Leto 1884. 437 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 13. septembra 1884. 145. Ukaz ministra za bogočastje in uk v poraznimi z ministrom za poljedelstvo od 20. avgusta 1884, ° vvedenji teoretičnih državnih presknšenj za uk zemljedelstvene ali kulturne tehnike na c. kr. visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaji. Na temelji Najvišje odloke od 18. julija 1884 izdajem naslednja določila za teoretični državni preskušnji o kulturno-tehničnem uku: §. 1. V preskus znanstvene obrazovanosti v zemljedelstveni (kulturni) tehniki, ki si jo je kdo na visoki šoli za zemljedelstvo ali po merilu za isto postavljenem (§§. 6 in 12) zadobil, določita se državni preskušnji in to: prva ali °l>čna o ukovinah podlogo dajočih; druga ali strokovna preskušnja o učnih strokah, katere posebej pripadajo kulturno-tehničnemu uku. §. 2. Predmeti prve državne preskušnje so: fizika in mehanika — klimato-'°§'ba) — kemija, — mineralogija in geologija, — matematika, — geodezija, — riauk o narodnem gospodarstvu. §. 3. Predmeti druge državne preskušnje so: rastlinski ustroj ali sestava, — nauk o izboljševanji, — delanje cest in vodogradje, — nauk o upravstvu in pravni nauk. §. 4. Za državni preskušnji treba je predložiti svedočbe o napredovanji, 111 sicer za prvo svedočbo o „opisni geometriji“, — za drugo državno pre-skuŠnjo svedočbe o „uporabi geodezije v kulturni tehniki“, — „kmetijskem “teojeslovji“ — „kmetijskem zidanji vrh tal“, — „kmetijskem vrŠboslovji“ v vseh 8bičajih najmanj z razsodkom „dobro“ Obrazovanost v „črtanji črtežev in zemljišč“, v „konstrukciji k cestodelstvu ln vodogradju“, v „sestavljanji kulturno-tehničnih črtežev“ treba je izkazovati 8 Predlaganjem vseh kandidatovih črtanin, ki jim je dotične stroke docent pri-p!8al najmanj razsodek „dobro“. (SloT.nlMh.) §6 Prva držama preskušaj a. §. 5. Prvo državno preskušnjo je opraviti na konci tretjega ali v tečaji četrtega semestra. Kot redni časi (rokovi) za opravljanje istih se določajo poslednji tedni zimskega semestra in prvi tedni poletnega semestra, a kot izreden čas do- ' ločajo se prvi tedni zimskega semestra. V izrednem času moči je praviloma pripuščati samo one kandidate, ki so bili pri preskušnji v rednem času vrženi in katerim se ondukaj ni postavil daljši rok za ponovo preskušnje. Izimno se v tem času pripuščajo k prvi državni preskušnji tudi taki kandidati, kateri, v poprejšnjem rednem času pravočasno oglasivši se, vsled kakega zadržka brez svoje krivnje niso mogli priti, pod uvetom, da so ta zadržek še pred preskušnjo izkazali in ob enem poprosili, da bi bili v izrednem času pripuščeni. Vendar sme to izimno pripuščenje samo minister za uk na predlog preskuševalne komisije dovoliti. §. 6. Za pripuščenje k prvi državni preskušnji naj kandidat pri prvosed-niku dotične preskuševalne komisije pismeno poprosi ter svoji prošnji naslednja pospešila priloži: 1. matično-vpisni list, 2. svedočbo zrelosti ali listino, ki jo nadomešča, 3. knjigo vzglasnico, odnosno izkaz, da je kandidat vsaj tri semestre bil kot reden poslušavec vpisan na visoki šoli za zemljedelstvo ali na učilišči tej enakem ter da je obiskoval učbe ali prepodavanja o vseh ukovinah, ki jih obsega prva državna preskušnja, in pa dotične praktične vaje. Katere posamične učbe in vaje gre tu razumevati, to določa priporočeni učni črtež visoke šole za zemljedelstvo, 4. svedočbe o napredovanji iz učnih strok, ki so v §. 4 navedene za prvo državno preskušnjo. Vse te listine naj se prilagajo v izvirniku ter morajo med preskušnjo ležati pred komisijo. §. 