GospodarsKi in političen list za KprošK? Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
T Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret;
izdaja kohsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav MikuS).
Velja za celo leto 4 K in se j lačujejo narofninain in-, serati naprej. Vsi ro kojiisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 7.
V Celovcu, v soboto, dne 2. aprila 1901.
Leto 111.
Borovljancem!
V svojem obrambnem nastopu proti nesramnemu počenjanju boroveljskih nemškutarjev, zlasti visoke in črne glave, zapisal je «Korošec» že mnogo bridkih resnic. Bila je vedno gola resnica, povedana z namenom, da se s tem kiitikovanjem napravi enkrat za vselej konec tem škandaloznim razmeram. Ker pa so razširjeni v našem stremljenju še vedno razni predsodki, tako da se še mnogi obotavljajo pristopiti k nam in hodijo z nemškutarsko stranko, ker ne pregledajo njenih umazanih namenov, hočemo se danes natančneje pomeniti o tem, kaj da hočemo mi Slovenci in kaj hočejo naši nasprotniki nemškutarji.
1.) Mi Slovenci hočemo, da napredujejo Borovlje v gospodarskem oziru; posebno se morata dvigniti na višjo stopinjo puškarija in žicarija, kajti s tema dvema obrtoma stoji in pade pomen našega trga. Ako pa se naj to zgodi, moramo pridobiti vedno novih odjemalcev, naj so potem ti katerekoli narodnosti. Ni glavno, ali je odjemalec Slovan, Nemec, Italijan ali Francoz, temveč to je za nas poglavitno, da naroča puške in druge potrebščine v Borovljah. Radi tega Borovlje ue smejo biti razvpite kot kako nemčursko gnezdo, kajti to bi nam lahko odvrnilo vse slovanske in drugona-rodne odjemalce, katerih je v Avstriji štirikrat več kakor nemških. Ako pa bi samo Nemci naročevali puške v Borovljah, potem mora tretji del nas puškarjev iti v širni svet s trebuhom za kruhom; Borovlje pa bi bile uničene. Ravno to pa hočejo nemškutarji; saj delajo oni noč in dan z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, z lastnim in Südmarkinim kapitalom na to, da postanejo Borovlje zagrizeno nemški trg. In to naznanjajo v svoji nepremišljenosti po vseh nemških in bero-linskih listih v našo največjo škodo celemu svetu. Toda to še ni vse. Ako izvzamemo pametnejše
i napredek Borovelj in ki samo radi nevednosti ali neprevidnosti še niso obrnili nemškutarski stranki hrbta, moramo reči, da dela vodja te stranke, visoka glava, nato, da se uniči do zadnjega naša puškarska obrt. Marsikdo bo začudeno rekel: «kako to»? No tako-le: Zosno je, da izdelujejo v nemški državi puške s stroji ali mašinami, katere so zavoljo tega zelo poceni. Mi pa izdelujemo puške z ruko, zavoljo tega so sicer najboljše in najbolj trpežne, a tudi najbolj drage. Visoka glava pa je stavila v trgovinski zbornici predlog, naj bi se smele puške iz Nemčije prodajati na Avstrijskem pod ravno istimi pogoji kakor naše puške. Ako bi se to dovolilo, bi mi z našimi puškami ne mogli konkurirati s puškami iz Nemčije in konec bi bil: da bi se našo puškarijo popolnoma uničilo. Visoka glava, ki ima zveze na Nemškem, bi se kot prekupovalec mastil s prodajanjem nemških pušk, mi boroveljski puškarji pa bi morali iti iskat dela po svetu.
2) Mi Slovenci hočemo, da komandirajo, vladajo in imajo prvo besedo pri občinski upravi kolikor mogoče domačini, in sicer taki ljudje, ki imajo družino, ženo in otroke; kajti ti najbolj vedo, kako težko je dandanes živeti, in gotovo ne bodo izdajali za nepotrebne reči denarja. Saj so davki itak že tako visoki, da jih komaj zmoremo. Tudi ua zastopnike kakih industrijskih podjetij, brez katerih bi BoroTlje skorij obstati ne mogle, se mora pri občinski upravi na vsak uačiu ozirati. Nacijonalnih kričačev in hujskačev pa se nikakor ne sme pripustiti v občinski odbor in tudi takih ue, ki uiti v lastni hiši ne znajo skrbeti za red in dobro vzgojo svojih otrok.
Kako pa postopajo v tem oziru nemškutarji? Delaj se zagrizenega nemškutarja in satanskega sovražnika Slovencev, klanjaj se pred črno in visoko glavo kakor kak knez pred svojim kraljem in lahko imaš upanje, da prideš v občinski odbor. Riegerja, ki za Borovlje niti ni storil toliko, kakor
a VMM	»jsj us v sc»	im VAaiuouau pauiu lučjo o	•	~»
nemškutarje, ki so res navdušeni za gospodarski | vsak izmed nas in o katerem je «Arbeiterwille*
tolikrat pisal, kako je odiral in kruto ravoal z delavci, hočejo nemškutarji spraviti v občinski odbor samo zato, ker je zagrizen nemškutar, zastopnika žičarije pa, od katere polovica Borovelj živi, pa hočejo izpregledati iu z volitvijo Riegerja tako ujeziti, da morejo radi tega še trpeti cele Borovlje. Seveda oni hočejo biti v občinskem odboru sami med seboj, da ni nobene kontrole, da morejo delati, kar hočejo. Ali so že povedali, kdaj, koliko dolga ima naša občina, kak dolg hočejo najeti še na novo in s čim hočejo pokriti ta dolg, oziroma obresti tega dolga?
3.	Mi Slovenci hočemo, da začne vladati v Borovljah bratska enakopravnost, prava prostost in svoboda. Ker imamo vsi enake dolžno iti, imeti moramo tudi vsi enake pravice. Tiste pravice, katere zahteva človek ali kaka stranka zase, mora prepustiti tudi drugemu, to je po našem mnenju svobodomiselno. Ne pa, kar delajo nemškutarji. Ti ljudje pravijo, da hočejo fortšrit in freiheitlichkeit, zraven pa še slovenskih plakatov ne morejo trpeti in župan sam jih da potrgati. Oni pravijo, da hočemo mi širiti klerikalizem, sami pa vabijo nemške duhovnike v Borovlje, da bi spravili več ljudi pod prolestantovsko kuto.
