2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. avgusta 2013  Leto XXIII, št. 34 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 22. avgusta 2013 Porabje, 22. avgusta 2013 Tabor za ohranjanje ljudskih običajev v Küharjevi spominski hiši STR. 3 Žitek me je navčo STR. 6 Pohod Büdinci-Andovci štarto spred obnovlenoga doma V Büdincaj prejkdali obnovleni vaško-gasilski daum V Büdincaj, v najbole sövernoj vesi Slovenije, so 11. augustuša meli velki svetek, prejk so dali obnovleni vaško-gasilski daum. Ves cujsliši k občini Šalovci, stera si je za svoj svetek vöodebrala 11. augustuš, gda je leta 1999 bijo popolni sočni mrk, steri se je najlepše vido ravno z büdinski bregauv. En den pred tejm, 10. Augustuša, so pa pripravili pohod po pauti »Po dolaj pa bregaj«, stera pela od Büdinec do Andovec pa nazaj. Če rejsan je bilau tiste dni pred pohodom vrauče kak v pekli, se je zatok več kak stau lidi zbralo pri büdinskoj nekdenešnjoj šauli, gde so organizatorge – Kulturno-umetniško društvo – do devete vöre vse kreda djali. Vej pa prejšnji večer so velki dež, toča pa viher telko blate pinesli na asfalt, ka so go mogli drugi zranek z lopatami kraj lüčati, gasilce pa prositi, naj asfalt dojzaperejo. Ranč tak kak vsigdar so nas čakali nasmejani domačini, vsefele pecivo, steroga so spekle büdinske ženske. Po pozdravni rečaj Vendela Židoja, mladoga, steri zdaj zavolo poškodovane nau-ge nej mogo z nami, zatok je vodenje pohodnikov prejkdau svojomi mladomi kolejgari Sandini Horvati, smo se podali na paut prejk gauške. Na nekdanešnjoj büdinskoj karavli (laktanya) so nas z dobro volauv pa s spejvanjom čakale büdinske ženske. Kakšno piti pa par pokarajov nam je tö dobro spadnilo. Malo smo se pogučavali pa šli tadale po bivšom mejnom pasi prejk andovske gauške do stare domačije pa maloga Triglava. Do tistoga mau se je že sunce tö pokazalo pa smo v miri leko pogeli sendviče, stere so kak soorganizatorge pripravili členi andovskoga kulturno-turističnoga drüštva. Tiste, steri so ešče nej bili, sta čakala bunker pa vretina v andovskoj gauški, ništrni smo pa po cesti šli tanazaj do büdinske kapejle, gde nas je čako Bojan Jand-rašič s pripravleno sončno vöro. Eške dobro, ka se je sunce pokazalo, tak smo te znali, ka smo kauli trifrtala dvej bili tam. Eške malo hoje pa smo bili nazaj pri vaško-gasilskom daumi, gde nas je čakala djüžina pa muzika domanjoga ansambla. (se nadaljuje na 2. strani) 10. augustuša se je več kak stau pohodnikov napautilo od Büdinec do Andovec pa nazaj. V ozadji obnovleni vaško-gasilski dom 11. augustuša, na 9. občinskom svetki, so prejkdali obnovleni dom, občina je pa podelila tudi priznanja V Büdincaj prejkdali obnovleni vaško-gasilski daum Kokouš Pismo iz Sobote (nadaljevanje s 1. strani) V nedelo v edenajstoj vöri se je zbralo eške več lidi pri vaško-gasilskom daumi v Büdincaj, ka bi se vküper veselili lepau obnovlenomi objekti, steroga domanji lidgé eške itak zovejo za šaulo, zatok, ka je zidina bila postavlena 1912. leta kak veška šaula. V njej je bila ena učilnica za mlajše pa stanovanje za školnika. Njeno zgodovino smo spoznali z zanimivoga prog-rama članov KUD-a Büdinci, steroga je vküppostavo Andrej Lainšček. Prejk zgodovine šaule smo spoznali življenje lidi v zadnji stau lejtaj. Simbolično prikazani potok Lopoča, maust prejk njega pa začetna pesem »Teče mi, teče vodica...«, pa so že dali vedeti, ka je potok emo pomembno vlogo (szerep) pri zidanji šaule. Lidgé so se nej mogli zglijati, gde naj bi bila, na šteroj parceli naj bi stala šaula. Kak so na skrivaj nosili cigle z ednoga brejga potoka na drugi brejg pa nazaj, so pokazali člani gledališke skupine z nemo igro. Te je pa prišla vogrska oblast – tistoga časa je ves bila ešče pod Vogrskim rosagom – stera njim je zapovejdla, gde mora šaula stati. Lidgé so tak mislili, ka na najlagovejšom mesti, ka so leko najšli za šaulo, ka do nje nej bilau ceste. Po prvoj bojni, gda so Büdinci tö prišli pod Kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencov, so vogrski školnicke odišli, domanjij nej bilau zavolé, zato so njim začnili pošilati školnike z druge strani Müre, steri so nej trno dugo ostali pri njij. Nejso razmeli domanje slovenske rejči, nej poznali navad lidi. Zatok so se na gausta menjavali. Najdukše je ostano školnik Jakob Lapajne, steri je prišo 1923. leta v ves. On je bijo strogi, dapa mlajše je dostavse navčo, vred je vzejo drevesnico, včijo je igre ptt. Njegva (h)či Srečka, stera se je 1928. leta rodila v Büdincaj (zdaj živi v Medvodaj) je tö prišla na té svetek. Njej pa vsejm nam so ljudske pevke spopejvale pesem Bodi pozdravljena rojstna vasica. Gda je školnik Lapajne odišo, so se školnicke pa menjavali, 1941. leta se je začnila vogrska okupacija. Prva tri lejta so meli pouk v šauli. Tau srečo so meli, ka so meli takšoga vogrskoga školnika (Ferenc Vashegyi), steri je nej biu šovinist, liki sam se je tö trüdo, ka bi se navčo slovenski. Enoga ipa so vogrski sodacke tö bili skvarterani v šaulo. Partizani so nej prišli do Büdinec. Po bojni so se školnicke pa lerance pa na gausti menjavali, med njimi sta pa bila Trplan pa Köleš tö, steriva sta iz Porabja odskočila, ka so njija na Vogrskom preganjali. Slejdjen školnik v vesi je bijo Aleksander Kerčmar, šaula se je 1958/59. leta zaprla, ka je nej bilau zavolé mlajšov. Mlajši so mogli potistim v Šalovce v šaulo. (Interesantno je bilau poslüšati gospauda Nemeša, steri je med ogledom razstave pripovejdo, kak so büdinski šaularge štrajkali, ka so nej steli v Šalovce ojdti, vsakšo jutro so šli k stari šauli pa se sedli na stube šaule.) Šaulo so v petdeseti pa šestdeseti lejtaj nücali za veške pa kulturne programe. So jo adaptirali, vred vzeli, tak so jo za svoja srečanja meli nej samo gasilci, liki kulturniki pa športniki tö. Letos so go pa s pomaučjov občine Šalovci ešče dogradili, zvüna znautra obnovili, ka bi rejsan bila daum za vse, steri kaj napravijo za ves. Za vse skupine, stere delajo v okviri KUD-a (gledališčniki, Zgrablenci, Zgrablenci na kvadrat, ljudske