7. Prošnje za pripuščenje k občnim državnim preskušnjam, ki bodo na konci zimskega semestra, treba je najmanj šest tednov pred koncem tega semestra, a vzglasitve k preskušnjam o začetku letnega semestra najdalje do konca zimskega semestra vpodati. Prvosednik naj prošnje s prilogami vred pretehta in pripuščenje k preskušnji, če nima nikakega pomislika zoper isto, takoj s kratkim odlokom na sami prošnji dovoli. §. 8. Pri taki mali spotiki, ki jo je kandidatu moči precej odpraviti, naj se le-temu dadö primerna naročila. V dvojbenih slučajih, sosebno pri kandidatih, kateri so v §. 6, točki 3. namignene posamične ukovine deloma ali po vsem na kakem drugem, visoki šoli za zemljedelstvo enakem učilišči poslušali, zavisi pripust k prvi državni preskušnji od privoljenja preskuševalne komisije. Ako komu komisija pripust k prvi državni preskušnji odbije, dopušča mu se utečaj (rekurs) na ministra za uk. Druga držama preskušnja. §. 9. Strokovne preskusnje ni moči opraviti poprej nego poslednje tedne šestega semestra, a v drugem niso za strokovne preskusnje postavljeni nikaki sta-Doviti časi ali rokovi, temuč smejo biti kadar si bodi med letom, samo ne ob jesenskih in vmesnih počitnicah (ferijah). §. 10. Za pripuščenje k drugi državni preskušnji (strokovni preskušnji) naj kandidat poprosi prvosednika dotične preskuševalne komisije, ter prošnji priloži potrebna pospešila. Potrebne so te le priloge : 1. Knjiga vzglasnica, odnosno izkaz, da je kandidat vsega skup najmanj šest semestrov in po tem, ko je prvo državno preskuŠnjo z uspehom prestal, najmanj tri, odnosno dva semestra na visoki šoli za zemljedelstvo ali na kakem njej enakem učilišči obiskoval učbe o vseb ukovinah, katerih se strokovna preskušnja njegovega likovnega okroga dotika, in pa dotične praktične vaje. Priporočeni učni črtež visoke Šole za zemljedelstvo ustanavlja posamične učbe in vaje, ki jib gre tu razumevati. 2. Svedočba o prestani prvi državni preskušnji. 3. Svedočbe o napredovanji čez vse v §. 4 za strokovno preskušnjo navedene stroke, in pa po eno grafično delo iz stroke, ki jih je grafično obdelovati (črteži, konstrukcijske vaje it.), a ta dela morajo biti overovljena na to stran, da so od kandidata samega. Vse te listine naj se prilagajo v izvirniku ter morajo tudi med preskušnjo ležati pred komisijo. §. 11. Preskusnino (odredbino ali takso od preskušnje) ustanavlja prvosed-nik za vsak slučaj posebej. Gledč tega, po kateri vrsti naj bodo kandidati drug za drugim preskuŠe-Vani, držati mu se je sploh reda, po katerem so se k preskušnji oglasili. §. 12. Ako kateremu kandidatu prvosednik, odnosno preskuŠevalna komisija Pripust k drugi državni preskušnji odbije, odprt mu je utečaj na ministra za uk. Ykupna določila za obe državni preskušnji. §. 13. Za državne preskušnje postavlja minister uka posebne državne pre-skuševalno komisije. Pri vsaki taki komisiji službujejo praviloma kot preskusniki v prvi vrsti profesorji in po potrebnosti tudi docenti visoke šole za zemljedelstvo za one 1ZrQed njihovih strok, iz katerih se preskušuje. Vendar poklicuje minister uka v te komisije zaslišavši profesorski kolegij tudi preskuševalce učilišču ne pripadajoče. Vsak v to funkcijo pozvani profesor ali uradnik ima dolžnost, prevzeti jo. Kadar sta za kateri predmet postavljena dva preskuševalca ali več, čredijo 8e isti v preskuševanji. §• 14. Minister uka imenuje izmed preskuŠevalcev za vsako državno presojo po enega prvosednika. Kadar prvosedniku kak zadržek brani, prevzame prvosedstvo tist notranji ud preskuševalne komisije, kateri Šteje največ službenih let. Prvosednik sestavlja komisije za preskušnjo, kakor on za dobro spoznâ. §. 