v vrtincu sprememb Elektro-Slovenija, d o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana OBLIKOVAN Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana [ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 24. decembra 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 11. decembra 2001. Foto Peter @ebre www.eles.si Z vsemi novostmi je pa~ tako, da zato, da jih lahko popolnoma obvla-da{, potrebuje{ dolo~en ~as. Pri tem teoretiki glede uvajanja razli~nih novosti radi poudarjajo, da celotna zadeva poteka nekako v treh temeljnih fazah, pri ~emer se kakr{nim koli novostim najprej upiramo, jih pozneje za~nemo postopoma sprejemati in obvladovati ter nazadnje tudi sprejmemo kot svoje. Seveda celoten omenjeni proces poteka cikli~no in se dejansko nikoli na kon~a, najhuj{a v njem pa so ravno prehodna obdobja, ko je tudi najve~ dejanskih sprememb. Lahko bi dejali, da smo ta hip v elektrogospodarstvu ravno v tej najhuj{i fazi celotnega procesa, saj nas `e od za~etka leta z vseh strani »bombardirajo« z novimi zakonskimi dolo~ili, uredbami, ukrepi, standardi, nalogami, odlo~itvami, predlogi in podobnimi obveznostmi, povezanimi z odpiranjem trga z elektri~no energijo in posle-di~nim prestrukturiranjem sektorja, ki od vseh zaposlenih poleg rednega dela terjajo ogromno napora, u~enja in izpopolnjevanja ne le na enem, ampak ve~ sti~nih po-dro~jih. To prepletanje razli~nih znanj je `e tolik{no, da je danes prakti~no nemogo~e govoriti o tipi~nih poklicih oziroma je veliko la`je poiskati kaj posebnega na pa-no`nih temeljih. Na{a posebnost je denimo to, da se ukvarjamo s proizvodnjo in tr`enjem najbolj nenavadnega blaga, ki ga ni mogo~e otipati, skladi{~iti ali kopi~iti, a je kljub vsemu z nami na vsakem koraku, nas spremlja skozi ves dan in skozi vse `ivljenje. Elektri~na energija namre~ `e dolgo pomeni tisti del na{ega vsakdana, s katerim se dr`avljani zavestno ne ukvarjamo ve~, ker preprosto mora biti. A vendarle se za to brezbri`nostjo drugih skriva ogromno vlo`enega truda vseh, ki nastopajo na poti od elektrarn do kon~nega porabnika, in se kljub vsem delovnim, reorganizacijskim in politi~nim viharjem iz dneva v dan in ure v uro trudijo, da ob vsakem na{em pritisku na stikalo zagori lu~. Pri tem se gre spomniti, da je slovensko elektrogospodarstvo bilo `e v prej{njih ~asih velikokrat postavljeno na glavo, a se je po zaslugi bogatih izku{enj in tudi v mednarodnih krogih priznanega znanja vedno znalo znova postaviti tudi na noge. In podatek, da smo v prvih desetih leto{njih mesecih proizvodne rezultate iz-bolj{ali za ve~ kot devet odstotkov, vendarle potrjuje, da gremo v pravi smeri. / tema meseca Sprejet dogovor za drugi pokojninskisteber Podjetja elektrogospodarstva in premogovni{tva naj bi {la naproti svojim zaposlenim in skupaj z njimi sofinancirala tako imenovani drugi pokojninski steber, ki naj bi predvsem mlaj{i generaciji omogo~al bolj{e `ivljenjske razmere po upokojitvi. V sindikatu dejavnosti energetike Slovenije ne skrivajo, da so z dose`enim dogovorom zadovoljni. k ot je znano, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je dr-`avni zbor sprejel 10. decembra 1999, predvideva po vzoru evropskih dr`av tudi v Sloveniji tri oblike zavarovanja, in sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (prvi steber), obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanja (drugi steber) ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih var~evalnih ra~unov (tretji steber). Doslej je ve~ina zaposlenih poznala zgolj prvi steber, ki je bil dolga leta tudi edini vir zbiranja sredstev za starej{e dni, pred leti so se s pojavom in agresiv-nej{im nastopom zavarovalnic in drugih zasebnih dru`b za~ela uveljavljati tudi dolgoro~na namenska var~eva-nja, ki po navedeni razdelitvi sodijo v tretji steber, medtem ko se o vpla~ilih v drugi pokojninski steber doslej ni veliko govorilo, {e manj pa so podjetja vanj za~ela vpla~evati. S spoznanjem, da bomo morali v prihodnosti za zagotovitev bolj{ih pokojnin vse bolj var~evati in kaj storiti tudi sami, ter ob dejstvu, da je z dopolnitvijo zakona leta 2000 zakonodajalec za prostovoljna pokojninska zavarovanja predvidel posebne dav~ne olaj{ave, pa je za~elo pri posameznikih in v podjetjih nara{~ati tudi zanimanje za mo`nosti drugega pokojninskega stebra. S tem pa so se tega zahtevnega zalogaja aktivneje lotili tudi sindikati kot najreprezentativnejši organ zaposlenih, in podobno je bilo tudi v energetiki, kjer pa je reševanje teh vprašanj nase prevzel spomladi ustanovljeni Ekonomsko socialni odbor energetike. DO DOGOVORA V SORAZMERNO KRATKEM ČASU Socialni partnerji oziroma predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev, ki delujejo v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike so tako po nekajmesečnih pogajanjih 26. oktobra tudi podpisali Dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki, ki je po mnenju predstavnikov sindikata eden večjih uspehov in tudi nov dokaz konstruktivnega sodelovanja vseh treh socialnih partnerjev. Dogovor so podpisali dr. Robert Golob (ministrstvo, pristojno za področje energetike), dr. Franc Zerdin (Združenje za energetiko pri GZS), David Valentinčič (Združenje delodajalcev Slovenije, sekcija za energetiko), Franc Dolar (Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije), Valter Vo-dopivec (Konferenca sindikata dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije), Iztok Cilenšek (Konferenca sindikata dejavnosti premogovništva Slovenije), Jože Kopinja (Konferenca sindikata drugih dejavnosti energetike Slovenije) in Jože Janežič (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije). In zakaj so se v Sindikatu dejavnosti energetike odločili za uvajanje drugega stebra dodatnega pokojninskega zavarovanja? Kot je po podpisu sporazuma povedal podpredsednik SDE Valter Vodopivec, je glavni razlog v tem, ker se razmere na področju socialne varnosti delavcev slabšajo iz leta v leto. Po eni strani se podaljšuje delovna doba, po drugi pa se niža osnova za pokojnino. To pomeni, da bodo pokojnine v prihodnje realno gledano precej nižje oziroma, da bo socialni položaj bistveno slabši, kot je bil v minulem obdobju. Zato je bilo treba nekaj storiti, da se to poslabšanje ublaži. Pri drugem pokojninskem stebru skupaj sodelujejo zaposleni in delodajalci, država pa pri tem sodeluje oziroma pomaga z olajšavami pri davščinah. Za zaposlene, ki so premožnejši in si želijo še lepšo prihodnost, pa obstaja še tretji steber dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer so interesenti udeleženi s svojimi prispevki (zavarovalnice, banke, rentno varčevanje itd.). Omenjene možnosti so bile predstavljene že ob samem sprejemanju nove pokojninske zakonodaje, konkretne dejavnosti pa so potekale v okviru sindikatov. V Sindikatu dejavnosti energetike so zadevo že od začetka uresničevali na sistemski ravni. To se je pokazalo kot pravilna odločitev, saj so za energetske družbe in zaposlene pri dodatnem upokojevanju zagotovili največ, kar je bilo mogoče pridobiti v skladu z zakonom. Med šestimi ponudniki izvajanja in upravljanja pokojninskih načrtov se je tričlanska komisija, imenovana v okviru ESOE-ja, odločila za Kapitalsko družbo, d.d., ki jo vodi predsednik uprave Jože Lenič. Po besedah Valterja Vo-dopivca so bili pri tej odločitvi ključnega pomena ugodni vstopni in nobenih izstopnih stroškov. KAJ PRINAŠA VARČEVANJE ZA DODATNO STAROSTNO POKOJNINO Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti zagotovijo dodatne pokojnine ali druge v pokojninskem načrtu določene pravice. V prostovoljno dodatno pokojninsko 2 zavarovanje se lahko vključimo kot posameznik ali preko podjetja, in sicer z izjavo o pristopu in včlanitvijo v sklad. Kapitalska družba nato s podjetjem sklene pogodbo o financiranju pokojninskega sklada in z njo uredi plačevanje premij in tudi vse zadeve, ki so posebnost posameznega delodajalca. Član sklada se tudi zaveže, da bo v rednih in dogovorjenih obrokih plačeval premijo, ki se usklajuje enkrat na leto z letnim koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v minulem letu. Za zneske premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jih član sklada plačuje izvajalcu pokojninskega načrta, se mu zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana. Če plačuje premijo delodajalec, so plačane premije zanj poslovno potreben strošek in se mu priznavajo kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička. Če pokojninski načrt financira delodajalec, lahko ta uveljavlja davčne olajšave le, če je v pokojninski načrt vključenih vsaj 66 odstotkov vseh zaposlenih. Kadar plačujeta v sklad oba, uveljavljata olajšavo vsak za svoj del plačane premije, pri čemer pa ima prednostno pravico do uveljavljanja olajšav član sklada. Sicer pa član sklada dobi pravico do sredstev iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v dveh primerih. Do dodatne starostne pokojnine, ko dopolni starost 58 let in je bil vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj deset let ter je tudi uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju. Do predčasne starostne pokojnine pa v primeru, da ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje in je dopolnil starost 53 let ter je bil vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj petnajst let. Član sklada lahko sklenjeno zavarovanje tudi kadarkoli prekine, a mora o tem sklad tudi pisno obvestiti. Pri tem ima dve možnosti, da se odloči za izplačilo odkupne vrednosti vplačanih enot premoženja, pri čemer mora plačati davek od osebnih prejemkov in dohodnino od odkupne vrednosti premoženja na osebnem računu ali pa za določeno obdobje zadrži pravice iz naslova vplačanih enot premoženja, kar mu omogoča, da se zbrana sredstva še naprej plemenitijo. O samem poteku pogajanj in njihovi vsebini smo pisali že v prejšnjih številkah, pri čemer pa je nov element predvsem to, da naj bi podjetja začela vplačevati v drugi steber mesec prej oziroma že letos, saj je to za zaposlene ugodneje, in ne šele januarja prihodnje leto. S tem pa je bilo treba celoten proces potrditve dogovora, sprejema ustreznih sklepov, zbiranja izjav in sklenitev pogodb močno pospešiti. Sindikat dejavnosti energetike Slovenije je zato konec oktobra sklical posebno konferenco, na kateri so vse sindikalne zaupnike podrobneje seznanili z vsebino dogovora ter jih tudi pozvali, da v svojih okoljih storijo vse za čimprejšnje ustrezno obveščanje zaposlenih in izvajanje dogovora. Novembra naj bi tako v sindikatih energetskih družb pripravili zbore delavcev in v sodelovanju s predstavniki Kapitalske družbe, d.d., podrobno predstavili pokojninski načrt in sistem dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Hkrati pa so sindikati upravam energetskih družb posredovali tudi predlog sklepa, s katerim naj bi nadzorni sveti pooblastili upravo družbe, da sklene tako pogodbo. Ker je ta pogodba bistvo vsebine dogovora, si oglejmo nekatere njene najpomembnejše člene. VKLJUČITEV V ZAVAROVANJE 2. člen Pogodbeni stranki sta soglasni, da se v zavarovanje po pokojninskem načrtu z oznako PNI (v nadaljevanju: pokojninski načrt), katerega izvajalec je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska 56, Ljubljana, lahko vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu. Pogodbeni stranki soglasno sprejemata vsa določila navedenega pokojninskega načrta. Delodajalec se zavezuje sofinancirati pokojninski načrt tako, da bo delno vplačeval premijo za zavarovanje po pokojninskem načrtu v skladu s 3-členom te pogodbe za vse zaposlene (v nadaljevanju: zavarovanci). Ti lahko sami vplačujejo premijo za zavarovanje, vendar največ v višini razlike med zneskom vplačane premije s strani delodajalca in zakonsko določenim maksimalnim zneskom premije, ki je še predmet davčnih olajšav. Vsak zaposleni, ki se bo v skladu s to pogodbo vključil v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, bo v ta načrt vključen na podlagi podpisane Pristopne izjave. Dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki 1. člen Socialni partnerji, člani ESOE, se strinjajo, da se pridruži k oblikovanju in financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v družbah energetskih dejavnosti in oskrbe z gorivi. .2. člen Člani ESOE sprejemajo določila za oblikovanje in pogoje financiranja dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot so določena v vzorcu »Pogodbe o oblikovanju dodatnega pokojninskega zavarovanja«, kije sestavni del tega dogovora in se neposredno uporabi v družbah elektrogospodarstva in premogovništva. 3. člen Predstavniki delodajalcev in delojemalcev se zavezujejo zagotoviti sklenitev pogodbe o oblikovanju dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot je določeno v vzorcu te pogodbe. 4. člen S podpisom pogodbe o oblikovanju dodatnega pokojninskega zavarovanja se predstavniki delojemalcev odpovedujejo vsem zahtevam po korekciji plač iz obdobja do 31. decembra 2000. 5. člen Predstavniki delodajalcev se obvezujejo, da bodo pristojnim organom družb predlagali sprejem sklepa o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja v poslovnih načrtih družb, predstavniki pristojnega ministrstva pa, da bodo njihovi predstavnikih v Nadzornih svetih družb podprli predlagane sklepe. 6. člen Podpisniki tega dogovora se strinjajo, da se financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja začne 1. decembra 2001. 7. člen Predstavniki delojemalcev se obvežejo izvesti vse aktivnosti za zagotovitev potrebnega števila zaposlenih, ki se bodo vključili v pokojninski načrt. 8. člen Podpisniki se strinjajo, da se financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec, zagotovi iz naslova drugih stroškov dela, kar pomeni, da sredstva ne bremenijo mase plač v posamezni družbi. 9. člen Ta dogovor je napisan v petih izvodih, od katerih prejme vsaka stran po en izvod V Ljubljani, 26. oktobra 2001 J tema mesec PLAČEVANJE PREMIJE 1. ~len Delodajalec bo sofinanciral pokojninski načrt tako, da bo v korist zavarovancev plačeval del premije* za zavarovanje v skladu z naslednjo pokojninsko shemo: starost delavca do 30 let od 30 do 45 let nad 45 let delodajalec vpla~a 70 % ~e hkrati delavec vpla~a 30 % delodajalec vpla~a 80 % ~e hkrati delavec vplaca 20 % delodajalec vpla~a 90 % ~e hkrati delavec vplaca 10 % ~e zavarovanec ne vpla~uje, je vpla~ilo delodajalca 50 % ~e zavarovanec ne vpla~uje, je vpla~ilo delodajalca 60 % ~e zavarovanec ne vplacuje, je vpla~ilo delodajalca 70 % *premija sestavlja 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar zna{a 5,84 odstotka bruto pla~e, pri ~emer najni`ji znesek premije ne sme biti ni`ji od zakonsko dolo~enega minimuma, ki ob sklenitvi te pogodbe zna{a 3.318,00 tolarjev, najvi{ji znesek pa ne sme presegati zakonsko dolo~enega maksimuma, ki ob sklenitvi te pogodbe zna{a 33.180,00 tolarjev. Za zavarovance, zaposlene pri delodajalcu na podlagi t.i. individualnih pogodb, vpla~a dru`ba najprej svoj del, zaposleni pa razliko do zakonsko dolo~enega zgornjega limita, ki {e dopu{~a dav~no olaj{avo. V primeru zavarovan~eve odsotnosti zaradi izrabe porodni{kega dopusta se delodajalec zavezuje brez prekinitve vpla~evati svoj dele` premije, in sicer v vi{ini, kot je bila zadnji mesec pred nastopom odsotnosti, vendar ne ve~ kot 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec vpla~uje svoj dele` premije tudi za druge primere odsotnosti, ko zaposleni prejemajo pla~o oziroma nadomestilo. V primeru uspe{nega poslovanja bo delodajalec ob 5. obletnici podpisa te pogodbe svoj dele` vpla~il pove~al za 5 odstotkov. V primeru, da zavarovancu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, preneha obveznost delodajalca, da v korist zavarovanca vpla~uje premijo, prav tako, za zavarovanca ve~ ne veljajo pogoji kolektivne zavarovalne police. 2. ~len V primeru, da se {tevilo zavarovancev zmanj{a pod z zakonom dolo~en odstotek vseh zaposlenih pri delodajal- cu, delodajal~eva obveznost pla~ila dela premije preneha s potekom meseca, v katerem je ugotovljeno zmanj{anje {tevila zavarovancev pod navedeni zakonski minimum za pridobitev dav~nih olaj{av. 3. ~len Delodajalec sme za~asno prenehati vpla~evati svoj del premije zgolj v primeru ste~ajnega postopka, prisilne poravnave ali programa finan~ne sanacije. Mirovanje sme trajati najve~ {est mesecev. Ali so izpolnjeni pogoji za mirovanje, soglasno ugotavljata sindikat in uprava dru`be. 4. ~len Premijo lahko poleg delodajalca vpla~uje tudi zavarovanec, in sicer samo v dele`u, dolo~enem s pokojninsko shemo iz 3. ~lena te pogodbe. ^e se zavarovanec odlo~i, da bo tudi sam vpla~eval del premije iz svoje pla~e, pooblasti delodajalca, da od njegove pla~e odtegne znesek za pla~ilo tega dela premije. V tem primeru se delodajalec zavezuje ta znesek pla~ati na ra~un pokojninske dru`be isti dan, kot bo ta znesek odtegnjen od pla~e zavarovanca. Zavarovanec lahko spremeni svojo odlo~itev za vpla~ilo svojega dela premije enkrat na leto na za~etku koledarskega leta. V primeru kr{itve pokojninske sheme iz 3. ~lena te pogodbe bo zavarovanec poravnal vso {kodo, ki bi delodajalcu nastala zaradi tega. TRAJANJE IN SPREMEMBA POGODBE 5. ~len Ta pogodba je sklenjena za nedo-lo~en ~as.Vsaka pogodbena stranka ima pravico kadar koli dati drugi stranki ponudbo za spremembo ali dopolnitev pogodbe s predlogom sprememb ali dopolnitev, druga stranka pa se je dol`na na pobudo odzvati s pristankom na za~etek pogajanj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. ^e se druga pogodbena stranka ne odzove v smislu prej{njega odstavka v 30-ih dneh od prejema ponudbe strani nasprotne stranke ali se stranki o predlaganih spremembah ali dopolnitvah ne sporazumeta v treh mesecih po prejemu ponudbe, lahko stranka, ki je dala ponudbo za za~etek pogajanj, spro`i postopek ar-bitra`e na ESOE. PREHODNA DOLOČBA 6. ~len Zaposlenim pri delodajalcu, ki jim na dan podpisa te pogodbe manjka manj kot pet let do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, delodajalec ne vplačuje premije za zavarovanje, ampak jim ob upokojitvi izplača enkratni znesek v višini seštevka premij, ki bi jih v skladu s pokojninsko shemo iz 3- člena te pogodbe delodajalec do tedaj vplačal v korist zaposlenega, če bi bil le-ta vključen v pokojninski načrt. IZJAVE PODPISNIKOV DOGOVORA Dr. Robert Golob, predsednik Ekonomsko socialnega odbora: »Temeljno sporočilo podpisa dogovora o financiranju drugega stebra dodatnega pokojninskega zavarovanja je s socialnega vidika povsem jasno. Hkrati je ta sporazum zelo koristen tudi za tržne dejavnosti, ker spodbujajo lojalnost delavcev in delovno učinkovitost v podjetju, ne nazadnje pa dajejo delavcem tudi večje veselje do dela. Omenjeni podpis je pomemben prav z vidika prekvalifikacije energetike iz regulirane v tržno dejavnost, saj se problemov dejansko lotevamo na tak način, kot se jih lotevajo tržna podjetja. Privatizacija in liberalizacija EES torej ne prinašata samo negativnih učinkov, ampak tudi nove možnosti za razvoj energetskih podjetij.« Dr. Franc @erdin, predsednik Zdru`enja za energetiko pri GZS: »Vesel sem, ker je med socialnimi partnerji prišlo do podpisa sporazuma, saj pomeni veliko pridobitev za zaposlene v energetiki. V bistvu gre za boljši položaj zaposlenih in za njihovo lepšo prihodnost. Pri uresničevanju dogovora pa čaka delodajalce izjemno veliko dela. Gre za dodatna sredstva, ki jih bo treba dejansko ustvariti. Če bo menedžment odigral pozitivno vlogo, bo dogovor tudi kakovostno uresničen.« David Valentin~i~, predsednik Zdru`enja delodajalcev Slovenije, sekcija za energetiko: »Menim, da je dogovor o financiranju drugega stebra dodatnega pokojninskega zavarovanja pomemben temelj za dolgoročno socialno varnost, ki je prav gotovo ključnega pomena 4 za kakovostno delo. Poleg zdravja in drugih dejavnikov je za delovno u~inkovitost in uspe{nost bistvenega pomena prav zadovoljstvo delavca na delovnem mestu.« Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije: »Prepri~an sem, da je ta podpis eden izmed ve~jih sindikalnih uspehov, ki smo ga dosegli v sodelovanju s socialnimi partnerji v okviru ESOE-ja. S tem sku{amo delavcem po obdobju njihovega rednega dela zagotoviti pri-jetnej{e `ivljenje v jeseni `ivljenja. Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem tako predstavnikom vlade in delodajalcev, {e posebej pa Valterju Vodopiv-cu, podpredsedniku SDE-ja, in drugim sodelavcem, ki so v ta projekt vlo`ili ogromno prizadevanj in ~asa.« Valter Vodopivec, predsednik Konference sindikata dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije: »Podpis sporazuma je velik dogodek tako za zaposlene v energetiki, kot tudi za Sindikat dejavnosti energetike. Sindikat je na pogajanjih s socialnimi partnerji uspe{no opravil svojo vlogo pri zavzemanju za izbolj{anje socialnega polo`aja zaposlenih. Zahvalo dolgujemo predstavnikom lastnika in delodajalcev, saj smo se z njimi v izredno kratkem ~asu odkrito pogovorili in dogovorili o pomembnem delu socialnih vpra{anj. Podpis sporazuma je v bistvu rezultat vseh aktivnosti na podro~ju uvajanja socialnega tripartizma.« Jo`e Jane`i~, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije: »Podpis dogovora ocenjujemo v na-{em sindikatu kot dober korak, saj pomeni podlago za re{evanje problemov v starosti. V bistvu gre za to, da se na{im delavcem zagotovi konkretna socialna varnost v poznih letih `iv-ljenja. Ker s tega vidika ocenjujemo delo, ki je bilo opravljeno v okviru ESOE-ja, kot pozitivno, smo dogovor z veseljem podpisali. Hkrati se zahvaljujemo vsem partnerjem, ki so zagotovili potrebno podlago za oblikovanje drugega stebra dodatnega pokojninskega zavarovanja.« Mag. Jo`e Leni~, predsednik uprave Kapitalske dru`be, d.d. »Pomembno je, da na{a dru`ba zagotavlja dolgoro~no varnost. Ob more- bitnih krizah na trgih denarja in kapitalskih trgih nam na{e poslovno premo`enje omogo~a pokritje tveganj. Menim, da smo predvsem z vidika dolgo-ro~ne varnosti med bolj konkuren~nimi ponudniki na slovenskem trgu. Tveganje za zaposlene je relativno majhno, res pa je, da nobena stvar ni stoodstotno varna.« V KAPITALSKI DRU@BI JE NALO@BA ZANESLJIVA Med {estimi ponujenimi dru`bami za upravljanje in razpolaganje s sredstvi drugega pokojninskega stebra je bila v elektrogospodarstvu izbrana Kapitalska dru`ba iz Ljubljane. Organizirana je kot delni{ka dru`ba, katere edini ustanovitelj je Republika Slovenija. Dru`ba upravlja in razpolaga z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi med lastninskim preoblikovanjem. Takrat je dobila dele` v ve~ kot 1000 podjetjih. Pozneje je dele`e v manj{ih podjetjih prodala in ohranila le {e v ve~jih. Konec lanskega leta je imela svoje portfelje {e v 466 gospodarskih dru`bah. Lani je dobila dru`ba v upravljanje prvi pokojninski sklad, velik 36 milijard tolarjev, in sklad obveznega zavarovanja s 23.000 zavarovanci in 4 milijardami zbranih sredstev. Januarja lani uveljavljeni pokojninski zakon pa jim je omogo~il, da za~no oblikovati {e tretji sklad, in sicer kapitalsko vzajemni pokojninski sklad. Trenutno imajo v kapitalsko vzajemno pokojninskem skladu z zaposlenimi iz elektrogospodarstva okrog 13.000 ~lanov. Brez na{ega ~lanstva so bili na tretjem mestu v dr`avi po {tevilu zavezancev. ^lani so ve~inoma podjetja kot celote in v manj{em {tevi-lu posamezniki. Med drugim so njihovi ~lani podjetja Cinkarna Celje, HIT Casino Nova Gorica, Krka iz Novega mesta, ptujska Perutnina. Po besedah ~lanice uprave mag. Helene Be{ter si prizadevajo vklju~iti dobra podjetja in izvajati dobre storitve v korist posameznikov in podjetij. »Vi{ine in na~ini pla~evanja prispevkov za drugi pokojninski steber so razli~ni. Imamo primer dru`be, ki poravnava v celoti prispevke sama za vse zaposlene, potem dru`be, ki pla~ujejo polovico, drugo polovico zaposleni, potem dru`be, ki pla~ujejo dve tretjini dav~nega limita. Nekatera podjetja so se od-lo~ila za fiksne zneske. Na~ini in vi{ine zbiranja sredstev so stvar sporazuma znotraj posameznega podjetja. Mi lahko le svetujemo, ~e nas podjetja za to zaprosijo,« pojasni Be{trova, ki pravi, da ima njihova dru`ba vrsto prednosti. Njihov kapital zna{a ve~ kot 140 milijard tolarjev, kar jih uvr{~a med velike dru`be. Pokojninsko zavarovanje je dolgoro~ni posel in je trdna investicija. So v dr`avni lasti, kar je zanje prednost in zahteva od njih, da {e vestneje poslujejo. Zaradi dr`avne lastnine so tveganja za zavarovance manj{a. Njihova prednost so kadri, ki imajo izku{nje s podro~ja pokojninskega zavarovanja in mo`nosti, da delo dobro opravijo. Imajo visoko kakovosten lasten informacijski sistem, saj vsi trije skladi zahtevajo dobro informacijsko mre`o. »Na{a nalo`bena politika je razpr{ena. @e po pokojninskem na~rtu ne sme biti polovica sredstev v eni nalo`bi. Na{ glavni motiv pri na-lo`beni politiki je donosnost in varnost sredstev in ne ra~unamo na veliko tveganost. Zajam~ena donosnost dolo~a ko{arica slovenskih dr`avnih obveznic. Pri nas sku{amo nalo`be tako prilagajati, da je donosnost usklajena z omenjeno ko{arico. Prevladujejo nalo`be v obveznice in depozite, del-ni{kih nalo`b za zdaj ni. V prihodnje ra~unamo na nalo`be v tujini, saj je slovenski kapitalski trg premajhen in bodo tuje nalo`be nujnost,« nadaljuje sogovornica iz Kapitalske dru`be. Kapitalska dru`ba si za svoje delo za-ra~unava 6-odstotne vstopne stro{ke, medtem ko so z ministrove strani naj-vi{je dovoljeni 9-odstotni tovrstni stro{ki. ^e je v~lanjevanje mno`i~no, so lahko ti stro{ki tudi manj{i. Pri v~lanjevanju delavcev elektrogospodarstva bodo ti zna{ali 3,5 odstotka, ~e se bo v~lanilo 7.000 zaposlenih. Drugi stro{ek je upravljavska provizija. Dovoljena vi{ina je 1,5 odstotka, pri njih je 1,3-odstotna. Izstopnih stro{-kov v primeru redne ali pred~asne upokojitve ni, prav tako ne za selitev iz enega sklada v drugega znotraj dru`be. Za selitev v drug sklad pa zara~unava-jo enoodstotne izstopne stro{ke. »Ocena tveganosti na{e nalo`bene politike je nizka, kar je zapisano v pokojninskem na~rtu. V tujini so zavezanci razvr{~eni v ve~ starostnih kategorij in s tem je mo`nih ve~ nalo`benih politik. Pri kraj{i dobi do upokojitve je lahko nalo`ba bolj tvegana in donos ve~ji. Na{ zajam~en donos je po zakonu najmanj 40 odstotkov na obrestne mere dolgoro~nih dr`avnih papirjev. Te objavlja minister za finance vsak mesec. Kapitalska dru`ba pri obveznem zavarovanju zagotavlja donosnost 50 odstotkov na obrestne mere dolgo-ro~nih dr`avnih papirjev. ^e je ne do-se`emo, jo zagotovimo iz lastnih sredstev,« nam obljublja mag. Helena Be{ter. Sicer pa nas bo Kapitalska dru`ba tako kot druge ~lane enkrat na leto obve{~ala o stanju na na{em ra~unu drugega stebra. @e drugo leto pa bodo tako posameznikom s svojo {tevilko kot podjetjem z njihovo {te-vilko po medmre`ju omogo~ili mo`-nost vpogleda v stanje na ra~unu. Poleg tega nameravajo `e naslednje leto za~eti javno objavljati uspe{nost nalaganja sredstev njihovih skladov tako na internetu kot v dnevnem ~asopisju. BRANE JANJI], MIRO JAKOMIN, MINKA SKUBIC 5 iz energetskih okolij Miroslav Gregori~ predstavlja zna~ilnost pari{ke konvencije. Transformator {e brez 82 ton olja. ELES GRADBENA DELA ZAOSTAJAJO V RTP Kr{ko 400/110kV so sredi novembra za~eli montirati transformator in ga polniti. Za slednje bo potrebnih 82 ton olja. Dela izvajajo delavci ljubljanske Etre 33. Na deponiji RTP je vsa visokonapetostna oprema. Eles kot investitor ima podpisane pogodbe za jeklene konstrukcije {estih stebrov za razplet ob postaji, ki jih izdelujejo v zagreb{kem Da-lekovodu. Prvi teden v decembru bodo za~eli z gradbenimi deli za daljno-vodni razplet. ^e gredo elektro mon-ta`na dela po na~rtu, pa po besedah direktorja projekta Janeza Kerna, zaostajajo gradbena dela. Gradis zamuja z deli pri postavitvi stavbe in ureditvi platoja razdelilno transformatorske postaje, kar `e pomeni oviro pri izvedbi elektro monta`nih del. MINKA SKUBIC NE KR[KO PRESEGLI OKTOBRSKI NA^RT NE Kr{ko je oktobra proizvedla 524 tiso~ MWh elektri~ne energije oziroma jo je oddala v omre`je 503 tiso~ MWh. S tem je presegla na~rtovane koli~ine za ta mesec za 0,24 odstotka. Elektrarna je bila ves oktober stoodstotno razpolo`ljiva in prav tako stoodstotno izkori{~ena. Obratovala je znotraj omejitev, dolo~enih s tehni~nimi specifikacijami. Ne-na~rtovanih sprememb mo~i ni bilo. Mo~ elektrarne so zaradi testa turbinskih ventilov in CW ~rpalk oktobra dvakrat zni`ali za kraj{i ~as. Reka Sava se je zaradi delovanja jedrske elektrarne v omenjenem mesecu segrevala povpre~no za 2,1 stopinje Celzija in najve~ za dovoljene tri stopinje Celzija. V elektrarni so oktobra uskladi{~ili dodatnih deset sodov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. MINKA SKUBIC GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE NOVA ORGANIZACIJSKA SHEMA Na eni od leto{njih sej skup{~ine GIZ-a distribucije elektri~ne energije so sprejeli tudi novo organizacijsko shemo. Najvi{ji organ je skup{~ina, ki jo vodi predsednik Peter Petrovi~, za delo uprave je pristojen poslovodja Alojz Saviozzi, medresorsko skupino za tehni~ne zadeve pa vodi Zvon-ko Toro{. V okviru GIZ-a distribucije deluje osem delovnih skupin, od katerih ima vsaka svojega predsednika in {tiri ~lane, ki so pristojni za naslednja podro~ja: upravljanje distribucijskega omre`ja (Alojz Zupanc), distribucija elektri~ne energije (Sre~ko Ma{era), dobava elektri~ne energije tarifnim odjemalcem in cene (Peter Kozina), prodaja elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem (Bojan Horvat), ekonomika in finance (Ivanka Jelenc), splo{ne zadeve (Jelka Oro`im - Kop{e), varstvo pri delu (Vinko Urbas) ter informatika (Klavdij ^uk). Nekateri sicer menijo, da je delovanje distribucijskega zdru`enja bolj ali manj le posvetovalnega zna~aja, vendar pa je njegovo poslanstvo pri iskanju ustreznih re{itev za kakovostno oskrbo odjemalcev z elektri~no energijo bistveno pomembnej{e. Glede na dogajanje v novej{em ~asu je jasno, da bodo morali akterji energetskega sistema bolj upo{tevati vlogo tega zdru`enja in resno razmisliti o tistih zadevah, ki so podprte z argumenti vseh petih distribucijskih podjetij. MIRO JAKOMIN UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST SLOVENIJA POGODBENICA PARI[KE KONVENCIJE Kot je na tiskovni konferenci povedal mag. Miroslav Gregori~, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je Slovenija sredi oktobra letos postala pogodbenica Pari{ke konvencije o odgovornosti tretjim na podro~ju jedrske energije. To je prvi primer, da se je dr`ava, ki ni ~lanica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj /OECD/, pridru`ila Pari{ki konvenciji. Po tej konvenciji je bilo za to potrebno soglasje vseh {tirinajstih dr`av pogodbenic: Belgije, Italije, [panije, Danske, Nem~ije, [vedske, Finske, Nizozemske, Tur~ije, Francije, Nor-ve{ke, Velike Britanije, Gr~ije in Portugalske. Temeljne zna~ilnosti Pari{ke konvencije so med drugim objektivna odgovornost uporabnika jedrske naprave, popolna odgovornost uporabnika jedrske naprave, kjer je do jedrske ne-sre~e pri{lo, omejena vi{ina odgovornosti za jedrsko {kodo, obvezno fi-nan~no zavarovanje odgovornosti v vi{ini omejene odgovornosti za jedrsko {kodo, zastaranje uveljavljenih to`benih zahtevkov in eno pristojno sodi{~e za re{evanje to`benih zahtevkov v dr`avi, kjer je do nesre~e pri{lo. Te glavne zahteve odgovornosti za jedrsko {kodo v slovenskem pravnem redu niso novost, saj jih vsebuje tudi slovenska zakonodaja s tega podro~ja, ki temelji na sorodni Dunajski konvenciji o civilni odgovornosti za jedrsko {kodo, katere pogodbenica je tudi Slovenija. Prina{a pa Pari{ka konvencija bistveno pove~anje zneskov odgovornosti upravljalca jedrske naprave za jedrsko {kodo in pa njenega 6 d medijskim žarometom obveznega zavarovanja z veljavnih 42 milijonov dolarjev na približno 190 milijonov dolarjev. Nadaljnja akcija uprave je pridružitev k Bruseljski dopolnilni konvenciji, po kateri poleg obratovalca jedrskega objekta krije jedrsko škodo tudi država članica, del škode pa se krije tudi iz posebnega fonda, ki ga ustanovijo pogodbenice Bruseljske dopolnilne konvencije za vsak primer jedrske škode posebej. MINKASKURIC GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE NADALJUJE SE ROJ ZA EKONOMIČNOST POSLOVANJA Konec oktobra je Urad za varstvo konkurence poslal vsem petim distribucijskim podjetjem (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska) odločbo, po kateri se omenjena podjetja ne bodo mogla skupaj pogajati z domačimi proizvajalci električne energije o cenah in pogojih za nakup električne energije v letu 2002. Po mnenju varuha konkurence naj bi omenjena podjetja s podpisom pisma o nameri o poslovnem sodelovanju pri nakupu električne energije kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Kot smo zvedeli v krajšem pogovoru z Alojzom Saviozzijem, poslovodjem GIZ-a distribucije, so se na omenjeno odločbo pritožili v vseh petih podjetjih. Ker je zadeva še v teku, dogajanja ni želel komentirati, povedal je le, da sporazuma o sodelovanju pri nakupu električne energije, ki ga je urad prepovedal, sploh niso izvajali. Sicer pa je omenil, da je EIMV novembra izdelal študijo o finančni analizi ekonomske prognoze poslovanja javnih podjetij elektrodistribucije v obdobju od leta 2001 do 2006. V bistvu gre za več študij o poslovnih razmerah v vsakem distribucijskem podjetju posebej. Te analize morajo obravnavati in potrditi na nadzornih svetih distribucijskih podjetij, zatem pa jih bodo posredovali Agenciji za energijo. Bistveno je, da so v študiji predlagane ustrezne korekcije cenikov za dosego ekonomičnosti poslovanja gospodarskih javnih služb. Če bodo pogoji poslovanja ostali nespremenjeni, pa finančna analiza kaže neugoden finančni izid. V tem primeru PETROL Petrol bo prihodnje leto poleg napovedanega oblikovanja družbe USTANAVLJA Petrol Plin skupaj z avstrijskim podjetjem Estag ustanovil še ELEKTROPETROL mešano podjetje Elektropetrol, ki bo trgovalo z električno energijo. Tako bodo uporabniki pri Petrolu dobili celotno energetsko oskrbo —poleggoriv, maziv, kurilnega olja in plina tudi elektriko. Podjetje ima s tem na elektroenergetskem trgu veliko prednost pred drugimi ponudniki, saj daje svojim odjemalcem na voljo celovito ponudbo, hkrati pa jim obljublja tudi bistveno nižje cene. Sicer pa je Petrolov vstop na elektroenergetski trg povsem logičen, saj dobro pozna slovensko tržišče, zato ima tudi dobro razvit odnos z vsakim potencialnim odjemalcem v državi. Profit, 7. november PREDLOG Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov so v začetku no-ZAKONA vembrapo večletnih pogajanjih le podpisali predlog zakona o 0 DELOVNIH delovni" razmerjih ter skupno izjavo o usklajenosti. Partnerjem RAZMERJIH POD- n* usPel° uskladiti le enega člena zakona, ki govori o nadomesti-pioA|u lu za bolniško. Delodajalci so namreč pripravljeni plačevati deset dni bolniške, sindikati vztrajajo pri dvajsetih, vlada pa predlaga, da bi delodajalci v daljšem prehodnem obdobju prevzeli obveznosti za 25 dni bolniške. Pri podpisu seje Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, zavzel, da bi možnosti za redakcijske popravke predloga proučila posebna tridelna strokovna skupina. Sicer pa naj bi po predlogu državne sekretarke Nataše Belopavlovič zakon začel veljati šele 1. januarja 2003, in to iz treh razlogov: državni zbor ga mora še dvakrat obravnavati, s predlogom se morajo seznaniti vse vpletene strani, poleg tega pa bo treba sprejeti še drugo zakonodajo, povezano z zakonom o delovnih razmerjih. Delo, 8. november KLJUB SVETOVNI RECESIJI SE VEDNO POZITIVNO STANJE > Kljub pesimističnim napovedim gospodarskih gibanj in celo prvim znamenjem recesije v svetu izkazuje tekoči račun plačilne bilance Slovenije po prvih devetih mesecih letos pozitivno stanje, in sicer za 28, 3 milijona dolarjev. Glavni razlog za to je prepo-lovitev letošnjega trgovinskega primanjkljaja — ta je namreč lani znašal skoraj 862 milijona dolarjev, letos pa le 404 milijona dolarjev. Sicer pa je september že tradicionalno dober mesec za plačilno bilanco, saj smo že v preteklih dveh letih imeli presežek. Na letošnjega je vplivala predvsem rast izvoza, ki seje v prvih devetih mesecih povečal za več kot 450 milijona dolarjev ali za skoraj sedem odstotkov. Po drugi strani pa je Slovenija uspela tudi znižati uvoz, in sicer za 3,5 milijona dolarjev v omenjenem obdobju. Poleg tega je na pozitivno stanje veliko vplivala še rast vseh oblik naložb, zlasti neposrednih naložb tujcev v Sloveniji. Dnevnik, 16. november NIZ JI ZASLUŽKI Zaposleni v podjetjih, družbah in organizacijah