GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 6 Leto 1981 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. Srečno 1982 Staro leto se poslavlja, novo bo prišlo in stopili bomo v 82—to! Iztekajo zadnji se dnevi v decembru, staro leto se poslavlja, v slovo nam pošilja samo še spomine, vredne nazdravja. Zadnji dan v starem letu staro in mlado se vrti, v našem dobrem pa E/kroju, le čuvaj bedi! Skupaj spet po novem letu, ko vse novo bo po svetu, v hale bomo prihrumeli, hlače šivati začeli. Skupaj spet staknili glave, kritizirali postave, ženske včasih smo uporne, previsoke naše norme. Plače še naprej enake, kdo prenašaI bo te tlake. Pa le še zapojmo smelo, saj v ELKROJU je veselo. A.H. SREČNO! Srečno 1982! Leto, ki se izteka, lahko ocenimo kot zelo težko leto, gledano z gospodarskega vidika. Prvič v zgodovini Elkroja je bilo čutiti zmanjšano povpraševanje po naših izdelkih na domačem tržišču. Se bolj pa so zmanjšano povpraševanje čutili proizvajalci, ki proizvajajo trajnejše in zato običajno tudi dražje dobrine. Zaradi tega in zaradi Elkrojevih in družbenih potreb smo bistveno povečali obseg proizvodnje, namenjene izvozu, predvsem na konvertibilno tržišče ZR Nemčije. To pa je usmeritev, ki ostaja aktualna tudi za leto 1982. Na področju investicij so bila naša prizadevanja usmerjena v posodobitev proizvodne opreme, kjer smo delno uspeli, rezultate posodobitve pa lahko pričakujemo v nastopajočem letu 1982. V novem letu si bomo podali „ener-getsko roko" preko Savinje z GORENJE - GLIN Nazarje, s čemer bomo zmanjšali strošek energije. V letu 1982 bomo končali nekatere pričete investicije in pripravljali načrte za nove, ki jih bomo realizirali v letu 1983 in kasneje. Enako kot sreče v novem letu nam tudi boljšega standarda ne more nihče podariti. Srečo si lahko ustvarimo le sami s svojim delom, povezani z drugimi organizacijami združenega dela v SFRJ. Zaradi tega bodo vsa naša hotenja v letu 1982 posvečena trem najpomembnejšim dejavnikom in sicer: — povečanju kvalitete in fizičnega obsega proizvodnje, — povečanja produktivnosti dela in — povečanju fizičnega obsega izvoza, predvsem na konvertibilno področje. Če so to glavni cilji za prihajajoče leto, je razumljivo, da jih bomo lahko dosegli pod pogojem, da bodo naši medsebojni odnosi dobri, torej takšni, da bomo omogočali slehernemu delavcu Elkroja čim ustvarjalnejše delo in zadovoljstvo. To pa lahko dosežemo, če bomo vse naše težave reševali na samoupraven način, vsaj tako, kot smo to delali v iztekajočem letu. Na številnih sejah samoupravnih organov, sestankih družbenopolitičnih organizacij, zborih delavcev in referendumih, smo sprejeli številne odločitve, ki so urejale in ki urejajo naše medsebojne odnose in našo razvojno pot. Dejstvo, da si povemo glasno tisto, kar misli- mo, je pokazatelj naše notranje moči. Skoraj vse probleme smo uspeli rešiti po samoupravni poti sami in mislimo, da bo tudi v prihodnje tako. V prepričanju, da se je kolektiv Elkroja sposoben soočiti s problemi in nalogami, ki smo si jih in si jih še bomo postavili za leto 1982, želimo vam in vašim svojcem srečno novo leto 1982. Zaključni račun je pred nami... Poslovni rezultati, ki smo jih dosegli v pogledu obsega in vrednosti proizvodnje v letu 1981 bodo, kakor kažejo podatki ob koncu novembra tega leta in predvidevanja za mesec december, povsem zadovoljivi. Znano je, da je bilo poslovno leto 1981 značilno po stabilizacijskih prizadevanjih v celotni družbi. V naši delovni organizaciji se je to predvsem odrazilo v oteženi nabavi nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, tako osnovanega kakor tudi pomožnega,in pri uvozu opreme. Niso bili redki slučaji, ko so dobavitelji reprodukcijskega materiala in trgovske delovne organizacije zahtevale od nas sovlaganje investicijskih sredstev in združevanje deviznih pravic. Skupna količinska proizvodnja je ob koncu novembra presegla 1.000.000 izdelkov zaradi česar pričakujemo, da bo planirana letna proizvodnja 1.085 tisoč izdelkov dosežena in presežena. Primerjava med obema letoma pajeper30. 11. takale: (glej tabelo na strani 3.!) Opazen je skokovit porast izvoza, s čimer si želi naša delovna organizacija pridobiti prepotrebna devizna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in opreme. Skupna domača proizvodnja zaostaja za lanskim nivojem, za kar ..krivimo” ravno pospešeni izvoz, ki je tehnološko zahtevnejši z daljšim proizvodnim časom. Analiza zaključnega računa bo morala s tem pojavom skrbno razčistiti, saj gre pri tem predvsem za vprašanje produktivnosti dela. Primerjava s planskim količinami kaže na to, da bodo le-te bistveno presežene pri kooperacijski proizvodnji, medtem ko realizirana proizvodnja v TOZD konfekcija Šoštanj precej zaostaja za vrsta proizvodnje 30.11.1980 30.11.1981 Ind. plan/81 1. TOZD konfekcija Mozirje 512.744 499.049 97 590.000 — od tega izvoz 94.774 170.783 180 200.000 2. Kooperacija 374.939 359.570 96 267.000 3. TOZD konfekcija Šoštanj 141.842 228.000 Skupaj 887.683 1.000.461 113 1085.000 planirano; o teli vzrokih smo pisali že v prejšnji številki Kroja. Plan celotnega prihodka bo presežen za okoli 10 %, lanskoletna re alizacija pa za preko 45 %. K tolikšnemu porastu so seveda največ prispevale višje cene gotovih proizvodov, del povečanja pa gre seveda na račun povečanega fizičnega obsega proizvodnje. Izredno uspešno je v tem letu poslovala tudi industrijska prodajalna, saj se bo njena letna realizacija gibala okoli 12.000 tisoč