4.	Konečno hočemo mi Slovenci, da uaj ostane Slovenec Slovenec, Nemec pa Nemec, nemškutarji pa mislijo, da morajo postati vsi Slovenci Nemci, to je ravno tako neumno, kakor če bi kdo rekel, da morajo vsi zamorci postati beli. Mi hočemo, da se naši otroci naučijo nemško in slovensko, nemškutarji pa hočejo, da bi se učili samo nemško, akoravno se povsod drugod celo Nemci slovensko učijo, ker vedo, da čim več jezikov kdo zna, več velja. Mi hočemo tudi, da ostane naša zemlja, naša posest in naša obrt v naših rokah, v rokah domačinov, nemškutarji pa hočejo spraviti & pomočjo Südmarke našo posest iu obrt v roke pri-vandranih tujcev, zato spravljajo v Borovlje tuje obrtnike, ki delajo konkurenco domačinom. Toliko
PODUSTEK.
Celovški „turnar“.
Povest ii starih Časov.
Spisal Ferdo Plemič.
II.
V	on h časih, ko se je vršila naša povest, je kazal Celovec vse drugačno lice, negoli dandanes.
V	onih časih je bil Celovec le majhna gruča hiš, večjidel lesenih, ki se je kopičila okrog farne cerkve. Celovec je bil namreč pred sto in sto leti še jako majhno in neznatno mestece, medtem ko so že druga koroška mesta, posebno Beljak in Breže, prvačila po svoji imovitosti in po svojem zunanjem lesku. Celovec še ni bil glavno mesto naše ljubljene koroške zemlje, in življenje v njem se ni razvijalo tako živahno, kot po drugih mestih. Nobena važna cesta ni peljala preko Celovca, ob nobeni reki ni ležalo mesto. Šele v 13. stoletju, tedaj jedva pred okroglo 600 leti, so mestece obdali z obzidjem, jedva po turških bojih in kmetskih uporih leta 1478. in 1516., ter ko je stari Celovec leta 1514. skoro popolnoma pogorel, so prosili koroški deželni stanovi cesarja Maksa I., da jim prepusti to mesto, ki bi se imelo prezidati in s trdnjavami obdati, da se bodo v njem zbirali. To jim je Maks 1. tudi dovolil s cesarskim pismom z dne 24. aprila 1518. Meščani sicer s
tem niso bili zadovoljni, a prenarediti se ni dalo nič več. Stanovi so mesto zopet prezidali in to po jako lepem načrtu. Poleg tega so se jeli vsled cesarskega pisma naseljevati trgovci v mestu. Sedaj je pričel Celovec jedva cveteti ter je postal najimenitnejše mesto v deželi. V onih časih pa, ko se je vršila naša povest, je bil še v svojih povojih. V onem času je bil Celovec v trgovskem oziru najmanj upoštevano mesto, dasi so se tedanji koroški vojvode Sponhaj-movci nemalo trudili dvigniti to mesto. V onih časih je namreč vplivala na razvoj kakšnega mesta v veliki meri tudi prisilna poraba gotove ceste. Tako je na pr. zaukazal vojvoda Albreht III., da se mora vsak njegov podložnik, ki bi hotel trgovati z Benedkami, posluževati edinole ceste, ki pelje preko Brež in Št. Vida ter Beljaka skozi kanalsko dolino. To je bilo omenjenim trem mestom zelo v korist, a druga mesta, osobito pa Celovec so to naredbo in druge slične hudo občutila. Vsako ugovarjanje dolgo časa ni nič izdalo. Vrhutega so mestom nasprotovali tudi plemenitaši, kt so se poklicani ali ne poklicani mešali v meščanske zadeve. Pogosto so morali meščani biti trde boje proti plemenitašem, da so obranili svoje pravice. Tako na pr. so zapričeli 1. 1395. Celovčani tak boj proti deželnemu glavarju iz plemenite rodovine Krajgov, ki se je pa končal z zmago plemenitaša. Da se ubranijo plemenitaŠKega nasilstva, so ustanovila 1. 1336. tudi tri vojvodska mesta Št. Vid, Celo-
vec in Velikovec svojo zvezo v svrho skupne podpore. Da razumemo tedanje razmere koroških mest Še bolje, treba omeniti, da so bila samo pravkar omenjena tri mesta odvisna od koroških vojvod; drugim osem, vsega skupaj jih je bilo tedaj enajst, so gospodovali različni gospodje, večinoma pa solnograški, bamberšU, oglejski in brižinski škofje, ki so dobili ta posestva potom radodarnosti tedanjih nemških cesarjev.
V mestih samih se je govorilo nemško, mnogo slovenskega ter tuintam tudi laško, in to v družinah trgovcev, ki so prišli iz Italije ter se naselili v Koroški, a tudi pokupili rudnike ter zidali plavže v deželi.
Take so bile razmere v koroških mestih, takšne v Celovcu, ko je nastopil Jurij svojo službo stolpovega čuvaja ali „turnarja" v Celovcu.
Enolično je potekalo Juriju življenje, še bolj enolično kot meščanom pod njim v mestecu. Gledal je nanje v svojih izgubljenih urah, ozrli so se oni včasih proti njemu, če so začuli glas njegovega roga. Malokdaj je kdo prilezel do njega; stolp je pač 91 metrov visok, in sleherne noge niso ustvarjene za tako sirme in polževo zavite stopnice.
A nekoč je imel Juri imeniten obisk.
Sedel je v svoji čuvajnici in zaužival skromno hrano. Kar začuje vesele glasove in napol otožne in napol vesele vzdihe v zvoniku na stopnicah. In malo potem je že nekdo potrkal na njegove železne duri. Večja družba ljudi je vstopila, bili
imo hoteti povedati za danes tistim nezavednežem, ki še znajo m' liti in se po lastnih mislih ravnati.
Karol Kotnik, naj večji dobrotnik slovenskega naroda.
Ko se je raznesla po slovenskem Koroškem vest, da je daroval blagopokojni Karol Kotnik Srez pol milijona kron naši dični Giril-Metodovi družbi, so se vsi pravi narodnjaki, do solz ginjeni, s čutom globokega spoštovanja in prisrčne hvaležnosti povpraševali, kdo da je bil oni kremeniti mož, ki se je v zadnjem trenutku spomnil naše uboge slovenske mladine s tako velikodušnim darom. Oko marsikaterega koroškega rodoljuba je bilo solzno pri spominu na našega največjega dobrotnika Karola Kotnika, ki je zagotovil G ril-Metodovi družbi obstanek ia ji dal na razpolago orožje, da bo vnajprej čim lažje izvrševala svoje plemenito rodoljubno delo.
