Letnik 1908.
Državni zakonik
•	za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CIII. — Izdan in razposlan dne 2. novembra 1908.
Vsebina: (Št. 2Ž3 in 224.) 223. Ukaz o razsodiščih za pokojninsko zavarovanje. — 224. Razglas o preložbi uradnega sedeža finančnega nadzorništva v Cukn\antlu v Freiwaldau.
S3 3.
Ukaz pravosodnega ministra v poraznimi z ministrom za notranje stvari z dne 10. oktobra 1908.1.
o razsodiščih za pokojninsko zavarovanje.
Na podstavi g 76 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah se ukazuje:
r.
Ustanovitev in sestava razsodišč.
§ 1.
Na sedežu vsakega deželnega urada pokojninskega zavoda se ustanovi stalno razsodišče.
Razsodišče se imenuje: .Razsodišče za pokojninsko zavarovanje v.........*
g 2.
Razsodišče je sestavljeno iz stalnega predsednika, štirih prisednikov in potrebnih namestnikov.
Udje razsodišča ne smejo pripadati niti načelstvu pokojninskega zavoda ali odboru deželnega
urada pokojninskega zavoda, niti ne smejo biti v službi zavoda.
Predsednika in njegovega namestnika imenuje pravosodni minister v porazumu z ministrom za notranje stvari iz števila sodniških državnih uradnikov.
Prisednike in njihove namestnike voli glavni zbor. Polovica prisednikov in namestnikov pripadaj skupini službodajnikov, druga polovica pa skupini zavarovancev.
§ 3.
Prisedniki in njihovi namestniki se volijo hkratu, ko se volijo odborniki po določilih, ustanovljenih v opravilnem redu deželnih uradov pokojninskega zavoda (ukaz ministra za notranje stvari z dne 1. aprila 1908. 1. [drž. zak. št. 63]). Poslovna doba prisednikov in njihovih namestnikov je enaka poslovni dobi odbornikov (g 10 omenjenega ukaza).
Izvoljenec lahko odkloni izvolitev, ki ga je zadela, ali lahko odloži službo, ki jo je nastopil, če je star nad 60 let ali če ima telesno hibo, ki ovira uradovanje. Isto velja, ako je v neposrednje prejšnji volilni dobi deloval kakor prisednik ali namestnik pri razsodišču ali ako ne stanuje v okolišu razsodišča.
O pripustnosti odklonitve odloča končnove-ljavno politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okolišu ima deželni urad pokojninskega zavoda svoj sedež.
(8lov«n!i»oh.)
§ 4.
Predsednik in njegov namestnik se imenujeta na nedoločen čas in do preklica.
§ 5.
Udje razsodišča imajo pravico do povračila svojih izdatkov v gotovini.
Skupini zavarovancev pripadajoči prisedniki in njihovi namestniki dobé vrhutega za svojo vsakokratno poslovanje plačilo v obliki navzočnin.
Prav tako se lahko dovolijo skupini delodaj-nikov pripadajočim prisednikom in njihovim namestnikom navzočnine za njihovo vsakokratno poslovanje, ako je to omenjeno v opravilnem redu deželnega urada pokojninskega zavoda.
Višino navzočnin določi politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okolišu ima deželni urad pokojninskega zavoda svoj sedež, poprašavši ta deželni urad.
§ 6.
Razsodišče konstituira predsednik, kateremu naj politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okolišu ima deželni urad pokojninskega zavoda svoj sedež, naznani prisednike in njihove namestnike. Predsednik ter njegov namestnik vršita svojo službo pod svojo sodniško prisego.
Predsedniku gre vodstvo in razdelitev opravil razsodišča.
Prisedniki in njihovi namestniki morajo, preden nastopijo svojo službo, seči v roko in tako obljubiti vestno in nepristransko izvrševanje svoje službe. To obljubo sprejme predsednik razsodišča.
S 7.
Razsodišče ima javne in nejavne seje.
Za vsako sklepanje je treba, da so navzoči predsednik in štirje prisedniki ali njihovi namestniki in da se pritegne zapisnikar.
§ 8.