din. Predvidevamo, da razmeije med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi tudi po zaključnem računu ne bo bistveno spremenilo oziroma izboljšalo zato načrtujemo, da bo plan dohodka za letošnje leto dosežen v višini 170.000 tisoč din. Prispevki in davki iz dohodka bodo v skupnem znesku precej višji kot v preteklem letu. Večina povečanja gre na račun spremenjenega načina finansiranja splošne in skupne porabe v letošnjem letu. Precej višje pa bodo letos postavke kot so bančne storitve, stroški plačilnega prometa in pa seveda obresti. Bančni stroški naraščajo zaradi izrazito povečanega meničnega poslovanja, obresti pa zaradi najetih kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva. Precejšen skok bo dosegla tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami, ker bomo v letu 1981 akti- virali vse nedokončane investicije iz preteklih let. Razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade se bo gibala v okviru povprečij periodičnih obračunov v letu 1981, kar pomeni, da bomo za osebne dohodke porabili okoli 60 %, za sklade pa okoli 40 % čistega dohodka. Izplačani osebni dohodki bodo ostali na nivoju iz devetmesečnega periodičnega obračuna in se bodo gibali v okviru resolucij škili načel. Problem zalog reprodukcijskega materiala je bil v tem letu večkrat predmet razprav na raznih sejah organov upravljanja, čestokrat pa tudi izven le-teh. Mišljenja o taki politiki zalog so bila različna, dejstvo pa je, da v naši delovni organizaciji nismo zaustavili strojev zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala niti za minuto. Povečane potrebe po obratnih sredstvih nam je uspelo pokriti z raznimi kratkoročnimi in premostitvenimi krediti, z izdanimi lastnimi menicami in drugimi finančnimi aran-žmani. Prepričani smo, da se bo boj za surovino nadaljeval tudi v letu 1982., zato je prav, da večino na novo ustvarjene vrednosti po zaključnem računu za leto 1981 namenimo za krepitev obratnega poslovnega sklada, s čimer bomo dosegli manjšo odvisnost od tujih virov finansiranja. Peter SIRKO Težave in uspehi Konfekcije Šoštanj V tej zadnji letošnji številki KROJA bi vas radi delavci iz Šoštanja po-bliže seznanili s proizvodnim programom, razvojnim načrtom in s samoupravnim delom TOZD Konfekcija Šoštanj. Pred letom dni smo se ločili od Top-ra in se priključili k Elkroju, ki nam je omogočil boljše pogoje dela, višji življenjski standard in perspektivnejši razvojni program. Ko smo pričeli z novim proizvodnim programom, ki se razlikuje od prejšnjega, smo se srečali z nemalo težavami. Z veliko vloženega truda in vztrajnosti celotnega kolektiva smo te težave v veliki meri odpravili, čaka pa nas še veliko dela v prihodnje. Do sedaj smo naše proizvodne prostore le delno dopolnili s potrebnimi stroji in s tem omogočili pričetek izvajanja novega proizvodnega programa. Po 6. mesecih uvajanja novega proizvodnega programa smo kljub težavam dosegli zahtevano kvaliteto. Ob zaključku leta 1981 bomo dosegli višjo produktivnost, ki je posledica boljšega obvladovanja posameznih delovnih operacij, ob boljši organiziranosti in tehnološkem procesu. Do konca leta bomo proizvedli 159.000 kosov, kar je 91 % letno planirane proizvodnje. Upamo pa, da se bo dohodek gibal sorazmerno s fizično proizvodnjo. Ta podatek bo znan ob zaključnem računu za leto 1981. Za v prihodnje smo si zastavili uresničitev boljše organiziranosti proizvodnje ob nujni dopolnitvi tehnološke opreme, s čimer bomo dosegli boljšo tehnologijo, višjo kvaliteto in kvantiteto. Navedeni Jaktorji nam bodo dali pogoje, da se bomo lahko vključili v izvoz, da bomo imeli višji standard in zagotovljen razvoj. Želimo si, da bi si v novi samoupravni organiziranosti vsi prizadevali za čim boljše odnose in sodelovanje med TOZD in DSSS. Rabili bomo veliko pomoči od delavcev iz Nazarij, tako na področju tehnologije, seznanjanja delavcev z delom, ki ga še ne opravljajo dobro, kot tudi na področju reševanja kadrovskih težav, obveščanja delavcev, iskanja MODRE MISLI MODRIH GLAV Ne oziraj se, od kod prihajaš, temveč glej kam greš ! BEAUMARCHAIS Kako moremo zahtevati, da drugi hranijo našo skrivnost, če je niti sami ne znamo ohraniti ? LA RUCIIEFOUCAULD Na tisoč neumnih pride en modrec in trije, ki se imajo za modre. GRŠKI PREGOVOR Z besedo je človek vzvišen nad živaljo, z molkom nad samim seboj MASSON novih rešitev in možnosti, seveda pa ne smemo pozabiti na materialno pomoč. Že večkrat je bilo omenjeno, da naši delovni in tehnološki pogoji ne ustrezajo, zato smo med drugim ob združitvi zapisali v razvojni program, da bomo zgradili novo proizvodno halo. Z novo zgradbo bomo zagotovili delavcem v Šoštanju zdrave delovne pogoje in višjo zagotovitev razvoja. Do danes smo že pridobili lokacijsko dokumentacijo, lokacijo, ter prve idejne zasnove. Načrtujemo, da bomo v prvi polovici leta 1982 pripravili vso potrebno dokumentacijo. Prizadevali smo si, da bi dobro delali, kako in v koliki meri nam je uspe- Prav gotovo je, da pri nas premalo varčujemo. Varčevati bi moral vsak posameznik, kakor tudi vsaka gospodarska organizacija, in to na vsakem koraku, če hočemo doseči gospodarsko stabilizacijo. Zato je potrebna ustrezna vzgoja. Tako kot v gospodarsko razvitih državah, bi bilo tudi pri nas potrebno nenehno vzgajati smisel za varčevanje — smisel za stroške. Nekatere razvite države oz. njih prebivalstvo imajo ta smisel že prirojen (Japonska, Nemčija, Švica, lo, nam kažejo rezultati. Naša najpomembnejša želja pa je, da pomagamo drug drugemu pri delu in pri premagovanju gospodarskih težav, torej treba je delati več in bolje. Vodja TOZD Konfekcija Šoštanj ing. Martin PRESKER ČESTITKA! Ob pričetku novega leta 1982 želimo delavcem TOZD in DSSS v Nazaijih veliko osebne sreče in mnogo delovnih uspehov! Kolektiv TOZD Konfekcija Šoštanj itd.). Varčevanje je treba vzgajati predvsem pri mladini. Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sem bral v „DELU” članek „Šolaiji Vuzenice pridno varčujejo v svoji hranilnici”. Učijo se ceniti denar, varčevati in ga, kar je morda še važnejše, racionalno uporabljati. Navajajo se na natančnost in poštenost. V šolsko hranilnico, v kateri je od 609 učencev kar 559 varčevalcev, prinašajo šolarji prihranke tudi po 20 ali 50 par. Dali pa so 1.000.— din kot prispevek Rdečemu križu za potresnike v Italiji. To je posne-> manj a vredno. Kdo bo mislil, to je malo, nepomembno, vendar to ni tako. Samo iz malega raste veliko, namreč tisto veliko, ki je zdravo in solidno. Tudi iz majhnih prihrankov se lahko nabere večja vsota denaija. To so po našem mnenju osnovni faktorji varčevanja in s tem tudi stabilizacije. Na ta način se dobi pravilen odnos do dela, do soljudi, smisel za duhovne vrednote ter za socialistično samoupravljanje. Že v mladosti se na ta način nauči vse to, kar je za življenje potrebno. Kako koristno bi bilo, če bi se take hranilnice organizirale na vseh šolah. To bi bil, zlasti za bodočnost, pomemben prispevek k stabilizaciji, ker bi se smisel za varčevanje in pravilno porabo denarnih sredstev preneslo v vse veje našega gospodarstva. Pomembna je torej smotrna poraba sredstev. Tudi to je varčevanje. Prevelika štednja pri vsaki stvari pa gotovo ni smotrna. Varčevanje na nepravem koncu lahko več škoduje kot koristi. To velja predvsem za delovne organizacije. Preveliko znižanje izdatkov, na primer pri sredstvih za ekonomsko propagando ali pa pri reprezentanci, veijetno ni vedno smotrno. Seveda pa morajo rezultati potrditi utemeljenost porabe teh sredstev. Gre torej za racionalno — premišljeno porabo. Morda nekateri laže zaslužijo tudi velike zneske, pa jih racionalno porabijo. To ne velja samo za vsakega posameznika, temveč tudi za vsako gospodarsko organizacijo in tudi za negospodarstvo. Varčujemo lahko z vsako stvarjo, ne samo z denarjem. Varčevanje pri porabi materiala nam lahko prinese veliko koristi oziroma velike prihranke. V delovnih organizacijah industrijsko razvitih državah dajejo za prihranek na materialu ustrezne premije. Stroški materiala, tako izdelanega kakor tudi režijskega, so v strukturi cene skoraj vsakega izdelka najvišja postavka. Že prihranek 1 do 2 % normiranega (seveda pravilno normiranega) materiala nam da lahko pomembne prihranke pri dragem izdelavnem materialu in s tem prihranke pri finančnih sredstvih. Še večji prihranki pa so lahko pri režijskih materialih ter pri porabi energije. Na splošno imamo pri nas preveliko režijo. S smotrno porabo vseh vrst materialov se lahko veliko privarčuje. To velja tudi za osebne dohodke, zlasti pri režiji. Pri izdelav-nih delavcih so prihranki manj možni, nasprotno dobre izdelavne delav- V PREMISLEK OB VSTOPU V NOVO STABILIZACIJSKO LETO (povzeto iz ..Tekstilca” št. 7—8/81) Prof. dr. Leon Jerovec, dipl. ek. VARČEVANJE - MOČAN PRISPEVEK K STABILIZACIJI ce je potrebno dobro nagraditi. Iz-delavni delavci so tudi v veliki večini dobri. Nedelavni kader se navadno krije v režiji, tako v obratovni kakor tudi v upravno — prodajni režiji. Bolje je imeti manj režijskih delavcev, ki so ustrezno nagrajeni, zlasti če imajo smisel za varčevanje. Koristno je v delovnih organizacijah organizirati službo predlogov za izboljšave, zlasti tiste, ki prinašajo prihranke. Seveda je potrebno vsak uporaben predlog primerno nagraditi (ustrezno prihrankom, ki jih posamezni predlog lahko doseže). V nekem velikem podjetju v Zahodni Nemčiji so mi rekli, da nagradijo prav vsak predlog. Tudi popolnoma neuporaben predlog nagradijo z 10,— DM, predvsem zato, da bi stimulirali dajanje čimveč predlogov. Včasih se lahko iz več neporabnih predlogov rodi kak poraben. Po osvoboditvi smo v okviru Glavnih direkcij v podjetjih organizirali tako službo oziroma namestili nabiralnike za predloge po obratih. Seveda pa morajo tako službo za predloge voditi strokovnjaki. Strokovnjak lahko zasledi, tudi v sicer nepomembnem predlogu, koristen namig, ki se ga da tudi v smislu varčevanja koristno uporabiti. Neprizadevni delavci so v glavnem nepotrebni in so v vsakem primeru balast. To je odvečna delavna sila, ki lahko zelo težko bremeni posamezno delovno organizacijo in zmanjšuje njeno konkurenčnost. Za odvečno delovno silo je potrebno najti drugo, globalno rešitev v celoti, morebiti v okviru večjih javnih del. To velja tudi za nezaposlene, ki bi lahko kakorkoli koristili gospodarstvu, ne pa da so samo na njegovo breme. To bi vse bilo v korist varčevanja in s tem v korist stabilizaciji. Nekonkurenčnost nekaterih naših delovnih organizacij zlasti na zunanjih trgih gre v večini primerov na prevelike režijske stroške, velikokrat tudi zaradi neracionalne ureditve notranjega ali zunanjega transporta (če izvzamemo včasih neutemeljeno visoke fiskalne obremenitve). Pomembni prihranki pa bi lahko bili tudi pri racionalnejšemu koriščenju finančnih sredstev. Predvsem imamo prenizek koeficient obračanja obratnih sredstev. Pri industriji znaša ta koeficient 2,5 do 3,5, kar je seveda premalo. Moral bi biti vsaj 