15. Minister za uk in pa minister poljedelstva smeta k obema preskuš-njama pošiljati posebne vladne komisarje. §. 16. Vsak kandidat pridi k preskušnji tist dan, kateri mu je bil določen. Ako ne pride, zadenejo ga iz tega izvirajoče Škodljive posledice. Vsi kandidati, katerim je en in isti dan postavljen za preskušnjo, dolžni so v ta dan priti, predno se začne proskušnja, ter ostati pričujoči, dokler ne opravijo preskušnjo. §. 17. Mena gledé dni določenih v preskušnjo med dvema ali več kandidati dopuščena je samo s prvosednikovim dovoljenjem in pri obstanku posebnih komisij samo pod tem uvetom, da vsled rečene mene ni potreba kandidatom prej določenega komisijskega razdelka izpreminjati. §. 18. Državni preskušnji sta ustni in pismeni. Ves ta čas, dokler traja katera preskuŠnja, mora biti pričujoč prvosednik z večino preskuševalcev. PreskuŠnja posamičnega kandidata naj ne traja vsega skup čez tri ure. Pri obeh državnih preskušnjah moči je ozirati se na prinesene svedočbe o napredovanji razven takih, katere kažejo samo zadosten (dovoljen) uspeh, ter po meri razsodka, ki ga iste obsezajo iz strok državne preskušnje, preskušnjo gledé dotičnih ukovin primerno okrajšati. §. 19. Kadar se komisija posvetuje ter glasuje o posledkih dovršene preskušnje, izključena je javnost. Uspeh preskušnje iz posamičnih ukovin izražuje se z razsodki : „izvrstno“, „prav dobro“, „dobro“, „dovoljno„ in „ne dovoljno“. Državna preskuŠnja je prestana, ako kandidat pri ustni preskušnji iz vsakega posamičnega predmeta najmanj razsodek „dovoljno“ doseže. PreskuŠnja ni prestana, če iz enega ali več predmetov preskušnje dobode razsodilo „nedovoljno“. Iz kvalifikacije uspehov v posamičnih predmetih pokonstatuje se v končnem razsodku, če se je s preskušnjo našlo, da je kandidat „usposobljen“ ali da je „z izvrščino usposobljen“. V tem se je ozirati tudi na razsodke, ki jih je kdo v preskušnjah o napredovanji prejel (§. 4). §. 20. Kadar kandidat samo iz enega predmeta zahtevu ni ustregel, smQ biti pripuščen po iztečaji dveh mesecev, da popravi posamično preskušnjo, ki je bila brez uspeha ostala. Ako tu vnovič dobi razsodek „nedovoljno“, moči mu je Še enkrat dovoliti, da čez nadaljšnje štiri mesece preskušnjo poboljša. Vsaka taka popravna preskuŠnja bodi ves čas vpričo prvosednika dotične preskusne komisije in ako je pri prvi preskušnji (§. 15) prisostvoval poseben vladni komisar,[tudi v pričo le-tega. §. 21. Ako kandidat iz več nego enega predmeta ni ustregel zahtevom, moči gaje pripustiti samo k ponovi cele skupne preskušnje, za katero naj komisija rok določi. Ponovni rok za prvo državno preskušnjo, ki se je komu v rednem času (§• 5) slabo iztekla, moči je ali za prvi izredni čas (čas ali rok oktobra meseca) ali za prvi redni čas, a ponovni rok za državno preskusnjo, katera se je komu v izrednem času slabo izšla, moči je tudi bodi na prvi redni ali na prvi izredni Čas določiti. Ako kandidat pri ponovni preskušnji samo v enem predmetu zahtevu ne ustreže, moči ga je samo pripustiti, da skupno preskusnjo še enkrat ponovi. Proti določbi roka za ponovo kake državne preskušnje, kakor jo izreče preskusevalna komisija, ni dopuščen nikak utečaj. §. 22. Kadar je bil kateri kandidat pri prvi državni preskušnji za celo učno leto vržen (reprobiran), tedaj je komisiji na voljo, določiti stroke, o katerih ima kandidat to leto učbe ali vaje obiskovati. §. 