In baš koroški Slovenci, katerim je ta velika svota v prvi vrsti namenjena, imamo vzrokov dovolj, da smo hvaležni temu našemu največjemu dobrotniku. Naša mladina je v največji nevarnosti. Dan za dnevom se ponavljajo krivice, dan za dnevom se množijo udarci,, ki jih delijo naši narodni nasprotniki, brezobzirno na levo in desno in obupati bi morali pri pogledu na mrzlično hitrost, s katero rije oholi tujec v našo rodno ozemljo; in ravno v teh žalostnih dnevih obupanja je za vedno zatisail oči naš Karol Kotnik in si postavil v naš h srcih spomenik, katerega tudi najhujša strast nasprotnikova oglodati ne more: Karol Kotnik nas je rešil skorajšnjega pogina. Ni se torej čuditi, da smo debelo gledali, ko so nam prišle v roke zadnje številke «najboljšega, branitelja slovenskih meja» celovškega «Mira». Zaman smo iskali v tem «narodnem» listu le kratko vrstico o našem dobrotniku Karolu Kotniku, nismo našli o njegovem blagem činu v tem lističu niti besedice, pač pa dovolj neumnih napadov na našo dičao Ciril-Metodovo družbo — in dolg članek o pokojnem dunajskem županu dr. Luegerju, kateri je bil — mimogrede rečeno — strasten Nemec in podpornik nemškega «Schulvereina» in «Süd-marke», torej tistih društev, ki so si stavili nalogo: «uničimo koroške Slovence» 1 Ne odrekamo «Miru» pravice pisati o osebah, kakor je bil dr. Lueger: znamenita prikazen v avstrijskem političnem življenju. Stavili bi gospodom pri «M ru> dr. Luegerja v eni točki celo za vzor-moža, vrednega posnemanja in vsega spoštovanja. In ta točka je ravno Luegerjevo razmerje do nemških napadalnih društev «Schulvereina» in «Südmarke». So to v resnici svobodomiselna društva, katera vodijo in vzdržujejo strastni svobodomiselci, tudi Židje, in katera podpirajo tudi krščanski secialci, posebno še nemški duhovniki. Tudi Lueger je bil goreč zagovornik teh društev. Ni se izpodtikal nad svobodomiselci in židi, kateri imajo ta društva v
i rokah; šlo se je za boj proti Slovanom in ' tam so si Nemci brez razlike stranke in svetovnega naziranja bratje v pravem pomenu besede in tudi pokojni dr. Lu^ger v tem pogledu ni poznal razlike. Drugače pa stoji stvar pri nas. Giril-Me-todova družba je krščanska organizacija, v vodstvu sedijo kristjani, ki se vsaj pred Naj svetejšim odkrijejo, ona se bojuje za obstanek slovenskega naroda, njeno delo je obrambno, ne pa napadalno, in vendar so ji napovedali dr. Šušteršičev! in dr. Brejčevi prhtiši boj na nož samo zato, ker je slovensko-narodna in se kot taka ne da izrabljati v dr. Sušteršičeve in Brejčeve umazane strankarske namene.
Celovški «Mir», ki se sam imenuje «najboljšega branitelja slovenskih meja» nesramno napada Ciril-Mttodovo družbo, Karol Kotnikovo velikodušno darilo je č<sto zamolčal, dr. Luegerju, ki je tako izdatno podpiral boj zoper nas obmejne Slovence, pa poje slavospeve in ga povišuje v deveta nebesa. Karol Kolnik si je sicer že sam priskrbel krasen spomenik in «Mirovih» slavospevov ne potrebuje več, značilno pa je vsekako za «najboljšega branitelja slovenskih meja» da tako pošteno molči o oni blagi duši, ki je takorekoč rešila slovenski narod skorajšae smrti.
Koroški Slovenci pa smo iz dna duše hvaležni blagopokojnomu Kotniku, hvaležni smo tudi Ciril-Metodovi družbi za njeno, v zadnjih letih tako vzorno in intenzivno delo, katero hočemo po svojih močeh tudi vnaprej podpirati, naj nas potem «Mir» napada ali hvali. Namen Ciril-Meto-dove družbe je tako plemenit, tako vzvišen in svet, da vsak naroden Slovenec s ponosom reči sme, da je član dične G ril-Metodove družbe. Le brezvesten človek more to organizacija napadati, vsak poštenjak jo iz srca ljubi in rad podpira, ker je naša prava braniteljica, bo tudi naša rešiteljica.
Odgovor narodnih Korošcev na grde „Mirove“ napade!
Odkar so kranjski klerikalci, katerim družba sv. Cirila in Metoda tudi tedaj ni bila po volji, ko je bil prvomestnik še duhovnik Tomo Zupan, začeli nesramno napadati našo edino šolsko družbo, caplja za njimi vsa „Mirova* gospoda; razumljivo je to od tistega časa, ko sta se dr. Brejc, ki je še zdaj v kranjski klerikalni stranki nekak „hauptman“, in dr. Šušteršič zopet spoprijaznila, med tem, ko sta prej živela kakor pes in mačka. Od tega časa gospod „hauptman* Brejc vse ubogajo, kar general Šušteršič ukažejo. Ker pa je glavni urednik in zapovednik „Mira* gosp. dr. Brejc, je umevno, da zdaj tudi „Mir* družbo vedno bolj napada. Znano je, da znajo „korporali* vedno bolj zmerjati, kakor ta višji. Zato se pri zmerjanju „Mir* vedno bolj napenja kakor drugi. Zadnjič je v članku „proti obmejnim Slovencem* celo pisal, da družba dela ne-
so sami imoviti meščani, večinoma že bolj v letih. Ž njimi pa je prišel tudi župnik iarne cerkve, bolj trebušast mož, kateremu se je videlo, da mu hoja na zvonik ni vsakdanja šala. Žnjimi pa je bila tudi gosposka ženska mladih let, gospodična bi danes dejali. Jurij se ni ozrl v nikogar, le župnika je pogledal hipno, ki mu je dejal dobrodušno: „No ti, najvišji človek našega mesta, odpri nam izhod do hodnika, da se domača in tuja gospoda navžije tujega razgleda.*
Jurij je storil, kakor mu je bilo ukazano. Odprl je auri, in družba se je vsula na hodnik, ki visi med nebom in zemljo, ter je z glasnimi vzkliki dala izraz svojemu začudenju nad lepim razgledom.
Jurij je stal s ključi v rokah ob steni ter se ni mnogo zmenil za gospodo, oblečeno v raznobojnem baržunu. Slednjič so se naveličali tudi njegovi obiskovalci prodajati zijala s take višine na bffžji svet doli; sklenili so vrniti se. In krenili so zopet proti stopnjicam, najprej j župnik, potem dva Celovčana, potem dva tujca, ' slednjič gospodična.