4. V industrijsko razvitih državah je ta koeficient pri industrijskih podjetjih 5 do 6, pri trgovini celo 8 do 12. Povečanje koeficienta obračanja obratnih sredstev bi vsekakor pomembno zmanjševalo režijske stroške uprave in prodaje. S tem bi mnogo privarčevali, povečali konkurenčnost naših izdelkov ter s tem pripomogli k čimprejšnji stabilizaciji. Stabilizacija pomeni tudi kolikor mogoče izravnavano plačilno oziroma devizno bilanco. Pri obravnavi globalnega varčevanja moramo omeniti tudi varčevanje pri deviznih sredstvih. Naša stalna skrb za devizna sredstva ter pomanjkanje le-teh je verjetno rezultat nekaterih neustreznih prijemov pri devizni politiki. Tu gre tako za pravilno in stimulativno delitev deviznih sredstev v gospodarstvu, kakor tudi za porabo tujih valut, ki jih na splošno — sicer nepravilno — imenujemo devize, pri privatnikih. Sprejeli smo sicer geslo, da naj z devizami razpolaga v gospodarstvu tisti, ki jih ustvarja, vendar pa še vedno nimamo stimulativnih deviznih predpisov, čeprav jih stalno spreminjamo. Tisti, ki ima devize, ne more vedno kupiti vsega, kar želi, na drugi strani pa težko dobi devize tista delovna organizacija, ki jih za nakup nujnih surovin za svojo proizvodnjo potrebuje, ker nima izvoza ali pa ga v dovoljni meri sploh ne more imeti, (proizvodnja žarnic). Pri delitvi deviznih sredstev je po našem mišljenju potrebna dobronamerna selektivnost. S problemom pomanjkanja deviznih sredstev se ukvarjajo skoraj vse neuvrščene oziroma nedovoljno razvite države (z izjemo arabskik držav, izvoznic nafte). V tej borbi za devizna sredstva je potrebno poiskati in izkoristiti vse možnosti. Mi bi predvsem lahko pridelali več hrane. V letu 1980 smo uvozili za tri milijarde dolarjev hrane, izvozili pa le za eno milijardo dolarjev. Z dobro kmetijsko politiko bi lahko pri uvozu prihranili 2 milijardi f, pri povečanem izvozu pa ustvarili še dodatno 1 do 2 milijardi $>. Dodatna devizna sredstva bi lahko ustvarili predvsem tudi pri gospodarskih dejavnostih, pri katerih ima naša država komparativne prednosti, kot so npr. inozemski transport in turizem. Seveda pa moramo ustvariti vse za to potrebne pogoje. Poglejmo problem deviznih sredstev iz druge perspektive. Medtem ko našemu gospodarstvu primanjkuje deviznih sredstev, pa se na deviznih računih privatnikov zbirajo vedno večji prihranki v tujih valutah. Temu se seveda ne smemo čuditi, kot se vidi iz rezultata naslednjega primera: Nakupni tečaj za avstrijski šiling je znašal 12. 2. 1981: za 100 avstrijskih šilingov 208,72 dinarjev, za 100 zahodno-nemških mark 1.471,99 dinarjev. Toliko bi dobil tujec ali naš zdomec za svoje uradno prodane devize. Če jih ilegalno proda privatniku, lahko dobi za: 100 avstrijskih šilingov vsaj 230.— do 235,— dinarjev; 100 zahodno-nemških mark pa 1.600,— do 1.700,— dinarjev. Če pa naš turist želi zamenjati dinarje v tujini, mora odšteti: za 100 avstrijskih šilingov vsaj 250,— do 270.— dinarjev za 100 zahodno-nemških mark pa 1.800,— do 1.900,— din ali celo več. Razlike so torej velike, prevelike. Povsem razumljivo je, da bo inozemski potnik oziroma turist ali pa naš zdomec skušal za svojo tujo valuto dobiti čimveč, kakor tudi, da bo naš privatnik skušal dobiti tujo valuto čim ceneje. To ni dovoljeno, je pa razumljivo. K temu stanju dostikrat prispevamo mi sami. Tako inozemci večkrat iščejo menjalnico, zlasti v obmejnih krajih, pa je ni ali pa je zaprta. Veliko njih pa si lahko nabavi potrebna dinarska sredstva v svoji državi, kjer jih tudi legalno dobi veliko ceneje kakor pri nas. V bankah se torej nabirajo tuja denarna sredstva na deviznih računih občanov. Kaj narediti? Zahtevati pri pologu v banki pojasnilo, odkod so? Prav gotovo to ni rešitev. V tem primeru bo pologov pri nas manj, zato pa več ,,v nogavicah” ali pa v bankah v inozemstvu. To velja predvsem za zdomce. Po tej poti prihaja v našo državo največ tujih valut, katere naši zdomci polagajo na devizne račune pri nas zaradi višjih obresti 7,5 % za vloge na vpogled ter 9 do 10 % za vezane vloge. V inozemstvu je 4-5 %. Rešitev je samo v tem, da se za tujo valuto dobi ali zanjo plača vsaj približno toliko, kot je vredna. Razlika ne bi smela biti večja od 5 %. To je mogoče le pri konvertibilnosti valute, ki pa je možna le pri stabilnem gospodarstvu. To ni nedosegljivo. Na ta način bo največ privarčeval vsak posameznik, vsaka delovna organizacija in vsa skupnost. Geslo je torej vse za stabilizacijo. Iztekajoče se leto je čas, ko delamo obračune za nazaj, ugotavljamo, kako smo bili uspešni, kako smo opravili zastavljene cilje, kje smo zatajili, kaj moramo v prihodnje izboljšati... Spodbudnejša delitev osebnih dohodkov Da bomo v celoti uveljavili sistem delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela, kot spodbudo za boljše delo in v skladu z določili zakona o združenem delu, bo potrebno še mnogo angažiranja na sistemu delitve osebnih dohodkov, posebno na izdelavi osnov in meril za ugotavljanje naše — delavčeve uspešnosti, zalaganja za izvršitev delovnih nalog, našega odnosa do delovne in socialne sredine v kateri delamo. Namreč od našega bolj ali manj uspešnega dela in socialnega obnašanja je odvisen razvoj celotne delovne organizacije. Merila za posamezne izvajalce delovnih nalog bomo obravnavali in izdelali — za nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, OP in sredstev sklada skupne porabe — neposredno povezano z organizacijo delovnega procesa, tako, da bomo dosegli, presegli in