v Sloveniji so IN VIŠJE CENE septembra letos zaslužili bruto plačo v povprečni višini 214.093 tolarjev, kar jeza 1,1 odstotka manj, kot so dobili plačano avgusta, in za 11,2 odstotka več, kot so zaslužili septembra lani. Toda v omenjenem mesecu so se dvignile cene življenjskih potrebščin za skoraj odstotek, medtem ko se avgustovske po izračunih slovenskega statističnega urada niso povišale. Tako so se septembrske plače realno znižale za dva odstotka, v primerjavi z lanskimi septembrskimi zaslužki pa so bile realno višje le za dobre tri odstotke. Sicer pa je letošnja septembrska neto plača znašala v povprečju 134.563 tolarja, kar je zneskovno za 0,9 odstotka manj kot mesec prej in za 10,9 odstotka več kot septembra lani. Delo, 16. november PRIREDILA SIMONA DANDOR 7 iz energetskih okolij pri~akovati predvsem nadaljevanje neekonomi~nosti poslovanja, izrazito pove~evanje obsega zadol`enosti, upo~asnjevanje investicijskega vlaganja v omre`je ter padanje kakovosti dobave elektri~ne energije. MIRO JAKOMIN :l:ii r'V ;1 $E VELIKO DBA DO POSLOVNE ODLIČNOSTI V Elektro Mariboru so konec avgusta uspešno končali še eno serijo notranjih presoj kakovosti, ki so jih uresničevali v letošnjem drugem četrtletju. Po posameznih področjih so ugotovili nekatere pomanjkljivosti oziroma neusklajenosti, ki jih bo treba odpraviti v določenem roku. Kot smo že pisali, si je podjetje Elektro Maribor letos na podlagi dolgotrajnih prizadevanj vodstva in zaposlenih pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001/ 2000. Med elektrodistribucijskimi podjetji so bili med prvimi, ki so začeli uvajati novo dinamično verzijo standarda kakovosti. Ta daje velik poudarek virom in procesom dela, prijaznosti do poslovnih partnerjev in kupcev električne energije ter varstvu okolja, kar so prevladujoči momenti, opredeljeni v sistemskih dokumentih. Kot je že večkrat poudaril mag. Ivan Pristovnik, dosedanji predstavnik vodstva za kakovost (novembra je to vlogo prevzel Tomaž Sišernik), je pridobitev certifikata kakovosti v bistvu šele začetek in ne konec nekih aktivnosti na področju kakovosti. Z organizacijskimi predpisi in navodili so najprej oblikovali ustrezne podlage, sedaj pa zapisana pravila postopoma Mag. Ivan Pristovnik vna{ajo v vsakdanje `ivljenje podjetja. V prihodnje morajo v bolj opredeliti in pre~istiti delovne procese, iz-bolj{ati komunikacije na vseh poslovnih ravneh, pove~ati prijaznost do kupcev elektri~ne energije, poiskati primerne re{itve za motivacijo in stimulacijo zaposlenih ter izbolj{ati ugled podjetja. Skratka, na nadaljnji poti si v Elektro Mariboru intenzivno prizadevajo za dograditev sistema kakovosti in pridobitev certifikata o poslovni odli~nosti. MIRO JAKOMIN TE [O[TANJ REVIZIJE NISO POKAZALE NEPRAVILNOSTI Kot so v sporo~ilu za javnost napisali v TE [o{tanj, so imeli pri njih v petek, 16. novembra 2001, policijsko preiskavo, ki so jo opravili delavci Policijske uprave Celje. Preiskava se je nana{ala na podro~je, ki je bilo urejeno v skladu z Zakonom o javnih na-ro~ilih in pozneje v skladu s sistemskim postopkom ISO 9001. Oba postopka sicer jasno dolo~ata pooblastila in odgovornosti v poslovanju, vendar so se v podjetju odlo~ili, da vse postopke ponovno preverijo. Ker so v TE[ redno izvajali zunanje revizije in te niso nikoli pokazale nobenih nepravilnosti v poslovanju, v podjetju pri~akujejo, da bo nadaljnja preiskava to ponovno potrdila. Prav tako upajo, da se bo postopek kon~al v naj-kraj{em mo`nem roku, saj sumni~en-ja in s tem povezana ugibanja o morebitnih nepravilnostih ne koristijo nikomur. [e najmanj pa podjetju, zaposlenim in ne nazadnje tudi lokalni javnosti, ki je za delovanje podjetja, predvsem zaradi narave njegove dejavnosti, v preteklosti pokazala veliko posluha. EIMV KAKOVOST DELA LABORATORIJA OSTAJA Leto po tem, ko je laboratorij oddelka za kemijo Elektroin{tituta Milan Vidmar izpolnil pogoje za pridobitev certifikata ISO/ICE 17025:1999, kar mu zagotavlja mednarodno primerljivost dobljenih rezultatov, so novembra presojevalci akreditacijske hi-{e RvA v laboratoriju opravili vsakoletno presojo. Certifikat ima sicer veljavnost pet let, s tem da je treba ka- kovost dela laboratorija kontrolirati enkrat na leto. Kot je povedala mag. Maja Kon~an, vodja laboratorija, so tokratno presojo izrabili {e za akredi-tacijo nove metode dela. Od zadnje presoje so kupili novo napravo za merjenje medpovr{inske napetosti transformatorskega olja in postopek merjenja na njem so sedaj akreditirali. Na~in vsakoletne presoje omo-go~a, da lahko laboratorij sproti akreditira nove metode dela. Tokrat so nizozemski presojevalci ugotovili, da v laboratoriju vzdr`uje-jo ustrezno raven kakovosti, da so se v slednji celo izpopolnili in da ni bilo mo~ ugotoviti nobenih pomem-bnej{ih nepravilnosti. Je pa letos imela tudi nizozemska akreditacijska hi{a mednarodno presojo, ki so jo us-pe{no prestali. RvA je akreditirana v dveh akreditacijskih zvezah. S takim na~inom ocenjevanja in presojanja so tudi akreditacije laboratorija oddelka za kemijo EIMV priznane po vsem svetu, kar je v ~asu odpiranja trga samo v prid in{titutu. MINKA SKUBIC VEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE DELOVNO SREČANJE S PREDSTAVNIKI MOD Člani konference Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so 20. novembra v Ljubljani med drugim razpravljali tudi o gradivu Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Konference ZSSS se je udeležila tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin z državnimi sekretarji ministrstva, ki je uvodoma povedala, da je ministrstvo pri pripravi gradiva sledilo glavnim ciljem, kot so zmanjšanje gospodarskega zaostajanja glede na povprečje Evropske unije, povečanje produktivnosti, zmanjšanje razvojne razlike med slovenskimi regijami ter povečanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Poudarila je, da poceni delovna sila ne more biti primerjalna prednost slovenskega gospodarstva, in da je treba v naš prostor prenesti moderne načina poslovode-nja. Ministrstvo za gospodarstvo bo v kratkem pripravilo še belo knjigo o industrijski politiki, in kot je ministrica predlagala, naj bi s predstavniki ZSSS na podoben način razpravljali tudi o tem dokumentu. 8 ^lani konference ZSSS so v razpravi opozorili na nekatere probleme, ki nastajajo pri razvoju slovenske trgovine, `ivilsko-predelovalne industrije, transporta ter pri privatizaciji `elezarn. Poudarili so, da bo mnoge probleme la`je re{evati, ~e bo o njih dose`en konsenz med socialnimi partnerji oziroma, da je treba tudi v prihodnje razvijati socialni dialog o vseh pomembnih vpra{anjih na vseh ravneh, s ~imer se je v celoti strinjala tudi ministrica dr. Te a Petrin. Sicer pa so ~lani konference v nadaljevanju seje soglasno izvolili dosedanjega izvr{nega sekretarja predsedstva ZSSS Milana Utro{o za novega sekretarja ZSSS, ki bo funkcijo opravljal namesto dosedanjega sekretarja Rajka Lesjaka, ki se je invalidsko upokojil. MIRO JAKOMIN SLOVENSKI E-FORUM NOVI RAZVOJNI IZZIVI LJUBLJANSKE ENERGETIKE Med bistvenimi ugotovitvami, ki so jih jeseni sprejeli na mednarodnem strokovnem posvetovanju o novi energiji za mesto Ljubljana, je treba omeniti, da dolgoro~nega planiranja in s tem tudi mestne cenovne politike ni mogo~e graditi na kratkoro~ni konkuren~nosti med posameznimi energenti. Mestna ob~ina Ljubljana potrebuje sodobno energetsko zasnovo. Ta pa ne sme biti usmerjena samo na iskanje re{itev v okviru `e dane problematike ter obstoje~ega stanja pri oskrbi z energijo, temve~ mora obravnavati tako u~inkovito rabo energije kot tudi nove razvojne te`nje in okoljske izzive. Energetska zasnova Ljubljane ne sme biti samo dokument kakovostnega in`enirskega na~rtovanja, temve~ tudi sredstvo za mobilizacijo virov in akterjev. Hkrati mora biti tudi okvir oblikovanja razvojnega konsenza na podlagi energetskih dejavnosti ter podlaga za komunikativno delovanje oblikovanja tega konsenza, v katerega morajo biti vklju~ene mestne slu`be, vladne organizacije, energetska podjetja in ob~ani oziroma njihova neprofitna zdru`enja. Energetska zasnova mesta mora slediti tako tehni~nemu razvoju na podro~ju energetskih tehnologij (male kogeneracije, uporaba obnovljivih virov, daljinsko hlajenje) kot tudi te`njam ve~je vloge in ve~jega manevrskega prostora zasebne pobude in investicij na podro~ju energetskih storitev. Ob upo{tevanju minimalizacije lokalnih vplivov na okolje mora slediti tudi globalnim podnebnim spremembam. Pri tem je potrebno redno prilagajanje na~rtov in upo{tevanje kriterijev zanesljivosti oskrbe, socialne sprejemljivosti, konkuren~nosti in var- stva okolja. Zato mora mesto Ljubljana bolj kot doslej podpreti trajnostni proces dialoga in soo~anja razli~nih mnenj, argumentov in interesov na podro~ju energetike v mestu in njegovem zaledju. Slovenska prestolnica potrebuje zanesljive, kon-kuren~ne in za okolje prijazne energetske storitve na podlagi diverzificiranih energentov ter u~inko-vite proizvodnje in rabe energije. MIRO JAKOMIN Diplomant jesenskega roka na zagovoru naloge. ICES- VS[ [TUDIRA [ESTA GENERACIJA V tem {tudijskem letu se je v Vi{jo strokovno {olo, program elektroenergetika, vpisala {esta generacija {tu-dentov. V {estih letih se je v {olo vpisalo 459 {tudentov. Med njimi je v za~etku oktobra in novembra opravljala diplomske izpite ~etrta generacija {tudentov. Izmed 75 {tudentov te generacije jih je diplomiralo 45 in 6 iz prvih treh generacij. Tako je v jesenskem roku opravilo izpit 51 diplomantov. Ponovno prepoznan in dober znak vseh diplomskih nalog je, da {tudentje v njih {e vedno izhajajo in obdelajo probleme iz svojega delovnega okolja. Izmed 308 {tudentov {tirih generacij jih je doslej diplomiralo 256, kar je 83-odstotni uspeh. Z diplomo so si pridobili naziv poklicne izobrazbe in-`enir elektroenergetike. Slovesna podelitev diplom leto{njim diplomantom bo decembra. MINKA SKUBIC ELEKTROENERGETSKI SISTEM NOVINARSTVO NI SERVIS ZA MA[ENJE LUKENJ Pri prehodu v bistveno spremenjene dru`bene in gospodarske razmere se moramo bolj kot doslej zavedati, da je komuniciranje z notranjo in zunanjo javnostjo v bistvu `iv~no komunikacijsko omre`je EES. Na njem obstane ali pade podoba elektrogospodarstva v o~eh javnosti. Vpra{anje o tem, ali v elektrogospodarstvu potrebujemo Na{ stik ali ne, je povsem nesmiselno. Pravilno vpra{anje se gla- si, kako skupno revijo EES v prihodnje {e posodobiti, kadrovsko okrepiti in finan~no podpreti. Spremeniti pa se mora tudi gledanje na vlogo novinarjev. Po starem pojmovanju nekateri {e vedno pri~akujejo, da bodo novinarji v slu`bi »vi{jih interesov«, drugi gledajo v njih priro~ne serviserje, ki jih pokli~e{ po potrebi, tretji ~akajo, da jih bodo novinarji sami vpra{ali, ali se pri njih morda kaj novega dogaja in podobno. ^e naj govorimo o profesionalnem poslanstvu novinarstva v slu`bi u~inkovitej{ega komuniciranja z notranjo in zunanjo javnostjo, je treba tako stanje ~im prej prese~i na vseh ravneh. Novinarstvo ni in ne sme postati servis za ma{enje lukenj po potrebi. Njegov dejanski vpliv je neprimerno ve~ji, kot smo pripravljeni priznati. Navsezadnje pa se po Thomasu Stearnsu vsi radi vidimo v ~asopisu, ~e smo le na pravi strani. MIRO JAKOMIN ELEKTROGOSPODARSTVO TUDI ELEKTROPODJETJA ZASLU@NA ZA SAMOSTOJNO DR@AVO Konec osamosvojitvenega leta 1991 je slovensko elektrogospodarstvo prejelo veliko plaketo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. S tem je bila delno popravljena napaka govornikov na proslavi ob odhodu zadnjih vojakov jugoslovanske vojske v Kopru. Takrat je bilo namre~ elektrogospodarstvo izpu{~eno pri navajanju zaslu`nih organizacij v vojni za samostojno Slovenijo. Na proslavi v Preva- 9 ljah smo bili »elektri~arji« enako kot Mali nogomet ostaja med najatraktivnej{imi disciplinami. cestarji, `elezni~arji, telefonisti in delavci drugih infrastrukturnih sistemov uvr{~eni med zaslu`ne v pripravah in v sami vojni za osamosvojitev dr`ave. Leto{nja obletnica je tako tudi prilo`nost za vnovi~en izraz priznanja in zahvale vsem delavcem elektrogospodarskih podjetij, ki so bili aktivni med pripravami in v sami vojni za samostojno Slovenijo v vrstah teritorialne obrambe, policije ter na dol`nostih v svojih podjetjih. MAG. OSTOJ KRISTAN 10 [PORTNE IGRE TERMA[EV NAJUSPE[NEJ[I TEKMOVALCI IZ [O[TANJA V soboto, 20. oktobra, se je v Kr{kem zbralo 250 {portnikov iz TE Brestanica, TE-TO Ljubljana, TE [o{tanj, TE Trbovlje in Nuklearne elektrarne Kr{ko. Organizator tradicionalnih {portnih iger terma{ev je bil SDE Nuklearne elektrarne Kr{ko. Udele`enci so se zbrali v Kulturnem domu v Kr{kem, kjer je zbrane pozdravil direktor Nuklearne elektrarne Kr{ko Stane Ro`man in jim za`elel veliko {portnih uspehov ter prijetno bivanje in dru`enje v Kr{kem. Ob tem je poudaril, da v podjetjih elektrogospodarstva podpirajo rekreacijo delavcev, ki nedvomno prispeva k dobri psihofizi~ni pripravljenosti delavcev. [portne igre pa so ne le {portni dogodek, temve~ tudi dobrodo{la oblika dru`enja delavcev iz posameznih elektrogospodarskih podjetij. V namiznem tenisu so se pomerile `enske in mo{ke ekipe. Pri `enskah so bile najuspe{nej{e predstavnice TE [o{tanj, pri mo{kih pa predstavniki Nuklearne elektrarne Kr{ko. Pri podiranju kegljev sta slavili ekipi TE [o{tanj pri `enskah in TE Trbovlje pri mo{kih. Pri pikadu so bile najbolj natan~ne predstavnice TE-TO Ljubljana. TE [o{tanj je osvojila prvo mesto na teni{kem turnirju `enskih in mo{kih ekip. Najbolj{i so bili {ahisti iz TE-TO Ljubljana. Turnir v malem nogometu se je kon~al z zmago ekipe TE Trbovlje. Prvo mesto med ko{ar-karji si je priborila Nuklearna elektrarna Kr{ko. Najbolj{i v odbojki so bili predstavniki TE [o{tanj. Ribe so najbolj prijemale na trnke ribi~ev iz TE [o{tanj. V skupnem se{tevku je zbrala najve~ to~k in s tem pokal za najuspe{nej{o ekipo na [portnih igrah terma{ev 2001 osvojila ekipa TE [o{tanj. Tekmovanja na vseh prizori{~ih so potekala v {portnem vzdu{ju in ob slovesu so si vsi udele`enci za`eleli: na snidenje prihodnje leto v [o{ta-nju! IDA NOVAK-JERELE MMMmm NA KRVAVCU BO TUDI LETOS VESELO Po~itni{ki dom elektrogospodarstva je vsaj tistim malce starej{im zaposlenim verjetno `e dobro znan, saj se v Eldomu vsako leto radi pohvalijo z dobro zimsko turisti~no sezono. Za tiste malo mlaj{e pa naj povemo, da se ga vsekakor spla~a obiskati, saj le`i sredi smu~i{~a enega najlep{ih smu-~arskih centrov pri nas, poleg tega pa vas v domu radi razvajajo tudi z dobro kuhinjo. Vse sobe so opremljene z lastnim tu{em in strani{~em, izbira- te pa lahko med dvoposteljnimi, tro-in petposteljnimi sobami. Kot pravijo v Eldomu, bodo prve smu~arje letos sprejeli 23. decembra, dom pa pospravili 24. marca, ~e pa bodo sne`ne razmere ugodnej{e, se bodo prilagodili tudi druga~nim terminom. Vse izmene so sedemdnevne in se za~nejo z nedeljskim kosilom ter kon~ajo z nedeljskim zajtrkom. Za novoletne praznike pa je na voljo tridnevni paket, ki vklju~uje tudi novoletno ve~erjo. V domu so letos poskrbeli tudi za posmu~arske dejavnosti, saj so v kletnih prostorih namestili fitnes orodja in pikado, za zabavo pa lahko poskrbite tudi sami z obiskom katere izmed krvav{kih ko~. In {e tisto najpomembnej{e – cene. Za polni sedemdnevni penzion boste morali odrasli od{teti 5.100 tolarjev na dan, za otroke od 4 do 12 let je cena 3.600 in za tiste najmlaj{e 2.000 tolarjev na dan. Tridnevno novoletno rajanje vas bo stalo 28 tiso~akov oziroma 22 za mlaj{e od 12 let. Mo`ne so seveda tudi druga~ne kombinacije, pri ~emer je mo`no tudi pla~ilo na tri obroke. Eldom pa je nabavil tudi prenosne in dnevne smu~arske vozovnice po ugodnej{i ceni. Kljub zimskemu vzdu{ju pa ne gre pozabiti tudi na Eldomove bungalove z apartmaji v Portoro`u oziroma na Belem kri`u, ki jih oddajajo za 5 tiso~akov na dan. Glede na to, da prijavni rok ob izidu glasila `e pote~e, je najbolje, da se o prostih terminih in vseh drugih podrobnostih pozanimate pri Vlasti Maherl na telefon 02/2512-780. BRANE JANJI] proizvodnja in oskrba JJoraba električne energije v Sloveniji se je tudi ala, saj so pet velikih odjemalcev in distribucijska podjetja iz prenosnega omrežja prevzeli 929,1 milijona kilovat-nih ur električne energije oziroma za 26,2 milijona več kot isti mesec lani. Poraba se je se zlasti povečala pri družbah, ki sodijo v okvir Slovenskih železarn, tako da je znašala rast pri neposrednih odjemalcih kar 7,7 odstotka, za 1,7 odstotka pa je svoje povpraševanje po električni energiji povečala tudi distribucija. Dejanska poraba je bila tokrat tudi precej večja od prvotnih napovedi v letošnji elektroenergetski bilanci, saj so veliki odjemalci v začetku leta zapisane napovedi presegli za 3,8, distribucijska podjetja pa za 1,9 odstotka in tako znova prispevali k rasti porabe na letni ravni. Gwh 1000 Oktober 2000 Oktober 2001 ? UNEPOSREDNI LJdistribucija Uskupaj ?j _ kupna proizvodnja vseh slovenskih elektrarn je kljub skoraj prepolovljeni proizvodnji hidroelektrarn še vedno ostala na približno lanski ravni, saj smo iz proizvodnih objektov oktobra v prenosno omrežje prejeli milijardo 135,1 milijona Kilovatnih ur, kar je bilo le za 3,2 milijona oziroma 0,3 odstotka kilovatnih ur manj kot v istem času lani. Sicer pa so se tokrat se posebej morale izkazati jedrska elektrarna Krško in druge termoelektrarne, saj je proizvodnja iz hidroelektrarn znašala le 226 milijonov kilovatnih ur oziroma za dobrih 42 odstotkov manj kot oktobra lani. Med termo objekti, ki so letošnjo oktobrsko proizvodnjo z oddanimi 909,1 milijona kilovatnih ur presegli za petino, pa močno izstopa termoelektrarna Šoštanj, saj je lanske proizvodne rezultate skoraj podvojila. lovenske elektrarne še naprej zvišujejo storilnost, tako da smo v prvih letošnjih desetih mesecih proizvedli že deset milijard 652,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 9,3 odstotka več kot v istem obdobju lani in tudi za 2,4 odstotka več, kot je bilo sprva načrtovano. Tako se za zdaj še uspešno upiramo naraščajoči porabi, ki se z 8 milijardami 859,9 milijona kilovatnih ur vse bolj bliža 2-odstotni rasti na letni ravni. Za zagotovitev nemotenega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema smo sicer še vedno del električne energije prisiljeni kupovati v tujini,vendar je letošnji uvoz ostal na približno lanski ravni oziroma bil celo za 4 odstotke manjši. Na drugi strani pa smo lahko precej več električne energije izvozili, saj smo do konca oktobra na tuje prodali dve milijardi 108,5 milijona kilovatnih ur ali za dobro polovico več kot v tem času lani. GWh 1200 1000 800 600 400 200 Oktober 2000 Oktober 2001 a PROIZVODNJA D PORABA ? UVOZ I IZVOZ // v EEl Prodaja, razprodaja ali partnerske povezave? Ko nekateri samo sli{ijo besedo o privatizaciji elektroenergetskega sektorja, se jim lasje maloda-ne naje`ijo. Ta pojem namre~ `e od samega za~etka zbuja raz-li~ne ob~utke strahu, dvomov in omahovanj, na sre~o pa tudi prepri~anje, da ne pomeni nujnega zla, temve~ prina{a tudi marsikaj pozitivnega (nove poslovne spodbude, tr`ne prilo`no-sti, hitrej{i razvoj in podobno). Povsem normalno je, da tudi o tej temi v elektroenergetskem sektorju obstajajo razli~ni pogledi, saj se lahko najbolj{e re{itve izkristalizirajo ravno ob kresa-nju razli~nih strokovnih pogledov, vendar pod pogojem, da se politika interesov korektno odvija na podlagi demokrati~no za~rtanih pravil. P 12 rof. dr. Peter Novak, direktor Ener-gotecha, podjetja za selektivno svetovanje na podro~ju u~inkovite rabe energije, je prepri~an, da je bila od-lo~itev o ustanovitvi Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) pametna in strokovno utemeljena. Kot je energetski javnosti znano, se je `e pred leti med prvimi (takrat {e zelo redkimi ljudmi), zavzemal za ta nujni korak v energetskem sistemu. Znano pa je tudi, da je dr. Peter Novak eden najbolj ostrih nasprotnikov prodaje distribucije oziroma drugih segmentov dr-`avnega energetskega premo`enja. Ponovno opozarja, da so lastniki tega premo`enja slovenski dr`avljani, ne pa ljudje v vladi. Zato bi morali te dejavnosti takoj ustaviti in ponovno skrbno premisliti o tej problematiki (o njej smo ob{irneje pisali `e v le-to{nji mar~evski {tevilki Na{ega stika). Temeljit premislek o privatizaciji v EES je {e toliko bolj potreben z vidika bli`ajo~e se gospodarske recesije. Na tem podro~ju si Slovenija ne sme privo{~iti napak in mora na-tan~no analizirati vzroke in posledice dogajanj, tako v vzhodnih kot za- gotovo napa~en izraz, ki v razprave o privatizaciji elektroenergetskega sektorja vna{a zmedo. Tujci pa zelo dobro lo~ijo bistveno razliko med prodajo in partnerskimi povezavami. »Mi ne i{~emo investitorja, ampak partnerja. V ~em je bistvena razlika? Investitorja i{~e{ zato, ker ti manjka denarja za izvedbo investicij. To po- hodnih energetskih sistemih. ^e bo meni, da si mu pripravljen prodati na{ energetski ~oln odneslo na odprto razburkano morje v kraljestvo multinacionalk, bo za ukrepanje prepozno. Da bi temo osvetlili tudi z druge strani, smo v za~etku novembra za pojasnilo zaprosili dr. Roberta Goloba, dr`avnega sekretarja za energetiko. Menil je, da dr. Novak izhaja iz stali{~a ~iste prodaje. Kot je poudaril, je s tega vidika tudi on nasprotnik razprodaje tega premo`enja. Strah pred prodajo energetskega pre-mo`enja je glede na dogajanje v drugih sektorjih, kjer so precej delov razprodali, gotovo upravi~en. Vendar pa je treba dobro lo~evati med pojmi, kot so prodaja, razprodaja in stra-te{ke partnerske povezave. Kadar govorimo zgolj o prodaji dele`ev distribucije, ne da bi upo{tevali druge mo`ne na~ine v tem postopku, je to tudi ve~inski dele`, da re{i{ svoj primanjkljaj denarja. Vendar pa mislim, da so razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu druga~ne, kot v vzhodni Evropi. Mi ne potrebujemo investitorjev kot takih, ker ni na{ problem pridobivanje sve`ega kapitala, ampak pomanjkanje izku{enj in povezav. Zato v bistvu i{~emo partnerja. ^e pa i{~emo partnerja, je to gotovo tak napreden na~in, ki se ga poslu`uje vsa zahodna Evropa,« je prepri~an dr. Golob. V bistvu gre za izmenjavo delnic med enim in drugim, za strate{ke povezave in za pridobitev manj{inskih de-le`ev. Jasno je, da partnerski odnos temelji na zaupanju. ^e pa imamo zaupanje, ne potrebujemo ve~ ve~in-skega dele`a in polnega obvladovanja. To so v Uradu za energetiko jasno povedali tujim potencialnim p o besedah dr. Roberta Goloba je oktobra tudi dejansko stekel postopek privatizacije elektroenergetskega sektorja. Opravljeni so bili uvodni lo~eni sestanki s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, Agencije za energijo in energetskih podjetij, in sicer z namenom, da so si ustvarili sliko o razli~nih interesnih pozicijah. Jasno je, da vsak akter gleda na privatizacijo s svojega stali{~a, klju~no pa je vpra{anje, kako razli~ne poglede spraviti na skupni imenovalec. Trenutno je v pripravi privatizacijski program za celotno elektrogospodarstvo. Osnutek naj bi izdelali do sredine decembra, potem pa bo sledila vladna procedura. Sicer pa smo {e zvedeli, da je bil za svetovalca izbran Price Waterhouse Coopers. Dr. Robert Golob se je v za~et-ku novembra s posadko Urada za energetiko preselil v stavbo na Dunajski cesti 47 v Ljubljani. ^eprav v stavbo ve~krat »na`igajo strele« pravi, da se v njej dobro po~uti, v bistvu {e lep{e kot prej, saj je ozra~je tu prav prijazno. partnerjem. Poglavitni namen je, da se v postopku privatizacije poi{~ejo partnerji, ve~ina denarja pa ostane v elektroenergetskem sektorju z doka-pitalizacijo, da bomo lahko v tem okviru uresni~ili potrebne izbolj{ave in spodbudili razvoj, je {e pojasnil dr. Robert Golob. MIRO JAKOMIN Prilo@nosti ne padajo izpod neba! p o napovedih uglednih ekonomistov se na obzorju prihodnjega leta `e izrisujejo znamenja resne gospodarske recesije v Sloveniji. Kako bodo neugodna gospodarska gibanja vplivala na energetski sektor? Kot je pred kratkim povedal podpredsednik Va l -ter Vodopivec, sku{ajo v Sindikatu dejavnosti energetike ~im prej poiskati ustrezne odgovore. Znano je, da so ~lani predsedstva SDE izredno dejavni na mednarodnem sindikalnem podro~ju. V zadnjih {estih mesecih so se kar petkrat sre~ali s predstavniki energetskih sindikatov Francije, Nem~ije in Mad`arske in se iz~rpno seznanili z njihovimi gospodarskimi razmerami, {e posebej z aktualnimi vpra{anji privatizacije in liberalizacije elektroenergetskih sektorjev. Na podlagi teh informacij in testiranja situacije v Evropski uniji, SDE pripravlja prognozo scenarijev razvoja dogodkov na ekonomsko - socialnem po-dro~ju energetskega sektorja. Ob negativnih gospodarskih gibanjih se bo v energetiki zagotovo pojavil {e ve~ji pritisk na delovna mesta in socialni polo`aj zaposlenih. Sindikat ima na tem podro~ju vrsto zahtevnih nalog. Najprej mora prepri~ati sindikalno ~lanstvo in zaposlene, da bodo sprejeli ukrepe racionalizacije, pove~anja produktivnosti, ve~je fleksibilnosti dela in podobno. Predvsem se bodo morali delavci sprijazniti z dejstvom, da v prihodnje ne bo ve~ stalno zagotovljenih delovnih mest. Kot pojasnjuje Vodopivec, je smisel fleksibilnosti v tem, da bo vsak zaposleni poleg svojega dela delal tudi tisto, kar se mu bo naro~ilo in je v dani situaciji treba uresni~iti. Odslej se nih~e ne bo mogel ve~ izgovarjati, ~e{ to pa ni moje delo. ^eprav besede o nujnosti druga~nega razmi{ljanja in delovanja ne zvenijo simpati~no, gre v bistvu za nujni protiukrep proti odpu{~anju prese`nih delavcev. Po drugi strani pa bodo tudi uprave morale korenito spremeniti svojo poslovno filozofijo in delovanje, saj je konec planskega gospodarstva in planskega na~ina vo- Valter Vodopivec, podpredsednik SDE, je prepri~an, da bo v prihodnjem letu, ko ekonomisti napovedujejo gospodarsko recesijo, potreben dober ekonomsko-socialni de`nik. Sindikat na~rtuje tudi konkretne poteze za ubla`itev krize. denja energetskih dru`b. Direktorji energetskih dru`b morajo postati mened`erji v pravem pomenu besede in se zavedati, da so vse bolj vpeti v tr`ne razmere. Zato morajo po besedah Vodopivca ~im prej stopiti v akcijo pridobivanja novih poslov, ne pa ~akati v naslonja~u ob fikusu. Ugodne prilo`nosti jim gotovo ne bodo same padle v naro~je. Izrazil je upanje, da bodo vodilni mo`je vendarle dojeli novo situacijo in v podjetjih poskrbeli, da se bodo razmere za~ele obra~ati na bolje. MIRO JAKOMIN 13 holding slovenskih elektrarn Poslovodstvo DELUpJEo Slno paro ^e bi na problematiko delovanja Holdinga slovenskih elektrarn zrli le z vidika pere~ih problemov (srdit spopad za sede` holdinga, zaplet v zvezi z imenovanjem novega poslovodstva, interpelacija zoper okoljevarstvenega ministra, avstrijska prepoved uvoza elektrike iz Slovenije), bi lahko v nedogled pisali o polenih, ki padajo tako reko~ z leve in desne, od spodaj in zgoraj, od spredaj in zadaj. Ali je holding res postavljen na noge? Dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob se je v za~etku novembra ob tako izra`eni misli nasmehnil in kot iz topa izstrelil: Te`ek porod, krepko dete! V 14 zadnjem ~asu je v javnosti zelo odmevala uredba, s katero je Avstrija prepovedala uvoz elektri~ne energije iz ve~ dr`av, med njimi tudi iz Slovenije. Po oceni ministrstva za okolje in prostor gre za enostranski ukrep, ki ne ustreza principu liberalizacije evropskega trga z elektri~no energijo in tudi ni skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Glede na to, da gre v primeru Slovenije za ukrep dr`ave ~lanice Evropske unije proti pridru`eni ~lanici, uvaja druga~ne pogoje pri prostem pretoku elek-tri~ne energije za ~lanice na eni in kandidatke na drugi strani, ki pa morajo spo{tovati iste standarde kot ~la-nice. To stali{~e je dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob konec oktobra po diplomatski poti posredoval dr. Brunu Zluwi, vodji sektorja za energetiko v avstrijskem zveznem ministrstvu za gospodarstvo in delo. »Politi~no in diplomatsko je ta zadeva aktualna, na tr`nem podro~ju pa trenutno {e ni tako kriti~na, ~eprav je res, da bi gospodarska {koda lahko nastala prihodnje leto,« je v za~etku novembra povedal dr. Golob. »To poleno ni usmerjeno samo v Slovenijo, temve~ v celo vzhodno Evropo, in to zaradi za{~ite avstrijskih doma~ih proizvajalcev pred tujo konkurenco. Ker tega zaradi njihove vklju~itve v enotni evropski trg ne morejo narediti proti ~lanicam Evropske unije, so se pa~ pokazali mo~ni tam, kjer si to potezo lahko privo{~ijo. Sedaj je samo stvar slovenske politike, ali bo dopustila, da z nami pometajo ali ne. ^e diplomatska pot ne bo uspe{na do 1. januarja 2002, bodo potrebni drugi ukrepi.« Glede delovanja Holdinga slovenskih elektrarn je dr. Robert Golob povedal, da bo treba opraviti ogromno dela pri organizaciji in usklajevanju poslovnih funkcij holdinga, pri dolo~it-vi relacij med upravo holdinga in upravami zdru`enih podjetij ter pri razmejitvi njihove mo~i. Trenutno so v teku zahtevna dela za postavitev organizacijske strukture, zatem pa bo na tej podlagi stekel proces zaposlovanja v holdingu. Hkrati je treba opraviti {e vrsto drugih korakov, kot so izdelava notranjih pravilnikov, priprava informacijske podpore in drugo. Pri tem novo imenovana poslo-vodstvena ekipa deluje s polno paro, saj se vsebinsko delo da projektno organizirati, formalno-pravno pa ga bo Je dr. Robert Golob ob metanju gr~avih polen res tako hladnokrven, kot nastopa v javnosti? Kot sam pravi, ga vsak dan iz tira spravijo najmanj tri stvari, vendar probleme premaguje z ve~nim optimizmom in s pozitivnim raz-mi{ljanjem. V polenih ne vidi samo ovir, temve~ tudi prilo`nosti za dosego bolj{ih re{itev. Trgel dobil prvo tekmo ot je povedal dr-`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, bo treba v okviru Holdinga slovenskih elektrarn pripraviti konsolidirano bilanco povezanih podjetij. Trenutno med najpo-membnej{e aktivnosti v energetskem sektorju sodijo cenitev premo-`enja energetskih podjetij, ocena nasedlosti investicij in priprava strokovnih podlag programa privatizacije v EES. Prete`en del teh dejavnosti naj bi predvidoma izpeljali `e do sredine decembra. treba {e izpeljati, da bi lahko na tej podlagi ~im prej stekel postopek implementacije. Ve~krat je zaslediti tudi vpra{anje o vlogi Trgela in Holdinga slovenskih elektrarn. Kak{no je njuno razmerje? Po besedah dr. Roberta Goloba je pravno-formalno razmerje med njima urejeno na podlagi pogodbe o sodelovanju, po kateri se Trgelu pla~uje za storitve pri posredovanju pridobivanja kupcev elektri~ne energije. Bolj pomembno pa je vsebinsko razmerje. Kupce za elektri~no energijo i{~eta oba, torej Trgel in holding, pogodbe pa sklepa HSE neposredno s kupci. MIRO JAKOMIN Prihodnost grajena na bogatih izku{njah Trgel je konec oktobra uspe{no sklenil svoj prvi ve~ji posel, saj je z njegovim posredovanjem Holding slovenske elektrarne, d.o.o., na italijanski trg uspe{no prodal vso za izvoz ponujeno ko-li~ino elektri~ne energije doma~ih proizvajalcev za leto 2002, in sicer po bistveno ugodnej{ih cenah od leto{njih. Direktor Trgela podjetju napoveduje svetlo prihodnost. O Elesovi h~erinski dru`bi Trgel je bilo doslej v medijih `e kar nekaj zapisov, ve~ina med njimi pa o vlogi, ki naj bi jo ta pravzaprav v prihodnje imela na elektroenergetskem prizori{~u, niti ni pisala. Da bi razkrili tan~ico, ki se `e od ustanovitve Trgela pojavlja nad omenjenim podjetjem, smo se na pogovor odpravili k njegovemu direktorju mag. Klemenu Podjedu. Kot je znano, je bil Trgel ustanovljen na zahtevo vlade, v zadnjih {estih mesecih pa so po besedah mag. Klemena Podjeda intenzivno potekale aktivnosti na podro~ju vzpostavljanja organizacijske pripravljenosti podjetja kot trgovca z elektri~no energijo. Hkrati s postavljanjem teh temeljev pa so v zadnjih mesecih potekale tudi dejavnosti na poslovnem podro~ju, v okviru katerih je bilo najve~ pozornosti namenjene izvozu elektri~ne energije za leto 2002 v Italijo. Pri tem je treba poudariti, pravi mag. Klemen Pod-jed, da je Trgel zgolj eden izmed slovenskih trgovcev z elektri~no energi- jo, ki pa ima to prednost pred drugimi, da ima s tujimi trgi dolgoletne iz-ku{nje in specializirana znanja na po-dro~ju trgovanja z elektri~no energijo. Pri tem je zmotno prepri~anje, da naj bi Trgel kot Elesovo h~erinsko podjetje, opravljal zgolj posle za Eles, saj Eles za potrebe zagotavljanja nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema in dostop do omre`ja sklepa pogodbe sam in je za tovrstne posle tudi ustrezno usposobljen. Vsekakor pa nam dobro sodelovanje z Elesom pri na{em poslu lahko pomaga, saj ima Trgel mo`nost, da za svoje potrebe uporabi tudi Elesove strokovne storitve, kar v kon~ni fazi vendarle prina{a dolo~ene prednosti na trgu. KONKURENCA JE LAHKO LE KORISTNA V Trgelu se zavedamo, opozarja mag. Klemen Podjed, da se spremembe na trgu dogajajo zelo hitro in so velike, 15 Trgel postaja razpoznaven trgovec z elektri~no energijo. 