Prisednike in njihove namestnike, ki brez zadostnega opravičila ne pridejo na seje ali ne pravo-časuo ali se drugače odtegujejo svojim uradnim dolžnostim, naj predsednik obsodi na kazen zaradi nereda do 200 K za vsak primer ter ua povračilo povzročenih stroškov. Ako sc doličnik pozneje za-
dostno opraviči, lahko predsednik obsodbo docela ali deloma prekliče.
Zoper naložbo kazni zaradi nereda je v 14 dneh dopustna pritožba na predsednika višjega deželnega sodišča, v čigar okolišu ima razsodišče svoj sedež.
Za izterjanje in porabo kazenskih zneskov ter za njihovo eventualno izpremembo veljajo predpisi ukaza pravosodnega ministrstva z dne 5. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 227).
Izpremembo kazni naj izreče predsednik razsodišča.
§ 9.
Politično deželno oblastvo lahko odstavi prisednike in njihove namestnike od njihove službe, ako nastopijo okolnosti ali se izve zanje, ki bi izključevale njihovo volivnost, ali ako se zakrivijo hudega kršenja svojih uradnih dolžnosti in zlasti ako kljub temu, da so se jim večkrat naložile kazni zaradi nereda, ne prihajajo na seje razsodišča.
Izrek političnega deželnega oblastva naj določi tudi čas, v katerem od svoje službe odstavljena oseba ne more zopet voljena biti.
Tako odločbo političnega deželnega oblastva lahko odstavljenec izpodbija s pritožbo v 1 't- dneh. O pritožbi odloča ministrstvo za notranje stvari.
§ io.
Ako je prisednik ali namestnik izstopil pred potekom svoje poslovne dobe, mora predsednik ukreniti potrebno popolnitev razsodišča.
Osebe, ki se pokličejo na mesto izločenega uda, da popolnijo razsodišče, ostanejo tako dolgo v službi, dokler bi bilo trajalo poslovanje izločenega uda.
§ II.
Udje razsodišča so 'dolžni zdržati se sodelovanja v spornih stvareh, ki se tičejo njih samih, njihovih žen ali takih oseb, s katerimi so po premi vrsti v sorodu ali v svaštvu ali zvezani s posinovit-vijo, ali s katerimi so po stranski vrsti v sorodu do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena. Vrhu lega jih lahko odkloni stranka, dokler se ni podala v obravnavo sporne stvari, ako so dani razlogi, ki so v stanu vzbuditi pomisleke zoper njihovo ne-pristranost.
Ako odklonjeni ud ne pripozna razloga odklonitve, odloči končnoveljavno predsednik razsodišča o upravičenosti odklonitve.
11.
Pristojnost. — Postopek.
§ 12.
Razsodišče je edino pristojno razsojati spore, ki se podajajo med pokojninskim zavodom in zavarovanci o obstoju in višini zavarovalnih pravic.
Razsodišče je nadalje pristojno razsojati spore o takih pravicah nasproti nadomestnim zavodom in iz nadomestnih pogodb, oznamenjenih v § 66 lit. b in sklepni odstavek zakona, ako je v ustavu namest-nega zavoda ali v službeni pogodbi razsodba pridržana razsodišču.
§ 13.
Pravice do dajatev, omenjenih v zakonu, proti pokojninskemu zavodu je treba dogna'i s tožbo na razsodišču v roku šestih mescev,-ki se ne dâ podaljšati, sicer so izključene. Ta rok se začne s potekom dneva, katerega se je zavarovancu dostavil odlok pokojninskega zavoda, s katerim se je dognala ali odklonila zavarovalna pravica ali izreklo znižanje ali razveljavljenje določene rente.
Rokovi, v katerih se mora takim pravicam zoper nadomestne zavode ali službodajnike na razsodišču zadobiti veljava, se ravnajo po določilih, ki so o lem obsežena v pravilih nadomestnih zavodov ali vnadomestnih pogodbah.
§ H.
V tožbi bodi v kratkih besedah popisan sporni primer in oznamenjeua dokazila, ki jih je spraviti do veljave. Listinske pripomočke je priložiti v izvirniku ali v prepisu.
Tožbo je vložiti ali pismeno v dvojni izdaji ali ustno dati na zapisnik pri predsedniku razsodišča.