pevke, folklorna skupina), za gasilce, za nogometaše… vej pa, kak je pravo ob blagoslovitvi župnik Dejan Horvat, daum je tam, gde se dobro počutimo, daum je tam, gde smo doma. Pomen obnovlenoga dauma je tö izpostavo v svojom govori župan občine Iztok Fartek, steri je nej mogo mimo velke politike. Kak je pravo, nikak se ne strinja, ka bi se male občine ukinjale, vej so pa nej one krive, če Slovenija ma finančne težave. Če bi nej bilau malij občin, nej bi bilau obnovlenoga vaško-gasilskoga doma tö nej. Na konci programa so se prejkdala občinska priznanja, med nagrajenci je bilau Kulturno-umetniško društvo Büdinci tö, za steroga je priznanje prejk-vzela predsednica Suzana Škodnik. V dvorani si je vsakši leko pogledno razstavo dokumentov pa predmetov o stari šauli, za pridobitev dokumentov so se zahvalili Franci Kuzmiči pa Mariji Kozar, stera sta iskala po arhivaj. Trak pri vrataj obnovlenoga doma so prejkvrezali župan Iztok Fartek, predsednik veškoga odbora Vendel Žido starejši pa predsedniki športnoga, gasilskoga in kulturno-umetniškoga drüštva. Marijana Sukič Foto: Silva Eöry, Stanka Dešnik V bole stari časaj so po dvouraj lejtale kokouši. Na, vej po nisterni dvauraj eške gnesden lejčejo, depa, tou je že bole na rejci, ka bi bilou kak inda. Tak smo meli zavole djajc, žmane kokošeče župe pa eške kokout se je gizdavo šeto gor pa doj po dvouri. Kak povejdano, toga več skur nega. Mamo pa edne druge kokouši. Aj mi ženske odpistijo, depa, nejsam si ge tou vözbrodo. Vej mi je pa nej dugo nazaj v vüje prišlo, kak je ena ženska od ene druge ženske gučala: »Od njej mi sploj nika nej trbej prajti! Od nje neškem nika čüti, ka mi trno na žile de. Vej je pa tö takša kokouš, ka vekša ne more biti!« Ja, tak je tou bilou. Pa je bilou tadale tö. Tista ženska, ka bi aj kokouš bila, je od tiste ranč tak vejdla povedeti: »Vaaaaj, od tiste kokouši pa nika neškem čüti!« Aj mi ženske eške gnouk oprostijo, depa, nejsam si tou ge vözbrodo. Zatoga volo leko tadale teorijo od kokouši pelam. Stera je gé kokouš? Po ednoj teoriji je tou gé tista, ka cejle dneve kokodače. Ja, tou so tiste ženske, ka se ne morejo pa nika ne morejo dola staviti, ka bi nej gučale, lobotale pa li samo lobotale ali če škejte, po kokošeče kokodakale. »Enjaj že kokadakati, ka te več ne morem poslüšati, vej si vse vküper zmejšala. Ge ti povejm, kak je bilou za istino,« začne kcuj kokodakati druga pa po tejm kokodačeta obevdvej. Po drugoj teoriji pa aj bi bile kokouši tiste ženske, ka nika v glavej nemajo. Toj teoriji ge ne dam valati, ka se vsikši den vse bole vidi, kak so ženske tiste, ka leko té svejt na boukšo pa bole zdravo paut spravijo. Leko, pravim, samo ne smejo nut v velko bauto priti. Tam gratajo vcejlak ovakšne. Tou je zdaj že tretja teorija. Tou je teorija o zarejzani kokouši. Ja, ništerne ženske, gda nut v takšo velko bauto stoupijo, začnejo po njoj lejtati kak zarejzana kokouš. Vcejlak pamet zgibijo. Gda pa vö iz baute pridejo, znouva začnejo lejtati kak zarejzana kokouš. Zdaj tou delajo vcejlak zavolo drugoga. Takšne gratajo, gda nut v prazno bukso poglednejo. Tou so gé tri glavne teorije o kokoušaj. Leko, ka mi istino date ali nej, depa, gestejo eške druge teorije o kokoušaj tö. Nejso tak krepke kak prve tri, depa, dun. Ena takšna je gé, ojdi koulak-vrat kak nadüta kokouš. Toj teoriji leko gledalo pokaže moja tašča Regina, trno čedna ženska. Ne vejm, zakoga volo je una leko nadüta. Leko ranč zatoga volo, ka nema za koj nadüta biti. Zvün toga je una gé tö kokouš po teoriji ena pa tri. Kokodače cejle dneve pa po bautaj se ranč tak zaganja kak nadüta ko-kouš. Tou njoj gvüšno ne smejm prajti. Tou samo vam leko povejm, ovak me leko tak klükne, ka mo vido svojga vraga. Depa, una ovak tö vej klükati, klükati z gezikom. »Enjaj ojditi koulakvrat kak kokout, ka je svoje kokouši zgübo. Dela se primi pa obredi, ka trbej naprajti,« vej povedati, gda njoj trno na žile dem. Tou, ka smo leko moški kokouti tö, je prej rejsan istina. Tou zdaj moram vönajti pa vam drgouč kaj več vöovadim. Leko, ka geste eške več kak štiri teorije, kakšni vse kokouti smo leko mi moški. Miki V programi so gorstaupile vse skupine KUD Büdinci, na kejpi ljudske pevke GYÖRGY VUKÁN (1941-2013) Tabor za ohranjanje ljudskih običajev v Küharjevi spominski hiši 12. augustuša je v Agárdi té svejt na vöke zapüsto erični pianist pa skladatelj (zongoraművész és zeneszerző) György Vukán, šteri je za svojo delo daubo - zvün dosta drügi - Kossuthovo pa Erkelovo nagrado. György Vukán je emo slovenske korenjé. Njegvi oča Ferenc Vukán se je naraudo leta 1901 na prekmurskoj Tišini, v srejdnjo šaulo pa je odo v Kőszeg v sirotišnico Kelcz-Adelffy vküper z gospaudom Janošom Küharom (šteri so se ranč tak 1901-oga leta naraudili v sausednjoj vesi Gradišče). Nejsta bila samo sošolca, liki dobriva padaša tö. Ferenc Vukán se je vönavčo za padara pa je sledik vračo gospauda Kühara tö, gda so bili betežni na želaudci. Ferenc Vukán je s svojov držinov večkrat odo na Gorenjom Siniki pri gospaudi Kühari, držina žene pa je bila ranč tak iz Prekmurja. Sin György se je dostakrat rad nazaj spomino na tiste dni pa na »Janoš bačina«. Vküper s svojov sestrauv se je naraudo v Budimpešti, depa držina je živela v Kőszegi pa Somboteli. O Györgyi se je zvödalo pri njegvi trej lejtaj, ka absolutni posluh, slišanje má, na klaviri je vse zaigro, ka je čüu. Pri osmi lejtaj je prvič staupo na oder, pri 14 lejtaj so ga po ednom koncerti brez vižge gorvzeli na Glasbeno akademijo. V središči županije so živeli v ulici Petőfi, v iži držine materé, držine Brandstein. Tam je biu s svojov držinov Avgust Pavel v arendi tačas, ka si je nej svojo ižo v Somboteli zozido. Padaštvo med držinama Vukan pa Pavel je rasla iz vküpni slovenski korenin pa botrine. Mati Györgya Vukána je bila krstna botra Judite Pavel. Kisnejši erični muzičar je maturo napravo v Somboteli, na viskoj šauli se je včiu za pianista. Na glasbeno akademijo je odo po nedelaj iz Kőszega v Budimpešto, vej je pa v dijaš-kom domi nej daubo mesto, ka je očin stric biu püšpek Ferenc Rogač, oča pa je vračo nadškofa Mindszentyna tö. Zvün akademije je György Vukán eške končo univerzo za zobozdravnika. Tak je duga lejta, do penzije delo kak zaubni padar tö, prvi na svejti pa je vönajšo takši aparat, s šterim merijo, kelko kovine (fém) leko má človek v lampaj, ka bi nej alergijo daubo. Koncerte je držo, na klavir je igro od svoji mlašeči lejt, na začetki klasično muziko, kisnej pa bole džez – tak v trioni kak v soloni. 