanja pa ima le to lahko izredno negativne učinke za vse občine in ne nazadnje tudi za našo državo, saj bodo občine morale prekiniti vse načrtovane investicije in sredstva nameniti le za socialne transferje in za redno delovanje in vzdrževanje svoje infrastrukture. Vseeno pa naj vas pretirano ne skrbi. Na Občini bomo morali varčevati, a poskrbeli bomo, da bodo šle stvari točno tako, kot morajo iti, in poskrbljeno bo za vse najpomembnejše zadeve. Na kratko lahko zatrdim, da bo v prihodnjem letu nekako tako, kot je bilo letos. Spoštovani, v prihajajočih praznikih vam želim obilo veselja in lepih trenutkov. Za božič vam želim, da boste v krogu svoje družine ali prijateljev preživeli mirne in radostne trenutke. Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti pa vam izrekam iskrene čestitke. In na pragu vstopa v novo leto vam v imenu Občine Vodice in v svojem imenu želim veliko sreče, veselja in seveda, kar je najpomembnejše, trdnega zdravja. Želim vam, da bi se vaše veselo pričakovanje na silvestrski večer razvilo skozi vse leto in da bomo skupaj dosegli večino osebnih in skupnih zastavljenih ciljev. Srečno v letu 2015! Vaš Aco Franc Šuštar, župan Braznižniidecember* WBSCäi Okraševanje, pogovori, pričakovanja. December je poln pričakovanj, prav za najmlajše. V vrtcu program obogatimo z različnimi dejavnostmi, ki so primerne za različno stare otroke. Tako so si otroci v kinu ogledali risanke, v vrtcu pa so potekale filmske delavnice. V sodelovanju z mag. Bernarde Rakar smo izvedli urice z orffovimi inštrumenti, predstavila se je glasbena šola Piano forte, obiskal nas je Plinko. Ogledali smo si predstavo Pozavnozaver, darilo Knjižnice Vodice, Mestne knjižnice Ljubljana. V Kulturnem domu Vodice so si otroci od 1 do 3 let s starši ogledali predstavo Kje je nosek in predstavo Najlepše darilo, izvedeno za otroke od 3 do 6 let. Ogled obeh predstav je bil brezplačen, darilo Občine Vodice. V dejavnosti smo vključevali tudi starše, skupaj smo prižgali praznične lučke. Hedvika Rosulnik Križemsvet gredo stopinje, križemsvet gazi po snegu. Ena izmed njih je moja, nanjo pada, pada sneg. (Kajetan Kovič) Naj bodo vaše stopinje v leto 2015 smele in vesele! Otroci in kolektiv vrtca Škratek Svit Vodice 9 OBČINA VODICI ■»edna seia kega Na 2. redni seji so se svetnice in svetniki srečali 18. novembra 2014. Sejo je vodil župan Aco Franc Šuštar. Na dnevnem redu je bilo 11 točk. >S O o § o C -O o Po potrditvi dnevnega reda je besedo najprej dobil župan, ki je predstavil poročilo župana Občine Vodice (poročilo je v celoti objavljeno na spletni strani Občine Vodice). Občinski svet se je tako podrobno seznanil z delom župana v mandatnem obdobju od leta 2010 do 2014. Sklep je bil sprejet soglasno. Sledila je točka dnevnega reda o odloku o rebalansu proračuna Občine Vodice za leto 2014. Župan je pojasnil, da je gradivo obsežno zaradi seznanitve novih svetnic in svetnikov s proračunom ter rebalansom proračuna. V nadaljevanju je rebalans proračuna predstavil Matjaž Gorčan ter na kratko predstavil tudi spremembe po področjih. V razpravo se je vključil Anton Kosec, ki je pripravljeno gradivo pohvalil. Dodal je tudi pohvalo za odsek ceste Habe-Martinek, ki je po njegovem mnenju izjemno dobro rekonstruiran. Zanimalo ga je, kaj predstavlja znesek 18.000 € za pridobitev projektne dokumentacije na postavki rekonstrukcije prej omenjene ceste in katera zemljišča, navedena v spremembi letnega načrta, so namenjena za prodajo. Dodal je še mnenje glede komunalnega prispevka v Lokarjih, saj meni, da je le-ta previsok in bi ga bilo treba znižati. Tudi Mojca Ločniškar je pohvalila pripravljeno gradivo. Zanimalo jo je, kaj predstavlja zadolževanje v višini 295.000 € in ali gre za zadolževanje v zvezi s sanacijo osnovne šole. Vprašanje je postavila tudi glede ceste Habe-Martinek; zanimalo jo je, koliko se je NRP povečal z rebalansom, glede na sprejeti proračun, ter kdo izvaja nadzor nad to investicijo ter koliko nadzor stane občino. Ločniškarjeva je razpravo izkoristila še za vprašanje o poročilu župana in vprašala, kako bo občina ravnala v primeru neuspešno rešenih zadev, ki potekajo pred sodiščem, in kako je z revizijo mandata župana v letih 2006-2010. Zanimalo jo je, ali bo kdo poklican na odgovornost, kot je bilo rečeno ob prevzemu mandata 2010-2014. Za konec pa je predlagala, da se tudi v tem mandatu največ pozornosti nameni problematiki prometa na Kamniški cesti. Jože Podgoršek je najprej pohvalil dobro pripravljeno gradivo in povedal, da pozdravlja vse večje investicije, ki so bile zaključene v preteklem mandatu. Nezadovoljen pa je, ker nobena od njih ni bila namenjena vasi Polje. Pojasnil je, da je premalo storjeno za umiritev prometa, da propusti niso urejeni, bankine ob cesti skozi vas Polje niso nasute, priklop na internetno omrežje ni mogoč, dve podirajoči stavbi pa sta ponoči v popolni temi, ker tam ni javne razsvetljave. Izrazil je tudi mnenje glede rebalansa, saj meni, da so sredstva za kmetijstvo izjemno nizka, z izjemo komasacije. Sredstva za kmetijstvo so primerljiva s sredstvi, ki jih prejmeta dve društvi v občini. Postavil je vprašanje, zakaj so se znižala sredstva za plačilo zemljišč župniji v središču Vodic. Dodal je, da je občina Vodice podeželska in kmetijska občina, v kateri pa pogreša vsebinsko zgodbo občine. Predstavil je tudi nekaj kazalnikov, ki občino uvrščajo visoko. Predlagal je, da se na področju kmetijstva pripravijo vsebine, ki bodo motivirale kmete, da se prijavijo na razpis. V občini bi lahko razvili dejavnost za pridobivanje gradbenih materialov iz obnovljivih virov energije ali pa uredili obrat za predelavo industrijske konoplje. Predlagal je še, da se preveri lokalna oskrba s hrano v javnih zavodih, v vrtcu in šoli. V nadaljevanju je župan podal nekaj odgovorov. Povedal je, da rebalans ne vsebuje razvojnih vsebin, ker se proračunsko leto zaključuje in so bile te vsebine zapisane v proračunu. Podgoršku je odgovoril, da se zaveda, da je cesta skozi naselje Polje najslabše urejena, vendar za to obstaja razlog, in sicer je trebaizgraditi kanalizacijo in takrat bo sočasno potekala tudi popolna komunalna ureditev te ceste. Pojasnil je, da je bil denar od prodanih parcel v Polju namenjen saniranju šole. V proračunu za leto 2015 in 2016 bomo namenili sredstva za komasacijo tudi na južnem delu občine. Na vprašanje o zadolževanju občine je odgovoril, da je bilo le-to predvideno že v proračunu in ne gre za novo zadolževanje. Nadzor pri rekonstrukciji ceste Habe-Martinek je vršilo podjetje DARG d.o.o., g. Roman Črnivec. Glede revizije preteklih mandatov in visokih tožbenih zahtevkov je povedal, da je treba počakati na odločitev sodišč. Antonu Koscu je podal odgovor, da prihodek iz naslova komunalnega prispevka v Lokarjih ni bil realiziran, ker zaradi odpora tamkajšnjih občanov odločbe niso bile izdane. Treba bo preveriti cene in podlage, na katerih je bil narejen izračun komunalnega prispevka. Matjaž Gorčan je glede financiranja energetske sanacije šole povedal, da je zadolževanje namenjeno izključno poplačilu stroškov iz naslova te investicije. Povedal je tudi, da se sredstva za delovanje športnih in kulturnih društev niso povečala v primerjavi s proračunom. Župan je še pred zaključkom razprave podal obrazložitev k novemu NRP, in sicer je občina prijavila projekt izgradnje športnega igrišča v Repnjah na razpis, ki ga je objavila Fundacija za šport. Projekt bo realiziran v letu 2015, vendar je treba zaradi prijave na razpis to investicijo uvrstiti v NRP. Sklep je bil soglasno sprejet. Sledila je naslednja točka dnevnega reda - končno poročilo o opravljenem izrednem nadzoru in pregledu zakonitosti in gospodarnosti sanacije in rekonstrukcije objekta Osnovna šola Vodice. Uvodno obrazložitev je podala Mateja Gubanec, predsednica Nadzornega odbora v mandatu 2010-2014, in predstavila vsa tri poročila. Povedala