Zavarovanci, kojih stanovališče ali stalno bivališče je izven kraja, v katerem ima razsodišče svoj sedež, lahko izjavijo tožbo na zapisnik pri okrajnem sodišču svojega stanovališča ali stalnega bivališča in zahtevajo, da se la zapisnik pošlje razsodišču.
Morda potrebno popolnitev tožbe naj takoj ukrene predsednik razsodišča.
§ 15.
Predsednik razsodišča naj dà eno izdajo tožbe ali prepis tožbenega zapisnika ter prepise tožbenih prilog dostaviti (ožencu z naročilom, naj v roku, ki ga je določiti z navedbo koledarskega dneva in čigar podaljšanje sme predsednik dovoliti iz ozira vrednih razlogov, pismeno poda svoje ugovore v dvojni izdaji. Ako mora ugovore podati zavarovanec, se zmislu primerno uporabljajo določila § 14, odst. 2 in 3.
Eno izdajo ugovorov mora predsednik dati dostaviti tožencu.
§ 16.
Čim so podani ugovori ali" čim je brez uspeha potekel rok, v katerem naj bi se podali, naj predsednik tudi uradoma ukrene primerne odredbe, da se pripravijo dokazila, da se sestavijo dokazi, ki se v uslni obravnavi ne morejo izvršiti, ter sploh da se kolikor moči zanesljivo poizve resnični stvarni položaj. On ima pravico se v sporni stvari, ki teče na razsodišču, obrniti za pojasnilo na državna, deželna in občinska oblastva ter na pokojninski zavod in njegove deželne urade, nadalje na nadomestne zavode in na službodajnike.
g 17.
*
Predsednik lahko odredi pred izvršitvijo ali po izvršitvi uvodnega postopka (§§ 15, 16) narok, da bi se dosegla poravnava, ne da bi pritegnil pri-sednike.
Ako se predsednik no posluži te pravice ali ako se pri naroku ne doseže poravnava, je po izvedbi uvodnega postopka odrediti ustno obravnavo.
Ustna obravnava naj se ne odredi, ako razsodišče v nejavni seji sklene, da je tožbo zavrniti, češ da ni pripravna za obravnavo, ker razsodišče ni pristojno ali ker se je zamudil zakoniti rok za vložbu tožbe, kar je grajal toženec.
§ 18.
Obravnave pred razsodiščem je izvajati po načelih javnosti, ustnosti in neposrednosti postopka.
8 19.
Predsednik razsodišča vodi obravnavo in mora skrbeti za nadrobno in stvarno pretresovanje spor-
nega primera. Njegova dolžnost je zlasti poročati o uspehih uvodnega postopka, zasliševati stranke in zapisovati dokaze.
Predsednik vzdržuje red v seji in ima pravico naložiti redovno kazen do 20 K ali zapor do 24 ur, ako se pripeti večja nepristojnost.
§ 20.
Predsednik ima pravico uporabljaje predpise, veljajoče za postopek pred rednimi sodišči, poživljati priče in izvedence in te osebe ter stranke zasliševati pod prisego.
Ako naj se kdo zasliši izven uradnega sedeža razsodišča, je treba prositi pristojno sodišče, da to opravi.
§ 21.
Odredba, da mora zavarovanec napredninoma položiti določen znesek v založbo stroškov dokaza, ki ga je predlagal, ni dopustna.
§ 22.
Razsodišče razsoja v nejavni seji.
Za sklepanje je treba, da so navzočni vsi udje, ki so bili kakor razsodniki navzočni pri obravnavi. Sklepati je z večino glasov.
§ 23.
Razsodišče naj, skrbno oziraje se na uspehe vse obravnave in dokazovanja po svobodnem prepričanju presodi, ali je kako dejansko napoved smatrati za resnično ali ne.
g 24.
V razsodbi se mora določno izreči, kaj mora stranka plačati v glavnem in za stranske terjatve in katere zahteve se zavračajo kakor neutemeljene.
Nadalje se mora določiti rok, v katerem naj se izpolni dajatev, da se ne bo izvršila rubežem Ta rok je določiti po okolnostih primera in po pravičnosti, ako pa gre za prisodim denarnih dajatev zavarovancem, v izmeri 14 dni največ.