15 lejt je na srejdnjoj šauli včiu komponiranje pa improvizacijo. Prejk je potüvo cejlo Evropo, dvakrat pa je biu na enomesečnoj turneji v Meriki tö. Leta 1992 je vodo delavnico big banda Evropske unije, v šteroj so igrali umetniki iz 17 rosagov. Od klasični skladateljov je najbole rad emo Chopina, od vsej avtorov pa je igro dela malo po svoje. Kak je pravo, ma je že rano na više prišla interpretacija pa je začno svojo muziko pisati. Tak je biu fejst poznani pa dober skladatelj tö. Napiso je dela za Madžarski simfonični orkester pa za komorne orkestre, opere pa muziko za balet, 150 žoltarov pa eške mešo za obisk Svetoga Očo Janoša Pavla II. Lidgé na Madžarskom so ga najbole poznali prejk njegvi muzik za skoro 150 filmov. Med temi najdemo filme Pétra Bacsóna pa Zoltána Fábrina, skoro gvüšno pa ga vsi poznajo po glasbi za serijo Linda pa eške bole »Szomszédok«, v šteroj glavno skladbo un na klaviri igra. Gda je lanjsko leto prejkvzeu Kossuthovo nagrado, je v intervjuni pravo: „Včási se spitavam: nauri sem, ka telko delam? Je pa tau moj žitek, pišem te tö, gda niške ne narauči. Vej je pa tak dobro čütenje, če človeka iškejo, ka nücajo nika, pa te samo nautline vö z omara vzemem pa pravim: na tau si brodo?« György Vukán je biu na odri šestdeset lejt. Porabski Slovenci smo ga leko spoznali augustuša 2003 v Monoštri, gda je na III. Srečanji Porabski Slovencov gorstaupo z lejpim koncertom. Po koncerti je tapravo, ka eške itak iške svoje korenjé, če se je rejsan slovenskoga gezika nikdar nej navčo. Obisk v našoj krajini je vöponüco za tau tö, ka je gorpoisko grob svoji stari starišov v Prekmurji pa se spozno s svojov žlatov iz Slovenije. Kak mislimo, pa ga je pravo čütenje za Slovenca nikdar nej najšlo. Donk smo leko ponosni, ka je človek s korenjami med Mürov pa Rabov grato tak eričen pa poštüvan umetnik. György Vukán je mrau en keden pred svojim 72. rojstnim dnevom. -dm- Küharjeva spominska hiša (Slovenska zbirka) na Gornjem Seniku je od 29. 07. do 02. 08. 2013. organizirala enotedenski tabor za ohranjanje ljudskih običajev. Na taboru smo imeli delavnice, na katerih so učenci iz dvojezične osnovne šole Gornji Senik (17 udeležencev) spoznavali, kako so nekoč izdelovali papirnate cvetlice, pletli iz koruznega ličja, pekli kruh in kuhali stare porabske jedi. Razen tega smo imeli likovno tekmovanje, sprehod na Grbenšček, športne in ljudske igre, izlet v Grad, Veržej, Mursko Soboto in Moravske Toplice. Vse delavnice so potekale v slovenskem jeziku oziroma v porabskem narečju. Naše pričakovanje in hkrati glavni cilj tabora je bil, da bi učenci ohranili stare običaje in s tem tudi slovenski jezik. Upamo, da se je to uresničilo. Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so mi pomagali pri delu, to so: Eva Lazar, Szabolcs Magyar, Zoltán Soós, Norbert Gyeček, Ilonka Braunštein, Cilika Čato in Marija Ropoš. Ibolya Neubauer vodja muzeja PORABSKI DAN IN SVETOVNI FESTIVAL PRAŽENEGA KROMPIRJA Predstavitev mesta Monošter in Porabskega dneva Zveza Slovencev na Madžarskem in Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Vas vabita na PORABSKI DAN IN 13. SVETOVNI FESTIVAL PRAŽENEGA KROMPIRJA, ki bo v soboto, 7. septembra 2013 na trgu pred cerkvijo v Monoštru Program: 8.00 - 10.00 Prihod pražilnih ekip 10.00-12.00 Priprava praženega krompirja 11.00 Slovenska maša v baročni cerkvi v Monoštru 12.00 Slavnostno odprtje festivala 12.30 Strel iz topa Pokušnja praženega krompirja 13.00 Kulturni program Porabskega dneva v šotoru, predaja priznanja „Za Porabje”, predaja zastave naslednjemu prireditelju festivala 14.30 Pogostitev gostov srečanja Slovencev na Madžarskem v šotoru 16.00 Programi po lastni izbiri: - Kulturni program in predstavitev gastronomije v organizaciji Društva Pannon Kapu - Ogled slovenskega muzeja - Ogled spomenika v Modincih (Avstrija) z avtobusom - Multimedijska predstavitev o astronomiji, zvečer opazovanje zvezd s teleskopom - Ogled duplikatov Dorfmeistrovih slik v Uradu župana - Ogled razstave Fotokluba Rudersdorf v gledališču - Poslikava obraza, tetoviranje 17.00-22.00 Zabava z glasbeno skupino Horizont Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske, kjer živi slovenska manjšina. Območje je dobilo ime po reki Rabi. Ozemlje Slovenskega Porabja na Madžarskem je po obliki podobno trikotniku s površino 94 km2. Južno »stranico« predstavlja državna meja s Slovenijo med Tromejnikom po razvodju med Muro in Rabo do vzhodno od Budincev. Vzhodna »stranica« med Budinci in Monoštrom Porabje loči od preostanka Madžarske, medtem ko zahodna stranica med Monoštrom in Tromejnikom predstavlja državno mejo z Avstrijo. Naselja, kjer živijo Porabski Slovenci: Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Andovci, Verica. Za središče Slovenskega Porabja velja mesto Monošter, ki ima približno 8 tisoč prebivalcev, od tega okoli 600 Slovencev. Mesto je leta 1183 ustanovil madžarski kralj Béla III. in vanj povabil cistercijane. Ti so zgradili samostan in ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gothardu, po katerem se mesto v madžarščini in nemščini imenuje še danes (Szentgotthárd). 