je, da je Nadzorni odbor opravil 17 rednih in 7 korespon-denčnih sej. Opravil je 10 nadzorov, od tega 6 rednih in 4 izredne nadzore. Nadzori so bili usmerjeni k temeljnim nalogam občine, s katerimi le-ta zagotavlja varno in zdravo življenjsko okolje občanom. Nadzorni odbor je pripravil priporočila z namenom izboljšanja in povečanja gospodarnosti poslovanja. Občinska uprava je v večji meri sledila priporočilom Nadzornega odbora. Občinski svet Občine Vodice se je seznani s končnim poročilom o opravljenem izrednem nadzoru in pregledu zakonitosti in gospodarnosti sanacije in rekonstrukcije objekta Osnovne šole Vodice. Na seji sta bila v obravnavi še Odlok o delovnih telesih Občinskega sveta Občine Vodice in Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vodice. Anton Kosec je predlagal, da se zadnji odlok dopolni z zapisom »Predsednik in namestnik predsednika sta člana Občinskega sveta, dva člana sta imenovana izmed drugih občanov, en član je predstavnik Policijske postaje Medvode, en član je predstavnik Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vodice, en član je predstavnik Javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Vrtec Škratek Svit Vodice in en član je predstavnik Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice. V razpravo o predlogu Odloka se je vključil tudi Anton Logar, ki je povedal, da je nujno potrebno, da vodenje sveta prevzame član Občinskega sveta. Redarska služba za varnost v cestnem prometu ni storila skoraj nič. Majda Peterlin in Mija Cankar sta opozorili na neusklajenost predloga, a Kosec je pri predlogu vztrajal in predlagal glasovanje. Predlog je bil sprejet z 11 glasovi ZA in 2 proti. V nadaljevanju so svetnice in svetniki obravnavali Sklep o imenovanju odgovorne urednice Kopitarjevega glasu. Prijavljeni sta bili dve kandidatki. Uvodno obrazložitev je podala Majda Peterlin, ki je pojasnila, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala oba predloga in ugotovila, da sta obe kandidatki ustrezni. Komisija je zato predlagala, da se kandidatki predstavita na seji Občinskega sveta, kjer bi bila sprejeta tudi odločitev. Na sejo sta bili vabljeni obe kandidatki, prišla je samo ena. V razpravo se je vključila Mojca Loč-niškar, ki je podala pripombo, da Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni presojala vlog, ker je to storila že občinska uprava. Razpis je objavila še komisija prejšnjega sklica. V razpisu je bilo zapisano, da se obravnavajo samo popolne vloge, in ker ena izmed kandidatk k vlogi ni priložila potrdil o izobrazbi, je predlagala, da se do tega opredeli komisija. Žiga Janežič je podal pripombo, da kot svetnik težko sprejme odločitev o imenovanju odgovorne urednice, saj ne bo možne predstavitve obeh kandidatk. Na mnenje Janežiča je župan odgovoril, da sta bili obe kandidatki vabljeni ter da jima je bila dana možnost predstavitve. Povedal je, da je delo odgovornega urednika zelo zahtevno in raznoliko ter da je z delom trenutne odgovorne urednice zadovoljen in da je imenovanje nove urednice potrebno zaradi prenehanja mandata Občinskega sveta. Anton Kosec je pripomnil, da Odlok o javnem občinskem glasilu Kopitarjev glas ne narekuje objave javnega poziva, ampak samo daje pristojnost imenovanja odgovornega urednika Občinskemu svetu. Meni, da bi moral biti javni poziv objavljen ne samo na spletni strani, temveč tudi v Kopitarjevem glasu. Jože Podgoršek je menil, da je treba spoštovati določila razpisa, ki je bil objavljen na spletni strani, ni pa bil objavljen na krajevno običajen način. Sporno se mu zdi tudi, da je razpis objavila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v mandatu 2010-2014. Predlaga, da celoten postopek spelje novo imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Cankarjeva je predlagala, da se imenuje v.d. odgovornega urednika ter se pristopi k novemu postopku imenovanja odgovornega urednika. Jože Podgoršek in Peter Podgoršek sta predlog Cankarjeve podprla, P. Podgoršek je izpostavil tudi pomislek glede resnosti prijave kandidatke, ki se seje, kjer bi se predstavila, ni udeležila. Kosec je povedal, da odlok ne predvideva vršilca dolžnosti odgovornega urednika, na podlagi odloka pa svet lahko imenuje odgovornega urednika. Po razpravi je bilo izoblikovano stališče, da se spremeni Odlok o javnem občinskem glasilu Kopitarjev glas. Sprejeta sta bila naslednja sklepa: Občinski svet Občine Vodice ne izbere nobene izmed prijavljenih kandidatk in Občinski svet Občine Vodice razširi dnevni red 2. redne seje z novo točko: Odlok o spremembi Odloka o javnem občinskem glasilu Kopitarjev glas. Pri zadnji točki seje - pobude, predlogi in vprašanja - je Antona Logarja zanimalo, kdaj bo zgrajena kanalizacija, javna razsvetljava ter pločnik na Brniški cesti. Anton Kosec je pohvalil poročilo župana. Podal je pobudo, da se prisluhne organiziranju skupnih občinskih uprav, saj meni, da je to edini način, ki lahko uspe v Republiki Sloveniji. Medobčinski inšpektorat zares dobro deluje. Predlaga skupno medobčinsko upravo na področju urejanja prostora in zagotavljanja nepovratnih sredstev s strani Evropske unije. Jože Podgoršek je podal predlog, da se preuči primer kranjskih vrtcev glede priprave javnega naročila za nakup hrane za oskrbo vrtca in šole. Meni, da ima Občina Vodice dobre domače dobavitelje, ki bi lahko svojo hrano dobavljali v šole in vrtec. Rok Cankar je povedal, da se osnovna šola v 20 odstotkih lahko odloči tudi za drugačne dobave, za katere javno naročanje ni predpisano. Podroben zapisnik seje OS si lahko preberete na spletni strani ObčineVodice, http://www.vodice.si. Sejo povzela Natalija Rus. >8 O ^ O § И с Na območju prihodnjega občinskega središča v Vodicah je v teku izvedba arheoloških raziskav, kar ste mnogi tudi že opazili na terenu. Na podlagi izbora na javnem razpisu je bilo za izvedbo raziskav izbrano podjetje Magelan skupina d.o.o. iz Kranja. Arheološke raziskave se izvajajo v okviru aktivnosti za ureditev prihodnjega občinskega središča in zajemajo del območja občinskega središča, na katerem se predvideva ureditev Kopitarjevega centra ter nove prometne infrastrukture z novo interno cesto in parkirnimi površinami. Z izvedbo dodatnih arheoloških raziskav se bo območje ustrezno pregledalo in »sprostilo« za nemoteno pridobivanje gradbenega dovoljenja za objekte v okviru občinskega središča. Vidni ostanki temeljev rimskodobnih objektov Arheološke raziskave sicer zajemajo bistveno večje območje, kot so ga obsegale predhodne arheološke raziskave, ki so potekale spomladi 2014 in so bile izvedene v obliki strojnih testnih jarkov oz. sond. Na podlagi najdb v okviru predhodnih arheoloških raziskav in rezultatov še dodatno izvedenih georadarskih raziskav je pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane podal zahtevo za izvedbo dodatnih arheoloških raziskav, s katerimi se bo izvedel natančnejši pregled širšega območja, ki bo podal več informacij o morebitnih konkretnejših arheoloških najdbah. Rezultati predhodnih arheoloških raziskav namreč nakazujejo možnost obstoja najdb predvsem iz antične dobe. Po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja so arheologi v ponedeljek, 24. 11. 2014, pričeli s pripravljalnimi deli za arheološka izkopavanja. Ta so zajemala strojni odriv humusa na površini dobrih 5600 m2 in so se zaradi slabega vremena zavlekla s predvidenih štirih na osem dni. Ročno izkopavalno delo se je pričelo v ponedeljek, 8. 12. 