16 ter od vseh udele`encev terjajo hitro prilagajanje. Skratka, gre za povsem nov na~in razmi{ljanja od tistega, ki je bil uveljavljen dolga desetletja. Kot vemo, je veliko podjetij `e pridobilo licence za trgovanje z elektri~no energijo, vendar pa bo te treba sedaj tudi unov~iti. Vsekakor pa naj bi mo~na konkurenca na tem trgu najve~ koristi prinesla tistim, zaradi katerih je do odpiranja energetskega trga v Evropi sploh pri{lo, to je kupcem. Trgel, kot podjetje, ki je mo~no predvsem na mednarodnih trgih in lahko pri~aku-je uspe{no poslovanje tudi doma, bo po mojem prepri~anju pomemben udele`enec na trgu z elektri~no energijo, pri ~emer pa se zavedamo, da bomo morali svojo strokovnost in sposobnosti nenehno dokazovati. Na{ vir financiranja bodo namre~ predvsem prihodki od trgovskih mar` ter provizij pri sklenjenih poslih in ~e ne bomo uspe{ni, na{ obstoj ne bo ve~ upravi~en. Kot sem `e poudaril, pa imamo potrebno strokovno znanje in tudi bogate izku{nje, ki pomenijo pomembno prednost pred drugimi in nam odpirajo nove mo`nosti ne le na doma~em trgu, ampak tudi na trgih, ki so ju`neje od slovenskega. USPE[NO IZPELJAN POMEMBEN POSEL Z ITALIJANI Svojo strokovno usposobljenost smo nedavno dokazali tudi v zelo pomembnem poslu z Italijani za prodajo elektri~ne energije slovenskih proizvajalcev za leto 2002. Kot je znano, je Italija za Slovenijo zaradi doseganja visokih cen elektri~ne energije zagotovo najzanimivej{i tuj trg, pri ~emer smo dokazali, da je mogo~e s pravilnim in profesionalnim pristopom k trgovskim aktivnostim dose~i odli~ne rezultate. Pri tem poslu, ki smo ga izpeljali v sodelovanju s Holdingom slovenske elektrarne, ni {lo zgolj za sklenitev pogodb, ampak dejansko za celo vrsto zahtevnih aktivnosti, od raziskav italijanskega trga, iskanja in usklajevanj z ve~jim {tevilom potencialnih kupcev in tako naprej. Ne gre tudi pozabiti, da je holding hkrati tudi sam zbiral ponudbe, vendar je nam uspelo dose~i precej bolj{e pogoje. O tem, kak{na cena je bila dejansko dose`ena, ne morem govoriti, saj gre za poslovno skrivnost, lahko pa povem, kar je bilo tudi `e v medi- jih, da sta kupca pravzaprav dva, ugledno {vicarsko podjetje EGL in eden najve~jih italijanskih trgovcev Dalmine Energie, da je bila prodana celotna ponujena koli~ina, ter da je bila dejansko dose`ena cena bistveno ve~ja od cene, ki jo je dosegel na tem trgu za isti produkt Vitoslav Türk. Omenjene pogodbe so tudi `e podpisane, vendar je njihova veljavnost vezana na sklenitev dogovora med Ele-som in italijanskim operaterjem o razdelitvi prenosnih zmogljivosti med dr`avama, ki pa naj bi bila po zagotovilih pristojnih podobna lanski, to je v razmerju pol – pol. Naj {e omenim, da s sklenitvijo omenjenega posla na{e aktivnosti glede prodaje na italijanskem trgu za letos {e niso kon~ane, saj je na voljo {e polovico zmogljivosti, ki so v pristojnosti italijanskega operaterja, ~aka pa nas tudi zahtevno delo na doma~em trgu. Zato smo nedavno zaposlili tudi novega sodelavca, ki bo pristojen zgolj za trgovanje na doma~em trgu, z njim pa se je {tevilo zaposlenih v Trgelu po-ve~alo na {tiri. Torej, ~e na koncu lahko povzamem, menim, da je na{e podjetje sedaj primerno usposobljeno za izvajanje nalog, seveda pa se bomo morali podobno kot drugi trgovci, nenehno dokazovati in potrjevati tudi s finan~nimi uspehi. BRANE JANJI] ma ag. Klemen Podjed je kon~al srednjo elektrotehni~no {olo v Kranju, leta 1994 diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in letos junija tudi magistriral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer na temo kriti~na analiza kupoprodajnih odnosov na odprtem trgu z elektri~no energijo v Sloveniji. V Eles je pri{el leta 1996, kjer je sprva opravljal delo odgovornega referenta za ekonomiko investicij v tedanji slu`bi za komercialne posle, leta 1999 pa bolj za~el delati tudi na podro~ju trgovanja z elektri~no energijo, in to predvsem na mednarodnih trgih. trgovanje z energijo Borzen organizira nov NAČIN Ntrgovanja Konec oktobra je Borzen prvi~ organiziral elektronsko trgovanje po spremenjenem na~inu. Nov na~in trgovanja poteka v skladu s Pravilnikom avkcijskega na~ina trgovanja, ki omogo~a ude-le`encem trgovanja podajanje ponudb po elektronski po{ti ali faksu. Po kon~ani fazi izklica se lo~eno za vsak produkt izra~una marginalna cena, po kateri se sklenejo posli. P red uvedbo elektronskega trgovanja so vse od za~etka marca do sredine julija potekali tr`ni sestanki enkrat na teden. V tem obdobju je bil edini prodajalec Eles, ki je prodajal elek-tri~no energijo. Tr`nih sestankov so se udele`evali samo kupci elektri~ne energije, ki so kupili vso energijo od Elesa po ceni, dolo~eni na podlagi borznega indeksa Platts. Od sredine julija pa prodajajo elektri~no energijo sami proizvajalci elektri~ne energije. Organizator trga bo prihodnje leto organiziral dnevno in tedensko trgovanje, ki bo potekalo elektronsko. Da se lahko udele`enci trgovanja pripravijo na nov na~in trgovanja, bo Borzen kot organizator trga do konca leta 2001 organiziral elektronsko trgovanje enkrat na teden. Tako ude-le`enci trgovanja kot vsi zainteresirani lahko na Borzenovi spletni strani spremljajo potek trgovanja in njegove rezultate, saj so med trgovanjem sproti objavljene najbolj{e ponudbe za nakup in prodajo elektri~ne ener- gije lo~eno za vsak produkt. Na Bor-zenovi spletni strani je mogo~e dobiti poleg podatkov o trgovanju tudi seznam ~lanov organiziranega trga, seznam dokumentov organiziranega trga in predstavitev organiziranega trga. Konec oktobra je organizator trga organiziral prvo testno trgovanje, ki je potekalo elektronsko, in ne ve~ v `ivo kot na prej{njih tedenskih tr`nih sestankih. Odziv udele`encev je bil velik. Na testnem trgovanju so sodelovali skoraj vsi udele`enci organiziranega trga. Trgovanje je potekalo brez zapletov, kljub temu da je bilo podanih okrog 70 ponudb po elektronski po{ti ali faksu. Ponudbe so bile podane za vse standardizirane produkte, bilo je tudi nekaj ponudb za nestandardizirane produkte, in sicer tako v ~asu predtrgovanja kot v ~asu izklica. Organizator trga je v ~asu predtrgovanja vsako na novo prispelo ponudbo vpisal v knjigo ponudb, na internetni strani pa je vsakih 20 minut objavljal najbolj{e ponudbe za vsak posamezni produkt. Tako so udele`enci trgovanja lahko sproti spremljali najbolj{e podane ponudbe in tako podajali v svojih ponudbah ustrezno ceno, ~e so `eleli, da bi se njihov posel sklenil. Med iz-klicem je organizator trga vsakih pet minut objavljal najbolj{e ponudbe in izra~un referen~ne cene za posamezne produkte. Po kon~anem izklicu Ni~ ve~ sestankov, samo {e ra~unalniki. integrirani, posodobljeni procesi 18 sta bila sklenjena dva posla. Ker ni bilo preostale koli~ine, se je trgovanje sklenilo ob 10.15. ^e obstaja preostala koli~ina, poteka {e trgovanje za preostalo koli~ino do prodaje te koli~ine oziroma najve~ do 10.30. Petindvajsetega oktobra je prvi~ potekalo realno elektronsko trgovanje za nakup in prodajo elek-tri~ne energije. Tudi na prvem trgovanju je bilo podanih veliko ponudb tako za prodajo kot tudi za nakup elektri~ne energije. Ve~inoma se je trgovalo z nestandardiziranim produktom: pasovna energija od ponedeljka do srede, ker je bil v ~etrtek za~etek novega meseca. Vse ponudbe so bile podane po elektronski po{ti. ^eprav je bilo podanih veliko ponudb za nakup in prodajo elektri~ne energije, ni bilo sklenjenega nobenega posla, ker je bila razlika v ceni med prodajnimi in nakupnimi ponudbami prevelika ob koncu ~asa izklica, to je na koncu faze trgovanja. Organizator trga zato ni mogel izra~unati marginalne cene in tudi trgovanja za preostalo koli~ino ni bilo. DECEMBRA [E DNEVNI TRG V za~etku decembra pripravlja Borzen za~etek simulacije trgovanja na dnevni podlagi. Na testnem dnevnem trgovanju bodo udele`enci lahko trgovali z elektri~no energijo za naslednji dan. Po koncu trgovanja bo organizator trga sestavil okvirni vozni red in ga poslal upravljalcu prenosnega omre`ja. Upravljalec prenosnega omre`ja bo nato preveril prenosne zmogljivosti v omre`ju in dodal morebitne tehni~ne ovire, sistemske storitve, izmenjave in tranzit v okvirni vozni red. Tako bo upravljalec prenosnega omre`ja sestavil kon~ni vozni red, ki je podlaga za obratovanje elektroenergetskega sistema za naslednji dan. Borzen pripravlja tudi nov elektronski sistem, ki bo omogo~al dnevno trgovanje. Nov elektronski sistem bo omogo~al vnos, spreminjanje in odstranitev ponudb, sklenitev poslov, pregled knjige ponudb, izmenjavo in pregled informacij o trgovanju. Dostop do elektronskega sistema bodo imeli samo ~lani organiziranega trga, ki bodo morali izpolnjevati dolo~ene pogoje za dostop do trgovalno informacijskega sistema organizatorja trga in opraviti dolo~ena izobra`evanja, ki jih bo priredil organizator trga. ^lani organiziranega trga bodo imeli dostop do vseh informacij o poteku trgovanja in razli~nih statisti~nih podatkov, ki bodo rezultat trgovanja in bodo dostopni samo ~lanom organiziranega trga. Na borzi z elektri~no energijo se trenutno trguje s precej majhnimi ko-li~inami, zato ker kupci in prodajalci trgujejo le z nadbilan~nimi koli~inami. Ko bo znan Pravilnik o obra~unavanju odstopanj in bo trg z elektri~no energijo odprt tudi navzven, lahko pri~akujemo spremembe na organiziranem trgu z elektri~no energijo. Trgovanje bo mogo~e na dnevnem in urnem trgu z elektri~no energijo in tako se bo mo-go~e pribli`ati ~asovno ~im bli`je ~asu dejanske dobave elektri~ne energije in tako ~im manj odstopati od napovedanega voznega reda. TANJA JERAN Elektro-distribucija med razvojem in trgom Elektrodistribucijska podjetja so v poslovnih, tehnolo{kih, organizacijskih in operativnih odlo~itvah v zadnjih dveh desetletjih do`ivljala ~as preizku{enj, ko so se spopadala z naravnimi ujmami, reorganizacijami in delovnimi dose`ki. Pred sabo imajo vizijo prihodnosti in trdno odlo~eni so se spopasti z novimi izzivi. Tega pomena se zelo dobro zavedajo v distribuciji, ko de`urni dan in no~ bdijo v pripravljenosti, da zagotavljajo nemoteno in kakovostno dobavo elektri~ne energije slehernemu odjemalcu. Narava dela je pa~ tak{na, da je distribucija »tovarna brez strehe«. TEHNOLO[KI PROCESI V DISTRIBUCIJI Visokonapetostni daljnovodi, zemeljski kablovodi, nizkonapetostna om-re`ja in priklju~ki so razpredeni po vsej pokrajini, naprave v posodobljenih razdelilnih transformatorskih postajah in malih hidroelektrarnah so najvitalnej{e proizvodne in vozli{~ne to~ke, ki delujejo z o~mi odjemalca neopazno in brezhibno kot »{vicarske ure«. Distributerji vsak dan povezujemo nitke med ljudmi, fizi~no z vodniki in kabli, v duhovnem smislu s komunikacijo in odnosi. Novi ~asi od zaposlenih zahtevajo {e ve~jo pozornost prisluhniti in razumeti potrebe vsakega odjemalca. Podjetja so vpeljala integrirni informacijski sistem tako za tehni~ne kot komercialne potrebe, ki je zaradi kompleksnosti ponekod {e v gradnji. Hkrati z informacijskim sistemom poteka gradnja opti~nega omre`ja med posameznimi lokacijami klju~- nih elektroenergetskih naprav in poslovnih objektov. Pomemben integrirani projekt v vsaki distribuciji je distribucijski center, ki ni le simbolno »energetsko srce«, ampak je projekt, ki odpira nove, kakovostne, razvojne, tehnolo{ke in informacijske mo`no-sti. Z njegovim podobljenim delovanjem se izbolj{ujeta kakovost in zanesljivost dobave elektri~ne energije odjemalcem. Elektrodistributerji prihajajo v vsak slovenski dom in podjetje, danes z elektri~no energijo, morda jutri z opti~nimi vlakni kot dodatno ponudbo storitev, od od~itavanja na daljavo do videosigna-lov in drugih komunikacijskih stori- tev. ODNOSI IN SISTEM KAKOVOSTI Novi izzivi za prihodnost zahtevajo {e ve~jo tehnolo{ko in medsebojno povezanost. @elimo postati skupnost ustvarjalnih, motiviranih, strokovnih ter produktivnih sodelavcev in so-upravljalcev dru`be. Omogo~iti `eli-jo tako delovno okolje, kjer zaposleni v ciljih delni{ke dru`be prepoznavamo tudi lastne cilje in mo`nosti za osebni razvoj. Strategija je v po-ve~evanju vrednosti podjetja. @elijo raz{iriti svojo pozicijo na trgu. Osre-doto~iti se morajo na bistvene posle z energijo in na okolju prijazno poslovanje ter izkori{~ati vse dodatne potenciale, ki so jih sposobni opravljati oziroma tr`iti. Elektrodistribucija se kot »sodobna integracijska dru`ba« zbli`uje in povezuje pri izmenjavi mnenj in tipizaciji pri tehnolo{kih re{itvah ter v enovitem nastopu pri za prihodnost zanimivosti dobavi električne energije. Podjetja so se lotila projekta kakovosti ISO 9001, s katerim so opredelila strategije in cilje kakovosti v podjetju skozi politiko kakovosti. Na poti k pridobitvi certifikata kakovosti po evropskem standardu ISO 9001 in poslovni odličnosti so utrdila in prečistila vse poslovne procese, ki bodo racionalizirali notranjo organiziranost podjetja, znižali stroške poslovanja, povečali produktivnost in izboljšali storitve za odjemalce. Družbe sledijo opredelitvi po prepoznavni in učinkoviti celostni grafični blagovni znamki in imidžu. Prihodnji lastniki podjetja, poslovni partnerji in javnost od podjetij pričakujejo načrtno, sistematično komunikacijo, informacijsko podporo, s publikacijami in promocijo, ki se bo obrestovala s pozitivnim odmevom in pojmovanjem elektro stroke v javnosti ter pri učinkovitem trženju in ugodnih poslovnih rezultatih. Kakovostna storitev odjemalcem bo zajela dobro in hitro obveščenost v času načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev oskrbe z električno energijo, hitre, učinkovite in pravočasne zamenjave števcev, izdaje elektroenergetskih soglasij, izdelave priključkov, izdaje opominov, reševanje reklamacij ter druge storitve. Eden od ciljev pri zagotavljanju dobrega poslovnega odnosa do odjemalcev je tudi izboljšanje napetostnih razmer in zagotavljanje kakovosti dobavljene električne energije. Doseganje tega cilja pa terja velika investicijska vlaganja. Tudi v prihodnje bodo temeljne usmeritve v doslednem izvajanju odličnega servisa za stranke, izboljšanju zanesljivosti distribucijskega omrežja, hitrem in učinkovitem delovanju in poslovanju, v katerem se odraža skrb za okolje. IZ PRETEKLOSTI ZA PRIHODNOST Z izostrenim čutom za opravljeno delo stoletnega razvoja slovenske elektrodistribucije bi bilo nujno treba postopno z dokumentarnim zgodovinskim pristopom ohraniti in trajno zapisati antropološko in tehnično dediščino zanamcem, urediti distribucijski tehnični muzej in nadaljevati tretjo knjigo Razvoja elektrifikacije in elektroenergetike z še nepopisanim obdobjem od leta 1980 do leta 2000. Blagovna znamka »zelene elektrike« v alpskem prostoru naj dobi mesto v distribucijskih podjetjih, s kakovostnimi in konkurenčnimi storitvami. TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Z uveljavitvijo energetskega zakona so se razmere na energetskem trgu začele povsem spreminjati. Elektrogospodarstvo počasi prehaja iz reguliranega monopolnega položaja v tržno naravnani sistem. V evropskem in seveda tudi slovenskem prostoru bo v naslednjih nekaj letih nastal povsem nov energetski trg, kjer naj bi ceno električni energiji karseda krojila ponudba in povpraševanje. Uvajanje trga električne energije temeljito spreminja ekonomske odnose v elektrogospodarstvu, hkrati pa je začelo kazati svoj vpliv tudi na razvoj, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskega sistema. Bistvene kompetence v vse bolj konkurenčni industriji z energijo bodo postale veščine za napovedovanje cen in njihove spremenljivosti ter koristna uporaba teh podatkov za kreiranje poslovne vrednosti in upravljanje s finančnimi riziki. Strateška usmeritev 21. stoletja bo ob zakonsko zagotovljenem upravljanju in vzdrževanju distribucijsKega omrežja ter prodaje električne energije tarifnim odjemalcem (gospodinjstvom), stalna raziskava in analiza trga, kateremu bi ponudili oblikovano širšo paleto marketinške ponudbe na ravni povezovalnega prodajnega hol-dinga distribucijskih podjetij. Le-ta naj bi ob osnovnem tržnem produktu električni energiji, s celovito prodajnim programom, dopolnjeval ponudbe z novimi izdelki in drugimi storitvami. DRAGO PAPLER VEČJI OVOZ ELEKTRIKE IZ SLOVENIJE Italijansko podjetje Acegas, ki ga nadzirajo tržaške mestne oblasti, je podpisalo pogodbo, po kateri bo v Slovenijo distribuiralo zemeljski plin. To podjetje je namreč pred kratkim razširilo svoje omrežje do meje, zato bo svoj sistem povezalo s slovenskim. Količina plina, ki ga bo izvozilo prek meje, bo predvidoma zelo majhna, večji pomen ima pogodba v strateškem smislu. Acegas tudi pričakuje, da bo prek meje izvažal tudi vodo, po drugi strani pa namerava povečati uvoz električne energije iz Slovenije. To energijo bo potem prodajalo na italijanskem odprtem trgu. SHELL IN ENECO VSAK PO SVOJE Podjetji Shell Energy in Eneco, tretji največji nizozemski distributer električne energije, sta po komaj dveh letih sodelovanja razpustili skupno podjetje Eneco Shell Energy. Obe strani sta povedali, da potrebujeta več fleksibilnosti pri sodelovanju na čedalje bolj tekmovalnem elektroenergetskem trgu. Vse skupne pogodbe in stranke bo zdaj prevzel Eneco, kije tudi potrdil, da išče novega mednarodnega partnerja. Podjetju sicer ni treba biti strogo elektroenergetsko usmerjeno, vendar vseeno nekoliko bolj, kot je bilo podjetje Shell. Namen skupnega podjetja je bil namreč v prvi vrsti združiti Enecove stranke s Shellovim marketingom in strokovnjaki s področja trgovanja. Vseh šestdeset uslužbencev v razpuščenem Eneco Shell Energy bo odslej delalo v njihovih hčerinskih podjetjih. DESETINA ODJEMALCEV ZA ZELENO ENERGIJO Po raziskavi o rabi za okolje prijazne energije na Nizozemskem je približno deset odstotkov njihovih porabnikov prestopilo k tako imenovani zeleni energiji, poleg tega pa je še desetina od teh zamenjala tudi oskrbovalca. Tako sta podjetji Delta in Nuon pridobili nove odjemalce, Essent in Eneco pa sta jih izgubila. Edini podjetji, ki ponujata okolju prijazno električno energijo, sta Echte Energie in Energieconcurrent. V zadnjem letuje število njunih porabnikov zraslo na 6.000, kar pa je še vedno le odstotek na nizozemskem zelenem trgu. Slednji je v letu 2001 zrasel za tristo odstotkov, kar pomeni, daje tovrstno energijo izbralo 700 tisoč nizozemskih gospodinjstev. Raziskava podjetja Eneco pa je pokazala, da se le enajst odstotkov prebivalcev zaveda, da lahko prosto izbirajo dobavitelja zelene energije, toda kar tri četrtine jih je vedelo, da lahko tovrstno energijo izberejo pri starem dobavitelju. Največ porabnikov za okolje prijazne energije živi v provinci Zeeland in sicer kar 41 odstotkov, najmanj pa v Flevolandu-osem odstotkov. U 0 12?4 spodnjesavska veriga v lu~i SEL ARGUMENT - z- elena elektrika Pravzaprav ni~ posebnega, ~e zapi{emo, da se v teh dneh nadaljuje dolgotrajna bitka na raz-mo~enem »bojnem polju« razli~nih interesov za osvojitev odlo~ilnega vpliva pri uresni~evanju projekta gradnje spodnjesavskih hidroelektrarn. V igri nepredvidljivih politi~nih, strokovnih in drugih vetrov se zadeva `e dolga leta vrti v slogu cirku{kih akrobacij. Obstajajo razli~ni koncepti, pripravljajo se nove {tudije, i{~ejo se u~inkovite re{itve. Skratka, po zraku se spreletava ve~ `ivo-pisanih balonov, obetajo~ seveda le najbolj{e, najhitrej{e, najuspe{nej{e itd. Kako o tej problematiki razmi{ljajo v vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana? `e veliko argumentov. Borut Miklav~i~ je omenil le najnovej{ega. Holding slovenskih elektrarn (HSE) je ob podpisu pogodbe za izvoz elektri~ne energije za leto 2002 dosegel ugodnej{o ceno zaradi predlo`itve certifikata o obnovljivi energiji, proizvedeni v hidroelektrarnah. Kak{na je realna pot, ki jo predlagajo v SEL pri uresni~evanju projekta gradnje verige spodnjesavskih elektrarn? Ker zakon o pogojih koncesije v svojem 5. ~lenu dolo~a, da se najprej sklene koncesijsko razmerje za HE Vrhovo in HE Bo{tanj, predlagajo, da se to ~im prej stori in se podpi{e koncesijska pogodba s SEL, da bodo dokon~no dani in dogovorjeni vsi pogoji in obveznosti za ~imprej{njo zgraditev HE Bo{tanj. SEL so oktobra izdelale program vlaganj - investicijski program za HE Bo-{tanj, iz katerega je razvidno, da je investicijska vrednost energetskega dela 14 milijard tolarjev, infrastrukturnega dela pa 5,8 milijarde tolarjev. Dve ve~ji slovenski banki sta ocenili finan~no zmo`nost SEL in obe ugotavljata, da so SEL finan~no usposobljene z lastnimi sredstvi - nekaj nad polovico, preostalo pa s kreditnimi sredstvi - pokriti celotno investicijo ter po kon~ani gradnji normalno odpla~evati kreditne obveznosti. Obe banki sta pripravljeni ponuditi kreditna sredstva pod naju-godnej{imi komercialnimi pogoji. V SEL pri~akujejo hiter podpis koncesijske pogodbe in finan~no dodelavo programa infrastrukturnih ureditev, ki ju mora sprejeti vlada in ga financira koncedent, kot to dolo~a zakon. Do sprejema omenjenega programa in do- V podjetju Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so veseli vsake odlo~itve, ki pomeni nadaljevanje projekta gradnje elektrarn na spodnji Savi, pojasnjuje direktor Borut Miklav~i~. V za~etku novembra so SEL dobile delno gradbeno dovoljenje za za~etek pripravljalnih del za HE Bo{tanj, ~eprav se je treba spomniti, da so pri~eli z gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi `e leta 1988 (za~etek gradnje HE Vrhovo). Na podlagi sklepov vlade in sprejetih gospodarskih na~rtov SEL so doslej opravili `e vrsto {tudij in raziskav. Za potrebe HE Bo{tanj in spodnje Save so SEL doslej vlo`ile `e ve~ kot 6 milijard tolarjev, ki pa ne ustvarjajo nobenega do- nosa. 20 V zvezi z upravi~enostjo in energetsko potrebnostjo spodnjesavskega projekta je bilo doslej v javnosti predstavljenih Direktor SEL Borut Miklav~i~: Na{a `elja je, da bi ~im prej izpolnili zakonsko dolo~ene naloge, da bi lahko spomladi za~eli konkretna gradbena dela v Bo{tanju. 4 zanimivosti a *b prazniku sevniške občine seje 9. novembra vendarle zgodilo težko pričakovano odprtje začetka pripravljalnih del za gradnjo HE Boštanj. Na njem so se zbrali državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, direktor holdinga mag. Drago Fabijan, direktor SEL Borut Miklavčič, župan sevniške občine Kristijan Jane ter drugi gostje iz elektroenergetskih in občinskih krogov. Ker se še vedno pojavljajo določene nejasnosti glede holdinga, koncesijske pogodbe in prihodnjega konce-sionarja, naj bi prava gradbena dela začeli šele prihodnje leto. Kot je na naše vprašanje pojasnil dr. Robert Golob, v bistvu še ni jasnih odgovorov na odprte dileme o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Situacija je zapletena, saj je v igri več različnih konceptov, naročene so tri študije, vsako zainteresirano podjetje pa seveda zagovarja svoj koncept reševanja težav. Vlada je poslovodstvu holdinga naložila, da prouči različne modele, ter pripravi enotno rešitev, kako se zadeve lotiti s pravnega in organizacijskega vidika. ločitve njegovega vira financiranja lahko SEL v letu 2002 ta sredstva založijo. Seveda pa pri sleherni investiciji veljajo temeljna pravila o čim krajšem času gradnje in potrebi po kakovostni izgradnji objekta. Kaj storiti, da ne bi še naprej izgubljali časa, in da bi se že vložena sredstva čim prej povrnila? V SEL menijo, da je treba dati prednost gradnji HE Boštanj in umestitvi drugih HE na spodnji Savi v prostor. Hkrati se lahko v prihodnjem letu pripravijo vse organizacijske oblike znotraj Holdinga slovenskih elektrarn, ki ga v SEL podpirajo. Prav tako si želijo, da bi s skupnimi prizadevanji pripravili dober in izvedljiv program zgraditve vseh preostalih HE na spodnji Savi, katerih gradnjo naj bi vodili in koordinirali v Posavju. MIRO JAKOMIN AVSTRIJA TEŽAVE OB ODPIRANJU TRGA Prvega oktobra je Avstrija v celoti odprla svoj trg z električno energijo. Toda kljub velikim pohvalam Evropske komisije je ob tem privrelo na dan nekaj pomembnih vprašanj. Za kulisami namreč le ni vse tako spokojno in mirno, kot bi Avstrijci radi prikazali. Elektroenergetska podjetja so se namreč zaradi kar-telnih nesoglasij polarizirala v tri skupine. Prvo predstavlja Verbundin njegovi sodelavci, drugo člani Energie Allianz (brez podjetja Burgenland ki se bolj nagiba k prvi skupini), v tretjo pa sodi skupina nevtralnih podjetij. Zaradi teh nesoglasij so vodje kartela odložili popolnoma liberalizirano trgovanje in dokler ta vprašanja ne bodo razrešena, bodo le veliki udeleženci na trgu združeni v skupno organizacijo. Zaradi tega bo prodaja kajpak upadla, odprtje trga pa predvidoma tudi ne bo prineslo nižjih cen, ampak bodo morali odjemalci dodati še nekaj šilingov za plačilo regulatorja trga. Sicer pa je od odprtja trga le malo porabnikov zamenjalo dobavitelja električne energije. Energie AG, denimo, poroča, daje le 40 od skupno 410.000 njihovih zasebnih porabnikov v Zgornji Avstriji prijavilo spremembo. Podobno so povedali tudi v podjetju Vorarlbergs VKW—pri njih naj bi 20 odjemalcev s približno enoodstotno porabo zamenjalo ponudnika. Nekoliko večje število so opazili le na območju, ki ima največ odjemalcev — na Dunaju. Tamkajšnje podjetje WienStrom poroča, daje od skupno 1,3 milijona približno tri tisoč porabnikov zamenjalo podjetje. Največ od teh zamenjav si obeta Electricite de France - neposredno ali prek njihovega hčerinskega podjetja EStAG. Na prodor na avstrijski trg pa računa tudi nemški EnBW, ki naj bi tekmoval z združenima Verbundom in Eonom. Zato si koristi odEnBWobeta predvsem Energie Allianz. FINSKA EON SE SIRI NA FINSKO Podjetje Eon Energie je objavilo, da se bo potegovalo za 34-odstotni delež v finskem podjetju Espoon Sahko iz drugega finskega največjega mesta Espoo. Kot so povedali pri Eonu, je to še en korak pri njihovi širitvi v Skandinavijo, pričakujejo pa tudi koristi od sodelovanja z njihovim švedskim partnerjem Sydkra.fi. Espoon Sahko oskrbuje 148.000 odjemalcev s približno 2,7 TWh električne energije, s čimer zasedajo sedemodstotni delež na finskem elektroenergetskem trgu. Približno 0,8 TWh proizvedejo v lastnih elektrarnah, preostalih 1,9 TWh pa odkupijo od NordPoola. Poleg tega oskrbuje omenjeno podjetje industrijske in gospodinjske odjemalce tudi s približno 2 TWh toplotne energije. Eon bo v primeru pripojitve Espoona deloval v 17 evropskih državah. Sicer pa mora to poslovno potezo dovoliti še mestni svet v tem finskem mestu in njihov urad za varstvo konkurence. NEMČIJA VEČJA PORABA NAFTNIH DERIVATOV Poraba najinih derivatov naj bi se letos v Nemčiji povečala za 1,4 odstotka na skoraj 122 milijonov ton, so sporočili iz Združenja nemške najine industrije. Glavni razlog za takšno povečanje naj bi bilo veliko povečanje porabe kurilnega olja, saj so ga Nemci letos zaradi padca cen kupili precej več. Prodaja kurilnega olja naj bi se tako v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečala za 11,2 odstotka na 31 milijonov ton. Lani so Nemci zaradi visokih cen tega goriva kupili le nekaj manj kot 28 milijonov ton kurilnega olja. Sicer pa je potrošnja naftnih derivatov v tej državi stagnirala že nekaj let, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo spet znižala naslednje leto. Zmanjšuje se predvsem poraba bencina, čeprav seje tudi njegova cena v zadnjem mesecu nekoliko znižala. Toda ob tem je treba upoštevati, da so avtomobilski motorji vse bolj varčni, zato se bo poraba tega goriva v naslednjih letih še zmanjševala. STA 21 je o NEK Za zdaj vsa proizvodnja iz kr[kega ostaja doma Sporazum o NE Kr{ko, ki sta ga poleti potrdila premiera Slovenije in Hrva{ke, je veliko obetal. Slovenska stran je takoj stopila v akcijo in razpisala uvozne kvote elektri~ne energije za naslednje leto, glede na to, da je sporazum predvideval oddajo polovico proizvedene elektri~ne energije v NEK-u hrva{ki strani. Sprejemanje sporazuma se je ustavilo v hrva{kem saboru in za plasma celotne proizvodnje za leto 2001 je pristojna NE Kr{ko sama. D 22 ogovarjanja o sporazumu za NEK so se ustavila hkrati z zaustavitvijo dogovarjanj o meji med obema dr`ava-ma. Takrat je bilo mo~ med vrsticami prebrati medsebojno povezavo obeh sporazumov, ki jih je pozneje javno povezal tudi premier dr. Janez Dr-nov{ek. »Zapleti s sprejemom sporazuma v hrva{kem saboru so narekovali, da NE Kr{ko pripravi dva scenarija prodaje proizvedene elektri~ne energije za naslednje leto, ko Eles ne bo ve~ dol`an v celoti kupovati vse njene proizvodnje. Od same elektrarne bo odvisno, koliko bo prodala distribuciji in koliko drugim kupcem. Oba scenarija, da se sporazum izvaja in da se ne, za~neta veljati 1. julija naslednje leto, ko je po sporazumu predvideno, da hrva{ka stran za~ne prevzemati polovico proizvedne elek-tri~ne energije iz NEK,« je o nuklear-ni{kih zapletih povedal dr. Robert Golob, dr`avni sekretar na MOP. Ponudba celotne proizvodnje elektri~ne energije iz NEK slovenskemu trgu in izveden razpis za uvoz elektri~ne energije, ki je bil opravljen zaradi na~rtovanega primanjkljaja po prevzemu polovi~ne proizvodnje s hr-va{ke strani, pomeni po Golobovih besedah, da bomo v drugi polovici naslednjega leta imeli v Sloveniji pre- se`ke elektri~ne energije pri uvozu iz Avstrije in izvozu iz NEK. To pa bo imelo posledice tudi na finan~no poslovanje drugih proizvajalcev, glede na to da je cena nuklerani{kih kWh ugodnej{a kot iz drugih termoelektrarn. Tako {e naprej{nje nere{evanje statusa NEK pomeni, da ne bo veljala finan~na poravnava obeh strani za nazaj in ne vzdr`i ve~ niti v sporazumu navedena finan~na konstrukcija. Sledili bodo novi zahtevki in to`be hrva{ke strani za nadomestno energijo oziroma razpolaganje z njenim de-le`em v objektu,« nadaljuje dr`avni sekretar, ki meni, da je na obe nevarnosti treba dati s slovenske strani ustrezen odgovor. Mo`nost je, da ponudimo Hrvatom za drugo polovico leta elektriko iz uvoza ali pa nuklear-ni{ko elektriko s stro{ki za razgradnjo. Glede tega vpra{anja je na{e sta-li{~e, da se brez vklju~itve stro{kov za razgradnjo NEK elektri~ne energije ne sme prodajati. Tako oblikovana cena pa je bila jedro spora ob prekinitvi dobav elektrike Hrvatom. Navedene mo`nosti so cena za tveganje, ki ga je slovenska stran prevzela v postopku re{evanja statusa NEK s hr-va{kim partnerjem. Kot smo izvedeli v NEK, so iz elektrarne poslali ponudbe za prodajo celotne proizvedene koli~ine elektri~ne energije vsem kupcem. V drugi polovici novembra so z njimi kon~ali pogovore. Od kupcev, to je distribucijskih podjetij in holdinga Slovenskih elektrarn, pa je odvisno, kdaj bodo z njimi podpisali pogodbe za prodajo oziroma nakup elektri~ne energije za naslednje leto. MINKA SKUBIC Obletnica brez sporazuma. sodobnim tehnologijam naproti Elektro maribor polo@il prvi podvodni kabel pri nas Nova tehni~na re{itev, ki so jo uporabili v Elektro Mariboru oziroma njihovi poslovni enoti Maribor okolica za pre~kanje Drave v prvi vrsti prina{a manj{i poseg v naravo, olaj{ala pa bo tudi samo vzdr`evanje. Stro{ki primerljivi s klasi~nim na~inom pre~kanja. v Elektro Mariboru so se v okviru projekta prehoda s 35 na 20 kV napetost v Dravski dolini in obnovo obsto-je~ih daljnovodnih poti v smeri RTP Ru{e in RTP Fala sre~ali s posebnim problemom, saj bi postavitev novega dovoda do RTP Ru{e s potrebnim pre~kanjem Drave pomenila pre-cej{en poseg v prostor, ki je sicer `e tako in tako precej obremenjen z in-frastrukturnimi objekti. Pri ogledovanju terena in iskanju druga~nih re{itev so se tako nazadnje domislili, da bi kabel polo`ili kar v reko, pri ~emer pa je obstajala vrsta vpra{anj, saj je {lo za zamisel, ki jo v Sloveniji ni preizkusil {e nih~e. Tako so bile neznanka obna{anje kabla v razmerah visokih voda, vpliv naplavin in vodnega toka, prav tako pa tudi {e ni bilo jasno, kako naj se lotijo potrebnih izkopov na dnu struge. A kmalu se je pokazalo, da omenjena re{itev vendarle ni tako nemogo~a, predvsem zato, ker so Dravske elektrarne imele dobre izku{nje s plovnim ba- gerjem pri ~i{~enju mulja. Beseda je dala besedo in podjetnik Ludvik Va-land, ki je doslej `e opravljal gradbena dela na Dravi, je bager prilagodil tudi za globljej{e izkope, ljubljansko podjetje Tegrad, ki je `e imelo opravka z gradbenimi deli v mirnih vodah, pa sklenilo, da se bo preizkusilo {e na Dravi. V dela so se pozneje vklju~ili {e podjetje Jelem, ki je opravilo potrebna potaplja{ka dela, ter poslovna enota Elektro Maribora Gradnje in monta`a, ki je izpeljala polaganje kablov. Omenjena ekipa se je pod vodstvom investitorja Elektro Maribora in s pomo~jo soinvestitorja Dravskih elektrarn {e posebej potrudila in cel projekt, kljub smoli z le-to{njimi nenavadno visokimi zimskimi vodami, spomladi tudi uspe{no kon~ala. Kot nam je povedal direktor poslovne enote Maribor okolica Marjan Zorman je bil omenjeni projekt poseben strokovni izziv, saj so morali pri samem delu uporabiti vrsto izvirnih re{itev in si v spopadu z Dravo velikokrat pomagati celo z ri-bi{kimi izku{njami. Kot `e re~eno, pa se je na koncu potem vse zelo dobro kon~alo. [tudija in tudi sama izvedba del je tudi pokazala, da bodo na ta na~in zagotovili minimalen poseg v okolje, da se bodo zaradi manj{ih klimatskih vplivov zmanj{ali stro{ki vzdr`evanja in se pove~ala zanesljivost obratovanja, s polo`itvijo kabla ali bolje re~eno snopa cevi s kabli na dno reke Drave pa so zagotovili tudi enostavno pove~an-je prenosnih zmogljivosti za morebitne potrebe v prihodnosti. BRANE JANJI] 23 V Elektro Mariboru so se lotili pre~kanja Drave na svojstven na~in in dokazali, da se da z inovativnimi re{itvami dose~i zelo dobre rezultate. ekologija TE Sanacijski program pred recenzijo Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije je TE Trbovlje na- lo`il, da izdela sanacijski program objekta, ki ga bo obravnavala in sprejela vlada. Sanacijski program je iz- delal Elektroin{titut Milan Vidmar in ~aka na recenzijo na Ministrstvu za okolje in prostor. P 24 o sprejetju zakona se je TE Trbovlje s takratnim resornim ministrstvom za gospodarske dejavnosti in okoljskim ministrstvom dogovarjala o vsebini sanacijskega programa. O vsebini so se sporazumeli lani konec leta in v za~etku leto{njega leta podpisali pogodbo o izdelavi programa z EIMV. Ta je v njem upo{teval vso dokumentacijo, s katero elektrarna razpolaga. Posebej je obdelal re{itev obratovanja brez ~istilne naprave in z njo. Pri varianti s ~istilno napravo so sodelovali z Esotechom, In{titutom Jo`ef Stefan in IBE kot potencialnimi partnerji pri ~istilni napravi. Termoelektrarna je junija predala sanacijski program na Ministrstvo za okolje in prostor, to je imenovalo recenzijsko skupino za pregled, ki je izdelala poro~ilo do septembra in do konca leta je predvidena recenzijska razprava o programu. »[tudija ugotavlja, da TET s kurjenjem 600.000 ton zasavskega premoga nikakor ne more obratovati, ne da bi pri{lo do prekora~itve dovoljenih koli~in dimnih plinov in s tem vplivov na okolje. Iz analize vremenskih razmer in obratovalnih podatkov iz preteklosti ka`e, da vsaj v ~etrtini obratovalnega ~asa prihaja do ~ez-mernih prekora~itev. ^e bi upo{teva-li vremenske razmere in obstoje~o zakonodajo, bi morali blok ve~krat izklapljati. S takim na~inom obratovanja bi lahko pokurili le 450.000 premoga. To je bil tudi razlog za izdelavo ekonomske primerjalne analize -ki upo{teva, da bi v ~asu, ko bi pri{lo do prekora~itev v elektrarni, kurili uvo`en ekolo{ko sprejemljiv premog - in pa tudi obdelave mo`nosti, da izpad proizvodnje energije nadoknadimo z uvozom ali ve~jim obratovanjem drugih elektrarn,« je povedal Branko Luk{i~, direktor investicijsko razvojnega sektorja v TE Trbovlje, in dodal, da so ob upo{tevanju ra- cionalizacijskih ukrepov v elektrarni s sanacijskim programom ugotovili, da je optimalna varianta obratovanja elektrarne s ~istilno napravo. Obratovanje TET s ~istilno napravo omogo~a, da v tem objektu pokurijo 600.000 ton premoga iz Rudnika Trbovlje Hrastnik do leta 2007. S ~istil-no napravo trboveljska termoelektrarna izpolni okoljevarstvene predpise in zagotavlja na{emu trgu elek-tri~no energijo po {e sprejemljivi ceni. »V sanacijskem programu je bilo posebej analizirano tudi mesto in vloga te elektrarne po letu 2007, ko se zapre rudnik. Glavne ugotovitve teh analiz so, da bo Slovenija potrebovala znatne koli~ine elektri~ne energije, {e posebej ~e bomo polovico proizvodnje NEK plasirali na Hrva{ko. Glede na to, da se elektrarni leta 2015 izte~e tehnolo{ko in ekonomsko obdobje obratovanja, bi ob racionalizaciji stro{kov, tudi zmanj{anju {tevila zaposlenih in uporabi premoga, nabavljenega po svetovnih cenah, lahko na{a elektrarna dotlej proizvajala elektri~no energijo po sprejemljivi ceni,« je povedal Branko Luk{i~. Sanacijski program predvideva postavitev ~istilne naprave do leta 2004 in Branko Luk{i~ distribucijska enota Elektro Ko~evje Cilj investicij JE UČINKOVITA OSKRB dA jemalcev om z njo obratovanje elektrarne do leta 2015. Stro{ki celotne nalo`be v tehnologijo ~i{~enja dimnih plinov so ocenjeni na 33 milijonov mark. Predvidena je mokra tehnologija, podobno kot v TE [o{tanj, s tem da so zaradi na~rtovanega desetletnega obratovanja termoelektrarne predvidene dolo~ene racionalizacije. Branko Luk{i~ pravi, da ~e bodo imeli vgrajeno ~istilno napravo, bodo po letu 2007, ko se zapira RTH, lahko kupovali cenej{i premog, kot je ekolo{ki, prav zaradi mo`nosti ~i{~enja dimnih plinov. V TET ra~unajo, da bo {e letos sprejeta odlo~itev o sanaciji elektrarne, ki bo omogo~ala postavitev ~istilne naprave v dveh letih odtlej. V termoelektrarni trenutno prou~ujejo mo`nost, da bi hkrati z vgradnjo ~is-tilne naprave izvedli tudi ogrevanje Trbovelj iz termoelektrarne, kar bi pripomoglo k izbolj{anju izkoristka objekta in njegovega ekolo{kega poslanstva. Hkrati ra~unajo, da bi ~istil-no napravo financirali delno iz lastnih sredstev iz prodane elektri~ne energije, delno iz sredstev dezinve-stiranja in krediti. Nameravajo se prijaviti tudi na razpis za se`iganje kostne moke in sredstva iz tega naslova tudi nameniti za sofinanciranje ~istilne naprave. ^e bo izbrana do-ma~a varianta ~istilne naprave, ra~unajo tudi na delno sofinanciranje projekta iz sredstev za spodbujanje razvoja tehnologij. MINKA SKUBIC Distribucijska enota Elektro Ko~evje pokriva obmo~je od Turjaka in Kure{~ka na severu, mejnih rek Kolpe in ^abranke na jugu, dele Suhe krajine in Ko~evskega Roga na vzhodu, na zahodu pa je omejena z Republiko Hr-va{ko in mejo med Dolenjsko in Notranjsko. Celotno ob-mo~je je veliko pribli`no 1.300 kvadratnih kilometrov in ima pribli`no 38.000 prebivalcev. Z a oskrbovanje tako velikega podro~ja je v DE Ko~evje zaposlenih 95 delavcev, ki delajo v razli~nih slu`bah, od distributerja, ki je najve~ji, in`enirin-ga, prodaje elektri~ne energije tarifnim in upravi~enim odjemalcem pa do upravljalca elektri~nega omre`ja in skupnih strokovnih slu`b. DE Ko~evje ima tri nadzorni{tva, in sicer Ko~evje z izpostavo v Ko~evski Reki, Ribnica z izpostavo v Sodra`ici in Dobrepolje. Edina RTP na na{em obmo~ju je v Ko~evju, napajana pa je po 110 kV DV iz Beri~evega preko RTP Grosup-lja do Ko~evja in naprej do RTP Hudo pri Novem mestu in na Kr{ko. Da smo skraj{ali nenavadno dolge 20 kV DV, smo v preteklosti zgradili {e tri R P, in sicer v Sodra`ici, Dobrepolju in v Ko~evski Reki. Vsi srednjenapetost-ni vodi obratujejo z napetostjo 20 kV, skupna dol`ina teh vodov pa zna{a preko 640 kilometrov. Po teh vodih napajamo 419 transformatorskih postaj 20/0,4 k V, do odjemalcev pa imamo speljanih {e 1.250 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja (skupaj z javno razsvetljavo). Vsega omre`ja imamo tako pribli`no 1.900 kilometrov. Okrog 100 kilometrov DV je bilo zgrajenih ali obnovljenih s sodobnimi vodniki PAS, 66 kilometrov je zemeljskih kablov, ostalo pa so prosto-zra~ni goli vodniki. Pri nizkonapetostnem omre`ju je okrog 610 kilometrov zemeljskega kabla, 465 kilometrov samonosnega kabla in le {e okrog 175 kilometrov prostozra~nih golih vodnikov. Instalirana mo~ v RTP je 2x20 MVA, dose`ena konica v leto{njem letu pa je okrog 25 MVA. Instalirana mo~ vseh TP 20/0,4 kV zna{a okrog 92 MVA. Odjemalci so, kot povsod, razdeljeni na gospodinjstvo (okrog 14.700) in ostali odjem (nekaj nad 2.000), od tega je 145 upravi~enih odjemalcev (nad 41 kW zakupljene mo~i). Ve~ji odjemalci so LIK Ko~evje s 7 milijoni porabljenih kWh na leto, INLES Ribnica nekaj nad 4 milijone kWh, Melamin Ko~evje okrog 3 milijone k-Wh, Sne`nik Ko~evska Reka, Inles Sodra`ica in Sinles Lo{ki Potok pa okrog 2 milijona kWh porabljene energije. Vsa podjetja so lesno predelovalna, razen Melamina, ki je ke-mi~na industrija. 