Ko je prišla ta do Jurija, storila je isto, kar prejšnji. Segla je namreč v svileno torbico, ki jo je nosila po tedanji šegi ob srebrni verižici pripeto ob pasu, ter je vzela par bakrenih novcev iz nje. Bil je to brežki denar, ker tedaj Celov-čani niso še kovali svojega lastnega. A ta drobiž je bil splošno priljubljen tudi na Laškem, kjer so mu dali ime „carantani*, t. j. korotanski
denar. Tako sicer nazivljejo še danes v Italiji mali drobiž. Nekaj tega drobiža ponudila je gospodična našemu Juriju. Ali on, kakor da bi ne umel njene misli, strmel je v njeno belo čelo, ki so ga obkroževali lahni kodri, strmel je v njene mile oči, v njeni fino odrezani ustni, strmel na njen plemeniti stas in ustni uta mu zadrhteli in oči sta se mu razširili in prebledel je v licih. „Kakor onal Kakor ona!“ je šepetal jedva umljivo. Gospodična pa ga je ogledovala radovedno in začudeno.
„Nu, vzemi, vzemi 1“ mu je ponujala denar z glasom, kakor ga ima otrok, kadar ponuja dobrega srca jabolko svojemu pajdašu.
In Jurij je vzel, A še dolgo potem, ko je odšla, je slonel ob zidu in šepetal prepaden: „Kakor ona je, kakor ona pred leti.*
Nato se je zdramil iz omotice, pogledal na denar v svoji roki, ki mu ga je dala ona, ter se divje nasmejal. A v prihodnjem hipu ga je nesel j do svojih usten, ga poljubil in skrbno zaklenil v svojo omarico.
Nato se je podal v mesto. In tam je povpraševal po tujki. In zvedel je, da je hči laškega trgovca della Grotta, ki je prišel ž njo v Celovec obiskat starega trgovskega prijatelja. Nato je Jurij zavil v krčmo ob starem trgu in skozi štiri ure ni bilo čuti njegovega roga ta večer.	Dalje prih.
kako v roke nemškutarjem. Da je ta napad pisal ali pa narekoval kranjski klerikalec, je jasno. Vsak koroški Slovenec, ki si je ohranil še malo rodoljubja, se bo tej neumnosti le smejal. Vendar pa lo dokazuje, da je tem gospodom najgrše obrekovanje dobro došlo sredstvo za svoje umazane namene. Vendar pa mnogo najboljših Slovencev na Koroškem ne misli tako. To so pokazali govorniki koroških Slovencev na velikem zborovanju družbe dne 13. marca letos v Ljubljani. Pri tej priliki je govoril povsod spoštovani gosp. Prosekar iz Plešivca. Njegov govor smo že zadnjič objavili. Ker se je „Slovenec* že v naprej lagal, da bosta na tem shodu govorila z Koroškega gg. dr. Müller in dr. Hudelist, se je oglasil še dični naš g. Kobentar iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Oba govornika sta žela obilo pohvale in navdušenja; to sta priznana domača rodoljuba, ki sta osivela v narodnem boju in tudi materielno že jako mnogo žrtvovala za narod. Tem dvema „narodnost* ni molzna krava. Zato ta odgovor tudi nekaj zaleže, ker je vsak od njih več vreden, kakor vsi hauptmani in korporali dr. Šušteršiča, katere pošilja na Koroško. Slava Prosekarju in Kobentarju!
„Narodnost klerikalnih gospodov.“	Mi«.
Jasno je torej, da je vsa- gonja zoper g. Pe* seka narodnosten boj za pravico javnosti „Narodne šole* v Št. Rupertu pri Velikovcu. Samo-obsebi bi bilo umljivo, da bi morali vsi Slovenci stati kot en mož na strani g. Peska in že celo, ker ga Nemci po krivici napadajo, ker so vse njih trditve le ostudne laži. — Našel se je pa „rodoljub* v Velikovcu g. kanonik Dobrovc, ki najbolj ve, da se godi g. Pesku velika krivica, a ta „rodoljub* je priskočil Nemcem na pomoč ter je v „Slovencu" z dne 8. m. m. tudi udaril po g. Pesku in g. dr. Hudelistu, češ, „revčka* pobirata odpadke liberalne srajce i. t. d.
Vsa zadeva je značilna za tužne koroške razmere in torej jo podamo slovenski javnosti, da spozna „rodoljube*, ki imajo patent na „narodnost".
Velik nedostatek „Narodne šole* v Št. Rupertu je bil, da ni imela šolarske kuhinje in to tembolj, ker jo je nasprotna nemška šola imela. G. Pesek se je potrudil in res je nabral vsoto (dala je D. C. M. 150 K, velikovška posojilnica 50 K i. t. d., kar hvaležno priznavamo), da se je z novim letom otvorila šolarska kuhinja, ki jako blagodejno vpliva.
V korist šolarske kuhinje je hotel g. Pesek v družbi z g. dr. Hudelistom prirediti gledališko predstavo. Zbrala sta igralce in igralke, kateri so pa takoj izrekli bojazen, da gg duhovniki ne bodo pustili prirediti gledališke predstave z moškimi In ženskimi vlogami. Dosedaj so se smele uprizoriti le take „igre" s samo moškimi ali samo ženskimi vlogami. Upoštevajoč razmere je g. Pesek izbral pobožno žaloigro „Mlinar in njegova hči", da bi gg. duhovniki ne imeli povoda predstave prepovedati.
„Narodna šola* v Št. Rupertu ima veliko telovadnico in v njej lep prostoren oder. Telovadnica je postavljena „ljudstvu v pouk in zabavo“, tako vsaj stoji napisano v njej! Gosp. Pesek je poprosil vodstvo „Narodne šole“, če smejo diletantje uprizoriti žaloigro „Mlinar in njegova hči* v telovadnici in sicer v korist šolarske kuhinje. Vodstvo je pa prošnjo odbilo, češ, „Mlinar in njegova hči" je ljubezenska igra. Nemci prirejajo v telovadnici nemške šole predstave, koncerte, plese i. t. d. in sicer v korist „Schulvereina*, drugokrat „Südmarke“, tretjič pa za Rosegerjev sklad i. t. d. Slovenci pa ne smejo v slovenski telovadnici prirediti niti v korist lastne šole nedolžne žaloigre.