2014, in je že takoj dalo pomembne rezultate, ki so v veliki meri potrdili izsledke ge-oradarskih raziskav. Na trenutno izkopanem področju (fizična dela intenzivno Bronasta zaponka (fibula) potekajo na t. i. 1. fazi gradnje - izdelava dovozne ceste) se kažejo ostanki temeljev najmanj devetih rimskodobnih objektov, večje odpadne jame, ognjišča in peči za predelavo železove rude. Med drobnim izkopanim gradivom je poleg rimskodobnega gradbenega materiala (strešne opeke - tegule, korci - imbreksi, votlaki centralnega ogrevanja - tubuli, zidaki - laterculi), različnih oblik keramičnega posodja in redkih kosov steklenih posod pomembna predvsem bronasta zaponka (fibula) križne oz. čebuličaste variante, ki spada v drugo polovico 4. stoletja našega štetja. Po trenutnem stanju izkopavanj v Vodicah verjetno ne gre za rimskodobno kmetijo (vila rustika), ampak glede na intenzivnost ostankov temeljev zidov in na rezultate preteklih izkopavanj iz leta 2010 (izgradnja Župnijskega doma) za večjo naselbino iz časa rimske okupacije današnjega slovenskega ozemlja (1.-4. stoletje). Govorili bi lahko o naselbini vaškega značaja (vicus oz. pagus). To smelo mnenje se lahko do konca izkopavanj še revidira, vendar že pred tem lahko trdimo, da imajo Vodice najmanj dvatisočletno tradicijo poselitve. Več informacij o poteku izkopavanj in arheoloških najdbah vam bomo posredovali še v kateri od prihodnjih številk Kopitarjevega glasu, ko bo raziskanega še več območja in bo na razpolago več dodatnih informacij o najdbah. Ponovno pa vse občane ter ostalo zainteresirano javnost zaprošamo, da zaradi varnosti in nemotenega poteka del upoštevajo navodila in obvestila glede omejitve dostopa do območja, kjer potekajo terenska dela. Če pa se kdo želi pobliže seznaniti s potekom del, si lahko območje arheoloških raziskav ogleda v delovnem času (med 8. in 16. uro), ko mu bodo člani arheološke ekipe podali več informacij. Besedilo: Tatjana Resman v sodelovanju z Magelan skupina d.o.o. Foto: Arhiv Magelan skupina d.o.o. Na razpis z naslovom "Etno oblačila in folklora mojega naroda je prispelo 8 100 likovnih del iz 40 držav. Likovna dela je pregledala strokovna žirija v sestavi mag. Svetlana Vesić - Ralević, mag. Slobodan Marinković, dipl. ing. arh. Vladan Marinković in prof. lik. pedag. Snežana Lerh ter določila 5 najboljših likovnih del, ki so si delila 1. mesto v vsaki starostni skupini in še 50 do 100 del, ki so si delila II. mesto v vsaki starostni skupini. Med dobitniki unikatnih priznanj za posameznika v vsaki starostni skupini so tudi likovna dela učencev OŠ Vodice LARE PIPAN ( mentorica Mojca Premk ), NIKE PODGORŠEK - PŠ Utik ( mentorica Špela Pipan) in GABORJA ILIČA (mentorica Darinka Klopčič ). ČESTITAMO! ria V Občini Vodice smo imeli v letu 2014 en dimniški požar, ki je zahteval intervencijo gasilcev. Pri manjših dimniških »požarih«, ki intervencije gasilcev navadno ne potrebujejo, gre predvsem za primere, ko ogenj samo «preleti« dimnik, to pa traja le nekaj minut. Da je do tega prišlo, se navadno opazi ob čiščenju iztočnice dimnika, kjer je opaziti pepel kot posledico takšnega »požara.« Kot opozarja dimnikar Uroš Verač, moramo v takšnem primeru ostati mirni in preudarni. Treba je zapreti dovod zraka v kurilno napravo, pregledati okolico dimnika po celotnem objektu in v primeru, da opazimo kaj nenavadnega, poklicati gasilce. Kasneje pa poklicati tudi dimnikarja, ki bo preveril, če je dimnik še varne za uporabo. A, kot poudarja Verač, redno in strokovno čiščeni dimniki niso sporni in zato v takšnih primerih manj nevarni. Da bi se neprijetnostim ali hujšim posledicam izognili, naj dimnike in peči vgrajujejo za to usposobljeni strokovnjaki, ki bodo za svoje delo tudi prevzeli odgovornost. Verač še svetuje, da uporabljate primerna goriva in upoštevate nasvete dimnikarja. Besedilo: N. R. V prihajajočem letu želimo občankam in občanom veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Uroš Verač U SloVeshostTöb »Energlltbasanacija V torek, 16. decembra 2014, je bil s slovesnostjo - sočasnim božično-no-voletnim koncertom osnovnošolcev - obeležen uspešen zaključek projekta »Energetska sanacija Osnovne šole Vodice«. Projekt je bil pretežno sofinanciran s strani Kohezijskega sklada Evropske unije in Ministrstva za infrastrukturo. Občina Vodice je uspešno po-črpala vseh odobrenih 554.740 €. Celotna vrednost projekta je sicer znašala cca 800.000 €; razliko je zagotovila občina sama. Glavnina investicijske vrednosti (cca 729.000 €) odpade na izvedbo gradbeno-obr-tniških del, ki jih je izvedlo podjetje Mollier d.o.o. Celje, s podizvajalcem TIPO Investicijske gradnje d.o.o. Neugodne vremenske razmere ter manjše prilagoditve projektnih rešitev so botrovale manjšemu zamiku gradnje od prvotno načrtovane, vendar so bila vsa ključna dela izvršena pravočasno, tako da je vzgojno-izobraževalni proces v šolskih prostorih lahko potekal od 1. septembra dalje. Sočasno z energetskim projektom sta tako Občina Vodice kot Osnovna šola Vodice izvedli še nekatera investicijsko-vzdrževalna dela REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO iS Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoi Kohezijski sklad Evropski socialni sklad na ter ob objektu, kar je pripomoglo k temu, da je šolska stavba danes lahko v ponos in okras kraju ter celotni občini Vodice. Začetek projekta sega v september 2012, ko je bil objavljen javni razpis »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Občinska uprava z županom Acom Francem Šuštarjem na čelu je takoj zavihala rokave, tedanji občinski svet je prizadevanja podprl s sprejetjem potrebnega rebalansa proračuna, tako da je bila vloga pristojnemu ministrstvu oddana že do prvega roka za odpiranje, v začetku novembra istega leta. Uspešno in nujno, kot se je izkazalo kasneje, saj so bila sredstva v celoti izkoriščena že po prvem odpiranju vlog. Po prejemu sklepa in kasneje pogodbe o sofinanciranju projekta s strani tedanjega Ministrstva za infrastrukturo in prostor se je v l. 2013 začelo delo za »risalnimi tablami in pisalnimi mizami«. Projektno dokumentacijo je izdelalo, na podlagi idejnih zasnov arhitektov Iva Koritnika in Matjaža Križmana, podjetje TIP inženiring d.o.o., z glavnim odgovornim projektantom Borisom Volkom. Na javnem razpisu, ki je bil objavljen v decembru 2013, je bilo izbrano podjetje Molliere d.o.o. Celje. Skrb za nadzor in inženirske storitve je bila zaupana podjetju EUTRIP, d.o.o., iz Celja, z glavnim koordinatorjem Primožem Praperjem, odgovorno nadzornico Tanjo Verlič ter nadzorniki Markom Repovšem, Markom Vrabcem in Bojanom Germovškom. Predstavniki Občine Vodice, osnovne prOjikta wSBSSSStgsJSIVSkiwSm šole, izbranega izvajalca, projektantov in nadzora smo spomladanski čas letošnjega leta izkoristili za čim boljšo pripravo na izvedbeno fazo projekta. S pripravljalnimi ter manjšimi obrtniškimi deli so gradbinci pričeli še pred poletnimi počitnicami. Gradbišče, katerega motorja sta bila Aleš Dobrajc (Mollier d.o.o. Celje) ter Matija Knez (TIPO Investicijske gradnje d.o.o.), je v polnosti zaživelo med poletnimi počitnicami, preostala dela so bila večinoma zaključena v septembru, zatem pa je bilo treba izvesti še vsa šolanja ter izdelati in predati celotno izvršilno dokumentacijo. Gradbinci, zidarji, pleskarji, tesarji, kleparji, ele-ktričarji, strojniki, vodovodarji, monterji ogrevalnih in klimatskih naprav, programerji, statiki, varnostni inženirji, projektanti, nadzorniki ... so si tako nepretrgoma podajali roke praktično do današnjega dne. Občina Vodice je energetsko sanirala 3.861 m2 površin Osnovne šole Vodice, s tem zmanjšala stroške ogrevanja ter tako pozitivno vplivala na varovanje okolja in zmanjšanje toplogrednih izpustov. V sklopu projekta je bil toplotno izoliran zunanji ovoj stavbe, zamenjana večina oken in vrat, sani- rano in sočasno toplotno izolirano je bilo ostrešje. Vgradili so se sistemi za centralno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in klimatizacijo z vgradnjo rekuperatorjev s temperaturnim izkoristkom nad 65 % (telovadnica, sanitarije, kuhinja, jedilnica). Ogrevanje (tako prostorov kot sanitarne vode) je izvedeno s toplotnimi črpalkami zrak/voda. Energetska sanacija OŠ Vodice bo izboljšala mikroklimatske pogoje v vzgojno-izobraževalnih prostorih, predvidoma znižala porabo toplotne