Narodna i Studijska Knjižnica via Ceppa, 9 Db I. kongresu Nove zvezne delavske zbornice ■mb1 tino ) imo* ki ja er» :dr» g Vn° ljudstvo dobilo orodje, s 'hločjo katerega hi si moglo je fioriti višjo življenjsko ra-i 'j 6 in boljše človeške ter so-' |, d n e pogoje v tovarnah. a . ' kolikor je bilo možno je v de|avska ji1 zasledovala ta cilj. ng i; 'dvojenost je na našem ozem-2il* 11 zelo velika, zato V1 zelo velika, zato v bistvu ni .a. tako blizu dan, ko bodemo tu pri nas tako sindikal-organizacijo, ki bo zares f'tta m v katero bi se zlile od nas «B;f 'eli est'. :elr -eti ;) sile, ki jih ločijo i P ^tični predsodki. ^ako stanje povzroča neza-V' *tnost plač, ki so rezultat ia banja sposobnosti sindikatov od‘ 1 sklepanje pogodb. Toda ne-'i sp vendar svita na obzorju, 't hi se lahko označilo kot Gjajočo se zarjo delavske c-N ris ti. ^°gi in vedno prevzelnejši tir delodajalcev je povzro-_ močan nagib delavstva k bi-."'tosti. To se. je odražalo in 4% t/ & lili Enotni podprimo težko borbo kovinarjev Pet mesecev kompaktnih stavk Vlada mora prisiliti industrijce, da odstopijo od svojih stališč zbornica vztraj-ta cilj. Toda premalo in niso v stanju kljubovati zahtevam dostojne življenjske ravni. Ogromni za služ-ki industrijcev, ki so nepravično odmerjeni v škodo delavcev, gospodarski in socialni razlogi pravičnosti in civilizacije so podlaga neodložljivi zahtevi po povišanju mezd in plač. Čakajo pa nas še druge možnosti uresničenja. Borba proti raznim oblikam izkoriščanja, borba za svobodo delavcev v tovarnah, kjer delavec nikakor ne neha biti polnopravni državljan z vsemi pravicami, ki jih jamči republiška ustava, borba za dosego znižanja delovnega urnika ob isti plači in za bistveno izboljšanje socialnega skrbstva, kakor tudi za temeljno reformo sistema. * Za nas Slovence pomeni enotnost sindikalne organizacije pogoj za dosego popolne uveljavitve naše narodnostne osebnosti, ki je po statutu CGIL posebno poudarjena in ki doli va y skupni borbi Slovencev in Italijanov svoj naj večji doprinos uresničitve. Le v tej skupnosti bomo lahko branili, razen socialnih tudi narodnostne pravice. Več kot enoletne borbe in tudi delne uspehe postavlja No- j va delavska zbornica kot pozitiven rezultat na današnjem kongresu. Prepričani smo, da se bo enotnost delavskega razreda še bolj okrepila in da bo postopoma stopila iz akcijske v organizacijsko enotnost. Zato pa se bomo pri našem delovanju držali besed nepozabnega sindikalnega voditelja Di Vittoria, ki je tik pred svojo smrtjo spregovoril delavcem v mestu Lecco in ki se glase : «Borite se skupno. Bodite enotni. Sindikat pomeni edinost in složnost ! Združimo se z vsemi delavci, kajti v tem je naša moč in to bodi tudi naša vera ! » FRANC GOMBAČ Borbenost delavcev Sv. Marka, Tovarne strojev in Arzenala in volja po povečanju stavkovne borbe se po petih mesecih kompaktnih stavk vedno bolj utrjuje in zajema vedno večjo moč. Računa se, da je bilo doslej, izvršenih nad 80 stavkovnih akcij. Vse te enotne akcije so bile izvršene, da hi bile priznane pravične zahteve, katere zaman poskušajo delodajalski krogi ovreči z objavljanjem raznih podatkov, ki naj bi prikazali javnemu mnenju, da v resnici delavci ne prejemajo tako nizkih mezd kol pa jih prikazujejo sindikalne organizacije. Solidarnost s stavkajočimi Prisostvovali smo tudi zadnjim zborovanjem delavcev in zato danes še z večjim občudovanji'm podčrtavamo, da je zrelost delavcev velika in ugotavljamo, da se jr njih delavska zavednost še povečala ter da v njih vrstah prevladuje močna volja po enotnosti. Prav v sredo zjutraj srno na nekem zborovanju delavcev, ki so včlanjeni v Zvezo kovinarjev FIOM imeli priliko slišati v diskusiji, ki je sledila uvodnemu govoru, s kakšno gorečnostjo iti s