23. Končni posledek preskušnje se precej po završenji posvetovanja javno razglasi ter tudi v kandidatovi knjigi vzglasnici — v slučaji reprobacije s pristavkom ponovnega roka, in drugih vrženemu kandidatu naloženih uvetov pri-puŠčenja k novični preskušnji — zabeleži in podpečati. §. 24. O uspešno opravljenih državnih preskuŠnjah izdajö se svedočbe. Svedočbe o državnih preskuŠnjah naj obsezajo poleg kandidatove rodovnice (nacijonale) in naznambe, kako mu je teklo obrazovanje, in pa dneva, katerega Se je podvrgel preskušnji, tak6 razsodke iz posamičnih preskusnih predmetov, °dnosno posamičnih svedočeb (§. 4), ki jih je zadobiti pred skupno preskušnjo, kakor tudi končni razsodek. Svedočbe naj podpisujejo prvosednik in vsi preskuševalci, tudi vladni komisar, ako je kateri, ter jih je podkrepljati s pečatom državno-preskušcvalne komisije. §. 25. Ako je kateri visokošolec, predno se mu je prva državna preskušnja po sreči izšla, obiskoval učbe ali vaje, katere po učnem črteži njegovega okroga padajo v višji nego tretji semester, smejo mu se iste v oziru na pripust, k drugi državni preskušnji samo tedaj vračuniti. če je v prvem izrednem času, ki pride P° tem, prvo državno preskušnjo z uspehom prestal. §. 26. Vsak preskuševanec dolžan je opraviti preskusnino, katera se za vsako ^med obeh državnih preskušenj na deset (10) goldinarjev postavlja; plačati jo predno se preskušnja opravi. Taksa z iznosom za štempelj svedočbe o pre-8kušnji se opravlja v pisarni rektorstva ter dobiva prejemno potrdilo. §. 27. Oprost od plačila preskusnine se dodeljuje samo, če dotična presku-8e^alna komisija tako sklene. Prošnje za oproščenje treba je pismeno vpolagati pri prvosedniku komisije. Pri ponovnih preskuŠnjah oproščenje od preskusnine nima mesta. §. 28. Preskusnine razdeljujejo se po enakih delih med preskuŠevalce, a prvosednik dobivaj po dva dela. Valkenliayn s. r. Clourad s. r. liO. Ukaz ministerstva notranjih reči od 28. avgusta 1884, s katerim se slaščičarjem dopušča pri nekih delih nepokositerjene bakrene posode rabiti. Bodoč da za nekatera dela slaščičarjev (cukreninarjev), ki je za-nja potrebna vročina višje stopinje, pokositerjene (pocinjene) posode iz bakra ali kotlovine za to niso priležne, ker je težko ubraniti, da bi se kositerna povlaka ne topila in mehanično ne gulila ali trla, in ker se takd ljudem v užitje namenjeni zdelki lahko s kositerom pomešajo ter kovine navzamejo, kar je zdravju kvarljivo, spoznalo je ministerstvo notranjih reči — zaslišavši vrhovni zdravstveni svèt —■ za dobro, z delovito premeno ministerijalnega ukaza od 19. septembra 1848, št. 3075 (Zbirka političnih zakonov ali postav št. 121), slaščičarjem dopustiti rabo nepokositerjenih bakrenih posod, kadar kuhajo karamel, delajo dragées in ovočne sokove vkuhavajo, vendar so isti dolžni strogo držati se naslednjih uvetov : 1. Rabljene nepokositerjene bakrene posode morajo biti vsegdar skrbno osnažene, popolnem suhe ter tako hranjene, da na-nje ne vplivajo kisle sopare niti kisle ali slane tekočine. 2. Predno se te posode v porabo vzamejo, treba je vselej na to gledati, da so popolnem čiste, sosebno, da jim notranja ploskev in izlivalo (odlivni rilec) kaže svetlo leskeče lice kovinsko. 3. Zdelki v teh posodah narejeni morajo se precej ko so dogotovljeni, dokler so Še vroči, predjati v prigrete lončene, beloprstene ali porcelanaste posode. Ostala določila ministerijalnega ukaza od 19. septembra 1884, Št. 3075 ostanejo še dalje v moči. Taaffe s. r. iiî. Ukaz ministerstva za trgovino od 31. avgusta 1884, s katerim se vvajajo poštnine proste poštne nakaznice v avstro-ogerskem poštnem prometn. Počenši od 15. dne septembra meseca 1884 smejo se novci v avstro-ogerskem poštnem prometu s poštnimi nakaznicami, ki so poštnine proste, pod niže stoječimi uveti posredovati: 1. Poštnine proste nakaznice do 200 gld. ena največ dopuščajo se samo v onih slučajih, v katerih je poštnine prosto pošiljanje novcev po členu VIII postave od 2. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 108) dopuščeno. 2. Za poštno nakaznice, ki bodo poštnine proste, uporabljati je samo golice (blankete) poštnih nakaznic — po */» krajcarja ena —, ki jih je. postna uprava tiskati dala. 3. Golice poštnih nakaznic ima pošiljajoče oblastvo (urad) ne samo v kuponu in v delu nad „poštnim zapiskom“ vidnem, kakor tiskane besede nanašajo, prav popisati ali izpolniti, nego je zarad prigleda na mestu kažočem tiskane be- 8e 5 b n 15 » Po reči, ki so oblastvom, uradom in blagajnicam, c. kr. vojaščini in zaprtim namenjene, bode tudi za naprej treba hoditi na dotični poštni urad. Da se vročevalna služba olahkoti, izpreminja se §. 22 reda vozne pošte od leta 1838 v tem zmislu, da se s pošto dovažane stvari brez vpovedane vrednosti ali z vpovedano vrednostjo do 20 gl. vštevno, če nadpisanca ni doma, smejo vročati odraslim rodovincem, domačim ljudem, poslom adresatovim ali drugim osebam, ki bi jih adresat naznanil, n. pr. oddajalcem stanišč, hišnim oskrbnikom, in da s tem, ako se katera teh oseb v obliki: „I. I za.......(nadpisanca)“ pod- piše na oddajno listino, odgovornost poštnega zavoda mine. Ako bi pa nadpisanec uže naprej ugovarjal pri c. kr. uradu poštne ovojke (pakete) vročajočem na Dunaji zoper na postopek, sme se stvar takö kakor tudi v vseh slučajih, v katerih gre za poslatve gotovih novcev, dragotin, vrednotnih papirjev (efektov) ali listin (dokumentov) brez razločka vrednosti, le samemu adresatu ali njegovemu pravorednemu pooblaščencu vročati. Od 1. dne oktobra meseca 1884 počenši oskrbuje poštne ovojke vročajoči urad na Dunaji tudi odrešilo prejemnikom na dom vročanih potrošnini podvrženih poslatev, opravlja ponapredno kar je potrošnine in jo pobira po vročujočih organih z dotično manipulacijsko pristojbino vred po 10 kr. od kosa. j Colu podvržene poslatve se bodo tudi v bodoče kakor doslej samo prizna-njale; vendar, če je moči col brez okolišenja opraviti, bode se priznanilu prii deval listič ter tako nadpisancem prožila prilika, po poštnih organih col plačati. Za to posredovanje bode (poleg pristojbine čolne in za colnijske prisežence) nad pisanec opravljal manipulacijsko pristojbino po 5 kr. od kosa. Od gori omenjenega dne izpreminja se za Dunaj mesto in gori imenovane pred njim ležeče kraje tudi §. 23 reda vozne pošte od leta 1838, s katerim je bilo adresatom na voljo dano, če hočejo hoditi sami po poslatve na oddajni poštni urad, v tem zmislu namreč, da mora vsak prejemnik, kateri si pridržuje da bode sam hodil po tu dohajajoče pošiljke na dotični poštni urad, naprej magazinsko pristojbino po 5 gld. na mesec in vrh tega za vsako poslatev, katere bi v 48 urah po priznanilu ne vzdignil, skladnino, in sicer za poslatve do 5 k po 1 kr. in za težje poslatve po 2 kr. od dne in kosa opravljati. Izimljejo se od magazinske pristojbine, a ne tudi od skladnine (leždrine) samo colu podvržene, poste restante nadpisane poslatve na take adresate, kateri ne stanujejo stalno na Dunaji ali v gori imenovanih obližnjih krajih, naposled one poslatve, za katere si adresat v posamičnih slučajih pridržuje s posebno prošnjo, da bode izimno sam po-nje prišel. Pino s. r.