energije za cca 50 % (prihranek cca 227 MWh na letnem nivoju, kar je primerljivo s celoletno porabo toplotne energije 15 gospodinjstev v enosta-novanjskih hišah), znižala obratovalne stroške in stroške vzdrževanja objekta na osnovi boljše toplotne zaščite ter uporabe energetsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij. Na objektu OŠ Vodice so tehniki podjetja PRIMAVEST, d.o.o., že lani septembra vzpostavil sistem digitalnega obratovalnega energetskega monitoringa, s pomočjo katerega se lahko v vsakem trenutku na daljavo spremlja poraba toplotne in električne energije ter vode in stanje klimatskih pogojev za posamezen del objekta. Digitalni obratovalni energetski monitoring omogoča prikaz digitalne dinamične energetske izkaznice, ki predstavlja učinkovito orodje za optimiziranje delovanja in zmanjševanja porabe energije, možno pa jo je spremljati preko spletnih aplikacij in mobilnih naprav. Iz prikazovanih parametrov že v tem trenutku lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je projekt energetske sanacije dosegel in upravičil svoj namen. Optimizacija energetskih procesov, njihovo spremljanje in poročanje ostajajo naloge predstavnikov občine in osnovne šole. Kljub temu pa se je ob do sedaj opravljenem delu in trudu veljalo ustaviti, ga obeležiti in se poveseliti. Prav je, da so glavno besedo (oz. pesem) na otvoritveni slovesnosti imeli učenci naše šole, saj je izveden projekt namenjen prav njim. V energetsko obnovljeni in arhitekturno prenovljeni Osnovni šoli Vodice jim zaželimo dobro počutje! Miran Sirc, Občina Vodice Prečudovita osnovna šola je ob energetski sanaciji zasijala v vsej svoji polnosti. Kot se za takšno slavje spodobi, so v OŠ pripravili čudovit božično-novoletni koncert, ki je združil vse vpletene v pomembnost in dokončanje tega velikega in zahtevnega in projekta. Godba Vodice je z udarnimi in slavnostnimi skladbami pospremila obiskovalce do prireditvenega prostora. Voditelja Nina Lenaršič in Peter Podgoršek, ki sta prijetno popeljala skozi večer, sta najprej pozdravila vse prisotne. Graditi prihodnost pomeni graditi sedanjost in ker za sedanjost vodiških osnovnošolcev skrbi ravnatelj Jure Grilc, sta ga povabila k besedi. Gospod Grilc je pozdravil vse navzoče in povedal, da energetska sanacija Osnovne šole Vodice predstavlja pomemben premik v lokalnem prostoru, saj je energetska učinkovitost ena najšibkejših točk energetske politike naše države in tudi Evropske unije. V lanskem šolskem letu je šola praznovala svojo 50. obletnico, leto zatem pa je doživela še energetsko sanacijo in zasijala v povsem novi podobi, tako da jev ponos vsem, učencem, zaposlenim in občanom. Z energetsko sanacijo so se uresničile tihe želje po sodobni, energetsko varčni šoli z enotno zunanjo podobo. Vesel je, da bo energetsko sanirana šola nudila še boljše pogoje za izobraževanje in razvoj mladih, saj je vlaganje v mlade vedno najboljša investicija. Zahvalil se je vsem zaslužnim za omenjeno investicijo, od občinske uprave pa do vseh izvajalcev, saj so dokazali, da znajo s svojim delom, znanjem, trudom in modrostjo poiskati ustrezne razpise, se nanje uspešno prijaviti in investicijo izvesti. Ob koncu pa je v imenu vseh zaposlenih na šoli vsem obiskovalcem prireditve zaželel vse dobro ob prihajajočih praznikih. K besedi sta voditelja povabila tudi župana, brez katerega naša šola ne bi imela nove tople moderne obleke. 2upan je v imenu Občine Vodice in v svojem imenu najprej lepo pozdravil vse prisotne, ravnatelja gospoda Jureta Grilca, nekdanjo ravnateljico Ivano Bizjak, člane Sveta zavoda ter člane Sveta staršev, učiteljski zbor in zaposlene v šoli, učenke in učence ter ostale prisotne. Na kratko je opisal projekt energetske sanacije. Projekt je pretežno sofinanciral Kohezijski sklad Evropske unije in Ministrstvo za infrastrukturo. Omenil je tudi letošnje res izjemne, neugodne vremenske razmere ter manjše dodatne prilagoditve projektnih rešitev, ki so botrovale manjšemu zamiku dokončanja gradnje od prvotno načrtovanega, a vendarle so bila vsa ključna dela izvršena pravočasno. Ob tej priložnosti se je vsem zahvalil za vloženo delo. Zahvalo za uspešno sodelovanje in vloženi trud pri projektu »Energetska sanacija Osnovne šole Vodice« je podelil sledečim podjetjem in posameznikom: Podjetju MOLLIER d. o. o. Celje in gospodu Alešu Dobrajcu, podjetju TIPO Investicijske gradnje d. o. o. in gospodu Matiji Knezu, podjetju ARCH STUDIO d. o. o. Ljubljana, za katerega Osnome šole zahvalo je prevzel gospod Ivo Koritnik, podjetju TIP INŽENIRING d. o. o. in gospodu Borisu Volku, podjetju EUTRIP, d. o. o., in gospodu Marku Repovšu, sodelavcu gospodu Miranu Sircu, pomočnici ravnatelja Osnovne šole Vodice gospe Cilki Marenče in ravnatelju Osnovne šole Vodice gospodu Juretu Grilcu. Simpatična voditelja sta prisotne povabila k udobni namestitvi ob čarobnosti glasbe, ki je sledila. Osnovnošolci so pripravili res prijeten večer, ki je slavje obarval sproščeno, a zato nič manj slavnostno. Predstavili so se posamezni pevci solisti in pevski zbori vseh treh triad ter mladinski pevski zborček. Čudovit večer se je zaključil z mislijo Leva Nikolajeviča Tolstoja o času: »Čas je kljub svoji relativnosti najbolj absolutna vrednota vseh vrednot.« Na koncu sta voditelja v imenu učencev in delavcev šole vsem zbranim zaželela vesele božične praznike in vse dobro v novem letu. Besedilo: Natalija Rus Foto: Rok Štupar Vsi hočejo biti glavni, zato je svet tako pokvarjen, pravi Peter Sle-vec, ki vseskozi in kljub številnim življenjskim preizkušnjam skuša živeti optimistično, nasmejano, spoštljivo in predvsem aktivno, najraje na kolesu v smeri Brezij, čeprav je ponosen tudi na svojo cerkev, posvečeno sv. Luciji, in predvsem na tiste, ki jo redno obiskujejo. Vseskozi se bori za ljubezen in še dodaja, da se Bog rodi kot otrok, ker se zanima za človeka, mi pa smo neumni in mu obračamo hrbet in to je tragika človeštva. Veselimo se, Bog je z nami! Nam zaupate, kako ste vi prišli v Skaručno? Z avtom. (huronski smeh) Sicer pa pred osmimi leti iz Črnomlja, po možganski kapi, zaradi katere nisem bil več kos tako veliki župniji. Črno-maljci so sicer želeli, da bi ostal, a nisem želel biti v napoto novemu župniku, čeprav še vedno lahko ma-šujem in obhajam bolnike. Sprva sem se zanimal za Šenturško goro nad Cerkljami, pa za Zalog in na koncu za Skaručno, ker je imela zakristija dovolj visoka vrata. (znova smeh) Kako visoki ste? Meter sto. (smeh) In kako so vas sprejeli v Skaručni? Lepo, zelo lepo. Bil sem prijetno presenečen. Že prvo leto so mi kupili kolo, ne samo novega, pač pa celo takega, ki si ga niti v sanjah nisem upal predstavljati. Še danes z njim kolesarim do Brezij. Pa sicer, od kod prihajate? Iz Preserij pri Radomljah. Moj oče je bil furman in imel je dva para konj, sprva sem to želel postati tudi sam. A potem me je župnik prepričal, da sem se odločil za »gospoda«. Sprva sem bil odločno proti, češ da se je treba preveč učiti, a ko mi je v zameno za šolanje ponudil konja, nisem imel več pomislekov. Kaj pa bi počeli, če bi se odločili drugače, če ne bi obiskovali Teološke fakultete? Verjetno bi bil avtoprevoznik. In ste dobili obljubljenega konja? Pred novo mašo leta 1979 sem dobil denar za konja in denarja nisem želel vzeti, nisem ga maral, a ko je vztraja,l sem ga vendarle pospravil in ga zapravil letom primerno. In ko me je vprašal, če sem zadovoljen z novim konjem, ki sem ga dobil, sem rekel, da sem zadovoljen, ker sem do- bil stavo, a mi je žal, ker nisva stavila za dva. Tu so božični prazniki, ki so med drugim tudi družinski. Koga vse štejete v svojo družino in s kom vse praznujete? Vsa župnija in farani, njihovi otroci in vseh deset ministrantov, vse to je moja družina. Po letošnji polnočni-ci pa prihajajo na obisk Črnomaljci, skupaj bomo spili kavo, pojedli kos potice, pozornost namenili jaslicam in novemu življenju. Kaj je po vašem mnenju bistvo Božiča? Veselje! Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem ... A pravega miru je vse manj, se vam ne zdi? Veste, kje je težava? V hitrem življenjskem tempu. In človek ne najde samega sebe, Boga v sebi in molitev Povsod je lepo, če veš, da je Bog z nami in nas spremlja na naši poti! bi morala biti posledica sreče in ne zgolj prošnja za izboljšanje stanja. Kar govorijo o teh recesijah ... to so stiske ljudi, ki niso našli Boga. Če bi denimo naši politiki našli Boga, bi se hitro kaj zgodilo, premaknilo na bolje. Kaj pa vse te naravne nesreče, krize in podobno ...Nam Bog skuša kaj dopovedati? Veste, svet ni večen. In materialne stvari so predokus večnega življenja. Mi pa smo navezani na ta avto, ono napravo, pretirano na ljudi. Bog daje več, ... življenje onkraj tega sveta. In to je skrivnost, o kateri je treba razmišljati pozitivno. In brez skrbi, Bog prenavlja, obnavlja, dela na novo. Če vsako pomlad poskrbi za nove rože, pridelke, cvetove, zagotovo skrbi za obnovo in napredek človeka, nov začetek, spremembo na boljše. Kolikokrat je Bog prenovil vas? »Prenovljen« sem bil večkrat, po bolezni, vedno ko sem denimo pri maši, ko je prisotna dobrota . tudi po praznikih bi moral biti nov človek. V vaši župniji ni opaziti pretirane božične dekoracije . Dekoracijo delajo angeli, naredi pa jo Odrešenik in pastirji okrog njega. To, kar je danes videti v mestih, ni več Božič, to je »biznis«. Kaj napovedujete človeštvu? V jedru je človek zdrav in vse preveč ponižujemo drug drugega. Morali bi se dvigati, se veseliti. In vsaj tako naj bo med prazniki, kajne? Vedno se veselite, neprenehoma molite, vsem bodite hvaležni in Bog miru bo z vami. Besedilo in fotografije: Gorazd Dominko Zavetnica cerkve v Skaručni je sveta Lucija, krščanska mučenka in svetnica, zavetnica vseh slepih in slabovidnih, in nanjo je Peter Slevec ponosen vsaj tako kot na gorenjske nageljne, ki se vijejo z okenskih polic župnišča. večerja sestre Nlkftiine Tudi letos smo potrkali na vrata samostana v Repnjah in prosili za recept praznične večerje. Sestra Nikolina je tokrat pripravila preproste jedi, ki lahko zadišijo prav v vsakem domu. Sestra Nikolina Rop seje rodila v Lenartu v Slovenskih goricah. Že kot majhna deklica se je navdušila nad kuhanjem, saj je zvedavo opazovala svojo mamo pri kuhi, ta pa je zelo kmalu ugotovila, da je njena hči izredno nadarjena. Po prvo kuharsko znanje je odšla v Šentrupert pri Velikovcu na Koroškem. Leta 1970je vstopila v red šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Repnjah. Leta 1975 je od sestre Vendeline prevzela vodenje gospodinjskih tečajev v Repnjah. DUŠENA ZVITA PEČENKA SESTAVINE 75 dag poljubnega mesa (teletina, svi-nina, puranje prsi ...) NADEV: • 25 dag mletega (svinjskega, govejega) mesa • 2 žlici sesekljane čebule • 2 do 3 stroki česna • sol, poper, peteršilj, pol žličke gorčice • juha ali voda za prilivanje PRIPRAVA: Iz kosa mesa napravimo velik zrezek, ga rahlo potolčemo in posolimo. NASVET: Po mletem mesu razvrstimo na palčke narezano hamburško slanino, kranjsko klobaso ali hrenovko. Namesto mesnega nadeva lahko damo na zrezek jajčno omleto iz dveh jajc in tanko plast kuhane špinače ali blitve. Vse skupaj lahno solimo, popramo in potresemo s sesekljanim česnom. Postopek je enak kakor pri mesnem nadevu. NADEV: Med mleto meso zamešamo praženo čebulo, sol, poper, sesekljan peteršilj in česen. Z roko pregnetemo in nadev na-nesemo po zrezku, zvijemo, povežemo z vrvico in v ponvi z malo olja opečemo. Ob strani že pražimo sesekljano čebulo in nazadnje prilijemo malo juhe ali vode in pokrito dušimo. Med mehčanjem meso večkrat obrnemo in prilijemo, da se ne smodi. Čas dušenja je odvisen od vrste in starosti mesa. PEČENI JAJČEVCI • 2 srednje debela jajčevca (70 dag) • 2 žlici olja • 2 žlici sesekljane čebule • 2 dl goste paradižnikove mezge • 3 stroki česna • sol, bazilika, ščep origana POSTOPEK Jajčevca olupimo, narežemo na centimeter debele rezine ter malo solimo. Medtem na olju zarumenimo čebulo, prilijemo mezgo, strt česen, sol in baziliko. Omaka naj prevre, da se zgosti oz. da voda izhlapi. Nazadnje pridamo sesekljan peteršilj in origano ter odstavimo. Jajčevce porazdelimo po pekaču in po rezinah nanesemo pripravljeno omako, nanjo položimo rezino sira. Pekač postavimo v vročo pečico (190° C) in pečemo 20 do 25 minut. Čim prej ponudimo. ŠIROKI REZANCI S KISLO SMETANO • 40 dag testenine • sol • 3 do 4 žlice kisle smetane • nariban sir Testenine skuhamo »al dente«, odce-dimo, stresemo v skledo, zabelimo s kislo smetano, rahlo premešamo, potresemo sir in takoj ponudimo. Med prazniki je v navadi, da so naše mize bolj obložene kot običajno. To je tudi čas, ko pozabimo na težave in se veselimo novega začetka. Med prazniki pa se predajamo tudi kulinaričnim užitkom, si privoščimo morda kaj več ali pa preveč. Praznično prenajedanje ni nič novega ali nenavadnega, a povzroči nam lahko kar nekaj nevšečnosti. Da bi se temu med praznovanjem izognili, smo za nekaj nasvetov prosili dr. Dragana Grujičića, doktorja splošne medicine iz ambulante Vodice. Težko se je upreti prijetno obloženi mizi in če je zraven še veselje in dobra družba, s hranjenjem pogosto pretiravamo. Zakaj tako rado pride do tega? To se zgodi predvsem zaradi še starih navad, ko je bila miza med prazniki bogato obložena z razlogom, da ne bi potem celo leto stradali. Kadar je pred nami tako obložena miza, hrana deluje na naša čutila, vid in vonj, torej jemo z očmi in zato posegamo po obsežnejših obrokih. Katere so tiste najbolj pogoste težave, ki so posledica preobilnega hranjenja? To so bolečine v želodcu, slabost, bruhanje, napenjanje, driska ali obstipacija (zaprtje). Katera pa je hrana, ki najbolj pogosto povzroča naštete težave? Najbolj pogosta je visoko kalorična hrana z obilo maščob, beljakovin in sladkorja. Predvsem ljudje, ki imajo že znano občutljivost želodca, morajo biti previdni. Kako si lahko pomagamo sami, kadar gre za blage bolečine? Priporočam, da si po obroku privoščimo vsaj polurni sprehod, ne glede na uro, tudi če je to v večernem ali nočnem času. Ravno to namreč lahko prepreči mnogo neprijetnosti pri prenajedanju. Naslednji dan je priporočljiva tudi dieta, ki čisti organizem. Popijemo od 2-3 litre mineralne vode, obogatene s sokom limone ali pomaranče, jemo pa kuhano zelenjavo. Kaj pa žolčne težave, so tudi pogoste pri preveč obloženih mizah? Da, tudi iritacija (draženje) žolčnih poti je pogosta težava. Najbolj znana povzročiteljica je orehova potica. Kadar gre le za draženje žolčnih poti, se najprej pojavijo bolečine v žlički, ki lahko segajo nazaj pod desno lopatico. Lahko pa pride tudi do nastanka obstrukcije (zaprtja), če se žolčevod zapre, bolečina je huda, bruhamo in pride lahko tudi do zlatenice. V tem primeru je nujno piskati zdravniško pomoč. Ne samo po hrani, tudi po alkoholu radi posežemo. Ali ta poleg opitosti lahko povzroči še druge neprijetnosti? Preveč alkohola lahko izzove draženje trebušne slinavke, ki se manifestira z močnimi bolečinami pod levim rebrnim lokom in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo. Ta težava je sicer zelo redka, a huda. Alkohol pa lahko povzroči tudi dehidracijo, kar pa lahko izzove napad ledvičnih kamnov. Tako da je tudi pri pitju alkohola potrebna previdnost. Pa vaš nasvet, kako pregnati »mačka« naslednji dan? Če si boste privoščili alkohol v zmernih količinah in upoštevali nasvet: na vsak kozarec vina, dva kozarca vode in majhen košček kruha, ne bo prišlo do težav zaradi prekomernega uživanja alkohola.prena-pitja. Če pa boste kljub vsemu pretiravali, pa priporočam naslednji dan zgoraj omenjeno očiščevalno kuro. Torej ne velja, da se »klin s klinom zbija«? (Smeh) Ne, ne velja, čeprav se sliši dobro. Ali v svoji ambulanti po praznikih opažate kaj več pacientov s težavami zaradi prenajedanja? Ne, lahko povem, da že