kakšnim prepričanjem, govorijo ti delavci. Ugotovili smo so ga delili delavci po mestu, je prisilila delavce iz Trsta in Milj, da že pet mesecev vodijo borbo, a privedla je tudi do poslabšanja gospodarskega položaja na vsem Tržaškem ozemlju. Posledice tega poslabšanja že čutijo trgovci, gostilničarji, obrtniki ; mala in srednja podjetja so resno zaskrbljena. Zato obsojamo pred vsem javnim mnenjem neupravičeno poostritev zadržanja industrijcev, ki tira v pogubo naše ladjedelnice, povzroča neprestano napetost položaja, ki žrtvuje delavske mezde, namesto, da bi poskrbeli za modernizacijo podjetij ter jih tako postavili v stanje. da lahko konkurirajo z drugimi tovarstnimi podjetji v (iržavi in v tujini». Prav to so tiste zahteve, ki postavljajo prst na rano, ki dokazujejo da se delavci ladjedelnic GRDA in Arzenala borijo za vse mesto, za gospodarski preporod Trsta, za kar bi vodstvo IR1 in v zadnji analizi vlada lahko dali velik doprinos, ako bi vodili drugačno politiko. Od tu izhaja potreba po soli. da mosti vseh prebivalcev, vseh proizvajalnih slojev z delavci ladjedelnic GRDA in Arzenala, potreba, da se ta solidarnost manifestira, Stavkajoči so prejeli že najrazličnejše izraze solidarnosti od strani delavcev drugih tovarn in najrazličnejših strok. Prišli so tudi izrazi raznih političnih strank in demokrati č- ni h organizacij, mladincev in /ena. Prišlo je celo do enourne stavke vseh kategorij delavcev. Položaj postaja že skrajno nevzdržen. Vsaka ura stavk in vsak dan veča težko odgovornost vlade v vsem vprašanju. Čas je, da vsi delavci, vsi delovni ljudje in vsi Tržačani energično dvignejo svoj glas in zahtevajo od vlade, naj spoštuje republiško ustavo, naj uresniči voljo parlamenta v kolikor se ta .nanaša na podjetja 1RI ter tako na konkreten način dokaže svoje zanimanje do vprašanja < tem, da zavzame; stališče, ki ne bo ono, ki ga ima Gonfindustria, temveč ki naj privede do hitre in pravične rešitve dolge borbe delavcev GRDA in Arzenala ! Fašistični zakon o imenih naj se razveljavi ne pa ponovno uvaja I v t ladni komisar v Trstu, dr V Paiamara, je z odlokom 173 razveljavil ukaz bivše angl o -ameriške vojaške uprave o uki-r.itvi veljavnosti fašističnega zakona št. 1238, ki prepoveduje dajati neitalijanska imena otrokom italijanskih državljanov. Z drugimi besedami povedano: Vladni komisar je s svojim odlokom ponovno uveljavil fašistični zakon. Ta odlok nedvomno prizadene vse državljane. ki prebivajo na Tržaškem ozemlju, tako Slovence kot Italijane, ki nimajo več močnosti. da bi dali svojim !)ti oko m tako im <, ki jim je pogodu in nimajo, torej, več možnosti, da bi prosto izbirali, ne meneč se za morebitne tozadevno omejevalne zakone. Toda predvsem pa prizadene itali jan- „Pravda“ je objasnila skrivnosti Sputnika °draža tudi v številnih zadnjih r krajevnih i ’ 'h/avnih primerih. ll ^ klavci, ki so včlanjeni v ali drugi organizaciji in taki, ki niso nikjer organiti |^fani, odločno zahtevajo ak-jsko enotnost, ki ni še orga- ,, ^eijska. Prav to predstavlja ^elje in ustvarja nove mož* eP' [ ^ ustvaritve nove sindikal-°fganizacije, ki bo enotna, ^okratična, neodvisna od in od strank in v katero Se lahko stekale vse struje, plujejo v sindikalnem gi-Ju in v katero bi lahko pri-Nli vsi delovni ljudje. ,■ i °treba po splošnem povišanj* ’ ^ mezd ’n v različni 'l' 'n ^Bkah, jc globoko ob-h tfj.