z denarnimi spodbudami učinkovito odpravljali slabosti. Vendar je potrebno poudariti, da s samo delitvijo, s spremembo pravil delitve sredstev za osebne dohodke, še ne bomo spremenili tudi gospodarjenja, odločilno vplivali na porast produktivnosti, dohodka. Ustrezno, spodbudno oblikovanje meril in s tem osebnih dohodkov, pri katerih bomo sodelovali vsi, lahko vpliva na dograjevanje boljše organizacije proizvodnje in učinkovitejše delo nematerialne sfere, na povečan dohodek, ne more pa odločilno pripomoči k večjim gospodarskim uspehom, h katerim pa lahko pripomoremo delavci sami z boljšim, gospodarnejšim, vestnejšim delom. Darinka KOLENC ZA DOBRO VOLJO Pepek pripoveduje: “Očka je kupil mami kavo brez kofeina, in cigarete brez nikotina, zdaj pa mama vsa nervozna išče po prodajalnah rum brez alkohola". Janez ves jezen pride v trgovino in reče prodajalcu: “Tale ura, ki ste mi jo prodali zadnjič in rekli, da bo tekla vse moje življenje, seje ustavila.” “Oprostite," se brani prodajalec, “zadnjič ste izgledali pasje slabo." Poglejmo, kako aktivni sta bili 00 ZSMS in 00 zveze sindikatov v Poročilo o delu 00 ZSMS Elkroj Mozirje za obdobje oktober 1980-oktober 1981 Od programsko volilne konference naše 00 ZSMS je minilo dobrih 12 mesecev, kar je tudi obdobje, ki zahteva pregled in oceno izpolnitev zastavljenih nalog, kje smo v tem času uspeli poživiti delo in kje le-tega doslej še nismo uspeli. V lanskem letu smo se udeležili dveh delovnih akcij in sicer sajenja tulipanov v Savinjskem gaju in delovne akcije pri partizanski bolnici v Robanovem kotu. Koncem leta pa smo skupno z 00 ZSMS GLIN organizirali novoletno praznovanje. V prvem tromesečju letošnjega leta je bilo ugotovljeno, da so bile zastavljene naloge v večini izpolnjene. Uvedli smo tudi znesek celoletne članarine 50,00 din. V februarju smo sodelovali v kulturnem tednu z recitalom ob 150-letni-ci rojstva Frana Levstika. Svoje delo smo nadaljevali tako, da smo izvedli delovno akcijo „Očisti-mo in uredimo okolje naše DO”. V MDA so se prijavile 4 mladinke, vendar je bil odhod odobren samo dvema. V juniju je bil organiziran piknik pri mostu v Sp. Rečici v sodelovanju z 00 ZSMS Žagarstvo. Izlet, ki ga 00 ZSMS priredi vsako leto je bil izveden v septembru in sicer smo si ogledali Dolenjsko in njene zanimivosti. V mesecu septembru je bila zaključena tudi akcija „Izbiramo najboljšo 00 ZSMS v združenem delu” v okviru OK ZSMS Mozirje. Kriterije za omenjeno akcijo je sestavila posebna komisija pri OK ZSMS Mozirje. Naša 00 ZSMS je proti pričakovanju zasedla 1. mesto. Koliko je bila naša 00 ZSMS v tem obdobju uspešna lahko ocenjujemo preko njenega dela, vsekakor pa bi nam naj bilo v spodbudo osvo- jeno 1. mesto pri akciji ..Najboljša 00 ZSMS v združenem delu", ki pa se v naslednjem letu še nadaljuje. Anka HR1BERŠEK DELO OOZS Minili sta dve leti, odkar smo na občnem zboru izvolili novo vodstvo OOZS. Naša OOZS je v tem času imela 19 sej. Žal moram ugotoviti, da je bila udeležba na sejah skromna, komaj 65 %. Nezadovoljiva udeležba se jasno odraža v aktivnosti naše OOZS. V naslednjem mandatnem obdobju bo potrebno zagotoviti udeležbo v večjem številu, kajti le tako je lahko delegatska baza aktivna. Na občnem zboru smo sprejeli program dela za leto 1980. Svojo aktivnost smo usmerili predvsem na štiri področja: — Samoupravni družbenoekonomski odnosi — Aktivnost na področju kadrov in del. razmerij — Izobraževanje — Življenje in delovni pogoji ter rekreacija delavcev V letu 1981 pa smo usmerili svojo aktivnost tudi na področje stabilizacije, nagrajevanja po delu, boljšega obveščanja delavcev ter na priprave za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. V dveletnem obdobju smo si prizadevali kar najbolje reševati probleme in pritožbe delavcev, ter dajali zanje najboljše rešitve. Udeleževali smo se sej DS in D PO. Aktivnost se je povečala v času priprav na referendum, zlasti drugi, ker prvi ni uspel, ter v času volitev v samoupravne organe. Naši člani so se udeleževali tudi sindikalnih prvenstev v odbojki, kegljanju in malem nogometu. Poskrbeli smo tudi za rekreacijo delavcev. Ker pa zanjo ni bilo veliko zanimanja, se je le-ta ukinila. Posebej so se člani OOZS angažirali v jesenskem obdobju, ko je bilo potrebno preskrbeti delavcem ozimnico. V tem obdobju smo organizirali tudi 2 izleta po domovini, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Dve leti, bolj ali manj uspešni sta torej za nami in priprave na izvedbo občnega zbora že potekajo. V naši OOZS bomo volili delegate kar v tri 00, ki pa bodo povezane v konferenco 00 v DO Elkroj Mozirje. Te osnovne organizacije so: OOZS v DSSS OOZS v TOZD Konfekcija Mozirje in OOZS v TOZD Konfekcija Šoštanj Fanika Marovt KO SE STARO LETO PREVESI V NOVO To je čas, ko smo polni spominov in doživetij, pa tudi polni želja in pričakovanj. Poiskali smo nekaj naših sodelavk v Nazarjih in Šoštanju in jih povprašali o njihovem delu, počutju, načrtih za prihodnost. Stermšnik Martina — referent za samoupravne organe "Delovno mesto referenta za samoupravne organe sem sprejela šele letos, prej sem dve leti opravljala delo administratorja. Bistvenih sprememb pri delu res še ni, ker zaenkrat opravljam še obe delovni nalogi. Upam, da se bo tudi to kmalu uredilo." Vsi jo prav dobro poznamo tudi kot zelo aktivno namestnico predsednika sindikata. "Veselim se že novoletnih praznikov in upam, da bo do takrat padlo dovolj snega. Želim si že malo na sneg s smučmi, ostali prosti čas