G. Pesek se je na to obrnil na g. kanonika Dobrovca, ki v Velikovcu nosi veliki zvonec, če bi smeli diletantje uprizoriti 20. sušca omenjeno igro v Narodnem domu. Ker je g. Dobrovc rekel d a, so se pričele vaje, so se naročile dekoracije, kostumi, se dala tiskati vabila in ko so igralci svoje vloge že znali, ko so vabila i. dr. že došla, je g. Dobrovc v „Slovencu" napadel gg. Peska in dr. Hudelista, češ, da hočeta vgnezditi na Koroškem liberalizem in da zbirata odpadke raztrgane liberalne srajce i. t. d. To je priobčil „Slovenec" dne 8. m. m., a 9. m. m. je bila odborova
Svoje zdravje
Kellerjev fluid z
zadobile! Vaša slabotnost in bolečine Izginejo, .Vaše od, živci, kile postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili prarl znamko «Elsafluid». Tucat za poskušnjo 0 kron franko Izdeluj« ga le lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elsin trg štev, 257 (Hrvaško).
seja posojilnice, ki je lastnica Narodnega doma, in odbor ni dovolil uprizoritve igre 20. m. m., češ, da je pustni čas, pač pa je dovolil, da se sme igra uprizoriti na Velikonočni pondeljek, žaloigra pa na Velikonočni pondeljekI Sploh pa je takrat nemogoče igro uprizoriti, ker dva najboljša igralca odideta k staršem domov. (In to je bilo g. Dobrovcu najbrže znano!)
G. Dobrovc je baje pri odborovi seji pripo* ročal, naj se dovoli uprizoritev (ko je videl, da je večina zoper. Opomba stavca), a pravo njegovo mišljenje kaže napad v »Slovencu*. Nimamo dovolj besedi za tako ostudno hinavsko postopanje. Ko Nemci tako nesramno napadajo g. Peska, ko se vodi boj za pravice javnosti „Narodne Šole“, udriha „rodoljub* Dobrovc v lepi slogi z Nemci po g. Peseku! — In zakaj? Ali je uprizoritev nedolžne igre „Mlinar in njegova hči* res vgnezdenje liberalizma? Ali je delovanje v korist šolarske kuhinje vgnezdenje liberalizma? — Kako pa je bilo sicer delovanje g. Peseka in g. dr. Hudelista, da ga imenuje veliki narodnjak Dobrovc vgnezdenje liberalizma ? G. Pesek je predaval v teku 4 mesecev, kar je tukaj, že petkrat pri katoliških krščanskih socijalnih izobraževalnih društvih, posebno pa se je mnogo trudil za „Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Lipa* v Velikovcu. Ali ni tudi njegova zasluga, da je letošnja predpustna slov. veselica v Narodnem domu tako krasno uspela.
Morda je pa to vgnezdenje liberalizma, ker gg; Pesek in dr. Hudelist snujeta slovensko pevsko društvo, ki bo pa imelo svoj sedež v istem lokalu kakor „Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Lipa* in ki bo opora tega društva?!
Izgovor, da je igra „Mlinar in njegova hči* ljubimska igra, ki se v postnem času ne sme igrati, je res klasičen. V katoliškem „Unionu* pa se sme v postnem času plesati i. t. d. Pa kaj bi navajali vzglede izven Koroške; dve uri od Velikovca v Doberlavasi se je 19. m. m. igrala burka „Prepirljiva soseda*. Ker aranžira vse kaplan, je seve burka primerna za postni čas, a žaloigra ni primerna, ker bi se uprizorila v korist šole C. M. D.—
G. Pesek je bil pripravljen zaradi ljubega miru ukloniti se ter je predlagal, naj se igra preloži na 10. aprila. Baš tedaj pa mu je prišla dotična številka „Slovenca* v pest, v kateri tako grdo napada njega in g. dr. Hudelista. G. Pesek spoznal je hinavstvo in intrige. — In ko so igralci zvedeli, da jih g. Dobrovc zmerja z lepim imenom „odpadki*? ker so se žrtvovali in hoteli uprizoriti igre v korist šolarske kuhinje „Narodne šole*, so bili upravičeno tudi ogorčeni.
Konec prih.
Korošci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš Usti — vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika I — Bodite povsod širlteljl njegovega poštenega prizadevanja I
Dopisi.
Slov. Plajberg. V seji šolskega sveta z dne 7. marca 1.1. je šoiski svetovalec Valentin Laus-egger, p. d. Böste, priporočal, naj bi se gosp. šolski vodja Wrülich pri poučevanju na naši utrakvistični šoli zanaprej bolj oziral na slovenščino, ker bi na ta način imel gotovo vsak otrok več koristi od šole, kakor jo ima zdaj. Omenil je, da so se za časa, ko je hodil on v šolo, naučili več, kar dokazuje dejstvo, da nosijo starš tudi onih otrok, ki so dokončali šolo z odličnimi spričevali, njemu prebirat razna pisma, pozive od uradov itd. To bi se gotovo ne zgodilo, ako bi otroci današnjih šol to razumeli, kar berejo in marsikatero pot bi ne bilo treba napraviti zastonj. Seveda je šolski vodja gosp. Wrülich zagovarjal zdajšnji učni sistem in tega ni mogel in mara verjeti, da bi Valentin Lausseger moral vslec nezmožnosti otrok v nemščini, staršem tolmačit nemška pisma, čeravno je on obiskal šolo pred 35 leti istotako tu v Sl. Plajbergd. Ko pa je Val. Lausegger to dokazal, se je hotel g. šolski vodja izmuzniti z jako okornim in neuljudnim vzrokom. Izjavil je namreč, da otroke danes vslec tega ni mogoče več toliko naučiti, ker so starš preveč pijači udani. To je seveda nezmisel, katera nima nobenih tal. V Plajbergu so bile nekdaj po tri gostilne nakupu, danes je nasprotno samo ena. Veliko je zdaj takih ljudi, da to edino gostilno, ki je posebno Slovencem nenaklonjena, malokdaj ali sploh ne obiskujejo. Zdaj za pijan-
čevanje gotovo ni tiste priložnosti, ki je bila nekdaj. Povprečno se popije danes veliko manj alkoholnih pijač nego pred nekaj leti. Gosp. šol. vodja je izjavil, da se na slovenskih razredih judskih šol v Št. Jakobu v Rožu in v Selah, na katerih je on že poučeval, otroci skoraj nič ne naučijo; nemščino da se učijo samo kot nazorni nauk tri ure na teden in da sev pisati in brati nemško sploh nič ne naučijo. Št. Jakobčani! Selani! Povejte, če je to res! Odgovorite javno na to izjavo g. Wrülicha, ki je poučeval na slovenskih razredih vaše šole. Povejte tudi, ali so drugi učitelji, ki so poučevali na teh razredih, ;udi trdili enako, kot g. Wrülich? Sploh pa, mi Plajberžani bi bili že veseli, če bi se v naši šoli v celem razredu poučevalo slovenščino vsaj tri ure na teden.
Črna pri Pliberku. Na velik fietrlek 24 m. m. je v Crui pri vdovi Geršak (Gerscbag) izbruhnil ogenj in sicer skoz dimnik, dopoldan okoli 11. ure.