1. avgusta 1664 je v bližini mesta prišlo do bitke med avstrijsko-nemško-francosko vojsko pod poveljstvom Montecuccolija in turško vojsko pod vodstvom Ahmeda Köprülüja. Bitka se je končala po 7 urah, ko je velik del turške vojske utonil v Rabi. Bitki je sledil podpis mirovnega sporazuma v Vasváru. Simbol mesta je tretja največja madžarska baročna cerkev s pripadajočim samostanom. Zgradili so ju med letoma 1748 in 1764 po načrtih Franza Antona Pilgrama. Freske cerkvene kupole z motivi monoštrske bitke sta poslikala Stephan Dorfmeister starejši in Stephan Dorfmeister mlajši. V Monoštru je tudi edini slovenski muzej na Madžarskem, to je lokalno-zgodovinski in narodnostni muzej. V Porabju vsako leto v drugem slovenskem naselju poteka Srečanje Slovencev na Madžarskem. Letos se bo odvijal že tradicionalni Porabski dan v Monoštru, na trgu pred cerkvijo. Na prireditev povabimo Slovence iz Porabja, Budimpešte, Mosonmagyaróvára, Sombotela in tudi Slovence iz matične domovine, predvsem Prekmurja. Cilj prireditve je, da se lahko odseljeni Slovenci vračajo v svoje rojstne kraje, se srečajo s sorodniki, prijatelji in znanci, uporabljajo svoj materni jezik, negujejo kulturo in običaje ter krepijo identiteto skupaj z lokalnimi občani. Prizadevamo si, da bi bili naši programi zanimivi, pestri in kvalitetni za posameznike in tudi za družine. Hkrati z letošnjim Porabskim dnevom bo potekal 13. Festival praženega krompirja. Vabimo Vas, da se udeležite našega programa in skupaj preživimo prijeten dan. Gyöngyi Bajzek Nikoletta Vajda-Nagy A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Pirított Burgonya Egyesület (Szlovénia) tisztelettel meghívja Önt a RÁBA-MENTI SZLOVÉN NAPRA ÉS A 13. NEMZETKÖZI PIRÍTOTT BURGONYA FESZTIVÁLRA, melyre 2013. szeptember 7-én (szombaton) a templom előtti téren Szentgotthárdon kerül sor Program: 8.00-10.00 A főzőcsapatok érkezése 10.00-12.00 Píritott burgonya készítése 11.00 Szlovén szentmise a szentgotthárdi barokk templomban 12.00 A fesztivál ünnepélyes megnyitása 12.30 Ágyúlövés, pirított burgonya kóstolása 13.00 A Rába-menti nap kulturális programja a sátorban, „Rába-vidékért” díj átadása. A vándorzászló továbbadása a fesztivál következő rendezőjének 14.30 A Rába-menti nap résztvevőinek megvendégelése a sátorban 16.00 Szabadon választható programok: - kulturális és gasztronómiai bemutató a Pannon Kapu KE szervezésében - szlovén múzeum megtekintése - emlékmű megtekintése Mogersdorfban autóbusszal - csillagászati multimédiás bemutató, este távcsöves csillagnézés - Dorfmeister képek másolatainak megtekintése a Polgármesteri Hivatalban - Rudersdorfi Fotóklub kiállítása a színházban - arcfestészet, csillám tetoválás 17.00-22.00 Szlovén zenés est a Horizont együttessel Naš program so podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstu in po svetu in Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana ter Ministrstvo za človeške vire Budimpešta Spoštovani obiskovalci 13. Svetovnega festivala praženega krompirja v Monoštru in njegovi ljubitelji! Pred vrati je naš 13. Svetovni festival praženega krompirja, ki ga prirejamo skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem v Monoštru, in sicer na prvo soboto v septemb-ru, letos je to 7. september. Ulice Monoštra bo za en dan preplavil vonj po praženem krompirju in pa seveda obvezno dobro razpoloženje. Osrednje prizorišče, trg pred cerkvijo, bo sprejelo v goste mnoge ljudi dobre volje, katerim krompir ni le vrtnina za prehranjevanje. Odkar je cesarica Marija Terezija leta 1767 sprejela pomemben ukrep o obveznem sajenju krompirja v celotnem njenem cesarstvu, predstavlja krompir osrednji steber preživetja našega naroda. Pisni viri pravijo, da se je začel krompir pražiti ravno na naših tleh. Kasneje je kultura praženja prešla meje naše dežele in »zašla« celo do Havajev. Na našem festivalu bodo obiskovalci lahko spoznali mnogo več kot trinajst okusov praženega krompirja. Mesto praženemu krompirju v Sloveniji je na izvrsten način dala skupina entuziastov, ki so si v začetku tega tisočletja zastavili cilj, da mu povrnejo mesto, ki mu gre. Zato so v začetku tisoč-letja ustanovili društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi (DPK). Društvo od takrat na razvedrilni način promovira uporabo krompirja v praženi obliki na sto in en način, istočasno pa promovira tudi druge avtohtone slovenske pridelke in izdelke. V trinajstih letih delovanja društva se je število udov, tako namreč imenujemo naše člane, ne samo podeseterilo, postoterilo se je. Društvo se je razvilo v pravo gibanje za ohranitev naše tradicionalne jedi – praženega krompirja – doma in po svetu. Lansko leto je bil Društvu za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi podeljen poseben status: status društva, ki deluje v javnem interesu na področju prehrane. To priznanje je tako društvo kot pražen krompir postavilo na posebno mesto v slovenski kulturi prehranjevanja in mu končno namenilo mesto, ki mu gre že od vsega začetka. Največji dogodek društva je Svetovni festival praženega krompirja, letos je to že naš trinajsti, ki bo privabil množice ljubiteljev praženega krompirja. Kuharski velemojstri, mojstri in amaterji iz domovine in tujine bodo na 99 in en način pripravljali našo kultno jed PRAŽEN KROMPIR. Tradicijo praženega krompirja smo začeli postavljati že na 1. Svetovnem festivalu praženega krompirja, ki je bil leta 2001 v Mokronogu na Dolenjskem, sledili so mu festivali v Celju, Kočevju, Tržiču, Metliki, Vipolžah, Lipi, Črni na Koroškem, Radečah, jubilejni 10. v Ljubljani, 11. v Bilčovsu v Avstriji in 12. v Mariboru, kjer je zastavo prireditelja našega 13. Svetovnega festivala sprejel Monošter. Na prireditvenem prostoru, trgu pred cerkvijo, bodo postavili svoje stojnice mnogi gostinci, posamezniki in skupine s celotne naše dežele in dežel okrog nas, in morda se nam bodo pridružili celo pražilci z onstran Atlantika, da se skupaj spomnimo časov, ko nam je ravno ta »zlati« gomolj reševal življenja, in časov, ko smo in še uživamo v okusu po praženem krompirju. Krompir bomo spražili najmanj na trinajst načinov – saj je to že naš 13. Svetovni festival. Monošter nas je povabil v svojo sredo ravno v času, ko se bo odvijal tudi Dan Porabskih Slovencev in s tem na poseben način manifestiral evropsko kulturo. S tem povabilom je dal praženemu krompirju priznanje, da sodi med pomembne kulturne dogodke naše zgodovine. Vabim vse ljubitelje krompirja, da se udeležijo