zadnjih nekaj let ne. Ljudje so dobro osveščeni, vedo, kako ravnati, in so pri tem zmerni. Preden se dobro najemo, bi želeli še na kaj opozoriti? Da, opozoril bi ljudi, ki imajo težave z visokim pritiskom, diabetike in tiste s povišanim holesterolom, naj si terapije ne prilagajajo sami. To pomeni, da če se bodo pregrešili, naj ne segajo po več zdravilih. Ljudje z visokim pritiskom naj bodo pozorni na slano hrano, diabetiki pa tudi vedo, kakšne so njihove prehranjevalne potrebe. Sicer pa želim vsem bralcem in bralkam vesel božič in srečno novo leto 2015. Zadnji petek v novembru je bil v znamenju petja in veselega druženja. Letni koncert Mešanega pevskega zbora Biser je dvorano kulturnega doma napolnil s pesmijo in radostno energijo. Goste in željne poslušanja zborovskega petja je pred vhodom v dvorano pozdravila Godba Vodice. Večer so s prisotnostjo popestrile tudi narodne noše iz Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice. Svoj kanček prazničnosti pa so seveda dodali obiskovalci v dvorani. Povezovalec programa, Jože Podgoršek, je pozdravil vse prisotne in obljubil prijetno potepanje po Koroški. Kot prvo in pozdravno skladbo Mešanega pevskega zbora Biser pod vodstvom zborovodje Milana Bajžlja so zapeli pesem z naslovom: »Zapojmo pesem, kot le mladost jo zna«. Med pesmimi je voditelj prijetno vodil po koroških znamenitostih. Po kratkem spoznavanju čudovite pokrajine Koroške so Biseri spet napolnili dvorano z glasovi in pesmimi. Prijeten občutek domačnosti je voditelj popestril z nadaljevanjem potepanja po Koroškem; spomnil je, da se je tam rodil tudi naš pisatelj Lovro Kuhar, bolj znan kot Prežihov Voranc, ki je napisal vsem ljube Solzice. Da pa ni ostalo pri besedah, so člani MPZ Biser zapeli še nekaj ljudskih pesmi. Po velikem aplavzu pa so jih na odru zamenjali gostje. Tokrat so v goste povabili Ansambel Marcela IN, ki ga sestavljajo naša domačinka Marcela Barle in brata Dominik in David Grajzer iz sosednje vasi Valburga. Mladost je žarela in pokalo je od energije, ko so zapeli in zaigrali nekaj znanih skladb, čast pa smo imeli slišati tudi njihovo novo samostojno skladbo. Ko je mladi trio do- dobra ogrel dvorano, je bil spet čas, da smo pobliže spoznali Koroško, in da bi bilo spoznanje še bolj pristno, so Biseri zapeli nekaj koroških ljudskih pesmi. Ko je najlepše, se navadno vse konča, in prav je tako, saj nam tako ostanejo v spominu lepi in prijetni trenutki. Voditelj se je vsem prisotnim zahvalil za obisk in prijeten koncert ter povabil na kozarček rujnega in prigrizek. Še pred tem pa je sledilo presenečenje. Mešani pevski zbor Biser in ansambel Marcela IN so skupaj zapeli dve narodni pesmi, Avsenikovo Hodil po gozdu sem in Čebelice Lojzeta Slaka. Večer se je začel in končal s pesmijo, veselo vzdušje pa je bilo čutiti tudi med obiskovalci. Besedilo: Natalija Rus Foto: Rok Štupar Tudi letošnji sejem je za nami - tradicionalno je potekal zadnji oktobrski vikend. Letos smo ga prvič doslej izvedli v dveh delih - v Osnovni šoli Vodice je bilo ta vikend res živahno. Obiskovalci ste na sejem prinesli «goro» opreme: smuči, smučarski čevlji in čelade so seveda prevladovali, tudi za deskarje, drsalce in tekače na smučeh se je kaj našlo, zraven pa še nekaj oblačil, pa sani ... Sejem je gotovo dosegel svoj osnovni namen: prodati, zamenjati ali kupiti opremo za prihajajočo zimo, predvsem pa za sprejemljivo ceno. Saj ne gre drugače, ko pa naši najmlajši takoooo hitro rastejo. Obenem pa smo še malo pospravili po garažah in kleteh. Glede na lansko leto smo pričakovano ocenili precej več smučarskih artiklov. Opažamo, da je tudi obiska-nost sejma vsako leto večja, saj sejem postaja prepoznaven, ne samo doma, tudi v širši okolici. Poskrbljeno je bilo tudi za osnovne nastavitve smučarske opreme, izčrpno smo vam ponudili vse potrebne informacije o smučarskih tečajih ob koncu leta, pripravili nagradno igro, tudi za žejne je bilo poskrbljeno. Na sneg še vedno upamo ...? Prva akcija, ki napoveduje letošnjo zimo, je tako uspešno za nami - počakajmo samo še na sneg, potem pa na smuči! Letos smo imenu našega sejma dodali besedo"dobrodelni". Nekateri ste nas spraševali, zakaj: z delom izkupička sejma bomo finančno pomagali ekipi domače osnovne šole, ki se podaja v Turčijo na svetovno prvenstvo v orientacijskem teku. Torej zato, ker Turčija ni blizu. Mladim tekmovalcem, ki so se na sejmu s svojo dejavnostjo tudi predstavili, želimo srečno pot, predvsem pa uspešen nastop. Na plakat so napisali: Antalya, prihajamo! Smučarski pozdrav in vse lepo v letu, ki prihaja! Besedilo in foto: Jure Marenče, Smučarsko društvo Strahovica Tudi letošnje miklavževanje sta pripravila Občina Vodice in Prosvetno društvo Vodice, v celoti pa so prireditev organizirali in izvedli člani PDV. Miklavževa zlata knjiga je bila tudi to leto popisana s pohvalami pridnih otrok. Tu in tam se je sicer našel tudi kakšen, ki je imel črno piko, a so ga parkeljni le malce prestrašili. 7. decembra so bili pod Lipami tokrat v ospredju otroci. Nestrpno so namreč pričakovali prihod Miklavža, malce s strahom in negotovostjo pa hudobe, ki ga navadno spremljajo. Da bi ga le lažje pričakali in bi na strah malo pozabili, so medtem na odru veselo prepevali šolarji otroškega pevskega zbora OŠ Vodice. Velika druščina pod lipami je kljub rahlemu rosenju dežja vztrajala in skupaj z najmlajšimi pričakovala čarobni prihod. Angeli, ki so se sprehajali naokrog s košaricami sladkih dobrot, so bili deležni nežnih nasmehov najmlajših. Po čudovitem petju zborčka pa je bil čas, da so otroci priklicali Miklavža. Na vso moč so se potrudili in res se je pripeljal z angelčki v kočiji. Veselje v očeh in prešeren nasmeh je za trenutek zbledel, ko so se takoj za njim na traktorju pripeljali še parkeljni. Nekateri so bruhali ogenj, drugi žvenketali z verigami, vsi pa so imeli zelo dolge, rdeče jezike. Miklavž je pozdravil otroke in vse obiskovalce ter še enkrat pogledal v zlato knjigo in se prepričal, da so bili otroci v občini Vodice res pridni. Najbolj pogumne je povabil na oder, da so mu zapeli pesmico. Hudobe so razgrajale naokrog in sem ter tja tudi koga odnesle, a le za kratek čas, saj ko so postale preglasne, jim je Miklavž zaukazal, naj se umirijo, in res so ga ubogale. Sledilo je najbolj pričakovano, Miklavž je obdaril približno 300 otrok in kljub slabemu vremenu in glasnim hudobam so bili vsi zadovoljni. Za konec pa so se vsi lahko poveselili ob zvokih ansambla Marcela IN. Člani PDV so se res izredno potrudili pri organizaciji dogodka, s katerim so osrečili otroke in starše. Pridih tradici-onalnosti in čarobnosti dobrega moža, sv. Miklavža, pa bo najmlajšim ostal v lepem spominu vse do njegovega prihoda naslednje leto. Besedilo: Natalija Rus Foto: Rok Štupar Kopitarjev glas Bo številka 10, december 2014 Nekateri orientacijski tek jemljejo kot razvedrilo, Klara Jamšek, Mi-hala Korelc, Patricija Primožič in Ana Šijanec pa tako resno, da bi se mu težko odrekle v svetovni različici, ki so si jo zaslužile v ljubljanskem parku Kodeljevo in na Golovcu, kjer je bilo v začetku oktobra šolsko državno prvenstvo. April 2015 in Antalya tako za enkrat še visita v zraku, saj je predvidenih 800 evrov ali več velik zalogaj za vsako od deklet, ki so del državne reprezentance, oziroma za njihove starše, a puška še ni v koruzi, upanje pa ne mrtvo. Orientacijski tek je sestavljen iz orientacije in teka, cilj tekmovalcev na tekmi pa je najti vse kontrolne točke, ki so postavljene na terenu in preteči postavljeno progo v najkrajšem možnem času. Klara Jamšek, Mihala Korelc, Patricija Primožič in Ana Šijanec občanke Vodic ga jemljejo pa tako resno, da bi se mu težko odrekle v svetovni različici, ki so si jo zaslužile oktobra na šolskem državnem prvenstvu. Težko je prositi, še posebej v dneh, ko vsi pošteno zategujemo pasove in na njih dodajamo nove luknje, a vseeno je prav, da se težko