25 el lektro Ko~evje, ki je sedaj v sestavi Elektro Ljubljane, se pona{a s ~astitljivo obletnico, saj je 19. novembra poteklo natanko 105 let, odkar so ob~ani mesta Ko~evje v svoje domove dobili elektri~ni tok. Mesto Ko~evje je bilo tako prvo, ki je bilo v celoti elektrificirano, skrb za distribucijo pa je prevzela ob~ina. Tistega dne je skupno z vodo (gradnja vodovoda je bila vzporedna investicija) »pritekel« v domove in na ulice tudi elektri~ni tok, tako da je na domovih na ulicah posvetilo kar 700 {estnajst sve~nih `arnic, poleg tega pa so mesto razsvetlile {e tri oblo~ne `arnice. Primer droga takratne javne razsvetljave je postavljen pred na{o upravno zgradbo in je {e iz tistih ~asov. 26 Plan investicij DE letos zna{a okrog 180 milijonov tolarjev, k temu moramo pri{teti {e pribli`no 60 milijonov tolarjev iz plana javnega podjetja. To so sredstva, ki bodo do konca leta porabljena na obmo~ju distribucijske enote. Sredstva bodo vlo`ena v gradnjo in obnovo srednje in nizkonapetostnega omre`ja. Ve~ja investicija (pribli`no 55 milijonov tolarjev) je gradnja dela obkolpske kabelske zanke (pribli`no 5 kilometrov), s katero deloma re{ujemo problematiko napajanja na{ih odjemalcev, ki so bili doslej napajani iz Hrva{ke, deloma pa gradimo povezavo dveh RTP (^rno-melj-Ko~evje), ki je pomembna zlasti za prenapajanja ob izrednih razmerah. [e ve~ja investicija je gradnja opti~ne povezave Ko~evje-^rnomelj v dol`ini 52 kilometrov, ki bo del zanke Ljub-ljana-Ko~evje-^rnomelj-Novo me-sto-Ljubljana. Investicija, ki je v teku, je vredna okrog 170 milijonov tolarjev, slu`ila pa bo za prenos vseh vrst podatkov, tako za lastne potrebe kot za omogo~anje storitev na podro~ju prenosa podatkov. Trenutno je najve~ji problem DE Ko~evje ta, da napajamo obmo~je samo preko enega RTP-ja. Tako imamo na na{em severnem in zahodnem obmo~ju resne te`ave s padci napetosti in s tem slabo kakovostjo elek-tri~ne energije, veliko je tudi nepotrebnih izpadov zaradi dolgih vodov. Takrat so najbolj prizadeti odjemalci Ribnice in okolice. Hkrati nas skrbi, ker nimamo rezerve za primer izpada RTP Ko~evje, saj bodo za tak primer potrebne velike redukcije. Vendar sedaj tudi strokovnjaki iz na{e DE pospe{eno sodelujejo pri na~rtovanju prihodnje RTP Ribnica, ki bi v trenutku re{ila vse omenjene probleme. Po nekaterih informacijah bi lahko investicijo, ki je vredna nekje med 300 in 400 milijoni tolarjev, za~eli uresni~evati v prihodnjem letu na za~etku gradbene sezone. MILAN MLAKAR V distribucijski enoti Elektro Ko~evje je skupno okrog 1.900 kilometrov omre`ij. na{ gost: Vilijem Pozeb Dravske elektrarne na trg brez nasedlih investicij Dravske elektrarne Maribor sodijo med tista na{a podjetja, ki imajo ob odpiranju trga z elektri~no energijo zagotovo najbolj{i izhodi{~ni polo`aj, saj s prenovo elektrarn nenehno pove~ujejo proizvodnjo, hkrati pa je cena njihove energije povsem primerljiva s tisto v zahodnoevropskih dr`avah. V ilijem Pozeb je pri{el na mesto direktorja za ekonomiko pri Dravskih elektrarnah marca letos, torej v ~asu, ko so se v slovenskem elektrogospodarstvu in s tem tudi v Dravskih elektrarnah za~ele dogajati najve~je spremembe. Kot je sam povedal, se je moral zato zelo hitro u~iti, saj se je zna{el v procesu reorganizacije podjetja in postopka za pridobitev certifikatov kakovosti in varovanja okolja, tako da v prvih mesecih ni imel ravno veliko ~asa za uvajanje, ampak se je moral glede na obse`nost in odgovornost svojega dela takoj spopasti s konkretnimi problemi. Pri tem, pravi Vilijem Pozeb, sta mi bili v veliko po-mo~ tudi kolegici iz Savskih in So{kih elektrarn, ki sta mi nesebi~no prisko~ili na pomo~ in mi pomagali razjasniti marsikatero vpra{anje. Sam proces reorganizacije podjetja pa mi je omogo~il, da sem prednosti in slabosti tedanje organiziranosti spoznaval hitreje, kot bi jih sicer. No, na koncu nam je vendarle uspelo povezati vse niti, tako da so Dravske elektrarne zdaj organizirane na na~in, ki nam omogo~a konkuren~nost na odprtem trgu z elektri~no energijo. Razdelitev na{e organizacije na tri temeljne dele – proizvodnjo, vzdr`eva-nje in sektor ekonomike - namre~ sledi organiziranosti podobnih podjetij v tujini, kar tudi v na{em prostoru omogo~a ve~jo mo`nost uveljavljanja medsebojne pomo~i in iskanja siner-gijskih u~inkov z drugimi podjetji na podro~ju vodenja proizvodnje in vzdr`evanja. Ta misel nas je vodila tudi pri dajanju pobude za ustanovitev hidroholdinga in Dravske elektrarne so v nekem trenutku tudi dobile na- logo, da to povezovanje izpeljejo, a se je pozneje zaradi spleta drugih oko-li{~in ta zamisel razvila v organiziranje holdinga slovenskih elektrarn. VELIKA OBREMENJENOST S PRETEKLOSTJO V ~asu mojega spoznavanja slovenskega elektroenergetskega sistema sem opazil, pravi Vilijem Pozeb, da je v njem ob~utena velika obremenjenost s preteklostjo in nekdanjimi odnosi, kar pa ni le posebnost Slovenije, ampak tudi drugih dr`av. Tako smo denimo tudi v rednih stikih s sosednjimi Avstrijci nenehno pri~a objokovanjem nekdanjih ~asov, kar glede na to, da so pri njih `e izpeljali korenite organizacijske reze, niti ne presene~a. Menim, da je dejstvo, da sem v tem sistemu nov, v nekem pogledu celo prednost, saj lahko tako na bolj objektiven in ne emocionalno vpleten na~in presojam o stvareh, ki so klju~nega pomena za nadaljnjo usodo podjetja. Pri tem pa se seveda v Dravskih elektrarnah zelo zavedamo, da lahko na odprtem trgu pre`ivimo le zdru`eni v elektrohol-ding, saj se bomo druga~e zelo te`ko ubranili tuje konkurence. Seveda pa to ne pomeni, da nas ne ~akajo {e te`av-ne naloge, saj bo treba ob dejstvu, da zna{a izra~unana povpre~na cena v holdingu 9,8 tolarja za kWh, na primerljivih tujih trgih pa je tudi za polo- Viljem Pozeb je 44-letni diplomirani ekonomist in pravnik. Svojo poklicno pot je za~el v Dravski tiskarni, ki jo je 12 let tudi vodil, in jo nato nadaljeval kot poslovni direktor v komunikacijski skupini SPEM. Prvega marca letos pa je v Dravskih elektrarnah prevzel mesto direktorja za ekonomiko. 27 na obisku vico manj{a, {e marsikaj storiti za zni`anje stro{kov. Vse na{e aktivnosti se tudi ves ~as gibljejo v tej smeri in tak{no usmeritev je mogo~e razbrati tudi iz izhodi{~ za pripravo plana na{ega poslovanja za prihodnje leto oziroma srednjero~nega plana za obdobje naslednjih pet let. Naj ob tem omenim, da smo v podjetju kljub pri~akovanjem o ustanovitvi holdinga namenili dolo~eno skrb tudi tr`enju na{e proizvodnje in sku{ali dolo~eno {tevilo ljudi usposobiti tudi na tem podro~ju, ~eprav gre dejansko za funkcije, ki naj bi jih opravljal holding. @al so informacije o njegovem delovanju in dejanski vlogi {e precej skope, pri ~emer pa je sli{ati, da naj bi poleg skupnega nastopa na trgu in gradnje spodnjesavske verige, holding prevzel {e vrsto drugih poslovnih funkcij, kar je glede na iskanje siner-gijskih u~inkov in zmanj{evanje stro{kov tudi edino smiselno. Druga~e pa moram re~i, da so pri~akovanja glede holdinga v elektrogospodarstvu precej razli~na. V dravskih elektrarnah menimo, da je z narodnogospodarskega stali{~a skupen nastop na trgu nuja in v skladu s tem prepri~anjem tudi v njem sodelujemo. Kot `e re~eno, se zavedamo tudi, da bo treba stro{ke {e naprej zmanj{evati in pove~evati proizvodnjo, kar nam bo s prenovo tudi zagotovo uspelo. Hkrati pa si `elimo, da bi na{e znanje, ki smo si ga v okviru prenove pridobili, lahko zdru`ili z znanjem drugih podjetij in ga koristno uporabili pri spodnjesavskem projektu. Glede na{ega polo`aja znotraj holdinga pa naj povem, da je bila ob njegovi ustanovitvi imenovana tudi strokovna skupina, ki naj bi med drugim prou~ila tudi notranje kupoprodajne odnose. Ugotovitev te je bila, da bo mogo~e klju~ za delitev prihodka dolo~iti {ele, ko bo znano, po kak{ni ceni bomo lahko prodajali in koliko elektri~ne energije naj bi v prihodnjem letu sploh proizvedli. Menim, pa da bo klju~ podoben dosedanji delitvi sredstev, pri ~emer je bil dan predlog, da bi dose`ene cene morale biti podobne tistim, ki bi jih posamezna podjetja lahko dosegala tudi ob samostojnem nastopu na trgu, kar pa je za Dravske elektrarne zagotovo ugodno. DRAVSKE ELEKTRARNE SODIJO MED ZDRAVA PODJETJA Glede rezultatov leto{njega poslova-28 nja v Dravskih elektrarnah velja, da bomo podobno kot prej{nja leta v celoti izpolnili v za~etku leta zastavljeni plan, pri ~emer bodo kon~ni proizvodni rezultati verjetno nekoliko vi{ji, sam finan~ni u~inek pa nekje v sprejetih okvirih. Druga~e pa smo ta hip, pravi Vilijem Pozeb, poleg izpolnjevanja proizvodnega na~rta najbolj zaposleni z drugo fazo prenove, ki naj bi se kon~ala konec leta 2004 in prav tako poteka brez ve~jih odmikov in te`av. V na~rtih za poznej{a leta imamo tudi prenovo Zlatoli~ja, ki pa je druga~en objekt in se ga bo tudi treba lotiti druga~e. Poleg tega pa bo ta projekt tudi `e odvisen od investicijske politike hol-dinga, ki bo sam odlo~al o prioritetnih objektih. Zelo zadovoljivo je tudi na{e trenutno likvidnostno stanje, saj obveznosti do izvajalcev redno poravnavamo, prav tako pa nemoteno poteka odpla~ilo posojil Evropske banke za obnovo in razvoj za prvo fazo prenove. Obveznosti iz tega naslova pote~ejo leta 2004, do tedaj pa moramo odpla~ati {e {tiri obroke po 1,1 milijarde tolarjev. Ob tem gre {e poudariti, da Dravske elektrarne tudi niso prijavile nasedlih investicij ter so po vseh poslovnih kazalcih zelo zdravo podjetje. Precej finan~nih te`av pa nam {e vedno predstavljajo izpla~ila nadomestil za uporabo zemlji{~, saj ta denimo letos zna{ajo `e kar 2,5 milijarde tolarjev, kar je zelo veliko in ima v kon~ni fazi tudi vpliv na na{o proizvodno ceno. [e posebej pa se nam zdi nesprejemljivo, da lahko ob~ine povsem samostojno in brez natan~no dolo~enih kriterijev same dolo~ajo vi{ino nadomestil in jo tudi vztrajno vi{ajo. Tako zna{ajo v nekaterih primerih indeksi rasti tudi do 100 odstotkov in na tem podro~ju bo treba nekaj ukreniti. Upamo, da bo to vpra{anje ustrezneje re{il tudi predlog o koncesiji, ki naj bi jo za~eli pla~evati dr`avi, druga~e pa smo v zvezi s tem pred ~asom spro`ili tudi ustavni spor, a {e vedno ~akamo na mnenje ustavnega sodi{~a. BRANE JANJI] V ENAJSTIH LETIH MED VODILNE TRGOVCE Z ELEKTRO-MATERIALOM O Eltimi bi lahko dejali, da sodi med klasi~ne zgodbe o uspehu, saj se je v enajstih letih svojega obstoja razvila v solidno podjetje, ki ima s petimi zaposlenimi kar 15 milijonov mark prometa na leto. K tak{nemu uspehu sta najve~ prispevala kakovost njihove ponudbe, ki izhaja iz dru`ine najve~jih svetovnih proizvajalcev elektroma-teriala, in velika zanesljivost dobav. E ltima se je na slovenskem trgu pojavila v za~etku devetdesetih let, ko se je njegov ustanovitelj Martin Ma~ek odlo~il, da bo stopil na samostojno pot in zapustil dotedanje delovno mesto v Elektronabavi. Kot nam je povedal, ta korak ni bil najla`ji, a se je njegova odlo~itev pozneje vendarle potrdila kot pravilna, saj je podjetje z leti stalno raslo in tudi danes zelo solidno posluje. Ta rast je vidna tudi navzven, saj so sede` podjetja iz prvotnega zasebnega stanovanja leta 1999 preselili v nove prostore v ^rnu~ah, ki zdaj obsegajo kar tiso~ kvadratnih metrov upravnih prostorov in prav toliko zaprtih skladi{~nih prostorov ter poleg tega {e 3.500 kvadratnih metrov zunanjih skla-di{~nih prostorov. Na moji samostojni poti, pravi direktor Martin Ma~ek, sta mi zelo prav pri{la znanje in iz-ku{nje, ki sem jih v dolgih letih pridobil v Elektronabavi, saj se je poka- pri poslovnih partnerjih: Eltima in Elmak plus zalo, da me ljudje, s katerimi sem delal `e prej, zelo cenijo in mi povsem zaupajo, kar je pozitivno vplivalo tudi na sklepanje poslov. Moje ime pa je bilo dobro zapisano tudi pri dobaviteljih, saj smo `e drugo leto poslovanja postali eksluzivni zastopniki za Slovenijo za izdelke svetovno znane dru`be Raychem (tedaj smo ustanovili tudi podjetje Elmak plus kot za-stopni{ko podjetje za Raychem), ki je nedavno postal del {e ve~jega koncer-na Tyco Electronics, Zagreb{ke dru`be Elka, ki je v Sloveniji zelo dobro zapisana dobaviteljica nizko in srednje napetostnih kablov, ter nem{ko-~e{kega podjetja Drischer –Tribo, ki je dobavitelj lo~ilnikov in odklopnikov. Za kako velika svetovna podjetja sploh gre, je mogo~e razbrati tudi iz podatka, da ima denimo Raychem kar 80 odstotkov svetovnega tr`nega dele`a pri kabelskem priboru. Moram re~i, da smo se `e na za~etku na{e trgovske poti specializirali za elektrogospodarstvo in pozneje {e bolj natan~no za potrebe distribucijskih podjetij, pri ~emer na{a dejavnost obsega {tiri temeljna po-dro~ja – kable, kabelski pribor, transformatorje in transformatorske postaje. Z drugimi besedami gre za `elezni repertoar, ki pa ima svoje stalne kupce, in s tem zagotovljen tudi zanesljiv prihodek. Seveda to ne pomeni, da se ne sre~ujemo s hudo konkurenco, saj sku{ajo na slovenskem prostoru uspe{no poslovati vsi svetovni proizvajalci tovrstnega materiala, a vendarle imamo to sre~o, da smo zastopnik enega najbolj{ih. To zagotovo potrjuje tudi dejstvo, da v vseh letih doslej {e nismo imeli niti ene same tehni~ne reklamacije, pa tudi podatek, da Raychemovi pa tudi Elkini izdelki, ki jih slovenska distribucija v omre`je vgrajuje `e ve~ desetletij, {e danes uspe{no opravlja svoje naloge. Velika prednost Ray-chema pred drugimi je tudi, da je znal prisluhniti potrebam in pripravil celo paleto izdelkov, ki omogo~ajo povezovanje starih kabelskih sistemov s sodobnimi tehnologijami, kar je {e posebej pomembno v na{ih ve~jih mestih, kjer se distributerji pogosto sre~ujejo {e s tehnologijo iz ~asa po drugi svetovni vojni. V TREH URAH DO KATEREGAKOLI KUPCA Na va{e vpra{anje, kak{en je pravzaprav recept za tak{en uspeh, pa se da, pravi Martin Ma~ek, dokaj preprosto odgovoriti. Mi smo se odlo~ili, da bomo sku{ali kar najbolj zadovoljiti potrebe kupcev in jim stopiti tudi naproti, pri ~emer je klju~nega pomena dobro poznavanje elektroenergetskega sistema. V ta namen imamo vedno na zalogi za dobrih sto milijonov tolarjev izdelkov, od tega tretjino v kabelskem priboru in prenapetostnih odvodnikih, preostanek pa v kablih. To v praksi pomeni, da dejansko na{im kupcem sami zagotavljamo zaloge in jih s tem razbremenjujemo tovrstnih stro{kov. Druga~e pa se je tak{na na{a organiziranost zelo dobro potrdila tudi v praksi, ko smo denimo ob razpadu distribucijskega om-re`ja zaradi obilnih sne`nih padavin leta 1996 lahko zelo hitro in u~inko-vito posredovali in s takoj{njo dobavo pomagali ponovno vzpostaviti omre`je. Podobne razmere so bile tudi konec devetdesetih let, za na{o tedanjo nesebi~no pomo~, ko smo kljub novoletnim praznikom takoj posredovali potreben material za sanacijo in s tem prispevali k zmanj{an-ju stro{kov, pa smo od Elektro Ljubljane prejeli tudi posebno priznanje. Smo tudi lastnik posebnega priznanja slovenskega komiteja CIGRE, pri ~emer je treba povedati, da smo v na{ prodajni sistem vnesli tudi strokovno izobra`evanje in izpopolnjevanje. Tako se sami redno izobra`ujemo na rednih tedenskih delavnicah, ki v okviru Raychema potekajo dvakrat na leto, dobljeno znanje pa nato posredujemo na{im odjemalcem bodisi prek sejmov, CIGRE-ja ali pa specializiranih delavnic za potrebe kupcev. Skratka, ~e se vrnemo k izhodi{~ne-mu vpra{anju, bi lahko dejali, da smo uspe{ni predvsem zato, ker se zelo dobro zavedamo, kaj pomeni imeti zanesljivega in kakovostnega dobavitelja. BRANE JANJI] el ltima 95 odstotkov prometa ustvari s posli za slovensko distribucijo, pri ~emer je najve~ji kupec Elektro Ljubljana, ki tudi sicer v Sloveniji pokriva najve~je obmo~je. Med izdelki, ki jih ponujajo trgu, gre {e posebej izpostaviti srednjenapetostne kable z dvojno vodno zaporo, kabel z dvojnim zunanjim opletom, ki je odporen na ~ez-merna atmosferska praznenja, pa izolatorje in prenapetostne odvodnike za lahke nosilce varovalk ter razli~ne izolacijske sisteme. Pri tem je treba povedati, da v energetiki revolucionarnih stvari pravzaprav ve~ ni in gre bolj za uporabo novih materialov ter zmanj{evanje velikosti izdelkov, medtem ko principi delovanja ostajajo isti. 29 Za opravljanje vseh potrebnih poslov skrbi pet zaposlenih, ki finan~ne uspehe podjetja gradijo na znanju in bogatih izku{njah. predstavljamo vam: Elektroprenos Primorska Vzdr@evalna enota s pestro zgodovino RTP Diva~a, ki sestavlja osrednji del Elektroprenosa Primorska, zagotovo sodi med na{a najlep{a stikali{~a, s spoznavanjem njene zgodovine pa se je mogo~e zelo dobro seznaniti tudi s samim nastajanjem prenosnega omre`ja v tem delu Slovenije. V naslednjih letih {e do transformacije 400/110 kV. Prenosna dejavnost se je na Primor- omogo~ila povezavo zanke SUDEL s skem za~ela z zgraditvijo 132 kV tedanjim omre`jem UCPTE. Postaja daljnovoda med HE Doblar, RTP je bila priklju~ena na 220 kV nape-Op~ine in RTP Matulji leta 1939. Po tost 29. julija 1970. Samo napajanje priklju~itvi Primorske k Jugoslaviji je Primorske pa je bilo bolje re{eno {ele ostal del te povezave v Italiji, HE z zgraditvijo prvega transformatorja Doblar in HE Plave pa sta z in{talira- 220/110 kV, 150 MVA leta 1974, ki no mo~jo 70 MW ostali brez svojih mu je leta 1983 sledil {e drugi. Zad-dotedanjih odjemalcev. Med Gorjan- nja ve~ja {iritev postaje je bila izpelja-skim in Se`ano so leta 1948 zgradili na z zgraditvijo 400 kV naprav. Leta odsek 110 kV daljnovoda in tako po- 1977 in 1978 je bila zgrajena razde-vezali HE Doblar z RTP Matulji. V lilna postaja z vzankanjem 400 kV tem ~asu sta elektrarni pre{li na obra- daljnovoda Diva~a - Beri~evo in 400 tovanje s frekvenco 50 Hz in na na- kV daljnovoda Diva~a-Melina ter le-petostni nivo 110 kV. RTP 110/50kV ta 1980 {e 400 kV daljnovoda Di-Diva~a z 20 MVA transformatorjem va~a–Redipuglia. To je bila hkrati {e je bila zgrajena jeseni leta 1957, s tem druga povezava Slovenije z Italijo. pa je bila tudi ukinjena prvotna 30 transformacija v Se`ani, zgrajena sedem let prej. Naslednje leto so dodali {e en transformator. Leta 1960 so preuredili 50 kV daljnovod Diva~a-Se`ana-Op~ine za 130 kV napetost in leta 1962 postavili v RTP Diva~a {e regulacijski transformator 120/ 120 kV, 63 MVA, ter s tem omo-go~ili izmenjavo energije med Italijo in Jugoslavijo. Leta 1963 so v RTP Diva~a priklopili na omre`je tudi sin-hronski kompenzator 50 MVAr, leta 1964 pa zaradi normalizacije napetostnih nivojev postajo preuredili {e na transformacijo 110/35 k V. Zaradi gradnje 220 kV daljnovodov so RTP Diva~a pozneje spet preurejali, in sicer postopno med letoma 1968 in 1970. 220 kV omre`je se je na Primorskem gradilo od Kle~ preko Di-va~e do Pehlina, nato pa {e od Diva~e do Padri~ v Italiji. Ta povezava je V VEČ FAZAH 00 PRENOVLJENE POSTAJE Prenova tega za Slovenijo zelo pomembnega stikališča se je intenzivneje začela šele v zadnjih letih, tako je bila leta 1995 najprej opravljena zamenjava zaščite na 220 kV odvodih. Z obnovitvenimi deli je Eles nato nadaljeval leta 1998 z zamenjavo naprav vodenja v vseh 400 kV poljih in zaščite v 400 kV odvodnem polju Beričevo. Istega leta je potekala tudi zamenjava visokonapetostnih naprav, vodenja in meritev v 220 kV odvodnih poljih. Naslednje leto pa je bila izvedena še zamenjava odklopnikov v merilnem in enem transformatorskem polju ter zamenjava sistema vodenja. Pozneje so se vzdrževalci lotili še 110 kV dela stikališča in letos obnovo tudi v celoti končali. Kot pravi vodja EP Primorska Marjan Kav~i~, je obnova visokonapetostnih naprav v Diva~i potekala podobno kot v drugih postajah, s tem da je zdaj v celoti obnovljen 110 in 220 kV del sti-kali{~a, pri ~emer je bila opravljena tudi zamenjava kompletne sekundarne opreme, tako da je RTP Diva~a poslej pripravljena za daljinsko vodenje iz RCV. Lokalno se upravlja le {e 35 kV del stikali{~a, na katerem pa ve~jih posegov ni bilo `e od njegove postavitve leta 1957, saj se pri~akuje prehod na 20 kV napetostni nivo in so ve~ja vlaganja v posodobitev nesmiselna. Pri tem je treba dodati, pravi Marjan Kav~i~, da na 400 kV napetostnem nivoju doslej ve~jih posegov na visokonapetostnih napravah nismo izvajali, so pa na~rtovana za prihodnje leto, in sicer predvsem zaradi negativnih izku{enj z opremo Marjan Kav~i~ pravi, da kljub hudi burji delo vzdr`evalcev tudi v zimskih razmerah poteka nemoteno. nadaljevanje na str. 39 POGLED EVROPO ENERGETSKA T ŠE POMJE Čedalje bolj postaja jasno, da Evropska unija z dosedanjo elektroenergetsko politiko ne bo več mogla dolgo zadovoljevati potreb državljanov vseh članic po tej dobrini. Odvisnost od uvoza se namreč povečuje in če posamezne države, pa tudi vodstvo Unije, ne bodo začeli bolj odločno razmišljati o energetski oskrbi v prihodnosti, bodo morale članice čez slabih trideset let uvoziti kar sedemdeset odstotkov električne energije, ki jo potrebujejo. Zaradi naraščajoče odvisnosti držav Evropske unije od uvoza električne energije bi lahko celotna skupnost po mnenju strokovnjakov izgubila politično stabilnost in podlegla neprestanim političnim pritiskom konkurenčnih držav. Ko bo prišlo tako daleč, lahko evropska skupnost držav kar pozabi na samostojno oskrbo in uspešen boj za ohranitev čistega okolja, so ugotovili komisarji Unije in sklenili, da je treba še pravočasno preprečiti grozeče stanje. Zato so sicer že novembra lani na podlagi pogovorov in usklajevanj s predstavniki politike, podjetij in državljanov sprejeli posebno strategijo, ki naj bi vodila k energetski neodvisnosti, toda kot uresničevanje vseh podobnih strategij tudi ta zahteva svoj čas. Nanjo je pred nekaj meseci ponovno opozorila evropska komisarka za energetiko Loyola de Pala-cio: »Brez upoštevanja ukrepov, zapisanih v strategiji, bo morala Evropska unija še pred letom 2030 uvoziti kar 70 odstotkov energije.« Za zdaj je Evropa namreč še bolj ali manj odvisna od električne energije iz termoelektrarn in nukleark, toda v prihodnjih desetletjih bo treba te zapreti bodisi zaradi zahtev po zdravem okolju bodisi zaradi iztekanja življenjske dobe. K temu so se države Unije zavezale že s sprejemom Kjotskega protokola, ki jim ne-milostno nalaga stroge okoljevarstvene kriterije. Poleg omenjenega pa je svoje prispevalo tudi odprtje skupnega trga, kar je sicer dobra podjetniška priložnost za velika in mogočna elektroenergetske podjetja, tista manjša pa za zdaj še nimajo možnosti enakovredno tekmovati z njimi. Tako so bodisi že blizu propada ali pa so se prisiljena vključiti v znane elektroenergetske gigante, ki tako dobivajo možnost in manevrski prostor, da po svoje oblikujejo oskrbo z električno energijo. Sicer pa je treba k temu dodati še eno precej negativno značilnost od- prtega elektroenergetskega in plinskega trga — tudi države članice so čedalje bolj odvisne ena od druge. VARČEVANJE IN OBDAVGBjJE Za proizvodnjo električne energije porabijo države Evropski unije za zdaj največ nafte, ki zaseda v kolaču 41 odstotkov, sledi zemeljski plin z 22 odstotki, trda goriva s 16, energija iz jedrskih elektrarn s 15, šest odstotkov energije pa pridobijo iz obnovljivih virov. Toda če bodo elektroenergetska podjetja in države še naprej delovale po starem, se bo sestava spremenila tako, da bodo leta 2030 proizvedli 38 odstotkov energije iz nafte, 29 iz zemeljskega plina, 19 iz trdih goriv, 6 iz jedrskih elektrarn in 8 iz obnovljivih virov. Iz tega izračuna je razvidno, da se delež nafte in energije iz jedrskih elektrarn znižuje, delež energije iz termoelektrarn, zemeljskega plina in obnovljivih virov pa zvišuje. Pri tem je problematično, da se zvišuje raven energije iz trdih goriv, ki bi jo morali v prihodnosti počasi opuščati, saj preveč obremenjuje okolje. Obetavna je sicer pričakovana rast energije iz zemeljskega plina in obnovljivih virov, vendar je ta delež veliko manjši, kot bi moral biti po načrtih evropskih komisarjev. Omenjena »zelena knjiga energetske neodvisnosti« zato jasno zahteva od članic, da začnejo uresničevati strategijo, katere temeljni del je predvsem varčevanje z energijo, zlasti pri gradbeništvu (boljše izolacije) in v prometu. Prav slednji je namreč eden izmed najhujših povzročiteljev učinka tople grede, 31 POGLEDv EVROPO v poleg tega pa zaradi čedalje večje porabe goriv povečuje tudi odvisnost od uvoza. Tem zahtevam morajo države slediti že zaradi izpolnjevanja Kjotskega protokola. Poleg teh nekoliko bolj okoljevarstvenih meril zahteva strategija še spremembo vedenja porabnikov, kar je povezano predvsem z varčevanjem, in obdavčenje proizvodnje in porabe za okolje neprijaznih oblik električne energije. TRINAJST POMEMBNIH VPRAŠANJ V PRIHODNOSTI Na prelomu tisočletja se torej energetika srečuje s številnimi odprtimi vprašanji, na katera bodo morala gospodarstva čim prej najti odgovore, da bodo za prihodnje rodove zagotovila bolj mirno prihodnost. Tako se bo morala energetska strategija Evropske unije glede na svetovne težnje, zahteve okolja in čedalje večjo porabo ravnati po trinajstih ključnih vprašanjih: 1. Ali si lahko Unija sploh privošči uvoz električne energije, ne da bi pri tem ogrozila lastno energetsko neodvisnost in temelje tekmovanja na odprtem trgu? Na tem mestu je umestno tudi vprašanje, katere ukrepe za omejitev uvoza lahko prevzame — morda tudi razne gospodarske blokade? 2. Uspešen zaključek odpiranja skupnega notranjega trga zahteva usklajeno gospodarsko politiko. Katera naj bi bila glavna načela te in katere vrednote naj vsebujejo pravila tekmovanja? 3- Države članice same določajo oblike pomoči za okolje prijaznim virom energije in načine obdavčenja tistih, ki okolje obremenjujejo. Ali tak način ovira tekmovanje? Ali bi morale države poenotiti davčne stopnje? 4. Katere vidike proizvodnje električne energije in oskrbe z njo naj bi države sploh urejale posamično? Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi se morali vsi vidiki poenotiti, da bi lahko Evropska unija konkurirala večjim državam iz drugih celin. 5. Ali je treba graditi in širiti rezerve le za nafto ali tudi za druge vire energije, kot sta na primer plin in premog? 6. Kako izboljšati energetsko omrežje v Uniji in sosednjih državah, da bo res dobro delovalo in zagotavljalo energetsko neodvisnost? 7- Razvoj energije iz obnovljivih virov zahteva veliko raziskovalnega dela, tehnoloških izboljšav in ne nazadnje veliko investicij ter državnih subvencij. Ali je zato primerno navzkrižno subvencioniranje iz sektorjev, ki prinašajo velike dobičke, kot so, denimo, proizvodnja električne energije iz nafte, zemeljskega plina in jedrskih elektrarn? 8. Kako lahko Unija razreši težave z jedrskimi odpadki, ki se še kopičijo, in okrepi jedrsko var- 32 nost ter morebitni nadaljnji razvoj tovrstne energije? 9- Kateri so glavni in temeljni pristopi k uresničevanju Kjotskega protokola? Kateri ukrepi v tej smeri so potrebni, da se ideje o varčevanju z energijo res v celoti izpolnijo in s tem prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in k energetski neodvisnosti? 10. Ali je sprejemljivo, da se razvijajo razni »ambiciozni« projekti, kot je pridobivanje energije iz gorivnih celic, s pomočjo denarja iz državnih programov? Nekateri namreč menijo, da bi bilo treba pred takšnim razmetavanjem državnega denarja dodobra proučiti možnosti trženja in proizvodnje v prihodnosti. 11. Ali bi morala država posebne zahteve, povezane z energetskim varčevanjem pri gradnji hiš, pospeševati z davčno politiko? 12. Eden izmed glavnih predlogov pri omejevanju prometa je preusmeritev prevozov s tovornjaki na železnico. Kako bo to vplivalo na gospodarstvo? 13- Kako zagotoviti dolgoročno energetsko neodvisnost? Kako pri sprejemanju tovrstnih ukrepov uskladiti različne želje in potrebe politike in javnosti ter elektroenergetskih podjetij? VRTOGLAVE NAPOVEDI Potreba po električni energiji je v zadnjih letih veliko bolj zrasla kot povpraševanje po kateri koli drugi obliki energije. Toda ta trend še ni končan — do leta 2020 naj bi se ta raven skladno z rastjo bruto domačega proizvoda še povečevala, zlasti v državah kandidatkah. Tako naj bi se poraba v naslednjih dvajsetih letih povečala za približno tri odstotke, za kar bo treba zgraditi dodatne zmogljivosti z močjo od 200 do 300 GW Tako bi sedanja elektroenergetska zmogljivost Unije zrasla s 600 na približno 900 GW Pri tem je treba upoštevati tudi elektrarne, ki bodo dotlej odslužile svoje, in jih nadomestiti z novimi. Brez dobre strategije, kako premagati to zagato, se bo Evropska unija znašla v hudi zagati, zlasti ker si povrh vsega še nadeja, da bo do leta 2010 povečala svoj delež v svetovni proizvodnji električne energije s 14 na 22 odstotkov. Se tak laik lahko v tem primeru opazi, da je nekaj hudo narobe — zapiranje najbolj donosnih oblik proizvodnje in uvajanje novih, ki sploh še niso dovolj preizkušene in povrhu tudi predrage, ne gre skupaj. Ideje o lepi in bolj varni prihodnosti so vsekakor mamljive in razveseljive, toda le malokdo je danes že tako osveščen, da bi bil tudi kot posameznik pripravljen k temu nekaj prispevati, pa četudi s čisto preprostim varčevanjem. Tudi to namreč veliko stane. Simona Bandur Povzeto po VEO Journal ** POGLEDv EVROPO SLOVENIJA JE KLJUB ZAHTEVAM USPE{NA Evropska komisarka za okolje Margot Wall-ström, ki je obiskala Ljubljano pretekli mesec, je Sloveniji ~estitala za uspe{no uveljavljanje evropskega pravnega reda s podro~ja okolja. Slovenija je namre~ kot prva kandidatka v pogajanjih z Unijo za~asno zaprla poglavje o okolju, s ~imer je dober zgled tudi drugim pri-dru`enim ~lanicam, je poudarila komisarka. Obenem pa je na obisku opozorila na {tevilne izzive s podro~ja varovanja okolja, s katerimi se bodo v prihodnosti sre~evale ne le kandidatke za ~lanstvo, ampak tudi ~lanice in ne nazadnje ves svet. Wallströmova je na sestanku z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem poudarila predvsem koristi, ki jih prinaša izvajanje evropske okoljske zakonodaje državam kandidatkam. Okoljevarstvena vprašanja se sicer pogosto zdijo veliko breme za družbo, kot je slovenska, saj terja uresničevanje projektov, ki sodijo v to področje, visoke stroške. Toda študija, ki sta jo pripravili Evropska unija in Slovenija, je pokazala, da se dosledno uresničevanje okoljske zakonodaje vendarle splača, je poudarila. Državam prinaša namreč številne koristi, kot so zmanjšana tveganja v javnem zdravstvu ter čistejše in varnejše okolje. To je potrdil tudi minister Kopač, ki je povedal, da pomeni vključevanje tovrstne evropske zakonodaje v naš pravni red bistveno izboljšanje razmer v okolju. Omenjena študija je namreč med drugim pokazala tudi, da lahko država z ukrepi na tem področju prihrani na leto do šest odstotkov bruto domačega proizvoda. K temu je minister dodal še, da namenja Slovenija za okoljske projekte 1,3 odstotka BDP, ta delež pa naj bi se v prihodnjih letih še povečeval, saj gre za zelo donosne naložbe. Približno štiri odstotke od omenjenega zneska dobi država od EU, vendar pa naj bi se tudi ta delež kmalu povečal, saj so v načrtih številni novi projekti. NASE OBČINE SO PRBWAJHNE Po mnenju Wallströmove se je treba lotiti reševanja okoljskih problemov predvsem na lokalni ravni in osveščati posameznike, da ne bo nemarno ravnanje z naravo prizadelo njihovih otrok. Zato namenja Evropska unija v raznih programih državam kandidatkam finančno pomoč za uresničevanje zamisli o varstvu okolja. Eden izmed tovrstnih programov je ISPA, vendar pa je denar iz te mošnje naši državi skorajda nedosegljiv, saj zahteva naložbe v vrednosti najmanj petih milijonov evrov. Tega določila številne slovenske občine ne morejo izpolniti, saj je praktično nemogoče pričakovati, da se bo tako majhna enota lotila projekta v tako veliki vrednosti. Zato je Janez Kopač predlagal komisarki, naj opozori Bruselj, da bi spremenil ali nekoliko prilagodil pravila financiranja, in sicer tako, da bi lahko več projektov v posameznih manjših občinah združili v enega, katerega skupna vrednost bi bila najmanj pet milijonov evrov. Le na tak način bodo dobile naše lokalne skupnosti dostop do evropske pomoči, je poudaril Kopač. MANJKAJO SE ŠTIRI POGLAVJA Kljub velikemu uspehu Slovenije ob usklajevanju z evropsko zakonodajo, je treba poudariti, da je to poglavje zaprto le začasno. Manjkajo še štirje zakoni: o vodah, gensko spremenjenih organizmih, jedrski in sevalni varnosti ter spremembah zakona o varstvu okolja. Prav slednja zakonodaja, ki naj bi jo sprejeli prihodnje leto, je po mnenju komisarke najbolj pomembna, zlasti v smislu gradnje ustreznih okoljevarstvenih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni. Ob tem je dejala, da Slovenija res nima večjih težav ob prevzemanju evropske zakonodaje, ter priznala, da postavlja Unija vseskozi nove zahteve, kar za kandidatke zagotovo ni lahko. »V bistvu postavljamo nekakšne gibljive tarče, saj se po izpolnitvi zahtev pojavijo že nove, ki so sedaj še na pogajalski mizi,« je dejala. 