§ 25.
Ako zahteva stranka povračilo stroškov, mora razsodišče o tem razsoditi in, ako prisodi stroške, določiti njih znesek.
§ 26.
Na razsodilih razsodišča morajo biti imena vseh udov, ki so sodelovali ob sklepanju razsodila.
Izvirnik razsodila morajo podpisati vsi razsodniki, ki so sodelovali ob razsodbi, in hraniti ga je pri spisih razsodišča.
V pismeni izdaji razsodila učin zunanje ni ločen od razlogov, v utemeljevanju pa je podati tudi kratko razložbo stvarnega položaja.
§ 27.
Razsodbo je praviloma ustno razglasiti nepo-srednje po sklepu ustne obravnave.
Ako ni moči razglasiti razsodbo neposrednje po sklepu ustne obravnave ali ako stranke niso bile navzoče, ko se je razglasila razsodba, jim je uradoma dostaviti izdajo razsodbe.
Razen teli primerov je strankam dostaviti izdajo razsodbe le na njihovo zahtevanje.
§ 28.
Ako stranka m prišla na obravnavo, se lahko obravnava izvrši tudi v odsotnosti te stranke.
S 29.
Razsodišče odloča tudi o vmesnih sporih, zlasti o prošnjah za postavitev v prejšnji stan.
§ 30.
Pravni pomočki ali tožbe zoper razsodbo razsodišča ali zoper vmesne odločbe in odredbe razsodišča niso dopustni.
§ 31.
Izvršiti sodbo razsodišča ali pred razsodiščem sklenjeno poravnavo, so poklicana sodišča.
8 32.
0 ustni obravnavi je sestaviti zapisnik. Ta zapisnik mora izpričati imena navzočih udov razsodišča, strank in njihovih zastopnikov in bistvene dogodke v obravnavi.
0 nejavnih sejah je pisati ločen zapisnik, v katerem je narediti razviden uspeh posvetovanja in glasovanja.
Vsak zapisnik naj podpišeta predsednik in zapisnikar.
§ 33.
Vse izdaje razsodišča mora podpisati predsednik ali njegov namestnik in opremiti se morajo s pečatom razsodišča.
§ 34.
Za opravljanje vročitev in izpričevanje vročitve izdaj razsodišča so merodajni za vročevanje sodnih rešitev veljajoči predpisi.
§ 35.
Kolikor v spredaj stoječih določilih niso ukre-njeni posebni zaukazi, razsodišče ni vezano na določen postopek.
LIL
Pisarniška opravila. — Nadzorstvo.
§ 36.
Sodišče prve stopnje, v čigar okolišu ima razsodišče svoj sedež, oskrbuje pisarniška opravila razsodišča. Njegova dolžnost je zlasti sprejemati za razsodišče določene vloge, izdajati in vročevati odredbe in odločbe, ki jih pismeno izdaje razsodišče, in hraniti spise razsodišča. Tudi mora pripraviti za seje razsodišča zapriseženega zapisnikarja.
Pravosodni minister lahko zaukaže, da mora razsodišče sodišču prve stopnje za oskrbovanje pisarniških opravil dati odškodnino, in lahko to odškodnino določi s poprečnim zneskom.
§ 37.
Nadzorstvo o razsodiščih gre predsednikom višjih deželnih sodišč, v kojih okolišu ima razsodišče svoj sedež.
Predsednik lahko sam vpogleda v poslovanje razsodišča ali po zastopniku; on mora pravosodnemu ministru staviti pripravne predloge, da se odpravijo opažene nerednosti, ako jih ne more odstraniti v svojem področju;
S 38.
Stroške, ki so združeni z ustanovitvijo in s poslovanjem razsodišč, mora plačevati pokojninski zavod.
Klein s. r.	Bienertli s. r.
224.
Razglas finančnega ministrstva z dne 28. oktobra 1908 1.
o preložbi uradnega sedeža finančnega nadzor-ništva v Cukmantlu v Freiwaldau.
Uradni sedež finančnega nadzorništva v Cukmantlu se s 1. dnem novembra 1908. 1. preloži v Freiwaldau.
Korjtowski s. r.
(Slovenisch).
177