pa bom preživela doma ob ročnem delu." Šlutej Poldka — konfekcionar “Leto, ki se izteka, je bilo tako zame, kot za moje sodelavke zelo težko leto. Preusmeritev na nov delovni program ni bila lahka. Potrebno je bilo veliko dobre volje, da smo premagali začetne težave. V letu, ki prihaja, želim, da bi uresničili začrtano pot, da bi nam stroji manj nagajali in da bi se bolj medsebojno povezali. " Cegner Zofka — čistilka Hudomušna in vedno nasmejana Zofka nam je povedala naslednje: "Dela mi nikoli ne zmanjka. Zato poskrbijo sodelavke. Tudi z nabavo metel in rezervnih delov zanjo, nimam težav, ker niso vezani na uvoz", je v šali dejala. "V prihodnjem letu želim vsem v TOZD in tudi vsem v Nazarjih mnogo dobre volje in medsebojnega razumevanja, pa tudi, da bi pazili na čistočo in tako meni, kot ostalim, ki delajo na takšnem delovnem mestu, olajšali delo". Livk Marica — vodja družbene prehrane “V EIkroju sem zaposlena že enajst let. V službi sem zelo zadovoljna, saj se s sodelavkami zelo dobro razumemo. Le to se izteka in vesela sem, da je minilo tako, kot je, saj je sin končal šolanje in se zaposlil. Če me vprašate po željah v novem letu, vam bom odgovorila tako, kot bi vam verjetno odgovoriI vsakdo, ali pa vsaj večina. Želim si zdravja, potem pa bo tudi ostalo. V zvezi z mojim delom pa si želim, da bi se izboljšala oskrba s prehrambenimi artikli, zlasti z mesom. Vsem sodelavkam in sodelavcem želim srečno in uspešno novo leto 1982!" Pridružujemo se željam naših sogovornikov in želimo tudi mi vsem veliko delovnih uspehov in zadovoljstva v letu 1982 ! Slavka PLANOVŠEK Ana OŠLAK Kako smo solidarni DO Elkroj že veliko let pomaga zaposlenim reševati stanovanjske probleme z dodeljevanjem dolgoročnih kreditov. Za leto 1981 je bilo v ta namen planiranih 4.000,000 din. Vendar je reševanje oziroma delitev zelo težka naloga. Zaposleni se gotovo spominjajo leta 1978 in prej, ko je bilo sredstev več kot pa skupna vsota vseh prosilcev. Takrat ni bilo hude krvi in nevoščljivosti, kajti za kolikor si zaprosil, si tudi dobil. Z leta v leto pa se je število novo-graditeljev večalo in sredstev ni bilo dovolj za vse. V letu 1981 je bilo kar 64 prosilcev. Komisija je pri odobravanju kreditov upoštevala navodila Pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, valorizacijo že odobrenih kreditov in omejitev le-te na 300.000 din. Tako je po prvem predlogu razdelitve bilo izločenih le nekaj prosilcev (ki niso bili kreditno sposobni ali pa so že dosegli mejo 300.000 din). Na pripombe nekaterih prosilcev so se prošnje ponovno pregledale in na osnovi predloga OOS Elkroj Mozirje se je izdelal ponovni predlog razdelitve. V 2. predlogu so bili izločeni dogradi-telji (izdelava podstrešnih sob, ipd.), višina pa je bila povišana na 400.000 din. S tem 2. predlogom bi reševali osnovni stanovanjski problem, izločeni pa so bili tisti, ki bi si solidne stanovanjske razmere še izboljšali. Toda tudi s tem niso bili vsi zadovoljni, seveda tisti, ki so bili izločeni. Mnenja so bili, da njim kredit prav tako pripada in so se pritožili na sodišče združenega dela. Sodišče je njihovim zahtevam odgovorilo negativno in s tem potrdilo pravilnost 2. predloga razdelitve stanovanjskih posojil. Mnenje večine v DO je bilo tako potrjeno tudi z odločitvijo sodišča združenega dela. Kakšna je torej naša solidarnost ? Ta primer je prav gotovo ne potrjuje. "Solidarni" smo v večini primerov le takrat, ko gre za nas osebno. Prave solidarnosti pa je zelo, zelo malo. Vedno se borimo le za pravice, na dolžnosti in solidarnost pa pozabljamo. Kje je družbena samozaščita - bo potrebna nesreča? Družbena samozaščita, pojem, ki se v zadnjem času vedno pogosteje pojavlja v sredstvih obveščanja, pa tudi med ljudmi, vendarle še ni prodrla v zavest vseh, kot del vsakdanje skrbi. Mogoče ljudje še niso dovolj usposobljeni, kajti kako bi drugače bili vsako jutro in popoldne ob koncu dela priča nepravilnemu in nevarnemu obnašanju voznikov, ki ustavljajo vozila praktično v samem križišču, na obeh straneh ceste pri uvozu na parkirni prostor naše delovne organizacije in se obnašajo kot da nikoli ne bi delali vozniškega izpita, oziroma da so vse pozabili, kar so se naučili. Da, tudi prometna varnost je del družbene samozaščite, česar pa se še vse premalo ljudi zaveda, zato smo tudi priča takšnim situacijam. ko vozniki in čakajoči delavci spravljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Vsakdo misli, da se mu ne more ničesar dogoditi, vendar splet neugodnih okoliščin lahko kaj hitro pripelje do nesreče in navadno šele takrat sledijo kakšni resnejši ukrepi. Zato ne čakajmo na nesrečo, temveč jo s svojim ravnanjem, zavestjo in zrelostjo preprečimo. Zato je potrebno opozoriti voznike in vse tiste, ki s čakanjem na prevoz ob cesti povzročajo nevarne situacije, da se obnašajo bolj samozaščitno in s tem pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu ter zmanjšajo možnosti za morebitne nesreče. Vsekakor bi bilo to lažje kot pa da bi s svojimi preventivnimi akcijami in ukrepi posegli v dogajanje postaja milice Mozirje in organ za notranje zadeve, ker v tem primeru bo vsak kršitelj čutil svoje nepravilno ravnanje tudi v svojem žepu. Torej, delavci naj čakajo na prevoz v območju delovne organizacije, saj imamo zadosti velik parkirni prostor, kjer lahko vozniki parkirajo ali ustavijo svoja vozila in naj jim ne bo žal tistih par minut časa, kolikor se s tem zamudijo, ker to za njih ne predstavlja veliko, za varnost