33 POGLEDv EVROPO v evropska komisarka za okolje se je v Sloveniji torej prepri~ala, da dr`ava res izpolnjuje okoljske zahteve Evropske unije, zato tudi ni skoparila z velikimi pohvalami. Toda kljub temu so jo poslu{alci na predavanju na FDV kaj hitro opozorili, da se mora na{a dr`ava, ki se po onesna`enosti okolja niti pribli`no ne more primerjati z mnogo bolj okoljsko ogro`enimi ~lanicami Unije, veliko bolj potrjevati, kot se morajo dr`ave v skupnosti. Enako velja tudi za druge kandidatke - evropski voditelji postavljajo zahteve, ki jih niti dr`ave ~lanice ne morejo izpolniti. Toda ob tem je treba opozoriti, da mora tudi Unija izpolnjevati zahteve, ki jih sama postavlja in jih ne le nalagati kandidatkam. Primer tovrstnega obravnavanja je zlasti jedrska energija, kjer se je Slovenija srečevala s številnimi pripombami sosednje Avstrije zaradi Jedrske elektrarne Krško, medtem ko so v večini članic te elektrarne glavni vir energije. Wallströmova se strinja, da morajo določila evropske okoljske politike izpolnjevati tudi države članice, in ne le kandidatke. Glede jedrskih elektrarn pa meni, da nobena država ne sme oporekati drugi, toda jedrska energija ni vir, ki bi ga lahko uporabljali dolgoročno, saj imajo omejeno življenjsko dobo, poleg tega pa ostajajo za njo nevarni odpadki, ki jih ne smemo preprosto kar prepustiti naslednjim generacijam. »Osebno sem proti rabi nuklearne energije, saj je povezana s številnimi varnostnimi težavami, toda kljub temu sem realna in se zavedam, da ne moremo naenkrat zapreti vseh nukleark, ampak jih je veliko bolj smotrno izrabiti do konca njihove življenjske dobe,« poudarja. Sicer pa meni, da morajo države same presoditi o virih energije, ki so zanje najbolj primerni, predvsem pa naj bi razvijale obnovljive vire. To priporočilo je še posebej pomembno zaradi uresničevanja Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem povezanih zahtev Unije, da bi v naslednjem desetletju povečali rabo teh virov s šestih na dvanajst odstotkov v skupni energetski bilanci EU. NAJBOLJ PEREC PROBLEM - ODPADKI Evropska unija je v šestem okoljskem akcijskem programu poudarila štiri prednostna področja — klimatske spremembe, soodvisnost med degradacijo okolja in vplivi na zdravje, ohranjanje biotske pe- 34 strosti ter upravljanje z naravnimi viri in odpadki. Zlasti slednji so po mnenju komisarke največji izziv tako članic Unije kot tudi vseh držav tega sveta. Na tem področju je namreč narejenega zelo malo, odpadki pa se čedalje bolj kopičijo. Tudi v Sloveniji jih imamo, denimo, približno 400 kilogramov na prebivalca v enem letu. Predstavniki Evrope zagovarjajo v tem primeru tako imenovano hierarhijo pri ravnanju z odpadki. V prvi vrsti gre zmanjševanje količin odpadkov, potem pa za izločanje in uporabo sekundarnih surovin ter na koncu šele za odlagališča. Najpomembnejši del te hierarhije je zlasti zmanjševanje količin odpadkov, sicer pa se morajo države čim prej znebiti črnih odlagališč. Eden izmed načinov za spopad z odpadki so sežigalnice, ki bi se jih dalo izrabiti tudi za proizvodnjo električne energije, toda pri tem se države pogosto srečujejo z velikim odporom prebivalstva. Toda, kot pravi Wallstromöva, drugih boljših rešitev za zdaj še ne poznamo. Odlagališča so namreč velika grožnja za okolje in zdravje ljudi. DOLGOROČEN RAZVOJ JE REŠITEV Komisarka Wallströmova, ki je med obiskom v Sloveniji predavala tudi na Fakulteti za družbene vede, je poudarila, da sta velika izziva, ki še čakata Evropsko unijo, trajnostni razvoj in vprašanje upravljanja. Slednje je povezano predvsem s krepitvijo demokracije oziroma vključevanjem državljanov v procese odločanja. Opozorila je namreč, da so državljani pogosto nezadovoljni z institucijami Evropske unije, saj menijo, da je sistem preveč zapleten, nedemokratičen, predvsem pa oddaljen od javnosti, ki nima pravega vpliva na proces odločanja. To lahko opazimo že med številnimi demonstracijami proti globalizaciji, zato bodo morali voditelji Unije premisliti, kako ohraniti kredibilnost pred državljani. Sicer pa je na predavanju največ časa namenila tako imenovanemu trajnostnemu razvoju, s čimer je imela v mislih takšno izrabljanje naravnih virov, ki ne bo škodilo prihodnjim generacijam. Da bi ta zamisel res zaživela, je treba povezati in uskladiti različne politike, zlasti gospodarsko, okoljsko in socialno. »Ni dovolj iskati le gospodarske koristi, ampak je treba pretehtati tudi vplive na ljudi in okolje,« zatrjuje. O tem cilju bodo govorili tudi na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju prihodnje leto, ki bo podlaga za mednarodno prizadevanje in uresničevanje tega koncepta. Simona Bandur •*. POGLEDv EVROPO HITRInA TRGA Kljub liberalizaciji trga so le redki potrošniki zamenjali dosedanjega ponudnika električne energije. Številni novi ponudniki so se zato znašli pred stečajem. Varčevanje še nikoli ni bilo tako enostavno, en sam telefonski klic oziroma klik z miško in že lahko povprečna nemška družina svoj letni račun za porabljeno električno energijo zniža za nekaj sto nemških mark. Vendar pa sicer pregovorno varčne nemške potrošnike cenovno ugodne ponudbe zasebnih ponudnikov do sedaj še niso prepričale. Od odprtja trga konec aprila 1998 se je le tri odstotke nemških gospodinjstev odločilo prestopiti k cenejšim ponudnikom, medtem ko je večina ostala zvesta nekdanjim monopolistom Slabi poslovni rezultati so številne manjše ponudnike že prisilili k stečaju: Vbssnet, Zeusstrom, Zwei-tausend Stromvertrieb AG, številni drugi od stečaja niso daleč. Eden večjih zasebnih ponudnikov, berlinski Ares Energie, je bil prisiljen večji del svoje poslovne dejavnosti prodati državnemu Kieler Stadt-werke, da bi lahko poravnal dolgove. Dve tretjini zasebnih ponudnikov je tako že prenehalo s poslovanjem in le še šest jih na trgu igra omembe vredno vlogo. Liberalizacija energetskega trga se je tako klavrno končala, še preden se je dodobra začela. Razvoj dogodkov je seveda najbolj neugoden za potrošnike, saj bo manjša konkurenca med ponudniki zvišala cene električne energije. Analitiki diissel-dorfskega svetovalnega podjetja NUS pričakujejo, da se bodo cene električne energije v tekočem letu dvignile za 8,6 odstotka, medtem ko nekatere druge analize kažejo celo na zvišanja do 15 odstotkov. Zanimivo je, da so bila pričakovanja zasebnih ponudnikov pred odprtjem trga povsem drugačna. Več kot 30 odstotkov gospodinjstev naj bi po liberalizaciji trga električne energije zamenjalo dosedanjega ponudnika. Električna energija je postala proizvod, ki se trži in oglašuje enako kot druge, manj abstraktne dobrine. RWE je svojo energijo Avanza obarvala v modro, hčerinska družba EnBW Yello je na trg poslala energijo v rumenem, Eon pa v rdečem. Kljub močnim oglaševalskim kampa-nijm pa so rezultati slabi. Družba Yello je s 600.000 strankami ostala daleč za pričakovanimi 1,2 milijona, kolikor so jih načrtovali za leto 2002. Se slabše rezultate dosegajo v RWE, kjer celo razmišljajo, da bi prenehali s trženjem blagovnih znamk Avanza in Evivo. Podobno kot komercialni ponudniki so se v težavah znašli tudi pri Greenpeace Energy. Le 10.000 gospodinjstev se je odločilo za »zeleno« energijo, kljub temu da si po eni izmed študij ministrstva za okolje 49 odstotkov Nemcev želi živeti čim bolj do okolja prijazno, 47 odstotkov pa je celo izrazilo zanimanje za »zeleno« energijo. Tudi dumpinške cene niso posebej izboljšale položaja zasehnih ponudnikov. Yello je konec leta 1999 konkurente presenetil z enostavno formulo 19/19- Devetnajst mark naročnine in 19 pfeningov za kilovatno uro, kar je bilo za 23 odstotkov manj od povprečja na trgu. Drugi ponudniki so mu sledili, tako da je bila povprečna cena za kilovatno uro leta 2000 kljub uvedbi ekološkega davka za 10 odstotkov nižja kot leto prej. Nižje cene električne energije je najbolje izkoristila industrija. Preko dolgoročnih pogodb je večjim podjetjem uspelo znižati stroške za električno energijo tudi do 50 odstotkov. To je izboljšalo mednarodno konkurenčnost nemških podjetij, ki pa so se sedaj znova znašla v neugodnem položaju. Medtem ko se v drugih državah cena električne energije bistveno ne spreminja, morajo domača podjetja v prihodnjem letu računati z občutnimi podražitvami. Po dokaj ponesrečenem odprtju trga se je razvnela vroča razprava o vzrokih za nedovzetnost nemških potrošnikov do novih ponudnikov. Pri VDEW (združenje nemškega elektrogospodarstva) so prepričani, da poznajo vzrok za tako obnašanje. »Ugotovili smo,da je zadovoljstvo gospodinjstev z javnimi ponudniki zelo veliko,« poudarja predstavnica za odnose z javnostjo Patricia Nikolai. Neodvisni/zasebni ponudniki po {tevilu strank Eon 10 mio RWE 6,7 mio Yello 600.000 Riva 120.000 Best Energy 30.000 Lichtblick 25-000 Greenpeace Energy 10.000 35 Wolfram Joerss z raziskovalnega instituta za bo-do~e tehnologije zavra~a te argumente. »Elektrika prihaja iz vti~nice, fizi~no ni nobene razlike med starimi in novimi ponudniki. Zadovoljstvo ni ni~ drugega kot lenoba potro{nikov, da prestopijo k ce-nej{emu ponudniku.« Dr`i. Vendar pa ima zvestoba potro{nikov {e en razlog. Bojijo se, da bi ostali v temi. Karta, na katero javni ponudniki zelo radi igrajo. Pri Meresburg Stadtwerke so na primer svojim nekdanjim strankam zagrozili s prekinitvijo dobave elektri~ne energije, ~e ne bodo pla~ali sporne menjalne takse. »V javnosti se sistemati~no ustvarja vtis, da je menjava ponudnika zapletena in ne- POGLEDv EVROPO v varna,« je prepričan Dirk Reinsberg iz Greenpeace Energy. Dosedanja prizadevanja ministra za gospodarstvo Wernerja Muellerja, da bi preprečil manipulacije nekdanjih monopolistov, niso bila uspešna. Namesto zakonske regulative, ki se je uveljavila pri liberalizaciji telekomunikacijskega trga, se je raje odločil za ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo sprejemala pritožbe potrošnikov. Domet le-te je mnogo manjši, kot si želijo novi ponudniki. Več si lahko obetajo od evropske komisije. Ta od vlade v Berlinu zahteva zakonsko ureditev vprašanja po zgledu drugih držav članic Evropske unije. Kljub strahovom in zaprekam, ki jih postavljajo nekdanji monopolisti, pa za nemške potrošnike še ni vse izgubljeno. S preudarno izbiro ponudnika lahko povprečna štiričlanska družina še vedno prihrani do 400 mark na leto, medtem ko posamezniki lahko računajo s prihranki v višini 170 mark. Prihrankov željna gospodinjstva pa se morajo za prestop k cenejšemu ponudniku odločiti čim prej, kajti čas dumpinških cen se nezadržno izteka. Celo razvpiti ponudnik Yello je zvišal ceno kWh z 19 pfenigov na 22,25 pfeniga. Carsten Knauer, iz združenja neodvisnih/zasebnih ponudnikov električne energije, že od samega začetka prostega trga električne energije izraža boja- zen: »… cene pri RWE so danes vi{je, kot so bile pred liberalizacijo trga z elektri~no energijo …« Prepri~an je: »Vra~amo se nazaj k monopolu.« Anton Majcen Po Die Woche, 29. junija 2001 ENERGETSKI ZAKON EnGW (Energiewirtshaftsgesetz) velja od 24. aprila 1998. Cilj zakonodajalca je bil odprtje trga elektri~ne energije v interesu javnosti. Nekdanji monopolisti so po zakonu zavezani novim ponudnikom omo-go~iti uporabo njihovega omre`ja, kar nove ponudnike stane 12 do 18 pfeningov na kilovatno uro. To so najve~je dajatve /mre`nine/ v EU. Za dodatna 0,2 pfenin-ga na kilovatno uro se elektrika podra`i na podlagi KWK (Kraft-Wärme-Ko-plungs-Gesetz) in EEG (Erneurbare-Energie–Gesetz). Prvega januarja 2001 se je okoljevarstveni davek pove~al z 0,5 na 3 pfeninge na kilovatno uro. IZGMMJA IN OBNOVA ** 36 uAJ •*. POGLEDv EVROPO POSLOVN ciranje KROJI DOBRE ODNOSE V prej{nji {tevilki smo te vrstice namenili izbiri primernih poslovnih daril, tokrat pa se bomo lotili prav tako pomembnega dela poslovnega sveta -komuniciranja, ki marsikdaj kroji dobre odnose med partnerji in sodelavci. Bonton poslovnega komuniciranja ni pomemben le v neposrednih stikih, ampak ga je treba upo{tevati tudi pri drugih vrstah komuniciranja s poslovnimi partnerji in drugimi javnostmi - pri telefonskih pogovorih, komuniciranju po telefaksih, po{ti in v zadnjem ~asu ~edalje bolj pogosti elektronski po{ti. Poslovno komuniciranje pomembno vpliva na odnose med partnerji, saj lahko zaradi napačne ali površne izvedbe pokvari dober posel ali celo užali poslovne partnerje. Zato se morajo zaposleni naučiti vseh oblik tovrstnega sporazumevanja. Lepa beseda, kadar ni prazna obljuba, nič ne stane, svetuje Eduard Osrede~ki v svoji knjigi o poslovnem bon-tonu, prav tako ne olikanost. Toda če nam je ta tuja, velikokrat to tudi drago plačamo. Vsi namreč dobro vemo, da lahko besede kaj hitro spremenimo v dobiček, če jih le znamo pravilno obračati in prepričati ljudi, da bodo kupili naše storitve ali proizvode. Pri tem se je seveda, kot smo že ugotovili, treba naučiti pravilno komunicirati s poslovnimi partnerji, zlasti pri treh poglavitnih oblikah — ustnem, telefonskem in pismenem sporazumevanju, ki so v poslovnem svetu tudi najpogostejše. SOGOVORNIKU JE TREBA PRISLUHNITI Ustno sporočanje je najpreprostejša, najstarejša in tudi najpogostejša komunikacijska oblika v poslovnem življenju. Človek lahko namreč med pogovorom z ustrezno mimiko in izbranimi besedami najlažje prepriča in pridobi sogovornika ter s tem tudi doseže poslovni cilj. Od tega, kako spretno znamo voditi pogovor ali pogajanja, je namreč zelo odvisen tudi končni rezultat. Da bi lažje izluščili najpomembnejše dejavnike dobrega ustnega komuniciranja, ga moramo razčleniti na osnovne dele: uvod, predstavitev teme, obrazložitev, sogovornikov od- govor, usklajevanje mnenj, pridobivanje sogovornika za svoja stališča, sprejetje odločitve in sklep. Na pogovor se moramo najprej skrbno pripraviti, da bo naša predstavitev stekla gladko in brez zatikanja ter da bomo res povedali samo bistvo. Svoje argumente navajamo jedrnato in razumljivo, obenem pa moramo paziti, da jih ni preveč, saj nam bo v nasprotnem primeru sogovornik težko sledil. Ko mu razložimo svoje poglede, mu pustimo, da tudi sam pove svoje, torej, da odgovori. Nevljudno je namreč motiti ga, tako s kretnjami kot z besedami — treba je znati tudi poslušati, poudarja Osredečki: »Umetnost poslušanja ni nič manj pomembna od umetnosti govorjenja.« 37 1\ POGLEDv EVROPO v Šele v naslednjem delu, usklajevanju mnenj, vplete-mo v razpravo še dodatne argumente in jih povežemo z bistvenim. Pri tem zagotovo ni odveč dodati, da se pri nasprotnih trditvah na sogovornika ne kaže razburjati, saj ga bomo tako težje prepričali, poleg tega pa nas bo slednji tudi manj cenil. Odločitev, ki jo sprejmemo na koncu pogovora, je treba zapisati, vsak udeleženec pa mora dobiti kopijo. Ob koncu srečanja se vljudno poslovimo, rokujemo z udeleženci (če jih seveda ni preveč), nikoli pa se ni priporočljivo opravičiti z besedami, kot so: »Oprostite, ker sem vas motil« ali »Opravičujem se, ker sem vam vzel dragoceni čas«, saj se to pri poslovnežu ne spodobi, svetuje Osredečki. PRAVILA VLJUDNOSTI ZA TELEFONSKO SUSALKO Poslovnega komuniciranja brez pogovorov po telefonu si nikakor ne moremo predstavljati, zato je treba nekaj besed nameniti tudi temu načinu sporazumevanja med poslovnimi partnerji in sodelavci. Prvi vtis o podjetju naredi že telefonist, ki mora biti - kljub temu da frazo »Eles, dober dan« izgovori neštetokrat - prijazen in razumljiv. Zaradi tega bi moral po mnenju Osredečkega vsak telefonist ne glede na svojo izobrazbo opraviti kratek tečaj o vljudnem telefoniranju. Tudi če je tisti, ki kliče nestrpen, mora telefonist ohraniti mirno kri in tako tudi odgovarjati. Če človeka, ki ga išče, ni, mu mora pomagati — bodisi prevezati k njegovemu sodelavcu ali prejeti sporočilo. Stranka mora namreč vedno imeti občutek, da ji je telefonist pripravljen pomagati. Sicer pa nam dandanašnja sodobna telefonija ponuja že neštete možnosti komuniciranja. Ko opazimo zamujene klice, moramo čim prej odgovoriti nanje, pri tem pa se držati podobnih nasvetov kot telefonisti, le da se moramo sami kajpak vedno najprej predstaviti. Naš glas mora zveneti toplo, ne preglasno, zanesljivo, prijateljsko, a hkrati poslovno. Obenem pa moramo sogovorniku tudi prisluhniti in ne že na začetku dati vedeti, da nimamo časa. Če pozabimo ali ne utegnemo takoj odgovoriti na klice, moramo to storiti takoj, ko se spomnimo, pri tem pa se vljudno opravičiti. Nemalokrat se zgodi, da naletimo na neolikanega sogovornika. V tem primeru ni nič narobe, če odklonimo odgovor in neotesanca vljudno odpravimo. V zvezi s telefonskim komuniciranjem kaže še opomniti, da je treba paziti na dogajanje v sobi. Telefonska slušalka namreč ulovi tudi druge zvoke, zlasti razno hihitanje, glas radia, preglasen pogovor sosedov in podobno, kar naredi na sogovornika slab vtis. Če pa nas med pogovorom kdo zmoti (kar sicer ni vljudno), moramo slušalko med odgovarjanjem prekriti, potem pa se sogovorniku opravičiti. EBCTRONSKA POŠTA PRHTEVA OBIČAJNO Zlasti pred novoletnimi prazniki je pismeno komuniciranje s partnerji zelo pomembno, saj se jim v voščilnicah zahvalimo za ves trud in sodelovanje med letom, po drugi strani pa se tako spomnimo tudi sodelavcev, ki jih že nekaj časa nismo srečali in želimo ostati v stiku z njimi ali v prihodnosti še sodelovati. Za lepo in izbrano čestitko podjetjem nikoli ne sme biti škoda denarja. Ta ne sme biti videti kot reklamni letak z logotipom podjetja, ampak je bolje, da izberemo kakšen tolj umetniški motiv. Sicer pa je treba voščilnice pravočasno nabaviti in jih poslati kakšen teden ali dva pred prazniki. Pri tem je treba paziti, da je seznam naslovov res popoln. Se bolj pomembno od tega neformalnega načina pismene komunikacije je poslovno dopisovanje, ki ima bolj ali manj določeno zgradbo, vedno pa mora izražati spoštovanje do poslovnega partnerja. Na začetku uporabimo že znane vljudnostne fraze, dopis pa začnemo s kratkim uvodom in v jedru pojasnimo zadevo oziroma problem. Na koncu poudarimo bistvo in končamo s podpisom in pozdravom. Dopisi morajo imeti natisnjeno glavo z logotipom in naslovom podjetja. Sicer pa je običajno pošto danes že prehitela elektronska, na katero lahko tudi hitreje odgovorimo. Pri tej obliki komuniciranja se opušča toga in stroga oblika dopisov na papirju. Toda kljub temu ostajajo vljudnost, prijaznost in pripravljenost na sodelovanje oziroma pomoč vodila tudi tega načina poslovnega sporazumevanja, ne glede na bliskovito hitrost, ki nam jo prinaša elektronska doba in tovrstni načini komuniciranja. Simona Bandur Povzeto po knjigi Eduarda Osredečkega Kultura poslovnega komuniciranja OKTOBRA UPADLA INFLACIJA Iz statističnega urada Evropske unije Evrostat so sporočili, da se je inflacija oktobra v evroobmočju v primerjavi z mesecem prej znižala za 0,1 odstotka. Tako je znašala 2,4 odstotka, kar pomeni, da se je inflacija po majski rekordni 3,4-odstotni letni ravni vrnila na raven, ki so jo v Uniji izračunali januarja lanu Mnogi evropski gospodarstveniki in finančniki zato menijo, da bodo tendence nižanja inflacije v območju evra vplivale tudi na Evropsko centralno banko, da bo znižala obrestne mere. 38 uAJ nadaljevanje s str. 30 oziroma eksplozijami v drugih stika-li{~ih, saj je tudi v Diva~i vgrajena oprema istih proizvajalcev. Poleg tega pa je za prihodnje leto predvidena {e sanacija RTP Cerkno, prav zdaj pa kon~ujemo tudi sanacijo visokonapetostnih naprav in sekundarne opreme v RTP Gorica. V izdelavi je tudi investicijska dokumentacija za postavitev 400/110 kV transformacije, sam projekt pa naj bi bil potem kon~an konec leta 2003 oziroma v letu 2004. Sicer pa je Eles v zadnjih letih veliko vlo`il tudi v gradnjo opti~nih povezav po daljnovodih, tako da je RTP Diva~a sedaj povezana z Ljubljano, Novo Gorico, Koprom in Padri~ami v Italiji. Med ve~jimi obnovitvenimi deli, ki so nujna v naslednjih letih, pa ne gre pozabiti tudi mo~no dotraja- nega daljnovoda Doblar–Gorica–Vr-tojba–Diva~a–Pivka–Ilirska Bistri-ca–hrva{ka meja, ki je {e iz leta 1938, in je Eles na njem doslej opravljal le nujne vzdr`evalne posege. Tudi za ta projekt, ki bo potekal fazno, se `e pripravlja potrebna teh-ni~na dokumentacija, prva etapa obnove od Gorice do Diva~e pa naj bi bila kon~ana do leta 2004. PREPLETANJE ME[ANEGA LASTNI[TVA Na{a posebnost je tudi, pravi Marjan Kav~i~, da je ve~ina postaj, s katerimi delamo, pravzaprav v me{ani lasti Elesa in Elektro Primorske, kar je precej zgodovinsko pogojeno. V ~asu, ko so nadzor nad prenosnimi daljnovodi v tem delu imele {e So{ke elektrarne, je namre~ prenosna de- a vzdr`evanje prenosnih naprav na Primorskem oziroma JZ del Slovenije skrbita dve od petih Elesovih vzdr`eval-nih enot, ki sta od lani zdru`eni v okviru EP Primorska. Njuna zdru`itev je bila izvedena predvsem zaradi la`jega skupnega na~rtovanja del, medtem ko operativno {e vedno delujeta regionalno, pri ~emer EP Diva~a na ju`nem delu vzdr`uje tudi RTP Diva~a, EP Nova Gorica pa vzdr`uje bolj severozahodni del dr`ave do Tolmina. Vzdr`evanje poteka v devetih razdelilno transformatorskih postajah in na 626 kilometrih daljnovodov, skupno pa je v EP Primorska zaposlenih 57 ljudi. javnost v tem podjetju pomenila bistveni del poslovanja oziroma je imela precej ve~ji pomen kot v Savskih ali Dravskih elektrarnah in skladno s tem so tedaj novozgrajene distribucijske razdelilno transformatorske postaje ume{~ali v prenosno omre`je. Po reorganizaciji elektrogospodarstva so tako te naprave pripadle Elesu kot prenosnemu podjetju, pri ~emer je bilo dogovorjeno, da transformatorski del v teh postajah pripade distribuciji, daljnovodna polja pa postanejo Elesova last. Pri novej{ih postajah je Eles sicer od tak{ne delitve odstopil, tako da so novej{e postaje, kot sta denimo Dekani in Idrija, v celoti v lasti distribucije, Eles pa ima le pravico upravljanja z daljnovodnimi polji. Primer me{ane lastnine je tudi RTP Cerkno, ki je bilo zgrajeno pogodbeno skupaj z ETO Cerkno, tako da je dejansko od vseh postaj, ki jih vzdr`uje Elektroprenos Primorska, v popolni lasti Elesa dejansko le RTP Diva~a. Kljub tej lastni{ki »zmedi«, pa je treba poudariti, da z vsemi partnerji zelo dobro sodelujemo in da zaradi tega na operativni ravni ni nika-kr{nih te`av, pri ~emer pa se utegne to vpra{anje ob napovedani privatizaciji distribucije verjetno bolj zaplesti. RTP Diva~a je na{a edina postaja z vgrajenim hidran sistemom, ki sproti analizira stanje transformatorja in meri dogajanja v njem. Gre za {tu-dijski projekt, ki je bil izpeljan v sodelovanju z ljubljansko Elektroteh-ni{ko fakulteto in dobaviteljem opreme. Njegov namen pa je, da z meritvami temperature olja, vsebnosti plinov in drugih sprememb v transformatorju pravo~asno opozori na nenavadna dogajanja ter s tem prepre~i huj{e okvare. BRANE JANJI] 39 50 let Elektrotehni{kega dru{tva Maribor ETD MARIBOR MED NAJBOLJ U^IN-KOVITIMI DRU[TVI Na proslavi ob praznovanju 50. obletnice Elektrotehni{-kega dru{tva Maribor, ki je potekala 16. novembra v mariborski kazinski dvorani, so do`iveli vsebinsko bogate in prijetne trenutke predstavniki elektrotehni{ke stroke in drugi ugledni gostje iz razli~nih koncev Slovenije. Govorniki so izrazili ve~ zanimivih misli o minulem in sedanjem delovanju dru{tva, ki se po oceni poznavalcev visoko uvr{~a na elektrotehni{kem podro~ju. Prireditvi so dali umetni{ki navdih ~lani znanega Mariborskega okteta, program pa je duhovito povezovala Ida Ba{, kot nepo-gre{ljiva du{a in sol mnogih izvrstnih prireditev v {tajer-ski prestolnici, pa tudi drugod. P 40 oleg predsednika [tefana Lutarja in ~lanov Elektrotehni{kega dru{tva Maribor so se prireditve udele`ili tudi Jo`e Protnar, mariborski pod-`upan, Milan Kenda, predstavnik Elektrotehni{ke zveze Slovenije, Ivan Le{nik, predsednik Zveze dru{tev in`enirjev in tehnikov Maribora, predstavniki drugih elektrotehni{kih dru{tev ter poslovni partnerji in prijatelji. Kot je poudaril [tefan Lutar, predsednik Elektrotehni{kega dru{tva Maribor, so bili strokovnjaki s po-dro~ja elektrotehnike v prvih povojnih letih po letu 1945 najbolj nav-zo~i v tedanjih elektrogospodarskih podjetjih oziroma v obratih za proizvodnjo ali razdeljevanje elektri~ne energije. Takrat so se v prostorih podjetja Dr`avne elektrarne Slovenije v Ulici heroja Tom{i~a za~eli zbirati elektrotehniki in in`enirji elektrotehnike in leta 1951 postavili temelje sedanjega Elektrotehni{kega dru{tva Maribor. Nekateri strokovnjaki so se v Mariboru zaposlili le za~asno, drugi pa so ostali, pa~ glede na odlo~it-ve tedanje oblasti. Elektrotehni{ko dru{tvo v Mariboru pa je za`ivelo in delovalo, saj je bilo na tem obmo~ju vedno dosti in`enirjev in tehnikov elektrotehni{ke stroke. Sicer pa je Lutar dejal, da je dru{tvo po 50 letih delovanja v dobri kondi-ciji. Cilji dru{tva so znani, {tevilo ~la-nov pa je tako veliko, da lahko izpeljejo tudi najzahtevnej{e naloge. Povezani so v Zvezi dru{tev in`enirjev in tehnikov v Mariboru na regijskem nivoju in v Elektrotehni{ki zvezi Slovenije na dr`avnem nivoju. Da pa bo Elektrotehni{ko dru{tvo Maribor tudi v prihodnje dobro delalo, se bo treba prilagajati spremembam v gospodarstvu in dru`bi, si postavljati realne cilje in izhajati predvsem iz stroke. Ljudje, ki lahko `ivijo od svojega dela in `ivijo za stroko, v kateri delajo, so prav gotovo sre~nej{i, kot ~e jim nekdo zagotavlja le »kruha in iger«. V nadaljevanju so ve~ spodbudnih misli o delovanju Elektrotehni{kega dru{tva Maribor izrazili mariborski pod`upan Jo`e Protnar, predstavnik Elektrotehni{ke zveze Slovenije Milan Kenda, nekateri zaslu`ni ~lani dru{tva in prejemniki priznanj. Ivan Le{nik, predsednik Zveze dru{tev in`enirjev in tehnikov Maribor, je poudaril, da Elektrotehni{ko dru{tvo Kot je poudaril [tefan Lutar, predsednik Elektrotehni{kega dru{-tva Maribor, je bil cilj dru{tva, od ustanovitve do danes, povezava strokovnjakov elektro stroke in zagotavljanje strokovne pomo~i njihovim ~lanom. V dru{tvu se na-mre~ zavedajo, da bodo lahko le s skupnim delom prispevali k napredku stroke. Zaradi tega pri~akujejo v njihovih vrstah tudi mlade strokovnjake, ki bodo na ta na~in obogatili svoje {olsko znanje s prakti~nimi izku{njami. Tajnik Drago Hauc je povedal, da so se kar tri mesece ukvarjali z organizacijo proslave ob 50. obletnici Elektrotehni{kega dru{tva Maribor. Ob tej prilo`nosti so izdali zbornik, ki opisuje minulo in sedanje delovanje dru{tva. V njem so med dejavnostmi omenjena tudi strokovna posvetovanja, seminarji (za poslu`evalce elektroenergetskih naprav, za izvajalce elektri~nih in{talacij itd.) ter razne oblike dru`abnega `ivljenja. Maribor uspe{no organizira strokovne ekskurzije ne samo za svoje ~lane, temve~ tudi za druge strokovnjake in ljubitelje stroke in tako spodbuja strokovno zavest. Aktivnosti dru{tva so uspe{ne tudi na podro~ju sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, drugimi strokovnimi dru{tvi in v okviru Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Elektrotehni{ko dru{tvo Maribor je eno izmed najbolj uspe{nih dru{tev severovzhodne Slovenije in tudi ~lan v Zvezi dru{tev in`enirjev in tehnikov Maribora. PRED POL STOLETJA, SEDAJ IN NAPREJ Pe{~ica zanesenjakov elektrotehni{ke stroke je ~utila potrebo po medsebojni strokovni povezanosti in je leta 1951 ustanovila Elektrotehni{ko sekcijo DIT Maribor. To leto smatrajo tudi kot ustanovno leto dru{tva, ki je tako najstarej{e v Sloveniji. Sekcijo je zastopal Justin Vivod, zaposlen na elektrarni Fala. Jedro ~lanstva Elek-trotehni{ke sekcije Maribor je izhajalo iz elektrogospodarskih organizacij in ve~jih tovarn Maribora in okolice. Od ustanovitve naprej so dru{tvu predsedovali Justin Vivod (1951- 1957), Viljem Barovi~ (1957-1967), Du{an Zavadlav (1967-1970), Milan Prejac (1970-1984), [tefan Lutar (1984-1993), mag. Milivoj Kotnik (1993-1998) in ponovno [tefan Lu-tar (z mandatom do leta 2005). V odboru dru{tva poleg predsednika [tefana Lutarja delujejo {e podpredsednik Franjo Lavren~i~, podpredsednik mag. Gerhard Angleitner, tajnik Drago Hauc, blagajnik Bogomir Veber ter Cvetka Rogina (knjigovodstvo) in Marjan Zorman (posvetovanja). Trenutno ima dru{tvo 614 ~lanov. Za povezavo med ~lani in iz-vr{nim odborom skrbijo poverjeniki, pristojni za informiranje o dejavnostih dru{tva, obve{~anje o ekskurzijah in dru`abnih sre~anjih ter pobiranje ~lanarine. Sestavni del delovanja dru{tva so tudi strokovne ekskurzije in dru`abna sre~anja. V prvih letih po ustanovitvi dru{tva so obi~ajno vsako leto organizirali po eno ekskurzijo, sedaj pa {tiri. Poleg tega imajo v dru{tvu tudi dru`abna sre~anja s plesom in sre~elovom. Pred novim letom so na slavnostno ve~erjo {e posebej povabljeni vsi upokojenci dru{tva. In kako bo Elektrotehni{ko dru{tvo Maribor delovalo v naslednjem ob- na a prireditvi ob 50. obletnici Elektrotehni{kega dru{-tva Maribor so podelili ve~ priznanj za uspe{no delo oziroma sodelovanje, ki so jih prejeli: Marko Kapol, prvi tajnik dru{tva leta 1951, Du{an Zavadlav, predsednik dru{tva v letih od 1967 do 1970, podjetje TSM (direktor Vladimir Pal~ec) ter Fakulteta za ra~unalni{tvo, informatiko in elektroenergetiko v Mariboru, ki dru{tvu pomaga pri organiziranju strokovnih posvetovanj v Mariboru in Radencih. Ivan Le{nik, predsednik Zveze dru{tev in`enirjev in tehnikov Maribor, pa je [tefanu Lutarju izro~il priznanje, ki ga ta zveza podeljuje Elek-trotehni{kemu dru{tvu Mari- bor. dobju? Po besedah [tefana Lutarja bo tudi v prihodnje uresni~evalo svojo dejavnost in naloge enako kot doslej. Zaradi te`av poverjenikov pri pobiranju letne ~lanarine se bo ta v prihodnje pla~evala s polo`nicami. V ~asu, ko ima ve~ kot polovica ~lanov mo`nost uporabe elektronske po{te, bodo vsa obvestila o dejavnosti dru{tva potekala iz centralnega mesta. Tak{en na~in dela bo razbremenil poverjenike, ki se bodo lahko bolje posvetili pridobivanju novih ~lanov in povezavi obrtnikov in podjetij elektrotehni{ke stroke s tem dru{-tvom. MIRO JAKOMIN 41 male 26 AGREGATOV KRANJSKE GORE @ELEZNIKOV Male hidroelektrarne so bile na Gorenjskem povezane v enotno podjetje `e leta 1949, ko je bilo ustanovljeno podjetje Gorenjske elektrarne, ki se je na prehodu {est-desetih let imenovalo Elektrarna Sava Kranj. S 42 amostojna organizacijska enota deluje od leta 1963 v sklopu regijsko zao-kro`enega podjetja za distribucijo in proizvodnjo elektri~ne energije Elek-tro-Kranj oziroma dana{njega pravnega naslednika Elektro Gorenjske, ki skrbi za proizvodnjo elektri~ne energije v malih hidroelektrarnah. Svoje poslanstvo obratovanja in gradnje vodnih elektrarn je opravljala pogumno, kljub razli~nim organizacijskim spremembam, od samostojne proizvodne enote v {estdesetih in sedemdesetih letih ter tozda Elektro Sava Kranj v okviru delovne organizacije Elektro Gorenjska v obdobju 1980–1990 do poslovne enote Sava v okviru javnega podjetja Elektro Gorenjska v obdobju 1991–2000. Kolektiv enote je vseskozi pokazal dovolj poguma in iznajdljivosti ter dokazal, da imajo tudi male elektrarne svoje mesto, da so lahko ekonomi~ne. Enoto `e dvanajst let vodi diplomirani in`enir Darko Ko`elj. Razvoj je takole opisal: »Leta 1990 je bilo v takratnem tozdu Elektro Sava Kranj 14 hidroelektrarn, in sicer: HE Cerklje, HE Kranjska Gora, HE Rudno, HE Pristava, HE Kokra, HE [kofja Loka, HE Standard, HE Sava, HE Savica, HE Soteska, HE Dav~a, HE Jelen-dol, HE Sorica in HE Mojstrana s 24 agregati in skupno instalirano mo~jo 8 MW. V tem obdobju smo rekon- struirali HE Kranjsko Goro ter dogradili HE Lom{~ico in HE Sotesko. Hidroelektrarna Kranjska Gora, zgrajena leta 1915, je bila v okviru namenskih sredstev splo{nega ljudskega odpora obnovljena konec leta 1990. Rekonstrukcijo je obsegala obnovo drugega generatorja mo~i 132 kVA, ki ga `ene Francisova turbina mo~i 116 kW. Z obnovo se je proizvodnja pove~ala za tretjino. Konec leta 1991 je za~ela s poskusnim obratovanjem akumulacijska hidroelektrarna Lom-{~ica. Objekt akumulacije ima prostornino 62.300 kubi~nih metrov, mo~ Francisove turbine je 2.012 kW, ki poganja sinhronski generator na-zivne mo~i 2400 kVA. Elektrana oddaja proizvedeno elektri~no energijo preko blok transformatorja 3,15/20 kV v omre`je distribucije. Dnevna akumulacija zado{~a za pokrivanje dopoldanske konice. Njena srednja letna proizvodnja elektri~ne energije je pribli`no 3 milijone kWh. V letih 1994 do 1998 se je v hidroelektrarni Soteska zgradil drugi agregat v novi strojnici. Horizontalna S turbina mo~i 1268 kW poganja sin-hronski generator nazivne mo~i 1600 kVA. Ta doinstalacija pomeni po-ve~anje proizvodnje za trikrat. Njena srednja letna proizvodnja elektri~ne energije zna{a 4 do 5 milijonov kWh.« Zaradi obilnega jesenskega de`evja in s tem visokih vod v letih 1990, 1998, 1999 in 2000 so bili poškodovani jezovi, vtočne naprave, hidro-mehanska in elektro oprema. Ob potresu v Posočju aprila 1998 je prišlo do posameznih poškodb v strojnici in na zgradbi jezu. Poškodbe naravnih ujm so bile uspešno odpravljene. Potrebni so bili večji posegi na napravah. V HE Savica je bila opravljena revitalizacija upravljalnega sistema in zamenjava vseh štirih turbinskih tekačev. V HE Sava sta bila zamenjana tekača na cevnem agregatu in menjava petih segmentov mehkega jezu. V HE Kokra je bila opravljena montaža nove prelivne zapornice, v HE Jelendol je potekala revitalizacija upravljalnega sistema in jezovne zgradbe. V HE Skorja Loka so gradbeno sanirali zajetje in iztok. V HE Pristava so bila večja popravila jezovne zgradbe. V HE Lomščica so čistili usedline v akumulacijskem bazenu. »Zaradi prehoda srednje napetostne distribucijske mreže z 10 na 20 kV napetost so bili zamenjani energetski transformatorji v HE Pristava, HE Kokra, HE Škofa Loka, HE Savica. PETNAJST MHE S SKUPNO MOČJ011,3 MW Konec leta 2000 je bilo v poslovni enoti Sava Kranj 15 hidroelektrarn s zanimivosti HE Savica je bila letos temeljito obnovljena. 26 agregati in skupno instalirano močjo 11,3 MW. Elektrarne izkoriščajo vodni potencial in proizvajajo ekološko čisto »zeleno elektriko«. Skupna proizvodnja električne energije od začetka leta 1990 do konec leta 2000 je bila 483.603 MWh električne energije, kar pomeni prihranek 580.323 ton premoga oziroma za 411 kilo ton zmanjšanje emisij C02,« nazorno oriše proizvodni učinek direktor Poslovne enote za proizvodnjo električne energije Darko Koželj, ki opozarja tudi na vedno bolj občuten ekološki dejavnik v obratovanju vodnih proizvodnih virov. Namreč z naraščanjem zavesti o okolju so odjemi vode deležni vedno večjih kritik in prihaja celo do zahtev po zmanjšanju odjema. V poslovni enoti za proizvodnjo električne energije Elektro Gorenjske si prizadevajo, da v vodotokih zagotavljajo tolikšno količino vode, ki ohranja kvantitativna razmerja med vrstami rastlin in živali ter življenjskimi združbami. Za ohranitev strukture in funkcije ekosi-stema v vodotokih zagotavljajo tolikšno vode, da lahko karseda ohranjajo kvantitativna razmerja med vrstami rastlin in živali ter življenjskimi združbami. Ustrezen ekološko sprejemljivi pretok vode, ki ohranja ravnotežje v vodotoku in ob njem, se določa z upoštevanjem hidroloških, hidravličnih, morfoloških in ekoloških kriterijev. Novi energetski zakon je z letošnjim letom prinesel novo organiziranost in poslovanje v podjetju po dejavnostih, kjer je opredeljena proizvodnja električne energije kot tržna dejavnost. V kolektivu poslovne enote za proizvodnjo električne energije so v skrbeh, kaj jim bo prinesla prihodnost. Iz pogovorov z zaposlenimi je čutiti skrb zaradi negotovosti, ki jo prinaša uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca; ta dejavnost naj bi bila namreč izločena iz podjetja. Kot je že znano, se napoveduje ustanovitev hčerinske družbe, kar bi ob prejšnjih »papirnatih elektrogospodarskih reorganizacijah« v skoraj štiridesetletni zgodovini pod okriljem Elektro Gorenjske zanje pomenilo korenito, veliko prelomnico. DRAGO PAPLER MANJŠE POVPRAŠEVANJE PO NAFTI Svetovno povpraševanje po najti naj bi se po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) po napadih na ZDA bistveno zmanjšalo. Omenjena agencija je v svojem mesečnem poročilu zmanjšala napovedi o povpraševanju za kar 400.000 sodov na dan. Zmanjšali pa so tudi napovedi za prihodnje leto - takrat naj bi se povpraševanje zmanjšalo za 200.000 sodov. Kot pojasnjujejo v IEA, je k tem napovedim največ prispevam zmanjšanje letalskih prevozov, poleg tega pa naj bi vso svetovno gospodarstvo v prihodnjem letu zelo nazadovalo. Na to kaze že sama cena nafte, ki seje v tem mesecu spustila na najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Tako je bilo treba v torek, 11. oktobra, za sod (159 litrov) odšteti v povprečju 19,61 dolarja, še dan prej pa 19,75. (STA) SLOVENIJA AVGOSTA MANJŠI IZVOZ Slovenija je avgusta letos izvozila za 637 milijona dolarjev blaga, izvozila pa za skoraj 696 milijonov dolarjev. Tako je blagovni primanjkljaj (izražen v dolarjih) v tem mesecu znašal skoraj 60 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 91,5 odstotka. V primerjavi s tem mesecem pred letom dni seje izvoz tokrat povečal za 15,3 odstotka, uvoz pa za 0,4, kot so sporočili iz državnega statističnega urada. Čepa primerjamo avgustovski uvoz z julijskim, se pokaže, da seje zmanjšal za 18,3 odstotka, izvoz pa za skoraj 21. S tem seje v prvih letošnjih osmih mesecih slovenski izvoz povečal za 7,1 odstotka, in sicer na 6,14 milijarde dolarjev, uvoz pa je ostal na lanski ravni, saj je znašal 6,72 milijarde dolarjev. V obdobju od januarja do konca avgusta je tako državni primanjkljaj v blagovni menjavi dosegel 581 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 91,4-odstot-na. (STA) NEMČIJA NOVE MOŽNOSTI ZA PRODAJO ENERGIJE Nemški proizvajalci električne energije so z velikim veseljem pozdravili odločitev avstrijske vlade, da naj bi njihov trg z električno energijo v celoti odprla še ta mesec. S tem si Nemci obetajo veliko priložnosti za prodajo — kljub čedalje večji liberalizaciji v Evropi si namreč kar 900 njihovih oskrbovalcev z energijo s težavo reže vsakdanji kruh. Prav zato se čedalje pogosteje odločajo za razne oblike medsebojnega sodelovanja ali celo združevanja. Dober primer za to je podjetje VDEW, kije samo letos registriralo sodelovanje v kar 80 združbah s skupno 500 udeleže-^— nimi podjetji. 43 svetovni energetski kongres Energija je razvojni potencial Po treh letih so se energetiki z vsega sveta konec oktobra sre~ali v Buenos Airesu. Tam je bil sestanek sekretarjev nacionalnih komitejev WEC, njegove iz-vr{ne skup{~ine, sestanek nacionalnih komitejev srednje- in vzhodnoevropskih dr`av in 18. kongres Svetovnega energetskega sveta /WEC/. Med 3.000 udele`enci je bila tudi {est~lanska slovenska delegacija, ki jo je vodil Albin Rome, direktor Geoplina. Med udele`enci je bil tudi Natan Bernot, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega sveta WEC-a. 44 Katera je bila vodilna tema tokratnega sre~anja udele`encev iz 100 nacionalnih odborov? »Leto{nji kongres je bil namenjen trgovanju z energijo.« Kak{ni so va{i vtisi, do katerih novih spoznanj je pri{el kongres? »V teh dneh sem dobil iz Londona, iz osrednjega urada WEC-a, drugi osnutek sklepov in priporo~il z `eljo, da dam nanje svoje pripombe. Te bodo sestavni del stali{~ WEC-a za leto 2002. Za natan~nej{e vrednotenje dose`kov kongresa pa je {e prekmalu, saj zaradi dela kongresa v {tevilnih vzporednih sekcijah ni mo~ poslu{ati vseh in izbrati najbolj optimalno. Iz gradiv in razprav se bo ~ez nekaj ~asa dalo natan~neje presoditi, do kam je energetska stroka v razvojnem pogledu pri{la. Na tak na~in sem tudi pred tremi leti po zadnjem kongresu v Hustonu pripravil dokument oziroma sporo~ilo Hustona za energetske izvedence, ki jih zanima vsebinska problematika razvoja svetovne energetike.« S kak{nimi nalogami ste od{li v Argentino? »Lani v New Delhiju sem na izvr{ilni skup{~ini WEC-a dobil nalogo pripraviti sklepno predavanje za povabljene {tudente z vsega sveta. Predavanje sem naslovil Storitvena sposobnost energije. V tej vlogi sem bil imenovan v skupino, ki je vodila sklepno razpravo na plenarni seji kongresa, v kateri sem pokril vpra{anje izo-bra`evanja {ir{e javnosti in posameznih strok s podro~ja ravnanja z energijo.