prislužene priložnosti vendarle izkoristijo. Pomoč tako prihaja z vseh strani in za vsako so dekleta, še bolj pa vodja ekipe Frenk Špenko, iskreno Mateja Rajterič, boksarka: »Vem, kako težko je, ko je človek neprepoznaven in potrebuje sredstva za osebnostno in siceršnjo rast, zato sem se odločila, da dekletom pomagam po najboljših možnih močeh »Antalya prihajamo«, so vzkliknile najboljše orientacijske tekačice Ana, Patricija, Klara in Mihala. hvaležna, zadnja je prišla s strani najboljše slovenske boksarke Mateje Rajterič, ki bo pred svojim odhodom v tujino organizirala zabaven tekaški izziv, zbrana sredstva pa bo namenila nadobudnim športnicam, ki so z mislimi, trdo voljo in močno željo že v nizkem startu za pot v Turčijo. »Vem, kako težko je, ko je človek neprepoznaven in potrebuje sredstva za osebnostno in siceršnjo rast, zato sem se odločila, da dekletom pomagam po najboljših možnih močeh. V glavi nimam natančne številke, a vsak evro bo dobrodošel. Upam, da nas bo čim več, da bo dobra energija in da bo dekletom uspel veliki met, saj verjamem vanje,« pravi Mateja Rajterič, ki počasi zapušča rodno grudo in po izkušnje in priložnosti odhaja v Avstralijo. Ali nad Antalyo visi vprašaj, je možno, da tja dekleta ne odpotujejo? »Glede na dosedanjo prizadevnost pri zbiranju sredstev upamo, da bomo zbrali vsaj del potrebnih sredstev. Zbiramo donacije in sponzorska sredstva podjetij, izvedli bomo dve tekmovanji zimske lige, in sicer 3. 1. 2015 ob 11.00 v Vodicah in 7. 2. 2015 v Preski, zbiramo izjave za namenitev 0,5-odstotnega deleža dohodnine, pomagal nam bo tudi šolski sklad, sredstva je obljubila tudi Občina Vodice, in SD Strahovica, papirna akcija in seveda tek Mateje Rajterič. Popolnoma se zavedamo, da nam udeležbe na svetovnem prvenstvu ne more omogočiti peščica donatorjev, zato smo akcijo zbiranja sredstev zastavili zelo široko in smo zelo veseli vsakršnih sredstev,« Frenk Špenko, vodja ekipe: »Pomoč prihaja z vseh strani in za vsako smo hvaležni! Ostajam optimističen!« pravi vodja ekipe Frenk Špenko, ki ostaja optimističen. Skoraj vsak konec tedna se z dekleti namreč udeležuje tekmovanj, ki so seveda najboljši trening, v mesecih pred 18. aprilom 2015, ko bo čas za odhod, pa bodo izvajali tudi posebne treninge čim boljšega branja kart in odločanja na terenu. Če želite ali zmorete pomagati tudi bralci Kopitarjevega glasa, denarna sredstva lahko nakažete na: Orientacijski klub Komenda, Zajčeva cesta 21, 1281 Komenda, TRR: NLB, SI56 0230 1025 4639 904, sklic... namen nakazila: Vodice - Turčija Besedilo: Gorazd Dominko Rimsbiiimperii^—.liboMngjraxttovo* tuJim.Kuliu.300flj.nq, HeteJboyii V muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični je bila 24. 10. 2014 otvoritev regijske likovne razstave. Na razstavo sta se uvrstila tudi član KUD Zbilje, Filip Nastran, in član KUD Jarem, Boris Ku-belj. Vsa dela s te razstave so bila ob Ta veselem dnevu kulture v sodelovanju z OI Ljubljana in Mestno občino Ljubljana prenesena v KULT 3000 na Metelkovo v Ljubljani. Otvoritev razstave, ki si jo še vedno lahko ogledate, je bila 3. 12. 2014. Vljudno vabljeni! Besedilo in foto: Joži Nastran Brank DRUŠTVO UPOKOJENCEV BUKOVICA - ŠINKOV TURN Vas vabi na kulturno-zabavno prireditev za vse generacije «. Dr, unoboienig». o ^ o O Bukoviitti— Tudi letos, 15. avgusta, smo pripravili za člane našega društva tradicionalni piknik s kulturnim programom, srečo-lovom za kratek čas in pogostitvijo pri gasilskem domu v Kosezah. Ob dobri glasbi nam je popoldne hitro minilo. Zahvaljujemo se vsem za prispevke. Veseli smo bili dobre udeležbe, saj je to vzpodbuda in priznanje za delo. V okviru občinskih praznovanj smo sodelovali na pobudo g. Tomota Še-tine iz Zavarovalnice Triglav pri izvedbi Maratona mladih kolesarjev. Članice so z veseljem pripravile domača peciva za pogostitev. Ob pričetku šolskega leta so članice poskrbele za varno pot naših najmlajših iz podružnične šole Utik. Srečanja pri mlinčkih na kostanjevem pikniku smo se z veseljem udeležili na povabilo UD Komenda. Tudi izleta v neznano v organizaciji SD Strahovica smo se nekateri člani udeležili. Izlet je bil zelo dobro organiziran, izvedeli smo mnogo zanimivega, poskrbljeno pa je bilo tudi za veselo razpoloženje. Na martinovanje smo se odpravili v Belo krajino, kjer nas je pozdravilo lepo sončno jutro. Obiskali smo vinsko zadrugo v Adlešičih, nato nas je pot vodila do sakralnega spomenika Tri fare v Rosalnicah. Na šolske dni pa smo se spomnili v šoli Brihtna glava v Radovici. Šolska ura je bila zanimiva in poučna, tovariš učitelj pa strog, kot se spodobi za leto 1957, vendar smo vsi v spomin prejeli spričevala. Na turistični kmetiji v Gornji Lokvici sta nas gospodinja v belokranjski narodni noši s pogačo in aperitivom, mož pa z dobro postrežbo, zelo lepo sprejela. Za krst vina so poskrbeli člani kulturne skupine. Ob zvokih harmonike in petju smo se dobro razpoloženi v večernih urah vrnili domov. Prijetno so nas presenetili naši bali-narji, saj so osvojili prehodni Koritnikov pokal. V jesenskem času smo pričeli dvakrat tedensko telovaditi, enkrat tedensko se dobimo v delavnicah, kjer smo izdelovale šopke iz papirja, adventne venčke in vizitke. V zimskem času bomo kvačkale in pletle. V mesecu decembru bomo obiskali in obdarili vse starejše od 80 let in bolne. Za prijeten zaključek leta bomo z najmlajšimi iz PŠ in vrtca Utik pripravili kulturni program in pogostitev. Za presenečenje bo poskrbel Božiček z darilci. Upravni odbor DU Bukovica - Šinkov Turn »Skupaj se imamo fletno« v soboto, 24.1.2015, ob 16.uri v Kulturnem domu v Utiku. Sodelujejo: DU Komenda, DU Cerklje, učenci PŠ Utik in člani našega društva. Vabljeni! Prostovoljni prispevki Vse kar je bilo slabega naj zbledi, vse kar je dobrega naj za vekomaj ostane, naj dobra misel za novo leto vas objame! Želimo vam vesele praznike ter mnogo zdravja in zadovoljstva v letu 2015! DU Bukovica - Šinkov Turn Roibtbitepa'živalim zimskem, prazničnem času! Ko posvojimo hišnega ljubljenčka, se zavežemo, da bomo zanj poskrbeli v dobrem in slabem. To pomeni, da tudi ko vam zmanjka denarja zaradi določenega razloga, poskrbimo za žival po svojih najboljših zmožnostih, prav tako kot bi bil družinski član. Danes se bom posvetila dvema od najpogostejših živalskih vrst, ki si jih prisvajamo v našem domačem okolju. Mačke in psi so tisti naši kosmati prijatelji, ki nam pogosto ukradejo srce že s svojim pogledom. Velikokrat se zgodi, da jih ljudje podarijo nekomu za darilo ali pa jih v to prepriča njihov otrok, ki je prepričan, da je že zrel za tako veliko odgovornost. No, naj vam povem, da živa bitja vsekakor odsvetujem zavijati v celofan papir, kajti živa bitja niso sposobna normalno živeti brez prave oskrbe. Potrebujejo veliko pozornosti, kvalitetno hrano, ne tisto z domačega krožnika, psi potrebujejo dolge sprehode in nikakor ne zadošča samo gibanje na verigi pred hišo. Zaradi neprimerne oskrbe tudi živali lahko zbolijo in v takšnih primerih je potreben obisk pri veterinarju, ki pa ni nujno poceni. Ljudje bi se morali zavedati, da odločitev za domačo žival pomeni, da je treba prevzeti odgovornost. To ne pomeni, da se lahko npr. kosmatinca znebimo kar čez noč, če ne bomo imeli več časa zanj. MI se moramo prilagoditi njemu, kajti MI smo ga posvojili in mu obljubili zvestobo. Nekatere živalske vrste živijo tudi do 20 let! Ste se vprašali, če boste lahko tako dolgo odgovorni? Boste našli primernega skrbnika v času vaših počitnic in službenih odsotnosti? Večina ljudi se tega zaveda in jih takšna vsebina niti ne vznemiri, ker so vajeni odgovornosti. A žal je vse preveč tudi takšnih, ki se te velike odgovornosti ne zavedajo. Pirotehnika in živali V decembrski številki Kopitarjevega glasu bi rada predvsem izpostavila problematiko na področju pirotehnike in posledično mučenja živali. Ustava v 72. členu določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Po tem zakonu je mučenje živali vsako ravnanje, ki živali povzroči poškodbo, trpljenje ali škodo njenemu zdravju, in neprimerna ali nepotrebna usmrtitev! V kazenskem zakoniku piše, da je pod mučenje živali šteto: (1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (2) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.