tega festivala, da se skupaj poveselimo in tudi zaplešemo ob glasbi ansamblov, ki bodo ta dan na prizorišču izvabljali iz svojih inštrumentov prijetne melodije, se okrepčali poleg praženega krompirja še z mnogimi mesnimi in zelenjavnimi prilogami, okusili domače dobrote, vse to pa zalili še s kozarcem pristne kapljice. Na svidenje v Monoštru z našim geslom: ZA PORABSKI DAN SE LAHKO PRIJAVITE DO 30. AVGUSTA 2013 NA GORNJEM SENIKU •Alojz Hanžek: 06-20-381-9268, 06-94-434-160 NA DOLNJEM SENIKU •Erika Glanz: 06-94-434-106 V SAKALOVCIH •Valerija Rogan: 06-94-434-319 V SLOVENSKI VESI •Gabor Bartakovič: 06-30-631-5166 V MONOŠTRU •Klara Fodor: 06-30-396-5381 V ŠTEVANOVCIH •Laci Domjan: 06-30-413-3797 NA VERICI-RITKAROVCIH •Feri Ropoš: 06-30-908-6830 V ANDOVCIH •Karel Holec: 06-20-255-7895 V SOMBOTELU •dr. Karel Gadanyi: 06-30-288-1359 V MOSONMAGYARÓVÁRÚ •Vendel Bočkor: 06-30-633-0362 V BUDIMPEŠTI •Agota Kallay: 06-30-387-6685 NA ZVEZI SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 06-94-380-208, 06-94-552-596 Avtobus bo peljal z Gornjega Senika in iz Števanovcev ob 10.00 uri, zvečer ob 19.00 uri pa iz Monoštra nazaj v obe smeri. ZA DOMOVINO, S PRAŽENIM NAPREJ! Evgenija Lazarini Predsednica društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Žitek me je navčo Ernő Kokaš v Sakalauvci živejo, po narodnosti so Ciganj, dapa ranč tak dobro gučijo slovenski kak sto koli med Porabskimi Slovenci. Zdaj s sinaum dva živeta v ednom malom rami, nej kak prvin, gda ji je s starišami vret petnajset bilau. Kak so pravli, za volo tauga ka so oni Ciganj, samo gnauk so njim v slüžbi tau tatresnili, ovak nikdar nej. Vsigdar so dobro vöprišli z vaščani, pa tau je ešče gnesden tak. Dapa mena se je najbola tau vidlo, gda sem pogovor delo z njmi, ka so oni zadovolni s svojim žitkom pa s tejm, ka majo. - Ernő, vi ste se v Saka- lauvci naraudili? »Tü sem se naraudo leta 1937 pa tü sem goraraso. Nas je dosta bilau, trinajset nas je bilau mljašov, zato ka mati je dva moža mejla. Žalostno, dapa zdaj že samo dva živeva, drügi so že vse tapomrli.« - Srmastvo je bilau doma? »Srmastvo, pa ovak tö nika dobroga nej bilau. Te je ešče nej bila televizija pa računalnik kak zdaj. Te smo mi iz ronje labdo naprajli pa s tistim smo se špilali. Oča je na kmetijski zadrugi delo, prvin kak bi v penzijo odišo pa v Varaši, kak je vodno gospodarstvo. Za volo tau-ga, ka nas je dosta bilau, mati je doma bila, tak ka dosta pejnez nej bilau.« - Gde ste se te držali, v tau rami kak ste zdaj? »Nej, te smo na drügom brejgi bili, steri se je tak zvau ka Ciganjski brejg.« - Zaka se te brejg tak zove ka Ciganjski brejg? »Zato, ka tam samo Ciganji smo se držali, zato je tau ime daubo tisti brejg. Dapa zdaj že dosta menje Ciganjov žive tam, zato ka mladi so odišli na Vogrsko, starejši so pa tapomrli. Mladi se več ne ženijo tak, ka Ciganja bi emo za ženo ali za moža, bole si Vaugre ali Nemce ali Slovenje vöodaberejo. Od moje matere mati je enga pavra mejla z Nemškoga, po očinom tali je dejdek Vogrinko emo za ženo. Tak ka moji stariške so taši čalamade (mešanica) bili.« - Kak ste se vi navčili slovenski? »Dja sem sprvoga nej vedo slovenski, gda sem osemnajset lejt star grato, te sem v Győr išo delat, gde omare delajo, pa trinajset lejt sem tam bijo. Gda sem domau prišo, vse sem razmo, ka mi gučijo, samo nika sem nej vedo nazaj povedati.« - Zaka, kak ste gučali gda ste mali bili? »Mlajši smo samo ciganjski gučali doma, stariške pa slovenski pa ciganjski.« - Kak tau, ka te ste se vi nej navčili slovenski? »Zato, ka moja baba je ovak nej vejdla, samo nemški pa ciganjski. Zdaj sem že nemški dosta pozabo, razmejm skur vse, samo ne vejm nazaj povedati. V vesi že eden mladi ne vej gučati ciganjski, ranč tak moj pojep tö nej. Če ma kaj pravim ciganjski, te me samo gleda tak z bejlim, zato ka nika ne razmej.« - Vi drüge Ciganje, šteri so na Črejtniki, razmejte gda ciganjski gučijo? »Samo malo je razmejm, zato ka oni cejlak ovak gučijo, šteri so pa v Kermedini pa tiste šurke raužnate kikle nosijo, nje pa sploj nika ne razmejm. Zato ka pri nas v vesi so nej bili tej Ciganji s tejmi šurkimi kiklami, par družin je bilau, dapa oni so v Farkašovci živeli. Te si že audalič spozno, zato ka tej so taši gvant nosili, gde so velke rauže goranamalane.« - Nejste taprajli, kak ste se te slovenski navčili? »Emo sem edno sausedico, tetico Filip pa eden dejdek bijo ešče tam, šteriva sta nej znala vogrski, samo slovenski. Te dejdek je dosta biu pri nas, zato ka betežen biu pa sé odo televizijo gledat, on je mena vsigdar samo slovenski gučo, pa te tak sem se navčo. Tak mislim, če se človek ške navčiti djezik, te se navči, tašo nega, ka nej.« - Vi ste v te ram te prišli, gda ste se oženili? »Gda sem se oženo, potistim sem stari Trnjoški ram küpo, samo je tisti fejst mo-tjer bijo. Vretina je bila v iži, če je malo dež prišo, te je cejla iža v vodej stala. Zavolo tauga sem ga te audo, tau-ma zdaj že več kak dvajsti lejt, pa sem tauga tjüpo. Pri tejm je mena pokojna Irenka Barber dosta pomagala, zato ka od banke so mi nej steli dati pejnaze. Ona mi je samo telko prajla, Ernő, boj miren, vej dja tau tanapravim. Pa rejsan je tak bilau, drügi den so me že zvali pa so mi dali pejneze.« - Vaša žena je že mrla, ka sami živete? »Müva sva z ženov raznok šla, zato ka sem emo edno prijateljico. Tri mlajše sem emo, dapa zdaj že samo eden žive, te, šteri je tü z menov.« - Zdaj te več prijateljico tö nejmate, ka ste sami? »Tisto nej, dapa zato mam edno z Gorejnjoga Senika.« - Gda ste domau z Győra prišli, te ste kama šli delat? »Eden mejsec sem delo pri költségvetésa (komunalno podjetje), gda so lüstvo goradjemali v židano fabriko, sem v židano fabriko üšo delat. Dja sem tam vse delo, ka je trbelo. Najprvin pri zidaraj sem bijo, potistim so me pa v MEO (kontrola kvalitete) poslali, zato ka dja sem vsikšo platno pozno. Od tistac sem išo v penzijo, tauma zdaj že dvajsti lejt. Dja sem sploj rad tam delo, če bi leko, ešče zdaj bi odo delat. Ranč prejšnji keden sem se srečo s tistim, ka mi je prejdjan bijo, pa sem ma pravo, Dezső, dja bi nazaj išo delat. Dapa on se je samo smejau pa pravo, ka baukše je mena, če doma ostanem.