« Do kak{nih spoznanj ste pri{li v va{ih prispevkih? »V obeh prispevkih, ki sta temeljila na natan~nem prou~evanju zadnjih aktualnih in razpolo`ljivih dokumentov o energetiki v svetu, od {tudij Evropske unije, Zdru`enih narodov in Svetovnega energetskega sveta ter nacionalnega energetskega programa Bushove administracije do {tevilnih novej{ih {tudij, je bil poudarek na spoznanju, da je treba na energijo gledati s stali{~a uporabnika in s sta- li{~a razvojnega potenciala, ki ga energija omogo~a sodobni civilizaciji. To je nov pristop in ga doslej {e ni uporabila nobena znanstvena disciplina, je pa nujen za razumevanje prehoda od fizi~nega dela na umsko. Brez tega prehoda in spoznanj, ki jih iz tega lahko pri~akujemo, bo tudi razprava o vzdr`nem razvoju ~lo-ve{tva, ki jo OZN na~rtuje za konec prihodnjega leta v Ju`ni Afriki, neus-pe{na. Gre za popolnoma druga~no pozicijo sodobne energije v razvojnih ciklih ~love{tva. Energija ni samo sektor gospodarstva.« Kak{ne so bile reakcije in odmevi na kongresu na opisana spoznanja? »[tudentje so se v svojem poro~ilu posvetili temi, ki sem jo obdelal veliko pozornost. Nesporno je, da se bo mlada generacija z opisanim pristopom ukvarjala. Prav tako je bila moja predstavitev na sklepnem ple-numu kongresa sprejeta s ploskanjem. V razpravah in po tem na ple-numu so bili poudarjeni posamezni pomembni pogledi na problematiko in tudi opozorila na dolo~ene nevarnosti.« Glavna tema kongresa je bilo trgovanje. Kaj novega je bilo sli{ati s tega podro~ja? »Zlasti so naredili mo~an vtis name Rusi, ki so se odlo~ili povezati v enoten trg elektrike z Zahodno Evropo. V ta sklad nameravajo pritegniti tudi nekatere dr`ave nekdanje Sovjetske zveze, kar bo pomenilo ogromen trg elektrike. Sicer pa pri razvoju trga elektrike delamo z javnim razumevanjem fenomena trga, ker namenoma me{amo elektriko z drugimi ener-genti, ki so vhodna ali izhodna oblika ravnanja z energijo. Elektrika je edina od ~loveka ustvarjena dobrina, brez katere si ne znamo predstavljati sodobne civilizacije. Da se tudi v elektriki i{~ejo tr`ni odnosi, je nujno zaradi kakovosti tr`nih odnosov nasploh, ki ponazarjajo model sodobne demokracije. Prizadevanje v tej smeri ni sporno. Sporno pa postane, ko razumemo kvaliteto te dobrine kot javno dobrino. Prav neverjetno je, kako ogromno {tevilo ljudi z levo roko odpravi vse mo`nosti za oblikovanje in ponujanje te javne dobrine v svetem prepri~anju, da jo je dovolj. To seveda ni res, in vpra{anje je, ali morajo zaradi tega nastopiti krize. Kongres je pokazal na {tevilne krize, ki nastopijo zaradi pomanjkljivega razumevanja trga – kalifornijska kriza. Sicer pa, kot mi je uspelo doslej prebrati in prou~iti prispevke s tega podro~ja, kongres ni pri{el do nobenih tovrstnih novosti. Ponovno pa je bilo potrjeno, da je trgovanje z energijo v smislu javne dobrine dolgoro~en proces, ki zahteva dolgoro~ne nalo`be, tako pri ponudbi kot pri povpra{evanju, odvisno od razvojnega cikla v posamezni fazi razvoja sveta. Pri tem je treba upo{tevati realno stanje, ko na eni strani sorazmerno majhno {tevilo ljudi porabi tudi do 20-krat toliko energije kot na drugi strani milijarda ljudi istega planeta. Posledica takega stanja so tudi napetosti, ki danes vladajo v svetu. Znanje se {iri, razlike pa ve~ajo, kar je nevzdr`no. Ravnanje z energijo pa je pri tem klju~nega pomena in vzrok za te napetosti.« Je bila na{a dr`ava na kongresu ustrezno zastopana? Kako sestavijo delegacije druge dr`ave? »Pregled liste udele`encev iz Buenos Airesa je zelo pou~en. Bolj kot je dr`ava razvita, ve~ja je udele`ba. Raz- slovensko {est~lansko delegacijo je na Svetovnem energetskem kongresu v Buenos Airesu vo- dil Albin Rome, direktor Geoplina. Med udele `enci so bili tudi direktor Agencije za energijo dr. Jo`ef Koprivnikar, Niko Martinec, sekretar zdru`enja za energetiko pri GZS, in Natan Bernot, generalni sekretar SNK WEC. [tu-dentskega kongresa, ki je potekal hkrati, se je udele`ilo 64 {tudentov z vsega sveta, med njimi tudi Martin Zadnik, {tudent 4. letnika matemati~ne fizike iz Ljubljane. Slovenski strokovnjaki so prispevali naslednje referate: »Odpiranje trga z elektri~no energijo in njegov vpliv na distribucijska podjetja«, avtorji Bojan Horvat in drugi iz EGS r.i, »Uporaba bio mase v Sloveniji«, avtorji Ale{ Bratkovi~ in drugi iz Agencije za prestrukturiranje energetike, in »Pove~anje u~inkovitosti hidroelektrarne«, avtor Boris Bizjak s Fakultete za elektrotehniko v Mariboru. Natan Bernot vitej{e dr`ave se bolj zavedajo storitvene sposobnosti ravnanja z energijo. Delegacije so sestavili s predstavniki vseh dejavnosti, ki so povezane z energijo. Tako je bilo na kongresu 27 energetskih ministrov najve~jih dr`av sveta, trije predsedniki dr`av, {tevilni izvr{ni direktorji najve~jih globalnih energetskih podjetij in ustreznih mednarodnih organizacij in institucij, predstavniki najve~jih univerz in znanstvenih in specializiranih dr`av-nih institucij. Tako je bilo iz ZDA 300 udele`encev iz vseh vej, iz Danske, ki je primerljiva z na{o dr`avo, je bilo 26 delegatov, iz Slovenije {est, kar je zdale~ najmanj od vseh zadnjih kongresov.« Kaj Slovenija lahko naredi na podlagi spoznanj minulega kongresa? »Najprej se mora resno lotiti nacionalnega energetskega programa, ki je po zakonu obvezen. Izdelava ni tako nujno potrebna zaradi zakonske obveze, temve~ zato, da se bo za~ela razprava o nacionalni energetiki. In si- cer, kaj je umno gospodarjenje z energijo v Sloveniji, njeni sose{~ini, Evropi in svetu. Prostor, ki je bil pr-vi~ identificiran na kongresu, zahteva interdisciplinarno in internacionalno sodelovanje pri raziskovalnem delu s sodobnimi metodami, kar je naloga univerz. Sodoben na~in dela pa je mre`a zainteresiranih iz razli~nih univerzitetnih sredi{~ sveta. Pobudnik take mre`e bi lahko bila Slovenija, seveda ~e kdo to prilo`nost pri nas vidi.« Ali je na{e vstopanje na trg skladno s svetovnimi spoznanji? »Kongres je potrdil dolgoro~nost te naloge, dokazane na sto na~inov. Umno ravnanje z energijo se dose`e z vlaganji v izobra`evanje, v kadre, v opremo, infrastrukturo, organizacijske oblike, harmonizacijo delovanja vseh teh dejavnikov, in ne z zaletavanjem sedaj v eno, drugi~ v drugo stran. Za usklajen pristop je potrebna vrsta specialistov, ki morajo biti har-monizirani.« MINKA SKUBIC 45 strokovna ja: 4. konferenca Ju`ne Afrike Prilo@nost za preverjanje doma^ega znanja V ju`noafri{kem Cap Townu je od 1. do 4. oktobra potekala ~etrta Regionalna konferenca Ju`ne Afrike. Organiziral jo je Nacionalni komite Cigre Ju`ne Afrike v sodelovanju z Eskomom iz Johannesburga in {tevilnimi doma~imi in tujimi podjetji. Pripravili so tudi zelo zanimivo razstavo najnovej{ih razvojnih in proizvodnih dose`kov 35 podjetij, ki so v sklopu omenjene konference sodelovala na posebnem razstavnem prostoru. p 46 redsednik Nacionalnega komiteja Ci-gre Južne Afrike Ken J. King je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomembnost takšnih srečanj, kjer se poleg temeljnega poslanstva ponuja tudi vrsta priložnosti za izmenjavo strokovnih izkušenj in sklepanja novih poznanstev. Izrazil je obžalovanje zaradi izostanka številnih kolegov in poslovnih partnerjev, zlasti iz ZDA, Japonske in nekaterih drugih držav, ki so bili zaradi izrednih razmer po terorističnem napadu 11. septembra na WTC in Pentagon prisiljeni ostati doma. Velik pomen tovrstnih srečanj pa je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik mednarodne Cigre iz Pariza D. Kroft in ob tem izrazil prepričanje, da bo tudi to uspešno in delovno kot vsa doslej. OBSEŽNI PROGRAM OBRAVNAVE TEHNlDNIH PROBLEMOV Na tokratnem srečanju je bilo navzočih več kot 350 udeležencev (od te- ga ve~ kot 280 iz Ju`ne Afrike) iz 26 dr`av (Anglija, Avstralija, Bahrain, Belgija, Botswana, Brazilija, Finska, Francija, Irska, Italija, Ju`na Afrika, Kanada, Kitajska, Mad`arska, Malawi, Namibija, Nem~ija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norve{ka, Portugalska, Slovenija, Swaziland, [vedska, [vica, ZDA). Iz ZDA sta bila od {te-vilnih prijavljenih navzo~a samo dva udele`enca. Delo konference je potekalo v petnajstih sekcijah. Zajemale so ob{irno problematiko s podro~ja na~rtovanja, gradnje, vzdr`evanja in vodenja elektroenergetskih sistemov, od generatorskih naprav, stikali{~nih postrojev, kabelskih in nadzemnih vodov, enosmernih naprav in naprav FACTS, izolacijskih materialov, distribucijskih in telekomunikacijskih naprav do obravnave problemov eko-lo{ke narave, vklju~ujo~ elektromagnetne in druge vplive elektroenergetskih naprav na okolje. Na posebni sekciji je bila obravnavana problematika tr`enja z elektri~no energijo skupno s problematiko deregulacije na energetskem sektorju. Veliko je bi- lo prikazanega iz nam sicer nekoliko odmaknjene, a vendar zelo zanimive dr`ave gostiteljice in na dolo~enih segmentih so bile predstavljene tudi izvirne tehni~ne re{itve, kot denimo na podro~ju kompaktiranja vodov srednjih, visokih in najvi{jih napetosti. TUDI SLOVENCI ZELO AKTIVNI Prijavljenih je bilo sto referatov, od teh so jih 76 predstavili avtorji sami, in sicer v 15 sekcijah. S podro~ja daljnovodne tehnike je bilo uvr-{~enih osem referatov, med njimi tudi eden iz Slovenije: »Adiabatic Heating of Bare Conductors of Overhead Transmission Lines with Consideration of Temperature Dependent Physical Magnitudes« (avtorji Franc Jakl, Andrej Jakl, Miro @unec). Referat obravnava adiabatsko segrevanje daljnovodnih golih vodnikov, kjer so upo{tevane temperaturno odvisne veli~ine (specifi~na toplota, speci-fi~na gostota). Obi~ajno se ta temperaturna odvisnost zaradi la`jega izra~una kon~ne temperature vodnika v nestacionarnih razmerah (krat-kosti~ne razmere) zanemari. V referatu so prikazani rezultati teoretskega izra~una segrevanja golih vodnikov, kakr{ni so uporabljeni v slovenskem visokonapetostnem prenosnem omre`ju, podprti z rezultati na{ih eksperimentalnih raziskav na tem podro~ju. Pri tem so se preverile metode, ki jih je predlagala {tudijska delovna skupina mednarodne Cigre za daljnovodne vodnike (WG22.12). V tej {tudijski delovni skupini `e deset let aktivno sodelujem podpisani. Na{e raziskave s tega podro~ja, ki so ve~inoma unikatne, se uspe{no dopolnjujejo z drugimi z vsega sveta. Predstavitev tak{nih raziskav je pomembna z vidika uveljavljanja lastnega znanja in izmenjave izku{enj ter tovrstnih rezultatov raziskav s tujimi strokovnjaki s tega podro~ja. V razpravi je bilo postavljeno zanimivo vpra{anje brazilskega kolega Nolasca, ki sicer slovi kot strokovnjak svetovnega slovesa za daljnovodno tehniko. Postavljeno vpra{anje se je nana{alo na segrevanje svetlovodnih opti~nih kablov tipa OPGW v primeru neposrednega udara strele v tak{en vodnik, ki slu`i hkrati kot za{~itni vodnik. V tej zvezi se postavlja tudi vpra{anje, kolik{ni vpliv ima segreva- Udele`enci konference so tudi tokratno sre~anje izrabili za koristno izmenjavo izku{enj. nje (zaradi visokih temperatur, ki se pri tem pojavijo) na fizikalne lastnosti opti~nih vlaken. Glede na ve~je {tevilo okvar na opti~nih kablih tipa OPGW na na{em slovenskem prenosnem omre`ju pa tudi drugod bi bilo za`eleno tak{ne raziskave izvesti v laboratorijskih razmerah, jih tudi ustrezno dokumentirati in predstaviti {ir{i strokovni javnosti. V OSPREDJU KOMPAKTIRANJE VODOV IN MONITORING V na{i sekciji so bili predstavljeni zelo zanimivi referati kolegov iz Esko-ma, kot na primer Robina Scotta, ki je prikazal zanimive re{itve s po-dro~ja kompaktiranja vodov napetosti 66 kV in 132 kV. Dr. D`evad Mufti[ s sodelavci je podal najno-vej{e razvojne koncepte z nekaterimi tehni~nimi re{itvami kompaktiranja nadzemnih vodov napetosti 400 kV in 765 kV v CSR konfiguraciji. Tu -kaj gre za re{itve, kjer z uporabo kompozitnih izolatorskih verig niso potrebne jeklene konzole, kot je to primer pri klasi~nih re{itvah. [tevilni laboratorijski testi izolacijske sposobnosti tak{nih izolacijskih verig so dali izjemno dobre rezultate. Tudi pri vzdr`evalnih delih v `ivo pod napetostjo (400 kV in 765 kV, kar v Esko-mu `e vrsto let delajo) ima tak{na razporeditev posameznih faz {tevilne prednosti v primerjavi s klasi~nimi stebri. Posebno poglavje je uporaba monito-ringa termi~ne obremenljivosti nadzemnih vodov v realnem ~asu, ki je v Eskomu v uporabi `e nekaj let. Gre za probabilisti~ni pristop pri obremenjevanju nadzemnih vodov, s ~imer se dose`ejo ugodnej{i u~inki v elektroenergetskem sistemu kot celoti. Pri tem je posebna pozornost namenjena vodnikom. Pod vplivom temperaturnih sprememb se vodniki ustrezno raztezujejo oziroma kr~ijo, pri ~emer lahko zaradi pove~anih pove-sov pri vi{jih temperaturah pov-zro~ijo kratke stike (najve~krat preko podrasti) oziroma preko raznih pro- metnih sredstev. Verjetnost tovrstnih dogodkov je pri vodnikih bistveno ve~ja v primerjavi z drugimi deli sistema. Zato je treba vodnikom nameniti ustrezno ve~jo pozornost. Prispevek ameri{kega avtorja Tapani O. Seppe iz Valley Group Inc. pri-na{a najnovej{e ameri{ke izku{nje uporabe monitoringa termi~ne obre-menljivosti nadzemnih vodov, ki se je ob~utno pove~ala v obdobju po kalifornijski energetski krizi. Z gradnjo novih prenosnih vodov so povsod te`ave, in tudi ZDA niso izjema. Tako so {tevilne {tudije za kalifornijsko energetsko podro~je v obdobju 1990 do 2000 predvidevale zgraditev 1.700 kilometrov novih daljnovodov, a do konca leta 2000 potem ni bil zgrajen niti en. V tak{nih razmerah je zelo pripravna (sicer re{ilna) opcija pospe{ena uvedba monitorin-ga termi~ne obremenljivosti vodnikov oziroma nadzemnih vodov na najob~utljivej{ih prenosnih vodih. Drugi prispevek ameri{kega avtorja Davida Sunkleja iz Preformed Line Products iz Clevelanda/ZDA je pri- 47 poslovanje 48 kazal postopke preizku{anja s testiranjem vseh vrst armatur od klasi~nih vodnikov do opti~nih OPGW kablov. Prikazani so tudi ekonomski rezultati, ki so bili dose`eni v okviru novih tehni~nih in tehnolo{kih do-se`kov tega podjetja z uporabo njihove najnovej{e tehnologije AGS® za podro~je spon~nega materiala in armatur, vklju~ujo~ tudi kable OPGW. AKTIVNO DELO [TUDIJSKIH DELOVNIH SKUPIN V sklopu regionalne konference je zasedalo ve~ {tudijskih delovnih skupin znotraj mednarodnega {tudijskega komiteja za nadzemne vode Cigre s svojimi podskupinami. Znotraj tega {tudijskega komiteja trenutno deluje 10 tak{nih delovnih skupin in 40 podskupin. Delo v podskupinah v zadnjem obdobju poteka izklju~no po elektronski po{ti, kon~no usklajevanje pa se izvede obi~ajno na letnih sestankih delovnih skupin. Na tokratnem sre~anju so bile formalno zaradi znanih razmer v ZDA aktivne vse delovne skupine, razen WG22.12 (Electrical Aspects of Overhead Lines). Zaradi odsotnosti predsedu-jo~ega dr. Daleja Douglassa in drugih ~lanov iz ZDA ter Japonske je bilo zaradi okrnjenega {tevila ~lanov to sre~anje bolj neformalnega zna~aja. Za 25. redni sestanek te skupine je bil pripravljen (formalno bo predstavljen na naslednjem zasedanju z nekaterimi dopolnitvami) tudi na{ prispevek: Distribution of Current Density in Layers of Overhead Bare Conductors (avtorja dr. Franc Jakl in Miro @unec). V referatu je analiziran problem vpliva ko`nega u~inka na porazdelitev toka oziroma tokovne gostote po prerezu vodnika. Podan je matemati~ni algoritem za dolo~itev porazdelitve tokovne gostote po prerezu cevastega vodnika na podlagi Maxwellovih ena~b iz teorije elektromagnetnih polj in z uporabo Besselo-vih funkcij prve in druge vrste. Na podlagi tega modela je bil razvit algoritem dolo~itve porazdelitve tokovne gostote z upo{tevanjem ko`nega u~inka na ve~plastnem golem vodniku za nadzemne vode tipa Al/Je 490/65, ki je na splo{no uporabljen kot tipiziran vodnik v elektroenergetskem prenosnem omre`ju Slovenije. Dobljeni rezultati pa so bili primerja- ni z na{imi laboratorijskimi raziskavami in z nekaterimi tujimi, kot denimo na podobnem vodniku tipa »grackle«, ki se veliko uporablja v ameri{kem in kanadskem visokonapetostnem prenosnem sistemu (raziskave dr. V. T. Morgana iz CSIRO raziskovalnega in{tituta Sydney/Avstra-lija in dr. J. S. Barrett-a ter dr. R. D. Findlaya iz Kanade). Na splo{no so tak{ne raziskave zelo pomembne z vidika dolo~itve termi~nih naprezanj znotraj posameznih slojev, zlasti pri svetlovodnih opti~nih kablih tipa OPGW in drugih izvedb, ki se v no-vej{em obdobju {iroko uporabljajo v prenosnem omre`ju doma in v svetu. Na drugih dveh {tudijskih delovnih skupinah, kjer aktivno sodelujemo na podro~ju okoljevarstvene problematike nadzemnih vodov in meteorologije, pa je bilo predstavljeno ve~ detajlov, ki bistveno vplivajo na `ivljenjsko dobo voda z vsemi njegovimi sestavnimi deli (stebri, vodniki, izolacija, ozemljilni sistem). V drugi delovni skupini so predvsem pomembni vplivi meteorolo{kih parametrov (temperatura, smer in hitrost vetra, zimske dodatne obte`be, vla-`nost zraka, atmosferski tlak, son~no obsevanje) na projektne re{itve nadzemnih vodov v prostoru, od gradnje do obratovalnih razmer. [tudijski komite za nadzemne vode je na svojem letnem zasedanju v Sun Cityju pregledal tudi delo vseh desetih {tudijskih delovnih skupin, v administrativnem delu zasedanja pa se je seznanil s spremembami, sprejetimi na leto{njem spomladanskem zasedanju izvr{ilnega odbora Cigre Paris na Kitajskem. Te spremembe se ka`ejo v organizacijskem kot v vsebinskem pomenu in bodo dokon~no uveljavljene z ustreznimi sklepi na naslednjem zasedanju generalne skup{~ine Cigre v Parizu leta 2002. DR. FRANC JAKL Varo VANJE INFORMACIJ Poslovno okolje postaja dandanes vse bolj kompleksno. Informacije in u~inkovito upravljanje z njimi so danes bolj klju~nega pomena kot kdaj koli prej. Konkuren~na prednost se je {e ne tako dolgo tega dobivala s tehnolo{kimi in drugimi pregradami ali z obvladovanjem poslovnih procesov (ISO 9000), danes pa vedno bolj v ospredje prihaja vse, kar je povezano z informacijami – pridobivanje, obravnavanje in izkori{~anje v najprimer-nej{em trenutku. [e nikoli doslej pregovor »informacija je mo~« ni tako dobro opisoval resni~nosti. Informacija je postala blago, ki se tr`i, zato jo je treba varovati. L ogi~no sledi vpra{anje, kako varovati informacije. Odgovor je sorazmerno preprost. Informacije varujemo z u~inkovito politiko varovanja informacij. Tako kot imamo v podjetju opredeljeno finan~no politiko, kadrovsko politiko, politiko zagotavljanja kakovosti, s katerimi obvladujemo in upravljamo poslovne procese, je za varovanje informacij potrebna u~inkovita politika varovanja informacij. Kaj pravzaprav je tolikokrat opevana politika in na katerih segmentih procesa uvedbe je potrebna posebna pozornost, kje se skrivajo pasti? 1. Politika varovanja informacij je v zanimivosti bistvu dokumentiran skupek pravil, ki na eni strani popisuje, kako varovati ugotovljena poslovna tveganja, na drugi strani pa mora opredeljevati sankcije. Brez slednjega je vse skupaj zopet le kup popisanega papirja. 2. Dokument Politike varovanja informacij mora biti podobno struktu-riran kot sistem kakovosti ISO 9000 in je v bistvu pisna izjava vodstva o politiki varovanja informacij. Krovni dokument Politike varovanja informacij mora med drugim opredeljevati predvsem splošne in posebne odgovornosti za vse vidike varovanja informacij. Napisan mora biti v generični obliki oziroma v obliki, ki bo veljala vsaj pet let. Krovni dokument je javnega značaja in mora biti dostopen vsem zaposlenim ter tudi poslovnim partnerjem. 3. Na podlagi pravil krovnega dokumenta Politike varovanja informacij se oblikujejo konkretni interni organizacijski predpisi, navodila oziroma obrazci, podobno kot pri sistemu kakovosti ISO 9000. Življenjska doba le-teh je bistveno krajša, hitreje se spreminjajo, pomenijo pa uvajanje dejanskih varnostnih kontrol v prakso. Predpisi oziroma navodila morajo opredeliti vse procedure, varnostne kontrole in procese, ki se morajo izvajati v podjetju, bodisi med normalnim delovnim postopkom bodisi ob nepredvidenih dogodkih. 4. Zmotno je mišljenje, da je politika varovanja informacij stvar tehnologije — ključna sta organizacija ter varovanje procesov, od katerih je odvisno poslovanje podjetja. V postopku uvedbe (ki lahko poteka več let) morajo aktivno sodelovati vsi zaposleni. Šele čisto na koncu procesa pride na vrsto uvedba določenih tehnoloških varnostnih kontrol. 5. Za nadzor in izvedbo politike varovanja informacij je nujno potrebno imenovanje svetovalca za varnost na položaj, ki mu bo zagotavljal kompe-tence in odgovornosti za poseganje in spreminjanje obstoječih delovnih procesov. Svetovalec za varnost je hkrati lastnik dokumenta Politike varovanja informacij in je organ, ki bdi nad izvajanjem dokumentiranih pravil. Ena od njegovih ključnih nalog je zagotavljanje skladnosti dokumenta Politike varovanja informacij z realnim stanjem. 6. Ključni dejavnik uspešnosti uvedbe je, da mora biti zagotovljena 100-odstotna podpora najožjega vodstva podjetja, in to ne samo v besedah, temveč predvsem v dejanjih. V nasprotnem smo si samo povzročili dodatne stroške ter naložili delo zaradi dela samega. 7- Uvedba »pravil igre« v poslovanje podjetja kot vsaka sprememba vedno povzroča notranji odpor zaposlenih. Zato je treba hkrati z uvedbo politike skrbeti tudi za ozaveščanje delavcev. Eden od ciljev politike varovanja informacij je omogočanje uspešnejšega poslovanja podjetja, kar se posledično v različnih pojavnih oblikah odraža predvsem in tudi v zadovoljstvu zaposlenih. 8. Zavedati se je treba, da uvedba politike varovanja informacij ni enkratna zadeva. Je proces, ki ni nikoli končan, ki se s časom spreminja. Vzrok za to so pojavi novih tveganj, ki si jih danes ni moč niti zamisliti, kaj šele, da bi uvedli varnostne kontrole, ki naj bi ta tveganja izničila. V dandanašnjem kompleksnem poslovnem okolju smo soočeni z novimi izzivi ter s tem tudi z novimi tveganji. Zgodovina uči, da je izzive treba sprejeti, tveganja pa oceniti, jih vzeti v zakup in z njimi upravljati. Soočanje in reagiranje na izzive najpogosteje torej ni predmet izbire, ampak nuja za preživetje. Pri tem ni treba posebej poudarjati, da morajo biti kakršne koli reakcije na izzive ekonomsko utemeljene. Sprejem izzivov dandanašnjih kompleksnih poslovnih okolij je torej igra na velike vložke. Na eni strani se odpirajo izredne možnosti, na drugi pa grozijo katastrofalne posledice. Enostavnejše poslovanje, manjši stroški, večji tržni deleži in večji profiti se na tehtnici soočajo z izgubami vitalnih informacij, začasnim ali trajnim kolapsom poslovanja ali nepopravljivo izgubo poslovnega zaupanja partnerjev. Uvedba politike varovanja informacij v poslovni sistem tako omogoča sprejemanje novih poslovnih izzivov z minimalnim tveganjem in zagotavljanje večjega profita, kar je konec koncev glavni cilj vsake podjetniške aktivnosti. IGOR LOBOREC CENA NAFTE SE SE NIZA V začetku novembra seje cena nafte ponovno znižala. Padla je celo na dobrih 17 dolarjev za sod (159 litrov), kar je najmanj v zadnjih dveh letih in pol, zato so naftni ministri Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) na srečanju, kije bilo 14. novembra, govorili o ukrepih, s katerimi bi preprečili se nadaljnje nižanje cen. Sicer pa je bilo treba v zadnjem tednu oktobra za sod odšteti 19,04 ameriškega dolarja, kar je bilo za 19 centov manj kot teden dni prej, ko je sod stal 19,23 dolarja. V celotnem oktobru so bile cene nafte veliko nižje, saj so znašale v povprečju le 19,64 dolarja za sod, v istem obdobju lani pa je bilo treba plačati zanj kar 27,60 dolarja. Ciljna cena nafte OPEC naj bi se sicer gibala med 22 in 28 dolarji. Članice omenjene organizacije načrpajo 23,5 milijona sodov nafte na dan ali 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje, v skladu z dogovorjenim mehanizmom določanja cene in proizvodnje pa naj bi to količino zmanjšale za pol milijona sodov na dan, in to takoj, ko se cena spusti po 22 dolarjev za sod. Ta se je pod to mejo spustila že 5. oktobra, vendar se OPEC za zmanjšanje načrpane količine še ni odločila. Predstavniki te organizacije so pred tovrstnimi ukrepi zahtevali, da naj zaradi gospodarske krize zmanjšajo črpanje tudi države, ki niso članice OPEČ. Če nečlanice ne bodo ustrezno ukrepale in s tem pomagale preprečiti nadaljnjega padanje cen nafte, lahko še dodatno slabo vpliva na vso svetovno gospodarstvo. Države OPEC-a so se o ukrepih že pogovarjale z največjimi nečlanicani - Norveško, Rusijo in Mehiko -, a so doslej vse zavrnile omenjeni predlog. STA BRAZILIJA Z NOVIMA TRANSFORMATORJEMA NAD ENERGETSKO KRIZO Tehnološka skupina ABB je poslala brazilskemu javnemu podjetju Furnas dva visokonapetostna transformatorja z močjo 765 kW, ki sta podjetju omogočila dodaten prenos 1500 MW električne energije iz hidroelektrarne Itaipu do Sao Paola z okolico, s čimer bodo oskrbeli 3,2 milijona prebivalcev. Brazilija se namreč sooča z resno energetsko krizo, saj potrebe prebivalcev po tej dobrini rastejo mnogo hitreje, kot pa proizvodnja. Zaradi tega je brazilska vlada junija letos z zakonom celo omejila porabo električne energije. Nova visokonapetostna transformatorja delujeta v okviru postaje Tijuco Preto, vsak od njiju tehta 280 ton, izdelali pa soju v tovarni ABB Guarulhos in sta do sedaj največja transformatorja, ki soju izdelali v Braziliji. Njun obseg potrjuje že podatek, da soju inženirji in monterji izdelovali kar pol leta. Sicer pa je ABB vodilni dobavitelj proizvodov za energetiko, v njegovih podružnicah v več kot sto svetovnih državah pa je zaposlenih 160.000 ljudi. STA 49 ICES Posuj RAČUNALNIŠKO z mInaSodno VELJAVO Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES) je postal pooblaščeni izobraževalni in izpitni center ECDL. Kar smo v Našem stiku ze napovedovali, se je na slovesni prireditvi v ta namen zgodilo v ponedeljek, 5. novembra, v prostorih Elesove videokonfe-renčne dvorane, ob navzočnosti številnih predstavnikov podjetij elektrogospodarstva. N 50 a slavnostni prireditvi, ki jo je ob podelitvi naziva »izobra`evalni in izpitni ECDL center« prejel ICES, je po uvodnih pozdravnih besedah Milana Stebernaka, direktorja ICES-a, svoje ob~utke in pri~akovanja v zvezi z uvajanjem standarda ECDL v elektrogospodarstvo povzel kot slavnostni govornik mag. Vekoslav Koro{ec, v.d. direktorja Elesa. Le-ta je najprej orisal pomen navedenega certifikata za ICES in prek njega za vse elektrogospodarstvo. Poudaril je, da se da-na{nja Evropa spreminja v informacijsko dru`bo znanja. V njej ra~unal-nik s prepredenostjo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij postaja na{ ~edalje bolj nenadomestljiv pripomo~ek. Za nemoteno in us-pe{no opravljanje dela se tako na vse ve~jem {tevilu delovnih mest po svetu vse bolj pri~akuje ali celo `e zahteva znanje uporabe osnovnih ra~unal-ni{kih programov in seveda tudi izkazana usposobljenost za delo z njimi. Navedenega dejstva se vse bolj zavedamo tudi v slovenskem elektrogospodarstvu, v katerem razvoj elektroenergetske panoge `e sam po sebi narekuje vse ve~jo informatizacijo delovnih mest ter z njo povezan dvig vse bolj{e splo{ne tovrstne usposobljenosti zaposlenih. Prav zato predstavlja standard za ra~unalni{ko znanje v nera~unalni{kih poklicih ali ECDL (European Computer Dri- ving Licence) nadvse pomembno pridobitev za vse slovensko elektrogospodarstvo in zaposlene v njem, saj predstavlja mednarodni kriterij za vrednotenje znanja uporabe osebnega ra~unalnika ter splo{nih ra~unal-ni{kih programov. Kot standard -predsednik Evropske komisije Romano Prodi ga je marca lani uradno razglasil za splo{ni evropski standard za ra~unalni{ko znanje - je ECDL pomemben kot prispevek k nemotenemu, varnemu in zanesljivemu oskrbovanju s kakovostno elektri~no energijo, tudi z vidika mednarodne primerljivosti in konkuren~nosti elektrogospodarstva. Prav nalo`be v znanje in s tem v usposobljenost zaposlenih, zlasti pa v ra~unalni{ko, predstavljajo zato v prihodnosti enega klju~nih razvojnih dejavnikov sleherne gospodarske panoge in dru`be v celoti. Pri tem je mag. Koro{ec med svojim nagovorom spomnil tudi na izku{nje elektrogospodarstva z dosedanjim sodelovanjem v {tevilnih mednarodnih institucijah in zdru`e-njih ter njihov vpliv na razvijanje slovenske elektroenergetske panoge. V zvezi s tem je z vidika vklju~evanja v mednarodne tokove in izmenjavo iz-ku{enj ob koncu v imenu vseh nav-zo~ih iz elektrogospodarstva poudaril, da prevzem standarda ECDL s strani slovenskega elektrogospodarstva in s tem med prvimi v slovenskem gospodarstvu tudi vklju~evanje v evropski sistem priznavanja ra~u-nalni{ke pismenosti ECDL vsekakor je v na{em skupnem dolgoro~nem interesu. Da uvajanje ECDL kot ra~unalni{-kega standarda omogo~a la`je in bolj urejeno prilagajanje novostim sodobnih informacijskih tehnologij tudi na podro~ju elektroenergetike, je za njim povzel Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega dru{tva Informatika kot slovenskega nosilca licence ECDL, sicer dr`avni podsekretar na Zavodu za statistiko. Pri tem je uporabil zanimivo analogijo v zvezi z vozni{kimi dovoljenji. Ob pojavu prvih avtomobilov pred poldrugim stoletjem tudi vozni{kih dovoljenj zanje ni bilo treba imeti za vo`njo po cestah. Z nara{~anjem prometa se je pojavila potreba po ureditvi in standardiziranju na cestah vse bolj kaoti~nih razmer. Vozni{ka dovoljenja so postala odraz usposobljenosti voznikov za vo`njo po cesti in poznavanje pravil. Razvoj cestnega omre`ja in mednarodne povezave je zahteval nadaljnjo mednarodno ureditev pravil vo`nje in obna{anja v cestnem prometu, tovrstno dolo~itev pravil in s tem njihovo splo{no priznavanje pa so prinesle {tevilne mednarodne konvencije, ki so postopno opredelile enoten standard vo`nje ter V rokah ICES poslej tudi certifikat ECDL. v spomin s tem obna{anja v cestnem prometu, katerega uvajanje je postalo obvezno. Usposabljanje za pridobitev vozni{-kih dovoljenj se je moralo tako mednarodno standardizirati in {ele na ta na~in so se za~ele postopoma urejati razmere v cestnem prometu. Uvajanje ECDL kot standarda za ra~unal-ni{ko znanje sledi podobnemu procesu, saj je navedena analogija nadvse uporabna tudi za nara{~anje elektronskega prometa po medmre`ju. Dostop vanj in enakovredno vklju~e-vanje v njegove (prometne) tokove zato `e danes zahteva splo{no ra~u-nalni{ko usposobljenost zaposlenih in s tem poznavanje pravil delovanja v ra~unalni{kem okolju. Prav zato je pomembno, da v proces pridobivanja potrdil, ki to usposobljenost tudi mednarodno potrjuje, dovolj zgodaj in pravo~asno vstopi tudi slovensko elektrogospodarstvo s svojim izobra-`evalnim centrom. ICES tako z za~etkom novembra uradno vstopa na pot mednarodne primerljivosti splo{ne ra~unalni{ke pismenosti in bo v prihodnje v imenu vsega elektrogospodarstva in predvsem zanj pri~el zagotavljati standardizirana ECDL ra~unalni{ka usposabljanja in preverjanje osvojenih znanj po mednarodno priznani metodologiji. Standard ECDL na-mre~ priznava v svetu vse ve~ dr`av, predvsem pa vse najrazvitej{e (ob ECDL tudi v razli~ici ICDL: International Computer Driving Licence). V ta namen je ICES `e usposobil tudi prve in{truktorje ECDL v okviru elektrogospodarstva. To so Robi Okorn, odslej tudi vodja programa ECDL pri ICES-u, ter Du{an Koz-jek in Roman Toma`i~ iz Elesa, ki so ob tej prilo`nosti vsi tudi prejeli in{truktorske certifikate. Pridobil pa ga je tudi Mark Kastelic, predavatelj ra~unalni{tva v ICES-ovem vi{je {ol-skem programu elektronika, v okviru katerega bodo odslej {tudentje lahko pridobili tudi certifikat ECDL Start, indekse zanje pa je iz rok Franca @er-dina, slovenskega koordinatorja ECDL, prevzel ravnatelj programa, Dominik Bo`jak. Certifikat »poobla{~eni izobra`evalni in izpitni ECDL center« sta v imenu ICES-a namesto njegovega direktorja Milana Stebernaka na njegovo pobudo prevzela Robi Okorn in podpisani, kot najzaslu`nej{a za njegovo pridobitev. MATEJ STRAHOVNIK Leonu franeti^u (1965–2001) v dneh, ko se narava poslavlja od svojega bli{~a in `e ~utimo znanilce zimskega po~itka, nam misel bega k tebi, ki si `ivel z nami, sooblikoval na{e odnose, delil z nami svoje veselje in `alost, toda danes te ni ve~. Od{el si in pustil svoje neizmerno bogastvo, pa tudi bo-le~ino ranjenih odnosov. Ko pride zadnje slovo, so vse lepe misli in besede kot veter: izgube se v daljavo, brez sledi in tudi brez odgovora. Z besedami ni mogo~e povedati vsega, kar nosi srce, vsega, kar ~utimo ta trenutek, ni mogo~e obuditi vseh lepih, pa tudi trpkih spominov, ki so izpolnili `ivljenja: Tvoje, tvojih najdra`jih in vseh, ki smo ga kakor koli delili s Tabo. Danes ostajajo spomini, ~ustva in ~ar `ivljenja, ki odhaja. V tem trenutku naj-ve~je `alosti je nepomembno veliko govoriti, pomembno je ob~utenje, pomemben je spomin na tvojo podobo. Imeli smo te radi, ker si znal imeti rad. Znova in znova so se odpirale tvoje roke v dajanju ljubezni. Tvoje srce je prekipevalo v poletu `ivljenja brez vsakega sprenevedanja in be`anja pred kruto resni~nostjo sveta. Tvoj tihi kredo, ki smo ga opa- zili vsi tisti, ki smo s tabo leta in leta, je bila ljubezen in dobrota, vrednoti, ki sta te spremljali vse dni tvojega `iv-ljenja. V tem duhu si se razdajal za svojo dru`ino, za svoje najdra`je, za prijatelje in sodelavce. Tisti, ki smo Te poznali in cenili, vemo, kaj vse si storil in kaj si pomenil svoji `eni Mariji, h~erkama Nini in Anji, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem v Elesu in {tevilnim, ki te bodo ohranili v najlep{em spominu. Kratko, vendar polno in izpolnjeno je bilo tvoje `ivljenje. Bolezen pride nena-dejano. Nisi vedel, da bo v tvoje `ivljenje tako hitro zarezala zla usoda. Tvoje `ivljenje je bilo vedno polno vere in upanja. Toda, ta boj vere in upanja ni bil zaman. Verjamemo, da je bilo tvoje tiho in nenadno slovo tudi izpolnitev Tvoje vere v `ivljenje. Tudi tvoje slovo bo tiho in dostojanstveno in z velikim zaupanjem v tvoje najdra`je, ki bodo poslej na svojih `ivljenj-skih poteh brez Tebe, pa vendar s tabo v svojih srcih in v srcih tistih, ki te imamo radi. V trenutku, ko se ti v imenu vseh tvojih sodelavcev zahvaljujem za tvoje bogato delo, ~utim, da nas kli~e{ in vabi{, naj gremo s pogumom naprej, kajti ~lo-ve{ko srce ne sme nikoli ostati brez upanja, pa ~eprav pade v kak{en njegov najbolj skriti del kaplja pelina – tudi smrt. Ni preve~, ~e ob slovesu re~emo samo …. na svidenje. SODELAVCI 51 izobra`evanje v ZSSS Vedno lahko komuniciramo [e bolje! ^e ste kdaj pozorno opazovali dobrega govornika, ste gotovo opazili njegov suveren nastop, obvladovanje teme, zbranost, primerno spro{~enost, obvladovanje glasu in prepri~ljivost, ~e na{tejemo samo nekaj odlik. Ne vidimo nobenega razloga, zakaj si tak{en govorec ne bi `eleli postati tudi vi. Morda ne boste zablesteli pred javnim avditorijem, zagotovo pa imate {e velike mo`nosti, da komuniciranje izbolj{ate na delovnem mestu, v dru`ini ali v pogovoru s prijatelji. Za~nimo `e zdaj in se dr`imo vodila, da lahko v slehernem trenutku komuniciramo bolj kakovostno, kot smo to po~eli doslej. z 52 veza svobodnih sindikatov Slovenije je v okviru jesenskih programov izo-bra`evanja in usposabljanja 19. novembra pripravila seminar o vrhunski komunikacijski kulturi, ki ga je vodila prof. Bogdana Herman, direktorica Centra za poslovno kulturo v dru`bi Socius. Zanimivega seminarja so se udele`ili slu{atelji iz pano`nih sindikatov in se seznanili z ve{~inami in vrlinami vrhunskega komuniciranja, z odli~nostjo v verbalnem, never-balnem in pisnem komuniciranju ter z zapleti v komuniciranju (kako jih predvideti, prepre~iti, odpraviti itd.). Tokrat smo se poleg vloge novinarja, ho~e{ ali no~e{, v bistvu pa na prijazno povabilo predavateljice, zna{li tudi v vlogi enega od udele`encev seminarja. Na vpra{anje, zastavljeno vsem udele`encem, od koga in kdaj ste nazadnje dobili kako priznanje, smo se sku{ali re{iti z naslednjim odgovorom: v soboto od `ene. Na vpra{anje, kako ste ji pokazali, da to cenite, pa smo odgovorili, da v resnici sploh nismo reagirali. No, in to je `e bil konkreten primer negativne komunikacije, na katerem je predavateljica lahko razvijala nadaljnje misli o u~inkoviti komunikaciji. Prof. Bogdana Herman je najprej predstavila ve~ izto~nic za prakti~no komuniciranje. Poudarila je, da je komuniciranje najkompleksnej{a ~love-kova dejavnost. Vrhunsko komuniciranje je ozave{~eno komuniciranje. S komuniciranjem izra`amo svojo eti~no naravnanost ter svoj odnos do samih sebe, do sogovornikov, do po-slu{alcev in do obravnavane problematike. Poleg tega izra`amo svojo kultiviranost, svetovljanskost, svoje osebnostne lastnosti ter svoj miselni in ~ustveni