V silni naglici je pogorelo 21 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Ker je spodnji veter vlekel, je le gornji del vasi čisto zgorel. Škoda je velikanska in ljudstvo v veliki bedi, ker so pogorela vsa živila, obleka, i. t. d., in tudi mnogo živine. Trgovec je dobil šele 2 dni prej tri vagone moke in žita, a rgenj je uničd vse. Istočasno je v nekem drugem kraju pri Pliberku tudi pogorelo par hiš. Omeniti je se, da je Črna tudi I. 1863 pogorela in sicer tisti del, ki je sedaj ostal. Ogojegarci so takrat ogenj le vtoliko omejili, da so zabranili, da še ni drugi del vasi pogorel. To je bilo nekoliko lažje, ker je veter proč vlekel.
GUnje. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Glinjah se je vršil dne 20. marca 1.1. Prometa je bilo v minulem letu čez pol milijona, čistega dobička je K 1218i2. Več poročamo prihodnjič.
Borovlje. Da se učijo dekleta v ljudskih šolah tudi šivati in taka ženska dela, ve, mislim, vsakdo. Za to potrebo si morajo seveda kupiti volno, kakršno zahteva g. učiteljica. To bi ne bilo nič posebnega. A to je nekaj izvanrednega, da mora biti ta volna od g. Kladeja v „Rosen-talerhofu*. Naj ti prinesejo dekleta ravno tako volno, kakršna se dobi pri g. Kladeju, prav pač ni, ker ni od Kladeja. Kaj rečejo k temu drugi trgovci? V šolah prisiljujejo in predpisujejo, kam naj otroci nesejo težko zasluženi denar! Seveda bodo sedaj na vse šolarje in šolarice pritisnili učitelji in učiteljice, naj kupujejo svoje potrebščine pri ljubem Pubiju, vulgo „Lutznachfolger*. Starši, čez Vaš denar imate pravico odločevati samo Vi!
Borovlje. V „hartlnu töstö“ je menda bolan, pa ne tako na telesu, kakor na žepu. Heil, dem deutschen Manni
Borovlje. Pri nas imamo dva policista; zadostoval bi eden, pa mora biti drugi, ker je navdušen Nemec. Za tega drugega vrže naš župan Ogris čisto po nepotrebnem vsak mesec 70 kron našega, ne njegovega denarja proč. Poleg tega pa ima ta človek take zmožnosti, da ga v Celovcu niso mogli rabiti. Za nas seveda pa naj bi bil dober. Človek, ki se laže in pijančuje, ne bo več dolgo komandiral med nami. Toliko za danes.
Borovlje. Nemško - nacijonalni Slovenci, ki so združeni v nemškem „Turnvereinu* in v „Edel-weissu*, postajajo vedno bolj „frech“. Kjerkoli vidijo kakega Slovenca, začnejo takoj štenkati in žvižgati. Naša c. kr. žandarmerija se pa ne gane. Zadnjič enkrat je celo potegnila s temi zapeljanimi hujskači in štenkarji proti Slovencem. Naši sl. c. kr. žandarmeriji povemo samo tole: Stopite nahujskanim nemškutarskim štenkarjem ostro nasproti, da se ne zgodi kdaj kaka nesreča. Ako pa bo kak žandar še enkrat potegnil s štenka-jočimi nemčurji proti napadenim Slovencem, se bomo pritožili na merodajnem mestu. Hvala bogu, avstrijske države še ni konec ob koroški meji in na Dunaju je parlament, kjer imajo tudi naši slovenski poslanci besedo. Sicer pa vemo, da v Borovljah ne bo prej pokoja, dokler ne bo pobral svoja šila in kopita največji hujskač izmed vseh hujskačev.
Železna Kaplja. Velik požar smo imeli dne 24. m. m. tudi pri nas. V bližini papirne tovarne Rechbergove je zgorelo pet poslopij. Prizadetih je veliko delavskih rodbin, ki so brez strehe.
Celovec. Občina Poreče na Koroškem je od šentpavelskih benediktincev kupila tamošnje veleposestvo z gradom za 425.000 K. S tem je padel Nemcem „težek kamen* od srca, ker so se bali, da bi prišla stvar v slovenske roke.
Poljana pri Prevaljah. Na 3. aprila ob 3. uri popoldne se vrši ustanovni shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih Hrastove gostilne. Podružnica se ustanovi za Prevalje in okolico. K okolici prištevamo Mežico, Crno, Leše, Poljane, Tunel i. t. d. Pričakujemo, da se od vseh navedenih krajev udeleže rodoljubi tega shoda, ter se obenem vpišejo kot udje. Pomen podružnice je pač vsakemu dosti jasen. Ne samo, da podpiramo našo vrlo družbo sv. Cirila in Metoda, ne samo zaraditega, da odgovorimo „Cirilmeto-dariji*, ampak zaradi Prevalj storimo ta korak. Prevalje morajo pasti. Tukaj že itak ni drugega, kakor peščica Henklnovih uradnikov, ki se drznejo voditi potitiko pri nas. A kakor se vidi, se naše ljudstvo zaveda, ne pusti se več komandirati oc takih privandrancev iz rajha ter nemčurjev. A le
v organizaciji, v združenju moči leži naš vspeh. Le z združenimi močmi nam je mogoče kaj doseči. Dolgo smo čakali Slovenci! A naj še dalje ? 'le, nikakor ne več trenutka! Zatorej, Slovenci v Jrevaljah in okolici, na dan z našo barvo! V boj za naš narod! V ogenj za človeške pravice! Ali naj mirno gledamo, kako nas teptajo, zaničujejo, kamenjajo, streljajo ? Ali naj Slovenci v Prevaljah Doginemo? Ne, in tisočkrat ne! Ne vdajmo se! Vsi pohitimo torej dne 3. aprila v Poljano, da bo shod ne samo ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda, ampak tudi mogočna manifestacija za naše dobre slovenske pravice! Torej, vsi na dan! Nazdar!
Svetovna politika.
*	Avstrijski prestolni naslednik nadvojvoda iVanc Ferdinand ima poseliti turškega sultana v Carigradu. Radi tega se pogajata avstrijska in turška vlada.
*	Velikonočna darila so dobili trije ministri. Cesar je podelil vodji poljedelskega ministrstva Josipu Poppu dostojanstvo tajnega svetnika, ministra notranjih del dr. Haerdtla in naufinega ministra grofa Stürghka pa je odlikoval z redom že-ezne krone I. vrste.