« - V židanoj fabriki so vas drügi delavci nikdar nej dolagledali zavolo tauga, ka ste Ciganj? »Samo gnauk edna ženska mi je tau prajla, ka njej aj eden Ciganj ne zapovejda. Tau je pa zato bilau, ka je ta ženska sploj rada mejla moške, pa večkrat je mašin tam njala. Gnauk se je tö z moškim spravlala, da se je na mašini, ka ga je ona mejla, platno že vse vküpsmelo. Dja sem njau nej najšo pa sem mašin dolastavo, gda ona tau zvejdla, te se je drla z menov pa tašo vse mi je zgunčala, ka sem sploj nej bijo vrejden. Te sem dja tau prejdnjoma pravo, ona je pa fegyelmi (disciplinsko) dobila. Tašo se je gnauk zgaudilo, ovak niške nika grdoga mi je nej pravo za volo tauga, ka sem Ciganj.« - Te pogače, ka se v reglini pečejo, te ste vi zmejsili? »Tašo nega, ka bi dja nej speko ali sküjo, če mam vse vcujvalaun, te dja vse napravim.« - Od koga ste se navčili tak dobro küjati pa pečti? »Vejš od koga, žitek me je navčo.« Karči Holec Ernő Kokaš Dobro si je počinauti na dvauri Bili smo na morju … STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Pri Klubu prekmurskih študentov, v okviru katerega deluje tudi Sekcija porabske mladine, je tradicionalno, da za poletje grejo na morje. To se imenuje KPŠ gre na morje. Letos so bili že šestič, od 20. do 27. julija. Bili so že v Vodicah, Bukovi, letos so se odločili za Makarsko. Mladim Prekmurcem sem se pridružila tudi jaz iz Porabja. Tako smo v soboto, 20. julija, ob treh zjutraj startali z glavne avtobusne postaje v Murski Soboti. Pot je bila malo daljša, ampak ob dvanajstih smo bili že v Makarski. Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji, na Hrvaškem. Je turistično mesto ob vznožju (előhegység) Biokova ob glavni cesti Split-Dubrovnik. Podnebje je mediteransko z močno burjo v zimskih mesecih. Makarska ima eno najlepših plaž na Jadranu, dolga je 1,5 km in obkrožena s prijetnim parkom in borovim gozdom. Če pogledamo zgodovino, izvemo, da je Makarska zrasla na mestu antičnega naselja Muccuruma, ki so ga Avari porušili sredi 6. stoletja. Ko so kraj obnovili, je postal pomembno oporišče Neretljanov v bojih proti Benečanom. Mesto je priznavalo oblast hrvaških in ogrsko-hrvaških, pa tudi bosanskih vladarjev. Turki so se v Makarski zadrževali kakih 150 let (1499-1646), za njimi je bila pod beneško republiko, do leta 1799, nato pa jo je doletela usoda ostale Dalmacije. Prvi dan je bil namenjen bolj počitku in spoznavanju. Ostale do- in popoldneve v tednu smo uživali na plaži, ob večerih smo skupaj spoznavali nočno življenje v mestu. V sredo smo se odločili, da se bomo vkrcali na ladjo in dan preživeli na njej. Naša ladja Bura je imela odhod ob pol devetih zjutraj. Najprej smo se ustavili na Hvaru (Jelsa). Hvar je hrvaški otok v srednjem Jadranu, meri 299,6 km2, je v turističnem pomenu najbolj znan jadranski otok. Ta sloves dolguje zelo prijetnemu podnebju. Po številu sončnih dni (povprečno 2718 ur letno) je na prvem mestu na jadranski obali in med prvimi v Evropi. Spričo barvitosti otoka, pokritega z vinogradi, nasadi oljk in aromatičnimi rastlinami (sivka–levendula) in prijetnimi, ponavadi z borovimi gozdički, obraslimi plažami je Hvar eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu. Po morskem kosilu na ladji smo odpluli na Brač (Bol). Poiskali smo Zlatni rat, kjer smo preživeli približno tri ure v vodi. Brač je največji otok srednjedalmatinske otoške skupine, tretji po velikosti med otoki ob hrvaški obali Jadrana. Površina otoka znaša 394,41 km2. Od kopnega ga deli Brački kanal, od otoka Šolte Splitska vrata, od otoka Hvar pa Hvarski kanal. Najvišji vrh otoka je Vidova gora (778 m), ki je s to višino tudi najvišjih vrh na jadranskih otokih. Bol je mesto na otoku Brač. Spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo, leži na južnem delu otoka in je najpomembnejše in najbolj obiskano turistično mesto na otoku, znano predvsem po čudoviti plaži Zlatni rat, ki je ena najlepših na vzhodni jadranski obali. Plaža se razprostira v dolžini okoli 15 km. Ob pol sedmih zvečer smo se vrnili v Makarsko. Zadnji dan smo se med potjo proti domu ustavili še v Splitu, da bi si malo ogledali mesto in imeli kosilo. Split je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in hkrati tudi glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije. Mesto se nahaja na polotoku na zahodnem delu Kastelskega zaliva in Splitskega kanala. Zgodovina pravi, da je koncem 3. in začetkom 4. stoletja bila na mestu današnjega Splita zgrajena veličastna palača rimskega carja Dioklecijana, površine 30000 kvadratnih metrov. Od vseh poznoantičnih rimskih cesarskih palač je ta najbolj ohranjena. Stari del Splita s cesarsko palačo je bil leta 1979 vpisan v Unescov Seznam svetovne dediščine. V dobri družbi, ob lepem vremenu in morju je čas hitro minil in smo se morali odpraviti proti domu. Okrog enajstih zvečer smo prispeli nazaj na glavno avtobusno postajo v Murski Soboti. Prišli smo domov z lepimi spomini in že bolj rjavi kot en teden prej. Upajmo, da bomo imeli še možnost za skupna potovanja. Martina Zakoč Biciklin Kakši den se vej zgoditi, ka stoj k autoni tam zar za bauto biciklin, potač kcuj deje. Pa je po tejm stari auto trno veseli. Je veseli, ka je nej tak sam gé. Depa, indasvejta njemi je eden potač trno na žile šou. Ja, tou so bili eške tisti časi, gda ga je njegvi Luigi, Lujzek eške trno rad emo. Vej samo, ka ga je Lujzek rad emo, zvün toga je velki straj emo, aj se njemi kaj ne zgodi. Zatoga volo si je biciklin küpo. Pomalek, pomalek je več nej volo emo dosta časa tazapravlati, gda je kama mogo iti. Z autonom bole brž dé. Depa, straj, ka se njemi kaj ne zgodi, njemi je dovolo, aj ga vsikši den vö iz garaže pela. Brodo je, brodo, kak aj bole brž dé. Brodo je pa njemi je potač na pamet prišo. Trno je veseli grato, ka si je na tou zbrodo. Nej je tou biu kakši moderen biciklin. Pa dragi je tö nej biu. Zaprav si je Lujzek takšnoga vözisko, ka njemi je trbelo najmenje pejnez vödati iz žepke. Če povejmo po istini, si je vcejlak prousti biciklin küpo. Depa, vseeno, ka je takši biu, njegvi libleni auto je emo z njim velke nevoule. Prišo je večer. Lujzek ga je nut v garažo dau vcejlak skrak autona. Že gda vsi spijo, so se autone nevoule začnole. Če bi vedo gučati, bi un njemi že povedo. »Ka si pa tak gizdavi, ti eden biciklin,« bi njemi pravo. »Ge motor mam, ti pa samo nekšne pedale pa nika drugo nej,« bi njemi pravo tadale. »Vej se pa samo pogledni! Ge mam štiri kuste potače, ti pa samo dva takšniva tenkiva, ka pa se gor prosiš!?