svet. Obvladovanje ve{~in komuniciranja je gotovo zelo pomembno, tako za u~inkovito posredovanje misli kot za vodenje. V naslednjem delu je predavateljica pojasnila, v ~em je odli~nost komuniciranja. Kot je poudarila, lahko oza-ve{~eno komuniciranje opremo na prepoznavanje na{ih lastnih vrlin, svojega komunikacijskega (verbalnega in neverbalnega), ~ustvenega in umskega potenciala, tehnik spro{~an-ja in na dejstvo, da si pri komuniciranju lahko pomagamo tudi s teorijo izbire. V komuniciranju naj bi vedno upo{tevali govorni polo`aj in komunikacijske okoli{~ine. Odli~nost posredujemo z naravnim, vendar `laht-nim komuniciranjem, z bogatim besednim zakladom, s taktnostjo in vselej v obrambi svojega in sogovor-nikovega dostojanstva. In kako predvideti, prepre~iti in odpraviti oziroma re{evati zaplet v komuniciranju? V procesih komunikacije je po besedah predavateljice koristno gledati naprej, to je predvideti mo`en zaplet in se v skladu s svojo eti~no naravnanostjo vnaprej pripraviti na to, da ga prepre~imo, vsaj omilimo ali zmanj{amo njegove {kodljive posledice, ~e pride do tega. Zapleti lahko nastajajo v celotnem procesu komuniciranja, to je na ravni mi{lje-nja, sporo~anja, potovanja sporo~ila, dekodiranja in reagiranja na sprejeto sporo~ilo. Zdi se, da si vzamemo {e najmanj ~asa za vaje iz mi{ljenja, ki pa zelo vpliva na kakovost komuniciranja. Pri tem upo{tevajmo, da inteligenten ~lovek ni nujno tudi dober mislec. Sicer pa naj bi zaplete v komuniciranju prepre~evali kot govorci ali avtorji pisnih sporo~il z odli~nim poznavanjem teme, krepitvijo samo-zaupanja in spo{tovanjem sogovornika. Posledice teh zapletov naj bi odpravljali s sredstvi eti~ne reakcije. MIRO JAKOMIN vZ Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se s pripravo in izvajanjem izobra`evalnih programov prilagajajo dinamiki spreminjanja dru`benih razmerij. Po besedah gospe Vande Re{eta, vodje izobra`evanja, smo pre{li v ekonomijo ustvarjalnosti, zato moramo z izobra`evanjem spodbujati ustvarjalne potenciale v ljudeh in ga znati produktivno usmerjati. Letos v ZSSS izvajajo seminarje s po-dro~ij soupravljanja, uspe{nega dela v sindikatih podjetij in zavodov, varnosti pri delu, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, financ in komuniciranja. Pripravljene pa imajo {e nekatere druge izobra`evalne programe iz pogajanj, marketinga, partnerstva pri upravljanju gospodarske dru`be ter sindikatov in vklju~evanja v EU. O izpeljavi teh programov se z interesenti sproti dogovarjajo. razstava v TET Na ogled dela doma^ih umetnikov Zadnji ponedeljek v oktobru je bil v prostorih upravne zgradbe TE Trbovlje ponovno v znamenju kulture. Tokrat so kot nadaljevanje tradicionalnih razstav odprli skupinsko razstavo Ivana @galina, Jerneja Kre`eta in Franca Ostanka. Prva dva {e aktivno delata v termoelektrarni, zadnji pa je `e nekaj let v pokoju. Kot je na slovesnosti ob odprtju dejal direktor TET Samo Pajer, so se s to razstavo ozrli vase in zaprosili svoje delavce, da postavijo na ogled svoja umetni{ka dela. Profesor Ale{ Guli~ je v razstavnem katalogu zapisal, da je o vseh treh ustvarjalcih mogo~e re~i predvsem to, da jim je elektrarna s svojo okolico v dneh in letih dela v TET sooblikovala tudi slog, ustvarjalne navade, izbor motivov, pripovedni polo`aj. Njihova ustvarjalna mo~ ni v prepoznavnosti upodobljenega, pa~ pa v ~ustvenem naboju, ki ga prena{ajo na opazovalce in ob~udovalce. Najstarej{i izmed trojice razstavljavcev je Franc Ostanek, likovni oblikovalec v mnogih zvrsteh slikarske in kiparske ve{~ine. V dojeti likovni izpovedi menja ~opi~ z dletom, v~asih pa zaide tudi na podro~je redkih izraznih tehnik. V tej likovni govorici izstopajo predvsem ~rno-bela in barvna grafika, modeliranje v lesu, kovini, glini kot posebnost v mozaiku. Njegovo delovno podro~je je {iroko, pestro in pre`eto z iskrenim odnosom do likovne kulture. Njegove podobe so prikaz notranjega do`ivetja umetnika. Slika svoje kraje, jih gladi, dopolnjuje, a vseeno jih je mo~ prepoznati. Svoja likovna dela je predstavil javnosti v Celju, Ljubljani, Idriji, Trbovljah, Velenju, Jesenicah in {e kje na samostojnih in skupinskih razstavah. Ivan @galin je elektrodelovodja , zaposlen v TET in dve desetletji ~lan Relika - revirske likovne kolonije. Likovni navdih dobiva v krajih z raznolikim okoljem, pri ~loveku in arhitekturi. Njegove slike ne vsebujejo ostrih barv. Profesor Guli~ je njegov barvni svet ponazoril s tem, da tisti, ki delajo v termoelektrarni, poznajo te tone. Doslej je naslikal 120 slik v olju, 200 akvarelov, na desetine pa-stelov, akrilov, risb, tu{ev, gva{ev, ogelj in izdelkov v drugih tehnikah. [e posebno izstopajo kipi v lesu, kamnu in glini ter stvaritve v bakru in mozaiki. Najmlaj{i med razstavljalci Jernej Kre`e dela v termoelektrarni kot po-slu`evalec transportnih trakov. Tudi on je ~lan Relika dve desetletji. Med likovnimi zvrstmi najbolj obvlada akvarel, olje in pastel. Njegov vodnik med likovnimi razpotji ostaja akademski slikar Franci Kopitar. V dosedanjem ustvarjalnem obdobju je naslikal trideset olj, sto akvarelov, dvajset pastelov in dvesto risb ter naredil deset reliefov v lesu in pet v ksilitu. Omeniti ka`e {e podaritev avtorjeve slike Unicefu, v sklopu darovalcev z vsega sveta. Navdih mu dajejo ljudje, narava, gorski svet, rudarstvo. V njegovih delih je zaznati veliko eroti~ne-ga naboja, celo tiho`itje je v polni obliki in deluje toplo. Vsi trije likovni umetniki so svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem Slikarja Ivan @galin in Franc Ostanek (z desne proti levi) na otvoritvi razstave. TET in obiskovalcem pogumno predstavili zadnje umetni{ke stvaritve, ki bodo na ogled do konca novembra. Odprtje razstave so s svojimi glasbenimi vlo`ki popestrili u~enci glasbene {ole Trbovlje. 53 MINKA SKUBIC z mi{ko po in Comdex in x p, DRUGIČ 1 lift Sredi leto{njega listopada oziroma novembra je v Las Vegasu potekal jesenski Comdex, najobse`nej{a ameri{ka sejemska prireditev za ra~unalni{tvo. S 54 redi obi~ajnega `ivobarvnega `iv-`ava in tr`nega {opirjenja podjetij pred mno`icami radovedne`ev, izvedencev in novinarjev je Microsoft predstavil svoj pogled na razvoj v naslednjih letih, ki bo temeljil tudi na najno-vej{em Windowsu X P. Kljub temu, da je leto{nji Comdex obiskalo najmanj ljudi v zadnjem desetletju, je bilo mo~ ob~udovati obilo novega, od brez`i~nih krajevnih omre`ij do novih »igralnih konzol«. Microsoftov Bill Gates je med svojim uvodnim govorom predstavil primerek plo{~nega PCja (tablet PC), ki je velikosti knjige A4 in premore zaslon LCD, ob~utljiv na dotik. Na Com-dexu so pomembni proizvajalci, kot so NEC, Compaq, Toshiba in Intel, `e pokazali svoje prototipe plo{~ni-kov, ki uporabljajo posebno razli~ico novega operacijskega sistema Windows X P. @e v obstoje~o izdajo je Microsoft vdelal temeljitej{e zmo`nosti za takoj{nje sporo~anje (IM - instant messaging) in upravljanje ve~pred-stavnih posnetkov, kot so jih imela prej{nja Okna. S temi dodatki po-sku{a Microsoft prevzeti vodstvo tudi na trgu za IM, kjer prevladuje ICQ, in med datote~nimi zapisi za digitalno glasbo, kjer kraljuje oblika MP3. Kot je bilo pri~akovati, bodo ve~ino novih zmo`nosti XPja kon~ni uporabniki v omre`jih ustanov in podjetj lahko uporabljali samo, ~e bodo njihovi ra~unalni{ki mojstri kupili in namestili novo stre`ni{ko programje Windows .Net Server, ki naj bi bilo nared v prihodnjega pol leta. Po drugi plati pa je Larry Ellison, direktor dru`be Oracle in eden od dolgoletnih Gatesovih de`urnih kritikov, na Comdexu na glas govoril, kako so Microsoftovi e-po{tni stre`niki Exchange nezanesljivi in nevarni ter ponujal svoje e-po{tno programje na temelju Oraclea 9i. Omenili smo `e, da moramo za gladek prehod z Oken 9x na Windows XP imeti ra~unalnik, ki je dovolj zmogljiv. Vanj lahko XP nalo`imo popolnoma na novo ali pa tako, da obdr`imo obstoje~e nastavitve delovnega okolja in namenskih programov iz starih Oken. Windows XP Home naj bi bil zmo`en nadgraditi vse prej{nje razli~ice porabni{kih oken, od prve izdaje Windowsa 98 naprej. Manj{i pretres pa ~aka kupce XPja, ko se bodo pozanimali za cene: v ZDA velja nadgraditvena razli~ica XP Home 99 dolarjev, polna izdaja 199 dolarjev, medtem ko naj bi bil XP Professional vreden kar 299 dolarjev, ~e ga name{~amo na ~isto. Ljubitelji najnovej{ih Oken bodo spoznali tudi novo odliko, ki se imenuje Product Activation (AP) in jih bo morda neprijetno presenetila. AP je namre~ sistem, s katerim uporabnik Microsoftu prijavi svoj izvod Oken in s tem tudi odklene operacijski sistem za trajno delovanje. Strogo vzeto Microsoft uporabnikom tudi doslej ni dovoljeval, da bi kupljeni izvod Windowsa namestili v ve~ kakor en PC, vendar je bilo to zlahka storiti. S sistemom za udejanjanje operacijskega sistema (AP) pa bodo Okna prvi~ tudi programsko zaklenjena na en sam dolo~en ra~unalnik. Z znakovno {ifro CD Key lahko Okna XP sicer za~asno namestimo na kateri koli PC, vendar se bomo morali po 30 dneh z Microsoftom povezati po internetu ali telefonu in dobiti udeja-nitveno kodo za dolo~en PC. Za vsa- ko dodatno name{~anje bomo, seveda, morali pla~ati licenco. Tako po videzu kot tudi po vdelanih zmo`nostih je Windows XP za uporabnike »lahkih« Oken 9x opazno druga~na zverinica. Uporabni{ki vmesnik z namizjem, raziskovalcem in spletnim brskalnikom IE je zasnovan likovno bogateje kakor prej. V XP so `e vdelane enostavne razli~ice namenskih program~kov za obdelovanje digitalnih fotografij in podob ter avdio in video datotek. Doma~i in malopisarni{ki uporabnik bo zdaj tudi la`e povezoval ra~unalnike med sabo v mala krajevna omre`ja. Glavna prednost sistema XP Home pa je, da ima skoraj enako jedro kot poklicni Windows NT/2000 in da je zato dosti zanesljivej{i od prej{njih Oken 9x, ki so se zahtevnim uporabnikov sesuvala tudi ve~krat na dan. Kljub vsemu pa kritiki opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti sistema X P. Na trgovinskih policah in uporab-ni{kih mizah je {e dosti naprav, za katere {e ne obstajajo pravi gonilniki XP ali pa so na voljo samo zasilne re{itev. Ker XP ne temelji ve~ na DOSu, bo marsikateri uporabnik tudi ugotovil, da ne more ve~ igrati svoje priljubljene dosovske igre izpred pet ali deset let, ki je v Windowsu 9x {e delovala. Poleg tega XP `e vsebuje po`arni zid oziroma vdorobran (firewall), ki pa nekaterim zahtevnim uporabnikom ni v{e~. Ni namre~ tako zmogljiv kot nekateri samostojni izdelki drugih proizvajalcev, kot je, denimo, svetovno znani ZoneAlarm (), poleg tega pa naj bi imel {e nekaj za~etnih te`av pri prepu{~anju pre-to~nih internetnih storitev. Najve~je razo~aranje za ljudske mno`ice pa je dejstvo, da nam »tovarni{ko na-me{~eni« predvajalnik Windows Media (WMP) ne omogo~a, da bi izdelovali posnetke MP3, temve~ moramo zanj kupiti poseben vti~nik MP3 ali pa si omisliti kar samostojen program, kot je MusicMatch Jukebox (). Jasno je, da veliki M posku{a raz{iriti lastno datote~no obliko WMP, ki je tudi bolj pov{e~i glasbenim zalo`ni-kom, saj `e vsebuje re{itve za pre-pre~evanje nelegalnega kopiranja glasbe. DAVID PAHOR EIA (http://www.eia.doe.gov) Opis organizacije, ki upravlja spleti{~e eia.doe.gov, je morda suhoparen, vendar pomenljiv: ustanova EIA je ameri{ka agencija za energetske informacije (Energy Information Administration), ki jo je leta 1977 ustanovil kongres ZDA. EIA deluje pod okriljem ame-ri{kega ministrstva za energetiko (U.S. Department of Energy), njena naloga pa je zbiranje, obdelovanje in objavljanje informacij in ocen, ki naj bi bile nedovisne od interesov ameri{ke dr`ave. Agencija pripravlja napovedi in raz~lenitve o dogajanju v sodobni ame-ri{ki in svetovni energetiki, ki naj bi spodbujale oblikovanje smiselnih razvojnih strategij in delovanje u~inkovitih trgov. Poleg tega naj bi EIA pomagla sooblikovati odgovorno javno mnenje o energetiki prihodnosti in njenega vplivanja na naravno okolje in gospodarstvo. Same spletne strani niso uokvirjene in so oblikovane v modri barvni shemi na jasen in resen na~in, kot se za spleti{~e vladne ustanove ZDA spodobi. Zglavje prikazuje ve~idel samo ime trenutne strani in zaporedje besedilnih povezav, ki nam ka`e, kako globoko smo prodrli v spleti{~e. Glavni navigacijski meni je v navpi~ni pasici na levi, medtem ko so v desnem stolpcu pomo`ne povezave. Na sredini glavne strani sta dve vrstici zaslonskih gumbkov s pojavnimi spustnimi meniji. Ti nam omogo~ajo zelo hitro spu{~anje v globine energetskih informacij - denimo po zemljepisnih, gorivnih, obmo~nih ali cenovnih klju~ih oziroma po energetski vrsti okolja, na~inu napovedi ali zvrsti raz~lembe oziroma analize. U~ikovito prodiranje v spleti{~e je nujno, saj toliko gradiva o ameri{ki in svetovni energetiki zlepa ne najdemo drugje v spletu. Ob~udujemo lahko tudi arhiv ~lankov, prispevkov, besednjak energetike, seznam publikacij in celo stran za kratkohla~ne`e. ^e nas zanima ameri{ki pogled na svetovno energetiko, moramo EIA nujno vnesti na svoj seznam priljubljenih krajev. FILMPLANET (http://www.filmplanet.net/) Svetovni splet kljub napovedim internetnih gurujev pred desetimi leti ni pokopal filmske proizvodnje, niti ni z obli~ja rodne nam grude izbrisal kinematografskih dvoran. [e ve~: celo Slovenci smo pred kratkim dobili li~ni betonski kompleks Koloseja v `ivahnem ljubljanskem BTCju, ki ljubitelje filma povezuje s filmsko dru`ino razvitih porabni{kih dru`b Zahoda. Toda kam naj pogledamo, in-ternetno ozave{~eni in mrzli~no o`i~eni, ~e `elimo oceniti, ali bi tvegali ve~er preglasnega zvoka Dolby Surround in {kripajo~e po-kovke? Ni~ la`jega - eden od uporabnej{ih slovenskih krajev je Film-planet, nezapleteno in jasno oblikovano spleti{~e, ki zbira novice, napovedi, ocene in ~lanke o re~eh in zadevah {irokoplatenskih. Na levi strani spletnih strani moremo z navpi~nim menijem iskati po vsebini ali pa se naro~ati na mno`i~no elektronsko po{to (mail lists) s tematskimi novicami. Seveda imamo na voljo tudi spored filmov v na{ih kinodvoranah in celo ocene nekaterih filmov na plo{~ah DVD, ki si jih lahko sposojamo v na{ih videotekah. @al pa spletni forum z elektronskimi razpravami ne ka`e prav dosti resne vsebine, saj se mularija ve~inoma pogovarja o nelegalno zajetih filmih s ko-dekom DIVX. Pa naj {e kdo re~e, da se na{a mladina za tehniko ne zanima, zlasti ~e lahko z njo gleda najnovej{e filmske uspe{nice kar z zaslona svojega PCja, ne da bi ji bilo treba kupiti vstopnico. 55 na obisku pri Arnu Svetlin Skrb za telo in duha ga ohranja vitalnega Konec meseca bo Arno Svetlin praznoval devet desetletij. Dobro jih skriva. Kot elektroin`enir je delal skoraj v vseh na{ih termoelektrarnah. Najmanj v Brestanici, najdlje v [o{tanju in nazadnje preko EIMV spremljal NE Kr{ko. Vitalen, ~il in zdrav {e vedno spremlja elektro dogodke. s 56 re~ala sem ga pred dobrima dvema letoma v komandni sobi NE Kr{ko med njenim remontom. Ko sva pripravljala pri~ujo~i prispevek, je dejal, da je bil to njegov zadnji remont v Kr{kem. Pozneje sva se redkeje sre~evala. Na obisku pri njem doma mi je na vpra{anje, kaj trenutno dela, odgovoril, da mu je »{el iz glave« nek pojem iz jedrske fizike in da je prav pri {tudiju njegove pojasnitve. To je bilo pri njegovih skoraj 89-ih letih. Leto potem, ko je prenehal vsak dan hoditi v slu`bo na Elektroin{titut Milana Vidmarja. Danes ostaja enako ~il, prijeten sogovornik s spominom, ki mu ga med drugimi zavidam tudi sama. Pogovor za~neva s spomini na {tudij-ska leta. S ponosom pove, da je bil konec tridesetih in v za~etku {tiride-setih let njegov profesor na tehni~ni fakulteti Milan Vidmar. Poleg njega se spomni {e profesorjev Bedjani~a, Ko`elja, Matanovi~a in Lobeta. »Z italijansko okupacijo je leta 1941 zamrlo delo na fakulteti. V tem mesecu mineva 60 let, ko je italijanska policija na tehni~ni fakulteti na A{ker~evi iskala radio oddajnik Kri~a~. Vse {tu-dente, ki jim ni uspelo pobegniti, je aretirala. Bil sem v skupini tridesetih, ki smo bili prepeljani v policijske zapore. V skupini so bili med drugim tudi Albert ^ebulj, Jo{ko Rosina, Vida Tom-Lasi~, Jo`e Umek, Justin Vi-vod, Milan @eleznik, Milovan Mi-horko, Du{an Krape`, Pavle Tepi-na,Sa{o [traus in Stanislav Prese~nik ter dvajset kolegovi iz Bolgarije, ki so {tudirali v Ljubljani. Slednje so izgnali iz Ljubljanske province,« se spominja vojnih let med {tudijem sogovornik, ki meni,da je treba omeniti ta ~as, da bomo tudi tisti, ki {e nismo `iveli v tistih letih, za~utili dru`beno klimo in odnos do inteligence tedaj. »Vsa Ljubljana je bila na nogah in je zaradi italijanskega nasilja simpatizi-rala z zajeto akademsko mladino. Prepeljali so nas v sodne zapore in sodilo nam je italijansko voja{ko so-di{~e. Zaradi pomanjkanja dokazov nas je bila ve~ina izpu{~ena, vendar smo bili ozna~eni kot sumljive osebe in tar~e slovenskih ovaduhov. Nekaterim izmed nas je uspelo dokon~ati {tudij na tehni~ni fakulteti v Zagrebu.« Arno Svetlin je nastopil prvo delo v tovarni Siemens Zagreb, poznej{i Rade Kon~ar, v oddelku elektromotorjev. Po vojni je slovenska vlada povabila strokovne delavce, ki so delali zunaj Slovenije v domovino. Takratna Trboveljska premogokopna dru`-ba /TPD/ ga je dodelila v elektrarno Brestanica. »V elektrarni, ki je bila grajena med drugo svetovno vojno, sem se seznanil s sodobnimi napravami za proizvodnjo elektri~ne energije na podlagi premogovne tehnologije. V Brestanici sem ostal tri leta, potem pa so na~rtovalci slovenske energetske politike menili, da je razumneje in`enirje zaposliti na direkcijah in sem za dve leti pri{el na generalno direkcijo elektrogospodarstva v Ljubljano. Glede na to, da so me vedno bolj zanimali obratovalni problemi in energija iz termoelektrarn, sem bil na svojo `eljo preme{~en v elektrarno Trbovlje. Ta je takrat imela dva kotla s pra{no kurjavo in dva turboagreaga-ta s 12 in 24 MW. V Avstriji pa je bila naro~ena tudi nova kotlovna naprava. V petih trboveljski letih sem dodobra spoznal njihove energetske naprave, obratovalne probleme z njimi in dobil tudi stik s premogovnikom, kar mi je pozneje pri{lo nadvse prav. Iz Trbovelj sem od{el kot ~lan jugoslovanske delegacije Jugela na povabilo ameri{ke vlade na ogled energetskih naprav ZDA. Obiskali smo vse njihove ve~je elektrarne, tako hidro kot termoelektrarne.« Petdeseta leta so pomenila za~etek gradnje {o{tanjskih prvih blokov. Na-ro~ena je bila strojna in elektro oprema, ki naj bi jo dobavili {vicarski Sul-zer in Escher Wyss-Oerlikon in nem{ki Siemens. Arno Svetlin je bil poslan v [o{tanj z nalogo, da nadzira gradnjo energetskih naprav in strokovno pripravi bodo~e osebje za obratovanje ter poskrbi za pripravo in transport premoga iz rudnika Velenje do elektrarne. »Velenjski rudnik se je takrat zelo raz{iril in pove~al svojo proizvodnjo. Nadvse prav so mi v [o{tanju pri{le prav izku{nje iz Trbovelj, saj so med obratovanjem ob~asno nastopale te`ave, ki so bile predvsem lokalnega pomena in so izvirale v~asih tudi iz osebnih zamer. Sicer pa je bilo moje delo v [o{tanju zelo dinami~no, energetske naprave prvih treh blokov so takrat veljale za tehni~no najmodernej{e. Bili so to prvi kotli tako imenovanega pre-to~nega tipa z visokim tlakom in visoko temperaturo - 525 stopinj Celzija izhodne pare. Pozneje se jim je pridru`il {e ~etrti blok z 80 metrov visokim kotlom stolpne izvedbe. V {o{tanjski termoelektrarni sem ostal vse do srede sedemdesetih let, s kraj{o prekinitvijo, ko sem bil v Parizu v okviru agencije ACTIMS na {tudiju koncepcije in opreme ter- moenergetskih objektov,« nadaljuje Arno Svetlin, ki pri gradnji petega bloka TE[ ni ve~ sodeloval. [e vedno pa spremlja delo in obratovanje te termoelektrarne, o kateri pravi, da je bila v njej namenjena izredna skrb varstvu okolja in da je zagotovo naj-modernej{a toplotna elektrarna z od-li~no organizacijo dela. ^e je sam kaj prispeval k izredni uspe{nosti njenih enot, si bi {tel kot veliko priznanje. Sredi sedemdesetih let ga je takratni direktor EIMV Vekoslav Koro{ec povabil v skupino sodelavcev, ki bo sodelovala pri gradnji jedrske elektrarne v Kr{kem. Vklju~en je bil v oddelek za zagotavljanje kakovosti. »V tistem ~asu so v Kr{kem potekala {e gradbena dela. Treba pa je bilo prou~iti posamezne sisteme jedrskih in nejedrskih komponent ter se ob tem seznaniti tudi s pravili o zagotovitvi in kontroli kakovosti za dobavljeno strojno in elektro opremo. Pri tem nam je olaj{alo delo seznanitev s pravili za zagotovitev kakovosti in postopkov v Veliki Britaniji, kamor nas je povabilo njihovo elektrogospo- darstvo. Pred zagonom elektrarne pa je bilo treba na vseh pomembnih komponentah NEK opraviti ustrezna testna merjenja in preskuse tako, da je bila elektrarna novembra 1981 pr-vi~ sinhronizirana na 400kV omre`je,« je opisal za~etke dela v Kr{kem in`enir Svetlin, ki je v tistih letih /pri 70 letih/ moral skladno z zakonom o ionizirajo~ih sevanjih opraviti izpit pri Zavodu za varstvo pri delu, da je lahko opravljal delo v kontroliranih obmo~jih elektrarne, v Izobra`evalnem centru za jedrsko tehnologijo pa dvomese~ni te~aj o osnovah reaktorske tehnologije s kon~nim izpitom. Njegove prakti~ne izku{nje in osvojeno znanje so bili odlo~ilni, da je bil imenovan v komisijo Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in za~el predavati o elektro napravah v NEK ter pripravil izpitna vpra{anja za komisijsko preverjanje znanja operaterjev jedrske elektrarne pri teoreti~nem {olanju na In{titutu Jo`ef Stefan. Po upokojitvi je ostal zunanji sodelavec EIMV in sodeloval pri revizijah elektrarni{ke Arno Svetlin opreme v ~asu letnih remontov jedrske elektrarne. Za dolgoletno, bogato, strokovno delo je dobil Vidmarje-vo plaketo. Dolgotrajnemu vztrajanju pri vsakodnevnem delavniku na EIMV je botrovalo tudi dobro Svetlinovo po~utje med kolegi v oddelku. Posebno je spremembo ob~util, ko je pri{el na in{titut iz vrste termoelektrarn. Po njegovem je lahko za posameznika delo na in{titutu veliko bolj strokovno kot v termoelektrarni, kjer se je treba poleg strokovnega dela ukvarjati tudi z vrsto obrobnih stvarmi, ki ti poberejo ogromno ~asa in energije. Prizna, da ga je strokovno izpopolnilo tudi prena{anje znanja na mlaj{e kolege. Pri preverjanju znanja operaterjev nikoli ni iskal neznanja, temve~ je bilo to popravljanje {ibkih to~k in izpopolnitev znanja. Tudi sam meni, da je dobil od mladih strokovnjakov veliko prakti~nih znanj, ki jih sam ni tako dobro poznal, zato je bilo preverjanje koristno tudi zanj. Na vpra{anje, kako vzdr`uje tako dobro kondicijo v teh letih, odgovarja, da je do {e pred dvema letoma hodil v Narodni dom h gimnastiki. Ta navada mu je ostala {e od mladih sokol-skih let. Pri 88 letih je ugotovil, da je pri gimnastiki preve~ teka in da njegova kolena tega ne zmorejo ve~, zato jo je opustil. Sedaj dela doma vaje zjutraj in zve~er po 15 minut. Skrb za telo in duha, {e bolj za slednjega, vse`ivljenjsko u~enje, branje in izo-bra`evanje ga ohranjajo vitalnega. Pravi, da se trenutno precej ukvarja s te`avami v dru`ini; karseda namre~ skrbi za bolno h~i in `eno. »Sedaj popravljam tisto, kar sem zagre{il v `iv-ljenju, da nisem imel dovolj ~asa za dru`ino. Mogo~e se prav zato sedaj njima ve~ posve~am, saj ~utim, da sem mnogo zamudil in da nisem dal dru`ini tistega, kar bi moral dati,« sa-mokriti~no prizna Arno. Delo v elektrarnah ga je zasvojilo in v celoti okupiralo. Ostal pa je ~il in zdrav do poznih let, in to je nadvse pomembno prav sedaj, ko ga doma~i najbolj potrebujejo. Ne nazadnje je {e to poletje vozil s svojim avtom `eno na zdravljenje v Klini~ni center. Da bi le {e dolgo ostal v taki kondiciji! MINKA SKUBIC 57 wgovor z Blažem Andolskom Ob kadrovanju in izobra@evanju tudi letovanje in [port Vsz ma s~ upe ~to ak mruji e no, su ek mi m j dii heos sejtet ai hBj a lljaeo `t { oAt pe nvi dsi ol onvl i{a elnk va n sivanettei r z- a nem glasilu Informacije Elektro Gorenjske, ki ga je tudi urejal. [port je na~in in za{~itni znak `ivljenja Bla`a Andol{ka, z njim pa se je »ukvarjal« tudi {tudijsko. Z organizacijskimi spremembami in po-ve~anjem dela je Bla` Andol{ek v del-ni{ki dru`bi Elektro Gorenjska prevzel vodenje kadrovskega podro~ja. S 58 odi v generacijo (letnik 1948), ki je bila navdu{ena nad elektriko in nad tovrstnim {olanjem. »Za fante je bila to zanimiva {ola, vrstniki so se vpisali, pa sem se tudi jaz. Dobil sem splo{no tehni~no izobrazbo, ki sem jo v praksi izpopolnjeval kot projektant, ~eprav sem ~util, da me vle~e {e v drugo smer,« pove Bla` Andol{ek. Po kon~ani srednji elektro {oli v Kranju se je leta 1968 zaposlil v Elektro Gorenjski in najprej pol leta delal pogodbeno kot tehni~ni risar. Potem je dobil redno slu`bo kot projektant v Projektivnem biroju in z leti napredoval po stopnjah in zahtevnosti dela. PROJEKTANT »Moje prvo sre~anje z elektriko je bilo {tirinajstdnevno trasiranje na Jezerskem, od daljnovodov do nizkonapetostnega omre`ja. V skupini smo bili vodja projektivnega biroja Drago [te-fe in projektanti Jo`e Novak, Brane Mervi~, Janez Jordan, Kazimir Dolenc, Janez Tepina in jaz. Spali smo kar pri Grabnarju na Spodnjem Jezerskem, s hrano pa nas je oskrboval {ofer Ivan Gra{i~. V sedemdesetih letih je potekala intenzivna gradnja naselij brez svojih transformatorskih postaj, do katerih so vodila dolga nizkonapetostna omre`ja. Nadome{~ali smo jih z daljnovodi in interpolacijo transformatorskih postaj. Ukvarjal sem se s projekti transformatorskih postaj 10(20)/0,4 kV s priklju~nimi daljnovodi na obmo~ju [kofje Loke, Tr`i~a in Medvod; spomnim se tudi transformatorskih postaj Stirpnik in Obrne. Sodeloval sem v skupini projektantov pri trasiranju 35 kV `elez-nega daljnovoda v dve odmaknjeni dolini: od [kofje Loke do @eleznikov in od Bleda do Bohinja. Opravil sem strokovni izpit iz elektrotehni{ke stroke, ki je po zakonu o graditvi objektov potreben za vse, ki se ukvarjajo s projektiranjem. Na koncu dvanajstletnega dela v Projektivnem biroju sem se ukvarjal z upravnimi postopki, pridobivanjem soglasij in uporabnih dovoljenj, predvsem na obmo~ju Kranja in Medvod,« je povedal Bla` Andol{ek, ki je do{tudiral ob delu na prvi stopnji Visoke {ole za telesno kulturo – DIF, smer rekreacija, in se vpisal na drugo stopnjo Visoke {ole za organizacijo dela. Leta 1982 je kon~al program za usposabljanje odgovornih kadrovskih delavcev pri Gospodarski zbornici Sloveni- je. Tako se je prelevil v kadrovika, in to delo mu je bilo pisano na ko`o ... KADROVIK S [TEVILNIMI DODATNIMI NALOGAMI »V Elektro Gorenjski je bil kadrovik Janez Leben, ki se je ukvarjal tudi z dru`benim standardom, od prehrane do po~itni{kih zmogljivosti. Leta 1980 sem mu bil dodeljen v pomo~. Prevzel sem koordinacijo na~rtova-nja letnih potreb kadrov med vodji splo{no-kadrovskih oddelkov takratnih tozdov za vso delovno organizacijo, obenem pa sem bil kadrovik za delovno skupnost skupnih slu`b. Z upokojitvijo Janeza Lebena mi je pripadla tudi skrb za dru`beni standard. Z zadnjo reorganizacijo leta 1991, ko je Elektro Gorenjska iz dru`bene-ga podjetja postalo javno podjetje in delni{ka dru`ba, se je funkcija kadrovskega dela prenesla z ravni poslovnih enot na raven podjetja. Takrat se je vsa kadrovska dejavnost in evidenca zdru`ila na enem mestu, od na~rtovanja kadrov, njihovega razporejanja in preme{~anja do zaposlovanja novih. Kot vodja kadrovskega podro~ja v splo{no kadrovskem sektorju Elektro Gorenjske sem po funkciji nadrejen {estim zaposlenim na podro~ju kadrovanja, dru`benega standarda, recepcije in telefonistu,« pravi Bla` Andol{ek. STRUKTURA ZAPOSLENIH V njegovih rokah so mape z osebnimi in nedotakljivi podatki in oznakami, odlo~be o delovnih mestih in njihovo nagrajevanje, pogodbe o zaposlitvi, strokovni izpiti in delovna knji`ica s pokojninsko dobo. Prva in zadnja pot ob zaposlitvi v podjetju se za~ne in ob upokojitvi kon~a v kadrovski slu`bi. Za Bla`a Andol{ka so podatki nekaj ve~, v njih so `ivljenj-ske in delovne usode sodelavcev, ki jih na podlagi izobrazbe, pridobljenih izku{enj in obvladovanja znanj, sposobnosti in u~inkovitosti, predlaga za perazporejanje oziroma i{~e nove. V kadrovsko delovno podro~je sodijo tudi izobra`evanje, {tipendira-nje in dodatna zavarovanja. Sodeluje pri delu Izobra`evalnega centra Elek-tro Slovenije, kjer je bil podpredsednik odbora za izobra`evanje. Pravi, da se je v zadnjem obdobju izobrazbena struktura zvi{ala, kar je podkrepil s podatki: »V Elektro Gorenjski se je od leta 1987, ko je bilo zaposlenih 491 delavcev, do danes zaposlenost zmanjšala za 44,4 odstotka. V podjetju je 84 žensk, ostali so moški. Prejšnja povprečna starost 46 let je padla na 40 let. Včasih so imeli zaposleni večidel z delom pridobljeno izobrazbo, imeli smo na primer priučene inkasante. V povprečju imajo zaposleni srednješolsko izobrazbo, povečalo pa se je število tistih z višjo in visoko.« SKRB ZA PO^ITNI[KE ZMOGLJIVOSTI Pod oznako družbeni standard, zaposleni v pričakovanju poletnega oddiha razumejo predvsem recepcijo, kjer skrbijo za počitniške zmogljivosti. »Skrbimo za vzdrževanje počitniških zmogljivosti in dobro počutje gostov v njih. Slednje imamo na morju, v hribih in zdraviliščih,« pove Blaž An-dolšek, ki bdi nad vzornim vzdrževanjem počitniških objektov, ob neposredni pomoči vzdrževalca Andreja Kavčiča. Da je vsako leto urejeno tako, kot mora biti in kot pričakujejo uporabniki, dajejo podporo tako direktorica splošno kadrovskega sektor- Bla` Andol{ek, kadrovik {portnega duha in `ivljenjskega sloga. ja Majda Kova~i~, kot direktor podjetja mag. Drago [tefe. Neposreden v komunikaciji, tak, ki odlo~no povzame besedo, je Bla` Andol{ek vodil sindikat delovne skupnosti skupnih slu`b Elektro Gorenjske v letih 1980–1986, sodeloval v izvr{nem odboru krajevne skupnosti Primskovo, v zadnjem ~asu pa predseduje disciplinski komisiji podjetja. Zanimiva ugotovitev: v dokumentarnem pomenu bi lahko Bla`a Andol{ka uvrstili med inventar. Ob lanski selitvi uprave podjetja iz tretjega nadstropja kranjskega neboti~nika v novozgrajeno upravno stavbo Elektro Gorenjske na Primskovo sta bila s projektantom Jo`etom Novakom najstarej{a po sta`u, ki sta bila neprekinjeno 32 let v neboti~niku. ANIMATOR [PORTA V ELEKTRU »Od leta 1970 do leta 1985 se je {port dejansko vrtel okrog mene, tako letni kot zimski. Bil sem namre~ aktiven nogometa{ NK Triglav in NK Korotan ter za tisti ~as soliden rekreativni smu~ar. Vaditelj smu~anja sem od leta 1967, smu~arski u~itelj od leta 1977; zvezni demonstrator smu~anja sem bil v obdobju od 1980 do 1983. leta. Na smu~arskih tekmovanjih v okviru Elektrogospo-darstava Slovenije se me je prijel vzdevek «ve~no drugi«, takoj za Martinom Tir{kom iz Elektro Celja, PE Slovenj Gradec. @e od vsega za~etka sva bila tekmeca, premagal sem ga samo enkrat, in to na tekmi na smu~i{~u Lepo{pi~je v Poso~ju. Od leta 1965 poteka sodelovanje s Ste-weagom in EDK-jem v Avstriji in Enelom v Italiji kot izmenjava tekmovalcev dveh zamejskih dr`av. Sodeloval sem kar na 25 tekmah v Avstriji, na kar imam zelo lepe spomine. V zadnjem ~asu je to sodelovanje preraslo v sodelovanje Steweag–Elektro Gorenjska in ENEL–Elektro Primorska,« je dejal Bla` Andol{ek, ki ima zasluge za aktivno {portno animacijo v Elektro Gorenjski. Deset let je sodeloval kot ~lan in predsednik v odboru za rekreacijo pri Elektrogospodarstvu, bil predsednik odbora za rekreacijo pri ZTKO Kranj in predsednik nogometnega kluba Korotan. Vsa ta ljubezen do {porta ga je pripeljala do odlo~itve, da se je leta 1982 za~el ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo, in sicer z monta`o smu~i in manj{imi popravili. Pri delu mu pride zelo prav znanje, ki ga je pridobil kot smu~ar-ski u~itelj in demonstrator, saj je do leta 1988 vsako leto vodil vsaj dva smu~arska te~aja. V letih 1980–1984 je marsikateremu Kranj~anu in tudi nekaterim sodelavcem pomagal dobiti naziv vaditelj smu~anja. Zelo rad svetuje pri izbiri smu~arske opreme, saj `e ~etrt stoletja sodeluje z delom na enem najve~jih zimsko-{portnih sejmov v Kranju. Po letu 1985 je {portna dejavnost v Elektro Gorenjski pre{la v mlaj{e roke, iz ozadja pa sodeluje kot mentor. Z izku{njami in predlogi sodeluje v izvr{nem odboru [portnega dru{tva Elektro Gorenjska. Po srcu in du{i je {e vedno {port-nik, zato pomaga pri izvedbi zimskih in letnih tekmovanj, predvsem po fi-nan~ni plati, udele`uje pa se jih `e 32 let. REKREACIJA IN DRU@ABNI PLES Bla` Andol{ek je poro~en in o~e dveh sinov, veselje mu dela `e vnukinja Taja. Po po{kodbi kolena leta 1990 je moral opustiti veliko ljubezen do nogometa, ko je igral v vseh ob~inskih rekreativnih ligah. Po sre~anju z Abrahamom mu za rekreacijo ostajajo tenis, smu~anje in dru`abni ples. »Kot aktiven {portnik nisem namenjal pozornosti plesu. Na dru`abnih dogodkih nikoli nisem plesal. Po uvodnem plesnem te~aju pa me je ples za~el zanimati. V podjetju sem zanj navdu{il tudi sodelavce, tako da se je plesnih te~ajev udele`ilo osem parov. Dru`abni ples mi je postal nov konji~ek, ne boste verjeli, bil sem `e {estkrat na plesnem te~aju in ples me vse bolj veseli,« mi svojo skrivnost razkrije sogovornik. In kak{na je njegova `ivljenjska vizija? »Da bi se {e 20 let po~util kot 40-letnik. Kdor to dose`e, je zase veliko naredil,« mi ob koncu pogovora re~e Bla` Andol{ek. Nasvet in misel, ki ju je gotovo vredno upo{tevati. Tako bi res veliko naredili zase. Bla` An-dol{ek s svojim {portnim na~inom `ivljenja in vitalnostjo je prepri~ljiv dokaz za to. DRAGO PAPLER 59 Pozno poletno sre~anje z Lukom Franulovi~em z Vele Luke Gostoljubni UPRAVNzIKV ele Luke »Luka iz Vele Luke poje v klapi in kuha veliko-lu{ke specialitete,« so na kratko ozna~ili Luko Fra-nulovi}a in vsi so takoj vedeli, za koga gre. Le komu ne bi ostal v spominu prijazni gostitelj in upravnik po~itni{kega doma v Veli Luki, ki je dve leti (1988, 1989) zapored po tri dni pel v klapi in kuhal specialitete ter navdu{eval Velenj~ane. D 60 e bi vedeli, da je rojen prav na njihov rudarski praznik, 3. julij, leta 1937, bi ga {e bolj vzeli za svojega. Luka z vsakim svojim dejanjem izra`a pripadnost svoji Veli Luki, mestu, ki je znano po kar {tirih pevskih klapah: O{jak, Hum, Maestral in Vela Luka. V slednji prepeva `e desetletja. Ugodna klima daje odli~ne mo`nosti za bujno rast in pridelek povrtnin, sadja in grozdja. Olive, ribe, vino in dalmatinski melos glasbenikov Oliverja Dragojevi~a, Jasne Zloki~, Meri Ceti-ni~ in Nikice Kalogera, ki izhajajo iz Kor~ule, nas v poletnih dopustni{kih dneh zelo razveseljujejo, doma~inom pa pomenijo prilo`nost za navezavo stikov in sklepanje kup~ij. Ta posel jim gre dobro od rok in tako nekako bi lahko tudi dejal za mojega sogovornika Luko Franulovi}a, ki obvlada veliko poklicev in se jim nenehno prilagaja. Dobro so mu pristajale vloge gostitelja, upravnika, kuharja, ri-bi~a, vinogradnika, sadjarja, pevca, kitarista, slikarja, {ahista (mojstrski kandidat), vaterpolista ... Ve~ino jih {e danes rad opravlja, rad se dru`i in poskrbi za dobro razpolo`enje. Po horoskopu je rak, priden in zavzet pri svojem delu, po{ten in zvest prijatelj, miren in ob~utljiv po ~love{ki naravi, ki se ob~asno umakne v svoje skrite koti~ke. Te najde pri ribi{ki ko~i, v ~olnu na morju ali v sadnem vrtu, kjer je veter in ob tem u`iva. Pridejo pa tudi `alostni, oto`ni trenutki, ko mu je v uteho igranje kitare. Razkrije mi `ivljenjsko zgodbo, ki se je kar {ti-rikrat sre~no iztekla. »Ob letalskem napadu na Velo Luko leta 1942 so me kot otroka re{ili iz ru{evin. Postal sem navigator in {est let (1947-1955) plul po svetu. Ladjo je doletelo slabo vreme, tajfun je dva dneva in dve no~i lomil jambore in skoraj bi se potopili. Od takrat imam fobijo do utesnjenih, zaprtih prostorov. Od-lo~il sem se, da dam slovo plovbi po morju. Izkrcal sem se in {el {tudirat na vi{jo turisti~no {olo. Tretji~ me je usoda skoraj prehitela v doma~i hi{i. Nekega jutra sem se zbudil in zasli{al {umenje, ki je prihajo od zelo blizu. Ko sem dobro pogledal okoli sebe, sem ugotovil, da moja postelja `e plava v vodi. Hitro sem se zavedel in od-hitel v sosednjo sobo, kjer sta ni~ hudega slute~i spali h~erki. Plimni val se je tistega 21. junija 1968 dvignil {tiri metre nad morsko gladino, po~it-ni{ki dom pa je voda zalila dva metra visoko. Nevarnost je trajala pet ur. Ves obalni pas Vele Luke je bil potopljen, na moji hi{i je bilo za 100.000 nem{kih mark {kode. Zanimivo, v morju se nisem utopil, pa bi se skoraj v lastni hi{i. Zato sem zgradil novo hi{o na dosti vi{ji lokaciji. ^etrta stvar, ki se je sre~no iztekla, pa je bilo sodelovanje v domovinski vojni na Hrva{kem,« pove Luka. Ob njegovem pripovedovanju je zaznati mo-~an `ivljenjski