*	Bolgarska in Tarčlja. O posetu bolgarskega iralja se je izdala sledeča uradna izjava: «Poset ima najboljše posledice, kar se tiče poglo-litve turško-bolgarskih razmer. Sestanki vladarjev in neposredno občevanje državnikov je rodilo izvrstne rezultate in je utrdilo prepričanje, da nosi politika sloge in prijateljstva tem boljše sadove, ker jo zahteva že geografski po-ožaj. Državniki so porabili priliko, da se posvetujejo o nekaterih, pred vsem gospodarskih interesov se tičočih vprašanj. Konstatiralo se je, da nimata obe državi nobenih agresivnih namenov, ampak da iskreno spoznavata koristi, ki jih zagotavljajo prijateljski odnošaji dobrih sosedov.
*	Turški veliki vezir je ukazal ministrstvu za javna dela, naj imenuje posebno komisijo, ki bo studirala traso donavsko-jadranske železnice po turškem ozemlju. Ta del železnice bo Turčija dogradila na svoje stroške.
*	T Stockholmu sta izvoljeni dve ženski v občinski svet. Ena je socialna demokratka, druga pa konservativka.
*	Turški lultaa obišče kralja Petra v B elem-gradu. Sultan se odpelje s svojo jahto v spremstvu vojnega brodorja dne 2. maja iz Carigrada. V Varni se bo izkrcal in se na to z vlakom pelje v Sofjo, kjer bo tri dni gost kralja Ferdinanda. V Belgrad dospe sultan 10. maja. Tudt tu ostane tri dni in se potem vrne preko Soluna v Carigrad.
Gospodarska vprašanja.
Tržne cene v Celovcu
dne 31. marca 1910.
	►	Tein		Prodajna cena po 100 kilogramov						Znifcana srednja cena			
Predmet	'ripeijano vrečah	> sl '8	hektol.	tf		.«« a		tf		vreče : 80 litrov		i hektol.	
		kilogr.		K	h	K	h	K	h	K	h	K	h
pšenica . .	2					-1						_		
rž ....	35	58	72	20			20	34	20	50	n	80	14	75
ječmen . . .													
oves . . .	28	35	44	16			16	75	17	—	5	80	7	25
ajda . . .	17	46	57				—	—	17	38	8	—	10	—
koruza . . .													
pšeno . . .	5	63	79	—			—	—	28	60	18	—	22	50
proso . . .													
grah . . .		—-	—	_	__			—	—			—	—	—	—
leča ....											—	—	—
fižol, bel . .													
„ rdeč . .	—	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—
bob ....							—		—-	—				—	—	—-
krompir . .													
detelj no seme													
seno, sladko ?	8	—			11			11	50	12					—	—	—
. kislo g slama	£	40			—	7			8 7	50	10				—	—	—
	15	—		6	50		30	8	—	—	—	—	
zeljne glave, 1 repa, 1 vreča., smetana, 1 lite mleko, . , maslo surovo maslo Špeli, okajen , surov svinjska mast jajca i piškc f kapuni j 1 pa race J gosi / 30 cm dolga t 30 „	.m 80 .	.	00 kom. . r . . . . 1 kilogr. rda drva) « ehka , i 5 . . ) -			3 a	40 —	2 2 2 1 2 2 3 a	60 21 80 80 20 80 10 16 60 20	1 3 3 2 1 2 —- 2 3 a	20 26 20 40 90 20 20 40 70 30				
Mah zatiramo po travnikih najuspešneje s takozvano travniško brano. To, za travnike jako važno delo se mora izvršiti spomladi, predno travniki ozelene. S travniško brano se mah naj popolneje odstrani in izruje, pa tudi krtine se poravnajo in travniška ruša se zrahlja ter s tem omogoči zraku večji pristop k rastlinam. Tudi zemlja postane na ta način rodovitnejša. Korist travniške brane je splošno priznana, zategadelj bi je ne smelo manjkati v nobenem večjem kraju in v nobeni večji vasi!
Jajca so sirova ali mehko kuhana eno naj-izbornejših živil Trdo kuhana so neprebavljiva, ako jih požiramo v velikih kosih, ako pa jih dobro prežvečimo, jih želodec ravno tako lahko prebavi, kakor mehko kuhane. Beljak je lažje prebavljiv, kot rumenjak; prvi obstoji iz 14 delov kemično čistega beljaka na 86 delov vode, poslednji iz beljaka in nekaterih tolšč. Jajce zadostuje samo, da da mladi ptici vse v ustvarjenje njenega telesa potrebne sestavine, pri čemer pa gre v porabo tudi velik del jajčne lupine. Ako bi dajali otrokom pojesti z jajcem tudi fino zmleto jajčjo lupino, bi jim dajali s tem jako veliko vredno jed, ki bi pospeševala zlasti rast zobovja in kosti. Sirova ali mehko kuhana jajca so za slabokrvne, bledične, rekonvalescente, doječe ženske jako priporočljiva Takozvane .jajčne jedi“, ki se napravljajo iz jajc z malo moke in veliko masti, veljajo splošno za težko prebavljive. In so tudi, ako jih ne jemo s kruhom in ako jih dobro ne prežvečimo. Nasprotno so jedila z veliko moke, ne preveč masti, a s soljo in poprom priporočljiva in morali bi jih na deželi veliko pogosteje uživati, namesto manj redilnega, težko prebavljivega krompirja.

Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN METOPAI

T


Narodne zadeve.
Predavanje, ki bi se imela vršiti prihodnjo nedeljo v telovadnici na Trati pzi Glinjab, je vsled nepričakovanih ovir preloženo na poznejši čas.
Nemci se hočejo učiti češčine. Praški vse-nčiliški priv. docent prcf. dr. Stepina je objavil članek, v katerem se vnema za vpeljavo češčine kot obveznega predmeta za vse nemške šole, izvzeta je le ljudska šola. Enak sklep je storil tudi moravski nemški Volksrat. Ni verjeti, da so Nemci iz kulturnih ozirov tako navdušeni za češčino, marveč odloča pri tem isti pošteni namen, ko pri naših Nemcih na Koroškem: da bi še bolj izpodrivali Cehe iz državnih služb.
Za šolskega nadzornika v Celovcu za mestni šolski okraj je naučno minieterstvo imenovalo glavnega učitelja na celovškem učiteljišču Ant. Raucha.