v prometu pa. Referent za SLO in DS: Janez KOLAR Usmerjeno izobraževanje -proizvodno delo učencev V šolskem letu 1981/82 so se v izobraževalnem sistemu naše republike začele uvajati zadnja leta načrtovane vsebinske spremembe vzgojno izobraževalnih programov ter uveljavljati dogovorjena načela družbenega usmerjenega izobraževanja. V zvezi s tem bodo tudi delovne organizacije, ki so se obvezale izvajati proizvodno delo, prevzele pomembno nalogo. V okviru skupne vzgojne izobraževalne osnove bodo učenci opravljali proizvodno delo oziroma delovno prakso v 1. oziroma 2. letniku strnjeno, to je v 10. delovnih dneh in sicer: - učenci 1. letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo v dru- gem polletju šolskega leta - učenci 2. letnika bodo opravljali proizvodno delo v prvem polletju šolskega leta Proizvodno delo je programirano skladno z izbrano učenčevo usmeritvijo. Izvajalo se bo v neposrednem delovnem procesu tako, da bodo učenci vključeni neposredno v dela in naloge delovnega procesa. Za izvajanje proizvodnega dela učencev je določena tudi naša delovna organizacija. Učenci bodo opravljali naslednja dela in naloge: - vse operacije pri šivanju hlač - likanje hlač na likalnem stroju - manj zahtevna dela v krojilnici in končni kontroli Proizvodno delo v drugem in naslednjih letnikih bodo učenci opravljali na področju del, za katera se bodo izobraževali. Za izvajalca proizvodnega dela v naši delovni organizaciji je bila izbrana tov. Francka Marovt, ki je obiskovala tudi seminar za inštruktorja dela in ga je uspešno končala. Kolikor smo obveščeni, bo opravljalo proizvodno delo v naši delovni organizaciji v šolskem letu 1981/82 15 učencev in sicer 10 iz Poklicne šole „Boris Kidrič” Celje in 5 iz ostalih šol (gimnazija, ESC). Učenci bodo ostali na proizvodnem delu 10 delovnih dni. Delovna organizacija je dolžna zagotoviti učencem malico med delovnim časom in poskrbeti za varno delo učencev. Delo učencev bo tudi nagrajeno, v skladu z njihovim prispevkom k dohodku delovne organizacije. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko je določena višina nagrade za učence, in sicer: - v prvem letniku nagrada izostane — učencem je zagotovljena brezplačna malica in potrebna zaščitna sredstva pri delu; - v drugem in naslednjih letnikih pa prejmejo učenci nagrado v skladu z njihovim prispevkom k dohodku DO. Nagrajevanje učencev v naši DO imamo že opredeljeno v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Učenci naj bi začeli prihajati na proizvodno delo v mesecu januarju in postopno vse do konca meseca junija. Vendar dokončno še o tem nismo seznanjeni, kajti šole nas konkretno o pričetku proizvodnega dela učencev, še niso obvestile. Zato je naše delo okrog priprav za sprejem učencev na proizvodno delo otežkočeno. Zora ŠTRUCL Kulturni utrip v naši sredini Kulturna dejavnost se v naši delovni organizaciji že od lanskega septembra v pretežni meri odvija preko aktivnosti izposojevalnice občinske matične knjižnice. Naša izposojevalnica šteje sedaj 56 članov, kateri si knjige kar pridno izposojajo. Po statistiki matične knjižnice so si bralci izposodili 325 knjig, kar je precej več kot na primer v izposojevalnici krajevne skupnosti Rečica in skorajda toliko kot v izposojevalnici Nova Štifta. Iz ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v naši delovni organizaciji v začetku leta 1980 je bilo razvidno, da se je želelo vpisati v izposojevalnici okoli 200 delavcev. V mesecu novembru smo zaposlili v naši izposojevalnici delavca, katerega delovna naloga je tudi ta, da bo na primeren način pridobil med člane knjižnice vse interesente ter da bo v sodelovanju s strokovno službo matične knjižnice širil med zaposlenimi zanimanje za knjigo in uvajal tudi druge oblike za popularizacijo knjige. V ta namen bo tudi knjižnica odprta večkrat na teden. Zadnje čase pa pogrešamo nekatere druge oblike kulturnih zvrsti v naši sredini, posebno pa tiste, katere si je naša sindikalna organizacija žal le zapisala v svoj dvoletni program dela na kulturnem polju. Pogrešamo zlasti kulturne programe ob nekaterih pomembnih državnih praznikih, delovnih jubilejih, obletnicah, saj gre le-to mimo nas kot navadni delavnik in nam ostajajo v spominu, žal, le kot eno, dve ali tro-dnevne počitnice. Pogrešamo aktivnosti in odziv ob priliki gostovanj raznih kvalitetnih kulturnih skupin kot na primer ob zadnjem gostovanju Slovenskega okteta. Naša delovna organizacija je prispevala pomembna sredstva k izgradnji Delavskega doma v Nazarjih in k adaptaciji Osrednjega kulturnega doma v Mozirju. Prav bi bilo, da bi ta VEČERNA MODA Letošnja večerna moda bo še posebno ugajala vsem tistim Žanam, ki so rade prikupne in elegantne, nočejo pa delovati ,,fino" in strogo. Zelo moderna so kratka elegantna krila, kombinirana z Učnimi jopicami ali boleri. Sem spadajo tudi ,,DI-NNER" kostimi (jaknica in krilo — široko ali ozko) predvsem iz žame- dva kulturna hrama bolj pogosteje obiskovali, bodisi kot organizatorji, bodisi kot obiskovalci raznih kulturnih prireditev. Peter SIRKO ta. Zraven nosimo elegantne topse ali razigrane bluze. Za ljubiteljice dolgih kril pa so še posebno moderna krila iz volnenih materialov, ki so pogosto tudi karirasti. Njihov športni izgied pa omilimo z romantičnimi bluzami. Aktualni so še vedno večerni „OVERALLI" in hlačni kostimi. ELEGANTNA, TODA NE STROGO ZAČRTANA hopvi Poleg tega so še vedno aktualne dolge večerne obleke v mnogih izvedbah. Važno vlogo pri večernih