« bi njemi do kraja doj povedo, če bi vedo. Tak je ta prva nouč minoula pa je den prišo. Té den je autoni eške vekše nevole prineso. Kuman je sunce začnilo sijati, že je Lujzek klačo tistiva svojiva dva potača do slüžbe. Autoni se je od nevoul skur zmejšalo. Brodo si je, kak kormanj drži z rokami, nej pa njegvi volan. Vse ga je bolelo, gda si je samo zbrodo, kak njegva zadnja sedi na tistom malom zici, nej pa na njegvom velkom pa mekom. Skur so njemi že skuze na posvejte prišle, ka si je zbrodo, če se tak s potačom zgučava, kak se z njim. Kuman je čako, aj domou pride, ka njemi takše lagve reči povej, ka je tou eške eden biciklin nej čüo. Ja, pripelo ga je domou, depa, pravo bi njemi vse, ka ga boli. Depa, če bi vedo gučati. Tak se je leko samo nut v sebi čemeriu pa se sam sebi smijlo. »Ge sam prvi pri rami biu, nej pa ti, ka ’š vedo! Name bole rad ma kak pa tebe! Sto pa je že takšo vido, ka bi nekšen biciklin auto vömejno?! Takšnoga eške nej bilou!« Pa je tak celo nouč nut v njemi vrelo. Eške zdaj ne vej, če se je kakšo čüdo zgodilo ali pa nej. Gda je njegvi Lujzek škeu v slüžbo titi, je prejgen gumi vcejlak prazen biu. Tak prazen kak srmakov žakeu. Pumpo ga je pa li samo pumpo, depa, nej pa nej se je škeu napuniti. Že je kesen biu. Nika, v auto se je vseu pa se z njim v slüžbo pelo. Kak je srečen biu! Nej Lujzek, un je straj emo, ka se autoni kaj ne zgodi. Auto, un je biu srečen kak eške nigdar. Če bi vedo gučati, bi njemi ta nazaj skričo: »Na, ka je ti srmak na dvej potačaj?! Pogledni, kak se Lujzeka v slüžbo pela!« Ja, tak je tou bilou. Zdaj pa se s tejm potačom, nanga naslonjenim, nika ne kori. Če bi vedo gučati, bi ga proso, aj eške malo ostane. Aj ostane, ka nede tak sam. Depa, tisti možakar je že krüj pa klobasi küpo pa se že nazaj domou pela. Miki Roš Dogodki čez mejo PETEK, 23.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.00 KO ČRTE GOVORIJO, DOK. FILM, 12.00 PANOPTIKUM: DOMOLJUBJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: POT, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 VIDRA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.35 LEONARDO: NAJ ŽIVI GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ MODRIJANOV 2012, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: MLADOST BREZ OPIJANJA, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 23.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 FESTIVAL LJUBLJANA: ANSAMBEL DEL BARRIO (ARGENTINA), 15.45 SLEDI: POLJSKA - AGNESZKA BEDKOWSKI, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 17.45 ZAKAJ REVŠČINA: DAJTE NAM DENAR, DOK. SER., 18.40 KNJIGA MENE BRIGA: BOJAN GODEŠA: ČAS, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.15 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : ČRNA GORA, 22.45 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 23.15 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 0.10 USODNI MOLK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 24.08.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 ZBRANOST, DOK. FILM, 10.50 MOJA SOBA: ZOJA, 11.10 VLOMILCI DELAJO POLETI, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 11.45 KINO KEKEC: VEJKO V ŠKRIPCIH, NORVEŠKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 15.55 ZGODBE IZZA OBRAZOV: LADISLAV FABRIS, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO DŽINGISKANOVI POTI: KRIŽIŠČA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 TRISTAN IN IZOLDA, ANG. FILM, 22.00 POROČILA, 22.25 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.15 DVANAJST: GARI KASPAROV, 0.50 OZARE, 0.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 24.08.2013, II. SPORED TVS 9.45 SKOZI ČAS, 9.55 POLETNA SCENA, 10.20 NEDOKONČANE MODERNIZACIJE, ODDAJA O PROSTORSKI ZAPUŠČINI NEKDANJE JUGOSLAVIJE, 11.35 SLOVENSKI UTRINKI, 12.10 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BELGIJE - KVALIFIKACIJE, 15.05 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 16.35 SLOVANSKA DUŠA IN SLOVENSKO SRCE, KONCERT MANCE IZMAJLOVE, 18.25 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: GORICA : OLIMPIJA, 20.20 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : ITALIJA, PRENOS IZ KOPRA, 22.45 SOBOTNA GLASBENA NOČ: KULTNI ALBUMI: THE DOORS, 23.35 NA LEPŠE, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 25.08.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NOČ MODRIJANOV 2012, 15.00 ŠAMANKA BRANKA, DOKUMENTARNI PORTRET, 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SMARAGDNA REKA, DOKUMENTARNI FILM, 18.05 ZLATOROGOVA PESEM, PORTRET JANKA RAVNIKA, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KAVAR, 22.25 POROČILA, 22.55 KONFRONTATIONEN – FESTIVAL FREE JAZZA, IMPROVIZIRANE IN NOVE ELEKTRONSKE GLASBE V NICKELSDORFU, DOK. ODD., 23.25 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL HD NEDELJA, 25.08.2013, II. SPORED TVS 7.10 SKOZI ČAS, 7.20 DVANAJST: GARI KASPAROV, 8.50 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.20 TURBULENCA, 9.55 GLASBENA MATINEJA, 9.55 NAJBOLJŠI IZ ZAGORJA: KONCERT NAGRAJENIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI 2012, 11.05 GLASBA ANTONIJA VIVALDIJA, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BELGIJE, 16.35 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : ITALIJA, 18.00 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 19.15 STELJARIJA NA PRELOKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 