« V naši občini prihaja tudi do podtikanja strupa v hrano, ki povzroči zelo hitro in skoraj gotovo smrt. (5) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živalsko krmo ali druga krmila, ki so namenjena za prehrano živali, in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (6) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.« ZASTRUPITEV Zelo pogosti sta zastrupitvi s polželinom in podganjim strupom. Polželin je izredno hiter strup, ki povzroči močno slinjenje in odpoved živčnega sistema. Žival dobi napad, podoben epileptičnemu, nenadzorovano odvaja vodo in blato in bruha. Zastrupitev s podganjim strupom pa je malce dolgotrajnejša in povzroči preprečitev strjevanja krvi. Žival postane zaspana, potrta in lahko tudi izgubi apetit. Kako rešiti hudo situacijo? Še danes se pozanimajte, kateri so vaši najbližji veterinarji, zapišite si njihove telefonske številke in preverite, kje se nahajajo, kajti v nujnih primerih boste imeli zelo malo časa! Poki, ki nastanejo ob metanje petard, za vsa živa bitja predstavljajo velik stres. Živali namreč zelo dobro slišijo in niti ne vedo, od kje ta pok prihaja, zato so zelo prestrašene. Predvsem zunaj živeče živali trpijo zaradi najstniških vragolij. Po grobi oceni mlad človek sliši do 20.000 Hz, medtem ko pes sliši od 47.000 do 65.000 Hz! Prosto živeče mačke lahko slišijo še od 5.000 do 10.000 Hz višje zvoke kot psi. Se zavedate razlike? Zelo pomembno je, da starši, učitelji in vsi uradni organi razložijo otrokom, najstnikom in mladostnikom, kako zelo škodujejo s tovrstnimi dejanji. Vzgajajte otroke, da širijo ljubezen in ne nasilja. Veterina - dežurstva Ko kličete v poznih urah katerega od veterinarjev, navadno povedo, kdo je tisto noč dežuren v primeru njihove odsotnosti, zato imejte pripravljen papir in svinčnik, da si takoj zapišete spremembe. Vedite tudi, da so cene v času dežurstev višje. Tudi živali zebe! Poskrbite za živali v teh mrzlih mesecih, bodite pozorni, ko bo pokalo nebo, polno pirotehnike, včasih pomagajo tudi pomirjevala, ki jih dobite pri veterinarju. Če najdete žival, ji pomagajte in ne glejte stran. Na socialnih omrežjih, kot je npr. Facebook, je ogromno društev, ki vam bodo pomagala: Društvo Ajša, Animal Angels, Pomagajmo živalim, tu so tudi razna zavetišča, ki pa so žal prepolna. Sama zbiram hrano in razne odeje, zdravila in denar za zapuščene živali. Lahko me kontaktirate na Facebooku ali po telefonu na telefonsko številko, ki jo dobite v uredništvu Kopitarjevega glasu. Besedilo: Ana Mandič Foto: Anja Troha, Ana Mandič nil Agro Zavarovalnica .. u ob:' □ odločitev za varno žetev Obsežno paleto zavarovalnih produktov v letu 2015 dopolnjujemo z novostmi. Ponudbi pri zavarovanju rastlinske pridelave smo dodali zavarovanje živali na kmetijskih gospodarstvih. Vremena in klime ne moremo vnaprej predvideti, lahko pa ovrednotimo njune negativne učinke in jih omilimo. Področje kmetijske pridelave je široko in vedno močneje izpostavljeno različnim vremenskim rizikom pod milim nebom in rizikom bolezni in nezgode pri proizvodnji mleka in mesa v hlevu kakor tudi na pašniku. Ponudbo Agro Zavarovalnice dopolnjujemo pri vse zahtevnejši pridelavi na kmetijskih gospodarstvih. Že uveljavljenim in dobro poznanim zavarovalnim produktom rastlinske pridelave Agro Zavarovalnice smo dodali še novost zavarovanja živali na kmetiji pod imenom AGRO ŽIVALI- GOVEDO. Zavarovalni produkt v prvem letu trženja nudi pavšalno zavarovanje goveda na kmetijskem gospodarstvu za riziko bolezni in nezgode. Novosti tega zavarovanja so v kritju zavarovalnih rizikov staleža živali v kolikor se te živali prodajajo ali premikajo med kmetijskimi gospodarstvi katera so zavarovana pri Agro Zavarovalnici, kar pomeni da se pri premikih ali prodaji ne upoštevajo karenčne dobe. V kolikor imate majhne spremembe staleža živali med letom, tega ni potrebno javljati zavarovalnici, živali so zavarovane prav tako. Pri obnovitvi zavarovanja za naslednje zavarovalno obdobje nudimo en mesec začasnega kritja. Osnova za izračun zavarovalne premije je glava velike živine (GVŽ), premijo lahko poravnate v enkratnem znesku ali na obročno plačilo. Višina odškodnine za mrtvorojenost teleta je določena glede na mesno oz. mlečno pasmo živali. Zahtevki za izplačilo odškodnine se rešujejo nebirokratsko in v kratkem roku. Država Slovenija oz. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotavlja za zavarovanje živali sofinanciranje zavarovalne premije v višini 30%. Zavarovalni produkt zavarovanja živali- govedo nudimo po ugodni ceni za obstoječe in nove zavarovance, saj se Agro Zavarovalnica zaveda, da je za rejca živali največja naložba zadovoljna in zdrava žival v hlevu ali na pašniku. Za podrobnejše informacije kontaktirajte: Romana Kimovec Regijska kmetijska svetovalka Agro Zavarovalnice kimovec@agrozavarovalnica.si 041 820 823 O O Odbor KO ZB za vrednote NOB želi ob prihajajočih praznikih svojim članicam in članom ter njihovim družinam vse najlepše, obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. \ Odbor KO Vodice J P Komunala Vod i ce Об letu osorej navada je stara nov' [et' voščit, to tudimisedaj Uoč'mo iz srca storit '. Da б'doCgo živeti prav zdraviveseli, da б'vsa^o nesrečo pregnaCis^oz' srečo. (gorenjska ^oCednica) • Щ * t я в * ¥ - - Želimo Vam lepe in notranjega miru polne božične praznike ter zdravo in prešerno leto 2015! JP Komunala Vodice, d. o. o. V teh dneh prejemate mnoga voščila: ena so romantična, druga bolj stvarna, ena izvirna, druga uradna in suhoparna. Kaj naj vam zaželimo mi? Naj bo naša želja tokrat nasvet: Ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje... Praznujte! Vam želi PGD Vodice Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi pomislili na prijatelje, se nasmehnili, spomnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. Hvala, ker smo skupaj pisali uspešno zgodbo odhajajočega leta ter srečno, zdravo in aktivnosti polno 2015. SD Strahovica Posvojite Unicefovo punčko iz cunj ÌS i £ -O O V decembru smo v knjižnici Vodice začeli s prodajno razstavo Unicefovih Punčk iz cunj. Obiskovalci knjižnice boste lahko poiskali svojo izbranko, jo posvojili in tako pomagali rešiti otroško življenje. Posameznik z donacijo 20 evrov omogoči cepljenje enega otroka v državi v razvoju proti šestim nevarnim boleznim: otroški paralizi, davici, tetanusu, oslovskem kašlju, ošpicam in tuberkulozi. Punčke vse leto izdelujejo otroci v vrtcih in šolah ter starejši prostovoljci in prostovoljke. S projektom je Unicef Slovenija omogočil cepljenje že več kot 17.000 otrokom v državah v razvoju. NOVOSTI Romani Kriminalni romani Otroško leposlovje Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti. Roman o ljubezni [Jugoslovanska vojska, medosebni odnosi, Slovenci, vojaški rok, Srbija, dijakinje, Beograd, ljubezenski partnerji, življenjska obdobja, vojna, vojne žrtve, 1991] Nicholas Sparks: Na prvi pogled [odnosi med spoloma, preteklost, vplivi, porod, komplikacije, očetje in hčere] Jo Nesbo: Odrešenik [Harry Hole (literarni junak), verske skupnosti, posilstvo, policija, umori, kazenske preiskave, Hrvatje, Norveška] Mladinsko leposlovje Susan Smith Nash: Good deeds society [dekleta, družina, mladostniki, odraščanje, slava, srednje šole, angleški jezik] Irena Kobald: Moji odeji [deklice, jeziki, domotožje, prijateljstvo, selitve, večjezičnost] Francesca Simon: Grozni Gašper in nori kečap [dečki, vragolije, povečani tisk, začetno branje] at si "O o Ui N Ф (Л a a в о г ì ф 'n > ф то о С Cl I skupaj beremo E 'Б- Si 5" 'U