Slovenska Matica je imela v pondeljek svoj občni zbor pod vodstvom predsednika, profesorja dr. Ilešiča, ki je tudi predaval o «Morali v slovanskem življenju». Tajniško poročilo je podal gosp. Maselj. Lani se je izdalo sedem knjig v 4800 izvodih. Za letos se pripravljajo sledeče knjige: 1. «Uprava in ustava Napoleonove Ilirije», spisal dr. Bogumil Vošnjak; 2. «Koroška». II. del., ilustrovana — spisal prof. dr. Potočnik; 3. «Jan Marija Plojher,» iz češčine preložil Fr. Maselj; 4. «Knezova knjižnica» 17. zvezek; 5. «Zabavna knjižnica» 22. zvezek; 6. «Pegam in Lamberger», povest ; spisal dr. Detela. «Hrvatska Matica» izda to knjigo pri svojih letešnjih publikacijah in si je naročila 10.000 izvodov; 7. «Letopis» ki bo prinesel razen društvenih poročil tudi razne spise, tako o Gogolju, Obradoviču in Šamanu. — «Slovenske narodne pesmi» so se odložile za prihodnje leto. — «Matica» ostane na dosedanjem stališču. Izdala bo znanstvene in beletristične snovi v dosedanjem razmerju. —- «Matica» je v knjižni zvezi z 62 društvi. — Za lansko leto je plačalo udnino 3881 članov. — Leta 1909 je štela «Matica» 4069 članov, in sicer: 5 častnih, 183 ustanovnikov, 3834 letnikov in 47 naročnikov. Po deželah ima članov: Na Kranjskem 1100, na Štajerskem 900, Primorskem 600, na Koroškem 125. — Blagajnik dr. Detela poroča, da je imela «Matica» lani 22.137 K 22 v dohodkov in 24.011 K 44 v izdatkov. — V odbor so bili izvoljeni namesto izstopivših članov gg.: Dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški; dr. Josip Gruden; dr. Fr, Ilešič; A. Koder; prof Fr. Orožen; prof. R. Perušek; dr. J. Šlebinger; dr. Ivan Tavčar; dr. Josip Tominšek; dr. Fr. Zbašnik, za pregledovalce račnnov pa vnovič Ferd. Bradaška, Janko Pogačnik in Iv. Kruleč.
Raznoterosti.
Iz ognjenika Etna leče lava v treh tokih v dolino. Najmočnejši lok je širok 400 m, oddaljen je 7 km od človeških stanovanj. Ta teče proti
S.	Leo, drugi pa proti Nikolisi, tretji proti B'irelliju, oddaljena sta 2, oziroma 3 km od stanovanj. Kamenje in gosti pepel pada na široko iz Etne. Vse polno tujcev je prihitelo gledat bljuvanje Etne.
335 oseb zgorelo pri plesu. V nekem skednju v Ö ö-itu na Ogrskem so imeli v nedeljo ples. Zaprli so vhode. Udeležba je bila velika. Proti polnoči je izbruhnil požar. Ven niso mogli, borili so se s smrtjo, goreča streha jih je pokopala. Le nekaj se jih je rešilo, ker so naredili luknje v stransko steno. Pogled na mrliče je bil strašanski. Pravijo, da so se fantje skregali, nekateri odšli ter zažgali iz maščevanja!
t Pota amerikanakeoa denarja. Amerikanaka
naseljevalna komisija je izdala poročilo, po katerem pošljejo delavci v svojo domovino vsako leto 1.375,000 000 K in sicer v Italijo 85,000.000, v Avstrijo 75,000 000. v Rusijo in Fimko 25,000.000, v Norveško. Švedsko in Dansko 25 000 000, na Angleško 25 000.000, na Nemško 15,000 000. na Grško 5 000.000, v balkanske države 5 000 000, na Japonsko 5 000 000 in na Kitajsko 5,000 000 dolarjev.
t Poiledice beda. Vsled grozne bede je hotel v soboto ustreliti delavec Pospišil na Dunaju svoje tri otroke in samega sebe. V zmedenosti je streljal vsenavskriž. Najmlajšn hčerko je zadel v levo roko, drugo pa blizo srca. Javil se je sam policiji. Zena mu leži v bolnišnici, bolna na jetiki, en otrok je veduo bolehen, radi malega zaslužka je bilo v hiši grozno pomanjkanje.
t Olajšanje aakona so sklenili v Rimu. Odpasti imajo nekateri dosedanji zakomki zadržki in sicer zadržek 3 in 4. stopnje krvnega sorodstva in svaštva, duhovno sorodništvo in mesto 12. leta pri dekletih in 14. pri dečkih se določi 15. oziroma 18. leto kot za sklepanje zakonov potrebno. Neločljivi zakon seveda ostane, pač pa bodo uvedli samo eden oklic. Ali tudi tega ui treba, če duhovnik orevzame vso odgovornost nase.
t Damonitridje za malorusko univerzo v Lvovu. V ponedeljek je udrlo kakih 300 malo-ruskih dijakov na poljsko univerzo v Lvovu, in prisililo prof. Dalinskega, da jim je prepmtil dvorano, v kateri je predava). Nato se je vršil shod, na katerem je dijaštvo najostreje protestiralo proti temu. da se hoče obraniti nedotaknjen poljski značaj lvovske univerze. Zahtevalo je tudi takojšnjo usta-onov malorusko univerze. Po shodu so priredili demonstracija po raznih ulicah.
f Poljska republika v Ameriki Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med dtžavama Parana in St. Calharina ca meji Urugvaja, so proklamirali neodvisno poljsko republko:	«Missoes»
(U*oda) Začasna vlada, kateri je na čelu tovarnar Stamborski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Victoria.
t 500 hiš zgorelo V Jokohami na Japonskem je izbruhnil požar, ki je upepeljil 600 hiš. 3000 oseb je brez strehe.
Listnica uredništva.
Svojim cenjenim dopisnikom naznanjamo, da smo morali danes odložiti več doposlanega nam jjradiva. Prosimo malo potrpljenja.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinskp cikorijo.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljš'm strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska oroinotovarnlška drnžba
62-2
Peter Wernlg
družba z omejeno zavezo t Borovljah, Koroško. Ciniki brezplačno in poštnine prosto.
Epilroija.
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj knjigo o tem. 62- 48 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v n
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M).
Varstvena znamka:
„earDKO“.
Rnencst Capslci cotnp.
nadomestek za
!,
sidro v - pain - expeller
je vobče priznan kot laevpstno, bolečine tolažeče in odvajalno «metenje pri pre-hlajenju i. t. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in ftkatlje z načo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Dr. Bichterja lekarna pri „zlata lern“
v IPrajgi
Ellzabetna ulica fttev. 5, nova.
1^1	Razpošiljate/vsaköai.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
4 n
od dne vloge do dneva vzdlga.
at Kolodvorska oosta št. 27. M
Zamenjava In eskomptuje
Izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltninske kavcije.
Eakompt in inkasso menic. :: Bonna naročila.
Cutrala i Ejubljani. ?odr. V Spijeta in Tuta.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8— za komad.	1 62—52
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad.
Prodali /sed vrst vred piDlrlev proti gotovlol po doe/oem korzo.