21.45 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, 22.10 VAS BREZ ŽENSK, DOK. ODD., 23.35 MAKS, KRATKI FILM, 23.50 KO NAJU VEČ NE BO, KRATKI FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 26.08.2013, I. SPORED TVS 7.20 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 POTEPANJA III.: GASILCI, ODDAJA ZA MLADE, 10.30 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.10 OSMICA, DOK. FILM, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC: ČEBELJI ROJ – SPUŠČANJE ZMAJA, RIS., 16.15 SEJALCI SVETLOBE: LOVILEC SENC, OTR. SER., 16.35 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, DOK. ODD., 17.40 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 100.OBLETNICA BORISA PAHORJA, 21.00 BORIS PAHOR; TRMASTI SPOMIN, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 PISAVE: ANDREJ CAPUDER, EVALD FLISAR, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: JEAN ECHENOZ: POBLISKI, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 NA LEPŠE, 16.50 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KAVAR, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR INFORMATIKE, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: MANNOVI - ROMAN STOLETJA, DOK. SER., 21.40 LABIRINT, KOPRODUKCIJSKA MINI-SERIJA, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 27.08.2013, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.10 FESTIVAL RADOVLJICA 2011: CANTO CORONATO (ŠPANIJA), GLASBENO POPOTOVANJE S CIPRA V ARAGONIJO, 12.20 PISAVE: ANDREJ CAPUDER, EVALD FLISAR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SMARAGDNA REKA, DOK. FILM, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE: K KOT KAMNIK, POUČNA NANIZANKA, 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. ODD., 17.40 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.35 VSE O ROZI, RIS., 18.45 SIMFONORIJE: MAGNET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA: ROPANJE AFRIKE, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KAVAR, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL TOREK, 27.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 LJUDJE IN ZEMLJA, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: SELŠKA SORA, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA: MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE, 21.45 DEKLE IZ TOVARNE, AMERIŠKI FILM, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 28.08.2013, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 SANJSKA DEŽELA: NOVO MESTO, RAZISKOVALNO-POTOPISNA SERIJA, 10.30 NINA: TEST, MLADINSKA IGRANA NADALJEVANKA, 11.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KAVAR, 11.55 ZAKAJ REVŠČINA: ROPANJE AFRIKE, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE: OŠ DUŠANA FLISA HOČE IN OŠ BRATOV LETONJA ŠMARTNO OB PAKI, KVIZ, 16.35 SPREHODI V NARAVO: HIŠA METULJEV, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ZDRAVJE SLOVENCEV: KO ZBOLI SRCE, DOK. SER., 17.45 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.40 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: BURNO ŽIVLJENJE PIPPE LEE, AM. FILM, 21.35 SLIKOVITIH 55: FILM V EKRANU, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 GLASBENI VEČER: 61. LJUBLJANA FESTIVAL, 0.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL SREDA, 28.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR INFORMATIKE, DOK. SER., 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BELGIJE, POSNETEK IZ SPA-FRANCORSCHAMPSA, 22.00 MÜNCHEN ‘72, NEMŠKI TV FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 29.08.2013, I. SPORED TVS 7.05 KULTURA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 NINA: RANDI, MLADINSKA NADALJEVANKA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INTERVJU: DR. MARKO PAVLIHA, POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: PRVI ODCEP DESNO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 VSE O ROZI, RIS., 16.10 KOT ATA IN MAMA: ŽUR NAJŽUREJŠI, OTR. NAD., 16.35 SPREHODI V NARAVO: BAMBUS, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UJETI TRENUTEK, DOK. FILM, 17.40 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.35 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SIVI VRTOVI, AMERIŠKI TV FILM, 21.40 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: PAPEŽ FRANČIŠEK, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 29.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.40 SLOVENSKI VODNI KROG: SELŠKA SORA, DOK. NAN., 17.05 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 PO DŽINGISKANOVI POTI: KRIŽIŠČA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NEUSTALJIVA ENERGIJA, KONCERT NUŠE DERENDA IN SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA, 21.40 NAJINA LJUBEZEN, ANG. NAD., 22.30 KRAJ ZLOČINA: BREZ IZHODA, AVSTR. NANIZANKA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL 51. kmetijsko živilski sejem AGRA, Gornja Radgona. Otvoritev 26.8.2013 (odpira Alenka Bratušek) – sejem traja do četrtka 29.8. 2013. Ponedeljek, 26. avgust je DAN PORABJA. Na stojnici Krajinskega parka Goričko in Centra za zdravje in razvoj v hali D – Doživite podeželje, se bodo predstavili ponudniki iz Porabja: Razvojna agencija Slovenska krajina z dobrotami iz Porabja Več na: http://www.park-goricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=5054&id_jezik=0&id_tip1=5&id_tip2=1&id_tip3=0 V soboto, 7.9.2013 bo ob 8.00 start 2. Trideželnega kolesarskega breveta Goričko-Raab-Őrség, 200+ Kolesarji bodo vozili tudi skozi Monošter. Prijave zbira ŠD Randonneurs Slovenija do 4.9. 2013 – več na: http://www.randonneurs.si http://www.park-goricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=5048&id_jezik=0&id_tip1=5&id_tip2=1&id_tip3=0 V soboto, 7.9.2013 bo ob 10.00 in 10.10 start 8. Trideželnega kolesarskega maratona Goričko-Raab-Őrség Proga 1: 55 km Proga 2: 90 km Več na: http://www.park-goricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=5045&id_jezik=0&id_tip1=5&id_tip2=1&id_tip3=0 Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.