oblekah igrajo tudi materiali s čipko. Ne smemo pa pozabiti tudi na pra- vilno izbiro modnih dodatkov, kateri lahko včasih odigrajo odločilno vlogo pri večerni toaleti. Valentin STEBLOVNIK Letalska nesreča "Mama, kam greš? " Mama: “V neznano /" Dalj n ja Korzika bil kraj je "v neznano", ki vzel ti življenje je še mlado. San Pietro je gora mogočna, ki lomila ptiču železnem, je krila vkovana. Na stotine src ostalo je strtih, saj na gori obležalo 180 ljudi je mrtvih. Mož ostal je brez žene, žena ostala je brez moža, otrok postal je sirota, saj na gori izgubil je starša oba. Š. Pa hov ni k Zbor delovnih ljudi Parkral na leto sc zgodi, da zbor delovnih ljudi sc priredij da vsi zaposleni zvedo, kaj v prihodnje novega bo. Na sredini delovni predsednik sedi in bere dnevni red zbora delovnih ljudi. Ob strani pa overovatelja sedita in predse začudeno strmita. Berejo se novi akti, pravilniki in sporazumi in vse kar potrebno je, da razlaga, predlaga in sprejme se; nakar roka navzoča, dvigne se skoraj vsaka. Pa se vedno le posreči, da malo časa je za točko razno, ki na koncu dnevnega reda stoji, ko povemo kje čevelj nas tišči. Včasih katera kaj pokritizira, predlaga in na glas pove, kje napaka se nar'(lila je, pa dokaj rada obljuba z jezika gre, da to v kratkem času odpravi se. Pa saj na zborih — tak’ se nam zdi, zapisnika sploh pisat' treba ni, saj čez nekaj dni lahko pozabi sc, kaj na zboru se godilo je. Zato pa overovatelja se čudno zdi, da izvoljen je in lam sedi, saj zapisnika podpisat treba ni, ker ga v roke ne dobi. Špela ANČKI in TONIJU VELIKO SREČE NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI Finančno-računovodski sektor Delovni koledar za leto 1982 Leto 1982 ima 365 koledarski dni, od tega 52 nedelj in 313 delovnih dni. Tako znaša fond delovnih ur na zaposlenega 313x7. ur = 2.191 delovnih ur. Po koledarju za leto 1982 bomo delali 250 delovnih dni, imeli 9 praznikov in 16 dni kolektivnega letnega dopusta, kar znaša skupaj 2200 ur. Od tega bomo porabili 9 ur za zbore in sestanke. Pri sestavi delovnega koledarja za prihodnje leto smo upoštevali predlog, da se ob delovnih sobotah dela samo dopoldne. Tako popoldanska izmena ob sobotah ne dela. Delovna sobota se zanjo prenese na naslednjo, za drugo izmeno prosto soboto. Izjema je le prva sobota v decembru 1982, ko zaradi prostih dni konec meseca dela celotna OZD. Glede na te spremembe vas opozarjam na pozorno čita-nje terminskega koledarja, zlasti glede prostih in delovnih sobot. Solidarnostna sobota se prihodnje leto opravi prvo, oziroma drugo soboto v mesecu marcu. Kolektivni dopust bo tudi tokrat v juliju in sicer od 5. — 25. julija. V decembru 1982 bomo porabili še dodatna 2 dni kolektivnega dopusta, tako, da bo zadnji delovni dan prihodnje leto, 24. december. URNIK MESEC skupaj dni delovnih dni prazniki fond ur ur za obrač. nedelja prosti dnevi kolekt. dop. januar 31 21 2 184 182 5 2 februar 28 22 176 176 4 2 marec 31 24 192 190 4 3 april 30 22 1 184 182 4 3 maj 31 21 2 184 183 5 3 junij 30 24 192 190 4 2 julij 31 7 1 176 176 4 5 14 avgust 31 23 184 184 5 3 september 30 23 184 184 4 3 oktober 31 23 184 184 5 3 november 30 20 3 184 184 4 3 december 31 20 176 176 4 5 2 S k u p a j 365 250 9 2.200 2.191 52 37 16 GREMO V KINO Spored filmov za mesec januar v kino DOM Mozirje 2. in 3. AMERIŠKI GIGOLO, ljubezenska drama, igrajo: Richard Gere, Laureen Hutton 5. ASI NA NEBU, pustolovski film, igrajo: David Caradine Jenifer 0'Neil 7. AMERIŠKI GRAFITI, drama, igrajo: Candy Clark, Bo Hopkins 9. in 10. NOČNI PEKINŠKI ČLOVEK, pustolovski film, igrajo: Li Hsui Hsein, Evelyne Craft 12. VROČICA POLETNE NOČI, erotični film, igra- jo: Stephanie Hillce, Olivia Pascal 14. ŽEPNI LJUBIMEC, ljubezenska komedija, igra- jo: Meamsy Farmer, Cecilie Pascal 16. in 17. JENNY, ljubezenska drama, igrajo: Richard Gere, Vanessa Radgaeve 19. PLAMEN NA PACIFIKU, vojni film, igrajo: Jim Brovvn, Richard Jaecki 21. MANITOU — DUH ZLA, grozljivka, igrajo: Tony Curtis, Susane Strasberg 23. in 24. HOTEL DRAKULA, komedija, igrajo: Giani Ga-rko, Betty Verges 26. STROJI SMRTI, akcijski film, igrajo: David Ca - radine, Claudia Jaecki 28. NEAPELJSKA SKRIVNOST, kriminalni film, igrajo: Marchelo Mastroiani, Ornella Mutti 30. in 31. TEK JE MOJE ŽIVLJENJE, športna drama, Michael Douglas, Susane Auspach Celje - skladišče D-Per NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 192/1981 SESTAVIL-' n|KoUj MLAKAR. r/tooAii* St FE Rt« DELAVKA IZ „6" jelka mok.nek hvoiil Z. IMF m.h.ihe X. IME- PPl/eMiA fclEZ"ty Zlfl61| ug HeJMA -vpeppoSr Tiaera lllillilll T RoMuaIIJR Tezo ŠoŠr^l ' "»i rjtciJU PEUv Sv£ft v fLKRoJV /1V/0AJ SIA60KR- vjvolf SOSo)fW A/DRosf Hovi vfce$wiJL JufjIC 0 PASNoSf PUM VZKLIK. o š1 s ?Rvga ek K/V WUJ«( c EKIK/* $JV piuil usvfžu- J«CA^ PDA Cff Rim »/) goCiMJA JEZE fr.ing.- ZNAHEMlT STOLP HLKBVlp sl.mane- KEMKA Kofie. ORMMJE KoEAlUf OToK, VPPfŽMA ZLIVAL OEPr/viK ČE M MU 5 Mesto v SAAlSl oBZifjuoTi OZlKAAojf 1 Z | VELIKA hala PKe p Le G MA)Vis'jf TELo ME) Mo» A/IEF*. SP KEK/)- FE5HI (Ko IME ZA IRSjCO »ELOVKe IZ SKuM p/ oVET/) PUŠKARJE ZRAK fi»r) oyrviiiT6V KA2EM5*. PKEG e« 1/ZKLlJZ SUHtJItC STEPSKA LlUJMKM /Tuja P/TAU A) CAPKOVA drama ZOROV CIL P°MflČ l/OZ 0VM. IZKAZ ZA Mestro-KovaDAK z". IME VfZVlkL ive; TfAliK/ SUPER AS SToteiin mem. pila. K-ZUKa sommer. M. )H€ ZNAPftfv KLAV|£j£V LUTECIS ŠTEVaDK- U?EMZ) P06MIK A vstpua penrtr/c TREH Pfi. MAK/J4 GLltoRoV KOMU (lAflMiZo im£*DIjJ£C MLAp/M-TKi cla/J i 1 SMENo- V&DKlMJA m T