optimizem. VELO LUKO ODKRILI [TAJERCI Pred dobrimi {tirimi desetletji so Velo Luko odkrili Slovenci, in sicer po zaslugi Velenj~ana Tomislava Novaka, ki je delal v obratovanju HE O`balt. Iz Selnice pri Mariboru ob Dravi ga je vselej vleklo domov v Velo Luko, zato je tam prebil vsak dopust. Neko~ je povabil tudi direktorja HE O`balt Franja Holca. Temu se je kraj takoj priljubil, {e ve~, zelo primeren se mu je zdel za postavitev po~itni{kega doma. Kaj hitro so na{li primerno lokacijo in gradnja je hitro stekla. Za vodenje doma ni bilo potrebnih kadrov. »V za~etku {estdese-tih let sem bil po uspe{no kon~ani vi{ji turisti~ni {oli nekaj ~asa zaposlen v Hotelu Imperial v Dubrovniku. Povabili so me, da bi prevzel vodenje novozgrajenega po~itni{kega doma Elektra O`balt Vela Luka. To je bil za tisti ~as najbolj{i turisti~ni objekt v Veli Luki. Z njim se je za~el preporod turizma,« je dejal Luka Franulovi}, ki je s teoreti~nimi predavanji v {oli in s prakso v gostinstvu vzgojil prvi kadre. Leta 1962 je postal upravnik po~itni{kega doma in bil ves ~as delovanja kot nekak njegov za{~itni znak. Dom je imel 26 sob z 79 le`i{~i, restavracijo, kuhinjo, vrt, svojo pla`o, ~oln. Luka je za premo`enje skrbel, kot da bi bilo njegovo, urejal je okolico doma in bdel nad dobrim po~utjem obiskovalcev. Bil je vse: upravnik, kuhar, nabavni, po potrebi je urejal sobe, stregel v restavraciji in za to~ilnim pultom. »Pred vsako poletno sezono sem zagotovil osebje, ki je skrbelo za bivanje in postre`bo v domu. Petnajst let je za bivanje v domu vladalo izjemno zanimanje, zmogljivosti smo imeli razprodane, in smo jih najemali tudi v drugih objektih po mestu. V konicah smo imeli v izmeni tudi po 400 ljudi. Gostje so prihajali iz elektrogospodarskih podjetij iz Slovenije, Avstrije, ^e{ko-slova{ke in dvakrat tudi iz vseh republik takratne Jugoslavije. Slovenci so zelo radi prihajali v Velo Luko, precej Slovenk in Slovencev se je po-ro~ilo z doma~ini in doma~inkami,« pravi Luka Franulovič. Sam se je leta 1970 poročil s profesorico likovne vzgoje, Z UMETNOSTJO POVEZAN NA VEG NAČINOV Luki so bili ženini nasveti prva podlaga pri amaterskem likovnem ustvarjanju. »Največ me zanimata olje in akvarel, poskusil sem se celo z reliefom. Med motivi me privlačijo skladne realistične podobe, ki se ponujajo okrog mene: morje, ladje, stare hiše, pokrajina. Svoja dela sem dvakrat predstavil v Veli Luki, drugače pa sam bolj hodim na druge razstave, saj imam v rodbini kar nekaj akademsko izobraženih umetnikov. Čut za umetnost imam v krvi, tako kot kulinariko, ki je tudi svojevrstna umetnost. Ob slastnem okusu je pomembna tudi dekoracija jedi, in zanjo sem, lahko rečem, vedno imel smisel,« pove Luka Franulovič. Pohvali se še, da je dobil zlato vilico za okraševanje rakov s francosko solato. Priprave hladnega bifeja se je izuril še v Dubrovniku, ko so stregli samim znanim nekdanjim jugoslovanskim dr`avnikom, od Tita do Dolanca. »Kulinarika je trenutna umetnost, od katere po obedu ne ostane ni~. Ne maram angle{ke, srbske in orientalske hrane, rad imam dalmatinsko, italijansko, francosko kulinariko. Prisegam na morske spe-cialitete. Sam imam zelo rad enostavno hrano iz morja, me{ano ribo v omaki, {krpino, zobatca, ja-stoga, raka na dalmatinski na~in ali kalamare na `aru z dalmatinskim zeljem. Zraven mora biti priloga z blitvo in solato. Vsaka hrana je okusna in lepa na pogled, ~e je sve`a in dobro pripravljena ter aran`irana. Vsaka stvar je na svoj na~in in v drugih o~eh lahko lepa, pa naj bo jed, cvet ali `enska,« ilustrira svoje kulinari~ne poglede moj sogovornik. “Imamo tudi dobro belo vino Grk in Po{ip, med ~rnimi vini pa so pri nas doma Plavac, Dinga~ in Postup. Kako dobro bo vino, je odvisno tudi od zemlje in sonca, in slednjega nam na Kor~uli ne manjka. Na zemlji rde~ici trta dobro obrodi. Kot vinogradnik skrbim za svoj vinograd. Ko sta trgatev in pre{anje mimo, se lotim obiranja sadja, ki ga imam v sadovnjaku blizu Zagreba. Tako kro`im po mojih pristavah in delam. Kor~ula je znana po pridelavi olivnega olja. Od novembra do januarja nabiram olive, iz katerih se s stiskanjem predela iskano olivno olje. Ukvarjam pa se tudi z ribi{tvom. Imam ribi{ko ko~o in dva ~olna. Najve~ lovim lignje, med ribami pa ugore in zobatce. V neposredni bli`ini ima hi{o dr. Kre{o Petrovi~, ki se potaplja do globi- Luka Franulovi} - kuhar, ribi~, vinogradnik, sadjar, {ahist, kitarist, slikar in pevec - je med elektrogospodarskimi dopustniki znan predvsem kot dober upravnik in izjemen gostitelj. ne 40 metrov in kot strasten ribi~ lovi kerne,« pove Luka, ki mu kljub 65-im letom dela nikoli ne zmanjka. V `ivlje-nju je marsikaj do`ivel, zato ga toliko bolj spo{tuje in polno `ivi. Delo mu daje osebno zado{~enje in z njim si krepi zdravje. H~erkama je po svojih zmo`nostih omogo~il {olanje in {tu-dij, h~i Paula se ukvarja s kulinariko, h~i Marinka pa kot diplomirana pravnica dela v diplomatski slu`bi na Filipinih. Dru`ina se {iri, ima `e {tiri vnuke in po tradiciji eden `e nosi dedovo ime Luka. Pravi, da ga vse `ivljenje spremljajo Slovenci, med katerimi ima najve~ prijateljev. @e voja{ki rok je slu`il v Postojni, kot upravnik pa je bil uradno zaposlen pri Po~itni{ki skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije, da-na{njem Eldomu. Pod to okrilje so sodili po~itni{ki domovi v Novem Vinodolskem, na Rabu, v Veli Luki, v Portoro`u in na Krvavcu. Dobro se {e spominja zadnje izmene dopustni-kov v Veli Luki, oktobra 1990. Takrat je posadil palme, ki so v teh desetih letih, odkar je dom zaprt - sprva zaradi vojnih razmer, zatem pa zaradi nere{enih premo`enjskih odnosov med Slovenijo in Hrva{ko - `e krepko zrasle in dajejo prijetno senco. Ni dovolil, da bi se v dom naselili begunci, kratek ~as so zaradi potreb v njem bivali vojaki, ki so kmalu od{li. Leta 1991 in 1992 je med poletno sezono delal za Eldom, in sicer v po~itni{kem domu Portoro`, pozimi pa na Krvavcu. Oktobra 1993 je izpolnil starostni pogoj 55 let in 35 let delovne dobe ter se upokojil. Ni dolgo u`ival, saj so takrat veljale na Hr-va{kem vojne razmere. Vklju~il se je v vojni razpored in v Stonu nad Dubrovnikom leto dni sodeloval kot de`urni pri za{~iti objektov podjetij, {ol in ambulant. Ob koncu pogovora izrazi iskreno `eljo, da lastnik Eldom iz Ljubljane ne bi prodal doma na tako lepi lokaciji, ampak bi ga prenovil in uredil, da bi se lahko vanj Slovenci vra~ali. Tudi, ko je v pokoju, je ohranil stik s svojimi nekdanjimi sodelavci in vsako jesen z veseljem prihaja na Krvavec, kjer pomaga pri pripravi kurjave in vsega potrebnega za zimsko sezono. Upokojeni in aktivni sodelavci imajo takrat tudi veliko ~asa za pogovore in dru`enje … 61 DRAGO PAPLER na obisku pri Petru Radulovi}u Glava je ve^ kot roka ali noga V Slovenijo je pri{el kot majhen de~ek - `rtev vojne vihre, vrsto let pre`ivel v internatih, kon~al srednjo {olo in prvostopenjski {tudij, za`ivel v {tiri~lanski dru`ini, se uveljavil kot nogometa{ in tenisa~, ve~ let deloval kot sekretar NK Maribor ter se poklicno posvetil varstvu pri delu. To in {e marsikaj drugega je varnostni in`enir Petar Radulovi}. Novembra se je po dolgih letih dela v podjetju Elektro Maribor podal na zaslu`eno u`ivanje {e lep{ih trenutkov v jeseni `ivljenja. Ker je v njem {e veliko {portnega duha, teni{kega loparja {e ne misli kmalu odlo-`iti. P 62 etar Radulovi} se je rodil pred 63 leti v Liki in je v vojni vihri izgubil star{e. Leta 1945 je pri{el v Slovenijo in bil sprva nastanjen pri Korenovih, znani veletrgovski dru`ini v ^rnom-lju. Zatem je bil poslan v Titov dom v Ljubljani, kjer je za~el hoditi v osnovno {olo. Leta 1947 je pri{el v Maribor in po kon~ani ni`ji gimnaziji obiskoval elektrogospodarsko {olo. Leta 1963 je kon~al srednjo elektro-tehni{ko {olo in se nato zaposlil v Elektrokovini, kjer je delal do leta 1966 kot projektant za svetlobne reklame. Po odslu`enju voja{kega roka se je zaposlil v TGA v Kidri~evem v slu`bi za varstvo pri delu. Tu je ob delu kon~al {tudij na vi{ji tehni~no-varnostni {oli in postal in`enir varstva pri delu. Leta 1976 se je v podjetju Elektro Maribor zaposlil kot vodja slu`be za varstvo pri delu in po`arno varnost. Pri svojem delu je dajal prednost predvsem humanim vidikom in se ve~krat postavil v bran prizadetih delavcev, seveda v skladu s pristojnostmi in mo`nostmi. Na tem podro~ju je delal vse do konca le-to{njega septembra, ko se je po 37 le- tih skupne delovne dobe in 26 letih dela v Elektro Mariboru upokojil. Kot mlad fant je stanoval v Mladinskem domu v Mariboru, kjer so stanovali brezdomci, in sicer v neposredni bli`ini Ljudskega vrta. V tem okolju se je hitro zna{el v svetu atletike, odbojke in drugih {portnih iger, najbolj pa ga je navdu{il nogomet. S 17 leti je za~el igrati v prvem mo{tvu nogometnega kluba Branik, ki je bil predhodnik dana{njega nogometnega kluba Maribor. Leta 1959 je NK Branik postal pokalni prvak Slovenije. Takrat so v enajsterici igrali Dra`enovi~, Klenov{ek, Radulovi}, Lamza, Elzner, Donko, [ober, ^u~ko, Pikl, Eferl in @elezinger. Mo{tvo NK Branik je odigralo svojo zadnjo tekmo julija 1960. Po »aferi driska« je bil ta klub zaradi politi~ne situacije razpu{~en in je v letu 1961 iz NK @elezni~arja in NK Branika nastal novi NK Maribor. V tem letu se je ta klub po napeti tekmi z Ulja-nikom v Pulju uvrstil v drugo jugoslovansko zvezno ligo. Na tej tekmi je bilo navzo~ih 10 tiso~ ljudi, od tega 4 tiso~ Maribor~anov, ki so dali veliko podporo na{emu nogometnemu klubu. Letos, ko poteka 40 let od enega najve~jih dose`kov mariborskega nogometa, so se v Mariboru zbrali ~lani starih ekip NK Branika in Maribora (razen treh, ki niso pri{li in nekaterih `e pokojnih). V ~asu, ko je bil Petar Radulovi} no-gometa{ NK Branik, je k njim prihajalo precej igralcev z juga. Ob neki prilo`nosti je trener novega igralca uvrstil v ekipo in mu dejal, da naj igra balanderja (igralec, ki se giblje po celem igri{~u). On pa je trenerja napa~no razumel in je z vsako `ogo, ki jo je dobil, streljal na gol. Trener se je zadrl: »A {ta ti igra{?« On pa je osuplo odvrnil: »Pa rekli ste mi, da igram bombandera!« Radulovi} je znan tudi kot avtor vi-joli~aste barve dresov NK Maribor. Na ob~nem zboru kluba so se najprej odlo~ili za rde~e-belo barvo. Vendar pa sta bila Radulovi} in Oto Blaznik druga~nega mnenja. ^lanom sta pokazala neko italijansko {portno revijo s pestro paleto barv - dresov italijanskih prvoliga{ev. Predlagala sta, da bi se raje odlo~ili za lep{e vijoli~aste drese, kar je bilo nazadnje tudi sprejeto. Tako je imel NK Maribor `e na prvih tekmah vijoli~aste drese z belimi kratkimi hla~ami, pozneje pa so Petar Radulovi} - Dule je {portnik od glave do peta. [e danes `ivahno teka po teni{kem igri{~u in se pripravlja na svetovno veteransko prvenstvo v Avstriji. Pravi, da se mu zdi {koda, ker se v `ivljenju `e prej ni za~el ukvarjati s tenisom. stoletje elektrike bili dresi v celoti vijoli~asti ali vijo-li~asto-rumeni. Pri 36. letih je Radulovi} kon~al kariero nogometa{a in na pobudo prijateljev za~el igrati tenis. Ker se je tudi pri tem {portu pokazala njegova nadarjenost, je kmalu za~el nastopati v svoji starostni kategoriji. V naslednjih letih je zelo napredoval in je danes ~lan slovenske veteranske reprezentance Slovenije v starostni kategoriji nad 60 let. Najve~ji uspeh v tenisu je doslej gotovo dosegel z uvrstitvijo na 26. mesto na rang listi International Tennis Federation, in to med 260 veterani iz vsega sveta. Doslej je nastopal `e v {tevilnih dr`avah Evrope ter v Ameriki, Ju`ni Afriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Kaj Radulovi}u osebno pomeni {port? Kak{na je njegova {portna filozofija? Kot je dejal, mu je pri ukvarjanju z nogometom najve~ pomenil duh solidarnosti oziroma medsebojne pomo~i, ki je najbolj pri{el do izraza ob dru`enju s {portniki. Pri tenisu pa mora biti ~lovek bolj samostojen in samodiscipliniran, hitro se mora sam odlo~ati v raznih situacijah, in zato potrebuje veliko mero samozavesti. Najbolj pomembna pa je miselna predstava in motivacija v glavi in {ele nato konkretna igra. To velja tako za nogomet in tenis, kakor tudi za druge vrste {porta. Glava je torej ve~ kot roka ali noga. Radulovi} je tudi velik ljubitelj narave in slovenske kulture. Leta 1976 je kupil staro zidanico v Male~niku pri Mariboru in jo potem skupaj z `eno ~udovito prenovil. Hortikulturno dru{tvo jima je pred leti podelilo priznanje zlate vrtnice za prispevek k lep{emu bivalnemu okolju. In kako se je Radulovi}u, ki je leta 1945 pri{el v Slovenijo brez prebite pare v `epu, v `ivljenju uspelo dvigniti na tako visoko raven? Kot smo razbrali iz pogovora, ljudem vedno rad pri-sko~i na pomo~, kar je njegov `iv-ljenjski moto. Morda je prav v tem skrivnost njegovega uspeha. MIRO JAKOMIN Kranjske de@elne elektrarne v @ivljenjski kroniki Datumi, {tevilke, podatki, zapisi. Zgodovinska vrednost, ~e se je zavedamo in ~e ji namenimo pravo pozornost, ki jo tudi zaslu`i. Zob ~asa je nehote posrkal vase `e marsikatero zanimivost, podrobnost in podatek, ki bi ga mogo~e danes potrebovali, pa `al ne obstaja ve~. Dogaja se nam, da izgubljamo stik s prej{njimi generacijami, njihovimi prispevki in izku{njami, ne da bi jih povsem povzeli v delovni in do`ivljajo~i kroniki. To niso suhoparni datumi in {tevilke, nepomembni podatki in nepotrebni zapisi, to je dedi{~ina, ki jo moramo hraniti in negovati - to so izdelki, naprave in projekti, ki so in {e poganjajo `ivljenjski tokokrog panoge. Tega se moramo zavedati vsak trenutek! tarosta slovenske elektrifikacije Janko P{enica {e danes hrani legitimacijo Kranjskih de`elnih elektrarn {t. 36, izdano 14. septembra 1928, ki potrjuje, da je bil kot elektromonter pri njih zaposlen od 1. julija 1928. Ves gospodarski razvoj v vaseh pod Stolom, kjer se je z elektrarno Zavr{nica Kranjskih de`elnih elektrarn s se-de`em v @irovnici za~ela {iroka slovenska elektrifikacija in v petdesetih letih gradil veliki elektrarni{ki gigant HE Moste, je neposredno povezan z Jankom P{enico in njegovo generacijo, ki je gradila energetsko infrastrukturo. Njegovo delo je povezano z zgraditvijo prve povojne hidroelektrarne Savica v bohinjskem Ukancu in pozneje s pomembnimi in odgovornimi nalogami pri vodenju nastalih Savskih elektrarn. DATUMI KOT PRELOMNICE Kot vesten in natan~en strokovnjak Janez P{enica {e pri 93-ih letih hrani pomembne dokumente v zvezi z nastankom Kranjskih de`elnih elek- trarn. Naniza datume kot pomembne lastni{ke prelomnice podjetja. Osmega novembra 1913 je Kranjski de`elni odbor lo~il svojo upravo od nastajajo~ega podjetja in zanj najel posojilo. Petindvajsetega avgusta 1915 je bilo podjetje postavljeno na trgovsko podlago in protokolirano pod imenom Kranjske de`elne elektrarne. Po razpadu Avstro-Ogrske so KDE pre{le v dr`avno posest in leta 1920 pod upravo komisije za upravo kranjske de`elne imovine (1921-27 sosvet za likvidacijo de`elne imovine v Ljubljani). Prvega aprila 1927 je na podlagi finan~nega zakona posest nekdanje de`ele Kranjske postala last ljubljanske oblastne samouprave, vendar je po majskem sklepu ostala uprava KDE {e naprej lo~ena od oblastne uprave. Triindvajsetega oktobra 1929 je dobila lastni{tvo nad KDE Dravska banovina, formalni prepis iz Vojvodine Kranjske na Dravsko banovino pa so formalno opravili {ele leta 1930. Z okupacijo Slovenije aprila 1941 je pri{lo do razkosanja podjetja med okupatorje, ka- 63 terih deli so bili po pokrajinah vklju~eni v razli~na podjetja. Lendavski obrat je pre{el pod mad`arsko okupacijsko oblast, [tajerska pod novoustanovljeno podjetje Energiever-sorsorgung Sudsteiermark v Mariboru (EV Sud), Gorenjska je bila vklju~ena v Elektrizitatswerke des Reichsgaues Karnten v Celovcu, okrnjene Kranjske de`elne elektrarne s sede`em v Ljubljani pa so obstajale na obmo~ju italijanske okupacijske oblasti. KDE so obstajale do leta 1945, ko so z uredbo Narodne vlade Slovenije z dne 4. oktobra 1945 pre{le s premo`enjem v sestav Dr`av-nih elektrarn Slovenije (DES). TRIJE RAVNATELJI KDE ^eprav je bila uprava KDE `e ob njihovi ustanovitvi lo~ena od de`elne samouprave, so si lastnice pridr`ale v svojih rokah vso gospodarsko, fi-nan~no in razvojno politiko podjetja. De`elni glavar in pozneje veliki `upan ljubljanske oblasti ter ban dravske banovine so odlo~ali za podjetje o vsaki pomembnej{i zadevi, imenovali so prokuriste in ravnatelje in izvajali ter pripravljali razvojne na~rte, ugotavlja Janko Kos v Zgodovinskem ~asopisu {t. 1-2/1976. Ob ustanovitvi je bil za prvega ravnatelja KDE imenovan in`enir Du{an Se-renc, leta 1922 mu je sledil in`enir Franc Vagaja, leta 1928 pa je postal ravnatelj in`enir Franc Miklavc, ki je vodil KDE do konca njegovega obstoja. Sede` uprave KDE je bil v Lescah do decembra 1922, ko se je preselil v elektrarni{ka poslopja v @irov-nici, pozneje pa, ko se je podjetje raz{irilo, v Ljubljano. Janko P{enica ima lepe spomine na in`enirja Franca Miklavca, s katerim sta sodelovala vrsto let kot sopotnika od prvega obdobja v `ivljenjski ~love{ki kroniki Kranjskih de`elnih elektrarn. JANKO P[ENICA OD ELEKTRIKARJA DO ELEKTROTEHNIKA Janko P{enica se je rodil 26. oktobra 1908 na Jesenicah, v starem delu, na 64 Murnovi. »Moje rojstne hi{e ni ve~ – podrli so jo, ko so prizidavali jese-ni{ko cerkev. Mama je bila dvakrat poro~ena – ko sem bil star dve leti, mi je umrl o~e. V dru`ini nas je bilo sedem otrok, mama je bila Vi{narje-va, o~e kmet, ki se je ukvarjal s pre-vozni{tvom. V osnovno {olo sem hodil na Jesenicah, v objekt sedanje Ko-sove gra{~ine. Po vojni je bila v stavbi gimnazije bolni{nica. Po osnovni {oli sem se za~el u~iti elektri~ne stroke pri obrtniku Jo`etu Marke`u v bli`ini na Murnovi ulici, v letih 1922–23. Delali smo po 10 do 12 ur, delovnike in sobote. Imel sem to prednost, da sem imel o~ima, ki je bil `elezni~ar, ki je imel prosto karto, in to celo v drugem razredu. Obrtniki so takrat izko-ri{~ali take vajence za nabavo materiala in razna dela. Tako so me po{il-jali na vse strani, spomnim se, da sem hodil na Dolenjsko, v bli`ino Gro-suplja, kjer smo izdelali elektrarnico in jo spravljal v pogon, ~e se je kaj zataknilo. Napeljeval sem telefon po Dra`go{ah, na Podblici in na Jamni-ku. Pri{el je ~as brezposelnosti. Nada- Kranjske de`elne elektrarne so vzorno skrbele za elektrar-ni{ke objekte in zaposleni so bili zelo ponosni na svojo vlogo pri tem. (^rno-be-li motiv na stekleno plo{~o F. [olarja, hrani Marjan [olar, Bled.) zanimivosti ljeval sem šolanje v meščanski šoli na Jesenicah in industrijski šoli Kranjske industrijske družbe, ki je bila na Jesenicah. Vseskozi sem živel v poklicu, elektrika me je veselila in privlačila. Kljub skromnim domačim možnostim sem študij z veseljem nadaljeval na Srednji tehniški šoli v Ljubljani, v letih 1927-29- Zaposlitev sem dobil pri Kranjskih deželnih elektrarnah v Žirovnici, takrat je bil ravnatelj inženir Franc Miklavc« V RAJONU PODBREZJE PRVA ZAPOSLITEV »Prvo delovno mesto sem imel v rajonu Podbrezje. Se dobro se spominjam, da sem imel prvo nalogo kopanje jame za A-drog, potem sem izdelal priključek pod napetostjo na gospodarskem poslopju, kjer je bil strešni nosilec. Elektrifikacija se je tistega leta 1929 širila na spodnjo Gorenjsko, proti Podbrezjam in Naklu, gradili smo daljnovode in omrežje. Plezal sem po drogovih, montiral vodnike in opravljal razna elektro-montažna dela. Pozneje sem hodil na pomoč na druge rajone, na Bled, po hribih. Pridobival sem izkušnje. Marsikdaj smo delali pod napetostjo, takrat še niso bila tako dodelana varnostna pravila. Ker sem imel nekoliko boljšo kvalifikacijo, kot drugi, ki so bili priučeni in elektrika še ni bila toliko razvita, sem imel previlegij, da so me pošiljali po takih krajih, kjer se je bilo potrebne več strokovnosti in prakse,« pove Janko Pšenica. Vmes ga je doletela vojaščina v Skopju, kjer je služil v tehničnem polku v letih 1929-30. Bil je vodja delavnice in inštruktor za nove topove. Po vrnitvi s služenja vojaškega roka se je vrnil na delo h Kranjskim deželnim elektrarnam v Žirovnico. ELEKTRIKAMI SO BILI CENJENI MED LJUDMI »Počaščen sem bil, da sem dobil službo pri tako uglednem podjetju. Veste, takrat je ta služba v družbi veljala za »nekaj več«, za gosposko, saj do trenutka, ko so me zaposlili, pri Kranjskih deželnih elektrarnah niso imeli zaposlenega nobenega domačina, ki bi bil strokovnjak, kvalificiran in s šolo. Bil je to nekakšen pre-vilegiran posel in zato, ker sem imel izobrazbo, so mi dodelili bolj posebna dela — delal sem po operi, cerkvah, na banski upravi, po bolnišnicah na Golniku, v Brežicah in drugod. Tedaj so le izučene pošiljali na odgovorna dela. Imeli smo nekakšen privilegij; ko smo na primer elektrificirali kraje v okolici Kranja in delali instalacije pri kmetih, so se ti kar prepirali, pri kateri hiši bomo elektrikarji stanovali. Ponujali so nam stanovanje in hrano, to pa smo odplačali tako, da smo delali nekaj več ur in kar neposredno odslužili. Na razpolago so nam dali konja, da smo skupaj navozili material, ljudje so sami kopali jarke in pomagali pri gradbenih delih in prebijanju zidov po hišah. Zelo so nas cenili. Prinašali smo napredek, želeno luč v hiše in vsi so nas imeli radi. Takrat je bila potrošnja tako majhna, da smo kmete nagovarjali, da so nabavili električne motorje za delo in začeli uporabljati elektriko. Tako smo jih spodbujali k potrošnji in naši prodaji električne energije. Namreč takrat je bila gospodinjska raba majhna, ljudje so imeli 5, 10 in 15 vattne žarnice, kakšna boljša družina pa je imela še likalnik in kuhalnik za čaj. To je bilo vse, kar se je takrat uporabljalo, drugo se je šele pozneje razvilo,« je dejal Janko Pšenica. »Spominjam se tudi, kakšen vpliv so imeli župani občin; ko smo trasirali daljnovod in je bila vmes županova njiva, nismo dobili dovoljenja, da bi linijo potegnili preko parcele. Potem smo morali zgraditi daljnovod okrog in se izogniti njihove njive, da smo lahko jrišli do transformatorske postaje. Ze takrat so bile zemljiške zadeve in soglasja problem. Po vaseh pa so ljudje pri elekrifikacijah zelo sodelovali in sami marsikaj naredili. Prispevali so drogove in pomagali pri njihovem transportu. To je bil čas razvoja,« pravi Janko Pšenica in našteje, da so ob za-vršniški elektrarni, obratovale elektrarne v Kranju, predilniške in Bor-nova elektrarna v Tržiču, industrijske elektrarne Železarne na Jesenicah ter drugi manjši zasebni elektrarniški obrati. Različne zasebne elektrane so obratovale ločeno in med sabo niso bile povezane. Kranjske deželne elektrarne so se s svojo dejavnostjo in širitvijo vrinile vmes in jim začele konkurirati. Obnašale so se napredno in vnesle v poslovanje pravilnejši in realnejši obračun z meritvami z električnimi števci od prej uveljavljenega pavšala. DRAGO PAPLER RAZCVET ENERGETSKIH BORZ V Nemčiji so na dveh njihovih elektroenergetskih borzah v enem letu delovanja prodali električne energije v višini šestih odstotkov letne porabe. Tako so prodali na borzi v Frankfurtu 1,3 milijarde kWh električne energije, na borzi v Leipzigu pa 1,35 milijarde kWh. Sicer pa je na obeh borzah registriranih 77 udeležencev, 60 odstotkov od njih je bilo predstavnikov nemških podjetij. V primerjavi s trgovanjem na drugih borzah se je pokazalo, da cene na elektroenergetskih veliko bolj nihajo, kar je mogoče pojasniti z različnimi potrebami po električni energiji ter z dejstvom, da energije ni mogoče skladiščiti. Zardi tega je, denimo, stalo 1000 kWh električne energije nafrankfiirtski borzi konec februarja letos 32,37 evrov, v zadnjih dnevih julija pa le 8,36 evrov. Pri VDEWpovezujejo tolikšno razliko z nihanjem cen goriva. VEC ELEKTRIKE, MANJ NAFTE Poraba električne energije v Italiji ze nekaj časa konstantno narašča. Tako so Italijani junija letos porabili 25,4 TWh elektrike, kar je za 1,6 odstotka več kot junija leta 2000, v juliju pa se je poraba še dodatno povečala — bila je namreč za kar 2,7 odstotka višja kot istega meseca leto prej. Skladno z večjo porabo se je povečala tudi domača proizvodnja, in sicer za 0,8 odstotka. V nasprotju z naraščajočo porabo električne energije pa med Italijani upada poraba nafte. Junija letos so je porabili 7,7 milijona ton, kar je za 1,7 odstotka manj kot junija leta 2000. ŠPANIJA VELIK IZVOZ V MAROKO Španska elektroenergetska skupina Ibedro-la, katere hčerinsko podjetje je oskrbovalec z energijo Iberdrola SA, je aprila, maja in junija v Maroko distribuirala več kot 200 milijonov kWh električne energije. S tem je samo v teh treh mesecih dosegla polovico izvoza v to afriško državo v celem lanskem letu — takrat je namreč prek morja poslala več kot 400 kWh električne energije. Sicer pa je najvišja prenosna zmogljivost daljno-vodne povezave med Španijo in Marokom 260 MW električne energije. 9140 0 najprej je zdravje Imunski sistem na preizku[nji @e v prej{nji {tevilki smo se posvetili prvim posledicam hladnej{ega ozra~ja in spremenljivega vremena – ka{lju in te`avam z dihali. Na{ imunski sistem je namre~ ob teh spremembah najbolj na preizku{nji, zato bomo tokrat spregovorili o odpornosti. @e ve~krat smo namre~ povedali, da so na{a telesa v sodobnem svetu »zavita v vato«, saj se pred vsemi vremenskimi neprilikami dodobra zavarujemo, zlasti z dobrim ogrevanjem. Poleg tega pa tudi ~edalje bolj nezdravo `ivimo, kar prav tako slabo vpliva na na{ imunski sistem. I 66 e sami kaj hitro opazimo, da z na{im imunskim sistemom ni vse vredu, ~e podle`emo vsakemu prehladu ali napadu gripe. Zato je treba odpornost okrepiti in prepre~iti, da nas bi vsaka viroza polo`ila v posteljo. ^e je imunski sistem oslabljen, ve~krat zbolimo za gripo, ve~krat smo preh-lajeni, boli nas grlo, zelo pogost pa je tudi bronhitis. Imunski sistem lahko sicer s pregledom krvne slike preveri tudi zdravnik, toda tak pregled daje povr{no podobo, saj kro`i po krvi le pribli`no pet odstotkov obrambnih celic. Veliko ve~ jih namre~ ostane v kostnem mozgu, v limfnih vozli~ih in vranici. Zato so dokaj zanesljiv test `e prve spremembe vremena in epidemije gripe. Takrat najbolj vidimo, koliko smo v resnici odporni. KAKO OKREPIMO IMUNSKI SISTEM? Prvi nasvet pri krepitvi odpornosti je ~im bolj uravnote`eno `ivljenje. Jesti moramo dovolj in razumno, izogibati se je treba du{evnemu in telesnemu stresu ter privo{~iti telesu dovolj po~itka, torej dovolj spanca. Tudi kajenje in alkohol negativno vplivata na imunski sistem, zato se ka`e tema strupoma vsaj nekoliko odpovedati. Sicer pa poznamo tudi razli~na imunska sredstva, ki jih dobimo v lekarnah. Ta so izdelana zlasti iz raz-li~nih rastlinskih in zeli{~nih iz-vle~kov, ki krepijo celotni obrambni sistem. Slednji zmeraj premaguje vsako vrsto povzro~iteljev, ki so vdrli v telo, posebej, zato neka splo{na krepitev odpornosti ni vedno mo`na, toda kljub temu lahko u~inkuje, zlasti ~e imunski sistem {e ni preve~ oslabljen. Takrat je bolezen `e na poti, zato je prepozno za krepitev odpornosti, ampak se je treba pozdraviti. Podobno je z vitamini, ki so nujni za obrambo telesa. Praviloma naj bi jih dobili dovolj s prehrano, le v no-se~nosti in ob huj{ih telesnih naporih ali stresu potrebuje telo ve~ tak{nih snovi. Poleg omenjenih rastlinskih zdravil je dokaj u~inkovito tudi cepljenje, toda tam je treba prepoznati povzro~itelje. Znano je, da so najbolj u~inkovita sredstva za krepitev odpornosti razna cepiva proti o{picam, rde~kam in mnogim drugim boleznim, saj so prirejena za to~no dolo~ene povzro~ite-lje. Rastlinska sredstva pa spodbujajo celoten imunski sistem, zato je njihov u~inek dokaj skromen. Toda zdaj se to `e nekoliko spreminja, saj imamo na voljo nove pripravke iz mrtvih bakterij, ki delujejo predvsem proti oku`bam dihal. TUDI DU[EVNOST BRANI TELO Poleg `e na{tetih priporo~il in sredstev poznamo {e vrsto razli~nih nasvetov, ki delujejo v prvi vrsti s tako imenovanim placebo u~inkom: kdor trdno verjame vanju, mu pogosto res gre na bolje. Konec koncev tudi du{evnost vpliva na obrambo telesa, zato ob prvih znakih prehlada {e ni treba le~i v posteljo in se smiliti samim sebi. Zelo dobro vpliva na du{evnost in pozitivno mi{ljenje predvsem {port, saj smo tako bolj zadovoljni sami s sabo. Nekoliko dru-ga~e je le pri tekmovalnih {portih, ko je telo `e preve~ oslabljeno in bolj dojemljivo za oku`be. Nekateri pa glede odpornosti na{ih teles celo menijo, da bomo ~edalje pogosteje podlegali raznim virozam in prehladom, saj na{ imunski sistem ni ve~ tako mo~an, kot je bil pri na{ih starih star{ih. To ni res – imunski sistem se ni spremenil, vendar pa je res, da je danes ve~ bolezni imuno-sti, ker je obremenjenost okolja olezen, pri kateri se v celoti poru{i imunski sistem, je kuga 20. stoletja - aids. V tem primeru je sam imunski sistem oku`en, virusi pa se kar naprej spreminjajo, zato se telo ne more boriti proti njim. Proti temu za zdaj medicina {e ni na{la dovolj u~inkovite-ga zdravila. huj{a. Poleg tega tudi `ivimo ~edalje bolj nezdravo. Toda vse skupaj le ni tako ~rno, kot je videti. Kakor smo opisali zgoraj: svoje telo lahko pred prvimi vremenskimi spremembami in napadi viroz sami okrepimo na najrazli~nej{e na~ine, pa ~etudi le s placebo u~in-kom. Sicer pa je vsaka stvar za nekaj dobra in za nekaj slaba. Vedno je na-mre~ potrebna prava mera – ~e se na{ imunski sistem premo~no odziva, tudi ni dobro, saj lahko potem pogosteje podle`emo raznim alergijam ali celo zbolimo za vnetno revmo. POVZETO IZ KNJIGE MOJ ZDRAVNIK planinarjenje Poti na VELIKO PLANINO (1) Velika planina je prav gotovo eden najbolj obleganih planinskih krajev v Sloveniji. Ciljev, ki jih lahko tam obi{~emo, je veliko. Prav tako pa je tudi veliko poti, ki nas do tja pripeljejo. Da ne bomo vedno hodili po enih in istih poteh, smo se tokrat osredo-to~ili prav na slednje – torej na (vse) poti, ki nas pripeljejo tja gor. T okratni zapis ni namenjen predstavitvi Velike planine, saj je obiskovalcem dobro znana, pa~ pa se bomo posvetili (vsem) potem na planoto (oklepaj je zato, ker vseh poti vseeno ne bomo opisali, pa~ pa le tiste, po katerih je vzpon smiseln, torej {e ‘uporaben’). Naj na za~etku vseeno opozorimo na nekatere najbolj za`elene cilje: od planinskih in ostalih ko~ so to: hotel [imnovec (nihajna `i~nica), Dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Ne`in dom na Mali planini, gosti{~e Zeleni rob, vrhovi: najvi{je Gradi{~e (1666 m), razgledni Bukovec (1552 m), Mala in Dovja gri~a (gri~a=`enski spol od gri~, 1536 m, 1534 m, na koncu vle~nice nad Tiho dolino), naravne znamenitosti: Luknja v Zelenem robu, jami Velika in Mala Vetrnica, jama Kofca, zijalka (ozka jama) na Dovji gri~i, od kulturnih znamenitosti pa so na prvem mestu planine s svojo arhitekturno dedi{~ino in cerkev Marije Sne`ne. Planota Velike planine je za vzpone najpripravnej{a z ju`ne strani, severna, zahodna in vzhodna stran so strme in prepadne in poka`ejo le malo mo`nosti prehodov (na vzhodnih stenah so si plezalci uredili celo nekaj plezali{~!). Najve~ manj hojenih in ve~inoma neozna~enih stezic vodi na planoto z zahodne strani. Gor se sicer lahko pripeljemo z nihajno `i~nico, dokaj visoko pa tudi z avtomobilom (parkiri{~e je urejeno na vzhodnem robu planote, iz ^rne ~ez Kranjski Rak). Najbolj zahodna pot je tako imenovana Martinj steza, ki vodi na planoto iz Kopi{~. To je vasica v dolini Kamni{ke Bistrice (v bli`ini spodnje postaje `i~nice). Po makadamski cesti gremo do velike hi{e in za njo poi{~emo {iroko pot. Ta je zaradi hudourne vode v za~etku slabo vidna, pozneje pa ji zlahka sledimo. Vzpenjamo se po gozdnem pobo~ju v klju~ih (to pomeni levo-desno), mimo ostankov rovov, vi{je ob grapi. Ko pridemo pod Martinj turn, pot zavije levo na travnat rob (tu je odcep levo na razgledni vrh Kopa, v bli`ini so v votlini ostanki partizanske delavnice Varvanje). Iz grape nekaj vi{je vstopimo desno v strmo zahodno po-bo~je – to je Martinj steza, kjer si pomagamo z jeklenicami in klini. ^ez mestoma izpostavljene police do-se`emo lovsko razgledi{~e. Pot nas pre~no vodi na planoto skozi gozd mimo {e enega razgledi{~a do kolovoza. Planino Dol dose`emo po cesti ali eni od bli`njic. Pot je neozna~ena in v zadnjem delu zahtevna. Do 200 m vi{je planine Konj{~ice se vzpnemo v ju`ni smeri po markirani poti, nadaljevanje v ju`ni smeri pa nas pripelje do vr{nega dela planote. Ta pot je ena lep{ih, je neozna~ena in zahtevna, hoje v vzponu je 4 ure. Naslednja pot je markirana, nezahtevna in precej bolj obljudena - to je pot skozi Dolski graben. Izhodi{~e je prav tako Kopi{~e ali Kraljev hrib (do tja pridemo po gozdni cesti od spodnje postaje nihajne `i~nice). Pot nas v klju~ih vodi skozi Dolski graben, mestoma pod stenami, pod robom planote pa zavije levo in nas v loku pripelje na planino Dol, od koder pot naprej `e poznamo. Hoje 3-4 ure. To pot lahko kombiniramo spet z enim lep{ih pristopov – ~ez Kuklar-je. Skozi Dolski graben se vzpnemo do vi{ine pribli`no 1000 m (manj{a uravnava, zna~ilne tri skale). Tu zavijemo desno na slabo vidno stezico, ki nas v klju~ih vodi do manj{ega sedel-ca in vi{je v desno v klju~ih ~ez strmo pobo~je pod steno. Tam zavijemo desno ~ez dve {krbini (jeklenica) pod stenami dolgo pre~no do mesta, kjer se odkrije prehod na planoto. Zadnji del pot v go{~i docela izgine, vendar markirano pot Konj{~ica – Velika planina dose`emo brez te`av. Pot je orientacijsko zelo zahtevna, tehni~no manj, hoje je dobre 3 ure. V sestopu je pot zelo te`ko najti. Naslednja zanimiva pot je lovska steza ~ez Rigelj. Izhodi{~e je spet Kraljev hrib. Pred gosti{~em zavijemo s ceste desno do prvega ostrega ovinka v levo. Tu stopimo na desni kolovoz, ki vodi pre~no ~ez [imnov plaz in dokaj vodoravno v ju`ni smeri skozi gozd. Nato zavijemo levo in se v klju~ih vzpnemo do kri`potja. Zavijemo levo (desno Sivnik). Pot nas vodi po strmem pobo~ju ve~inoma na desni strani grape, mimo vr{i~a Gabrska pe~ (mestoma razgledno). Vi{je se spet vzpenjamo v klju~ih po gozdnem hrbtu, kjer prvi~ zasledimo lovske markacije (zelene tablice), ki nas vodijo do manj{ega sedelca (tu je pre~na povezava s potjo ~ez Sivnik). ^ez vr{ni nekoliko bolj skalnat del stopimo na razgledni Rigelj (1409 m), od koder je do [imnovca blizu. Lepa, a strma pot, primerna bolj za vzpon kot sestop, je v zgornjem delu zahtevna, drugih oznak, razen lovskih ni, hoje je dve uri in pol do tri ure. VLADIMIR HABJAN 67 križanka ¦ ¦ , i:- ¦- J m \m rj|1 i^J 1 ¦¦ 1 H 51JHt IIRtK v ZHWW-sakje; JHIMJI.J; JMHFC liro« JFR[F f^ ¦ i IJUPSD) ffll(TF.H PflWFRfS-jwwjsrj, -._,..^ ¦^^0 **•< \+: W FIJ (fillS'ERl HJBVKI ¦#*^ ^i HIZOiTH. ^TEKrni HSMEC _S2*HK_J iFIWWA ICDUIAI KITAJSKI DKAY1W N& HE" wi PO. «J KUBI fttt aajF^w i csiek SHEflSE RLWUH3KE HOtCMJE PttFJh MlfC «lil HCJUJHI CUfrii. ¦i J PUUJB. I«A HA KAPIC Slin, WUDA SDYJ« j SfDSlO-Y*HJ(, RE^Etf m MUM ClfiDHFJ) i i i 3J5fft HLA3JDIA- KDLlCt-«HfflJE iTOfH ESEJI» :&Jia- HIMfflE. ton i -i rnfcl] ELEHEHT LllBKD-YALHI} hayor. R06W flSHOOI FUWA VfiHDWf Pt'rtL-HK HjfltUJtlffi de FHOJEHClJ. '"flsnr umi"! j Cd AL rt j ca 9n OTLTf KWtHJE, «RMV WJIBSW HA.L.A SdUPH HCVtiAHIH (TCBMIY ¦ tka™* (LOJUl KEUPd LWBIJWI SfijflEt ¦"'VlL Tomut HUlH we« SWIM IHahEhjI JJVJU sKf -U KRfK* «UKA MIHI *4.FRt.p 1 SUCH GUAO HF5rfr KWBKE na-mm ¦: 68 WltTHl l ml«. KEEFO IMMDMH JWKA!- V diskoteki. »Poslu{aj pun~i, a si za majhno ~arovnijo?« »Kako pa to zgleda?« »Najprej greva k meni domov, nato se strastno ljubiva, potem pa ti izgine{…« Profesor psihologije vneto razlaga: »Z idiotom ozna~ujemo ljudi, katerih besednega izra`anja ne razumemo. Ste razumeli?« [tudentje vsi v en glas: »Neee.« Na izpitu. »Kolega, videti ste zelo `iv~ni. Pa ne da vas je strah mojih vpra{anj.« »To ne. Strah me je mojih odgovorov.« Na obisku. »No, zdaj pa midva res greva in upam, da vas nisva predolgo zadr`ala.« »Ne, sploh ne. Ob tej uri midva itak `e vstajava.« Kaj imata skupnega sne`ni mete` in mo{ki? Za oba ne ve{, kdaj pride, koliko centimetrov ga bo in kako dolgo se bo zadr`al. Kak{ne narodnosti je prdec? Tirolske, ker jodla med dvema hriboma. Kak{na je razlika med ta{~o in mrhovinarjem? Mrhovinar te do smrti pusti na miru. Profesor {tudentu: »Kako bi vi najbolje opredelili pojem vi{ja matematika?« »Ko po zabavi iz neznanke koren potegne{.« »Dober dan, gospod `upnik. Pri{el sem z eno nenavadno `eljo.« »Bog daj, kar na dan z njo.« »Poginil mi je pes, ki je bil zares moj dober prijatelj. Zato bi vas prosil za ma{o zadu{nico.« »Zelo mi je `al, vendar za `ivali ne moremo imeti ma{e. Poskusite pri Hare Kri{ni, morda vam bodo lahko oni ustregli.« »Prav. A mislite, da je dovolj, ~e jim pla~am deset tiso~ mark?« »^lovek bo`ji! Zakaj pa niste takoj povedali, da je bil va{ pes katolik?«