^3 med vsemi delovnimi X° q*tii. jn ravno pri obravna- vi, Prispevki za tisk Lestvica Opčine 151%, Sv. Ana 148%, Sv. Ivan 131%. Milje 117%, Pončana 114%. Rojan 110%, Trebče 107%, Curiel 105%, Sv. Jakob 104%, Sv. Alojz 103%, Kolonkovec 102%, Skedenj 102 odst.. Barriera 100%. Boljunec 100%, Dolina 100%. Domjo 100%, Magdalena 100%, Sv. Vid 100%, Barkovlje 97%, Tomažič 69%, Acegat 68%, Pra-tolongo 55%. Greta 50%. Zgonik 15%. Sv. Križ 35%, Pro-rek 32%. Sv. Marko 30%. Tov. strojev 26%. Nabrežina-Šempo. laj-Devin 15%, Arzenal 11%. Ko je bil list že v tisku so nam sporočili, da so Mačkovi je prispevale 1.837, Devin 3 000 lir;Repen-tabor pa se še ni oglasil. Ostale podrobnosti na 4. strani. Jutri, v nedeljo 16. novembra ob 11. uri bo govoril v MALI DVORANI GLEDALIŠČA ROSSETTI vsedržavni tajnik CGIL SECONDO FESSI Vabimo vse delovne ljudi, da se udeleže zaključne manifestacije I. KONGRESA Nove delavske zbornice-CGIL v Trstu. VSTOP PROST. Moskovska «Prdvda» je pred dnevi objasnila kako sta zgrajena umetna satelita in kako so ju izstrelili v vsemirje, Med drugim je v članku rečeno, da sta bila oba umetna satelita izstreljena navpično v vsemirje, in da sta izstrelka šele v veliki višini ubrala pot okrog naše Zemlje. To se je zgodilo tedaj, ko je v raketah zmanjkalo pogonskega goriva. Drugi satelit napravi dnevno 14 krogov okoli zemlje, dočim jih prvi napravi petnajst. Po predvidevanjih sovjetsih znanstvenikov bosta satelita vztrajala v vsemirju okrog 3 mesece, rakete pa nekoliko manj. Celotna oprema za znanstvena raziskovanja v drugem satelitu tehta okrog pol tone. V prvem koničastem delu satelita so naprave za preučevanje ultravioletnih žarkov, dočim so naprave za merjenje kozmičnih žarkov nameščene v zadnjem delu. V sredini trupa satelita se nahajajo radijski oddajniki na baterije, naprave za merjenje temperature, za temi napravami pa je prostor za psičko Lajko ter naprave za fiziološko ugotavljanje tega bitja. Sovjetski znanstveniki zdaj skrbno preučujejo vse podatke, ki so jih prejeli od obeh satelitov. Na sliki: prednja stran drugega satelita Indi to, kako velika je navezanost na sindikat, kateremu pripadajo, kako temu sindakatu postavljajo razne predloge in nasvete za učvrstitev akcij in za podvzem novih oblik borbe. «Danes vsi čutijo potrebo, da bi napravili še kaj več», je dejal neki delavec iz ladjedelnice Sv. Marka. «Potrebno je, da smo bolj aktivni», je dejal neki drugi delavec in tretji je dejal : «Od povečanja borbe je odvisen uspeh naše agitacije, ki je edinstvena v pogledu pomena, trajnosti, enotnosti kakor tudi značanja zahtev, ki se postavljajo». «Odklonitev zahtev delavcev, smo brali v nekem Tov. Antonin Zapotocky predsednik CSR, umrl V sredo zjutraj je umrl predsednik Češkoslovaške, tov. Antonin Zapotocy. Star je bil 73 let. Že dalj časa je bil bolan na srcu. Umri je zadet od srčne kapi. Za po točki je bil eden izmed letaku, ki fustanoviteljev Komunistične par- Novi za predlogi SZ razorožitev Njegova smrt pomeni veliko izgubo za delavski razred ti v"1Ka >tni ^ j- '"it prejemki, ®st med vsemi 0,"ganizacijami i ^9 teh problemov, kot onih, Se tičejo znižanja delovne-'titika z enakimi nespretne-je ustvarila sindikalni, vsedržav. tUerilu. Tu pri nas so bor-„(._°vinarjev, ki zahtevajo iz-l/'anje svojega položaja u-močno akcijsko enot-y slroke, ki se že pet meli odločno bori za dosego pravir. Va zvezna delavska zborni- V komisiji za razorožitev morajo bi i zastopane države-članice OZN iz vseh delov sveta si je postavila kot gla- Ot ovjetska zveza je predložila tu Glavni skupščini Organiza-eijc združenih narodov predlog za ustanovitev stalne komisije OZN za razorožitev, v kateri naj bi bili zastopniki vseh držav-članie OZN ter predlog, da se ukine dosedanja ra-zorožitvena komisija in njen pododbor, O tem predlogu bo razpravljala Glavna skupščina, Vendar pa se zdi, da Sov- lri najnujnejšo nalogo bor- jetska zveza nima namena vztra- | komisiji, povišanje mezd in plač, ! jati pri svojem predlogu, tei j poleg nje ^ fi 1 __• 1 ‘1 ■ 1 • I . 1_ .... 1 . _ ■1- .. M, ..1 ... ,1„ I tonii-i TP r delovni ljudje zaslužijo da bo. ako se bo izkazalo, da | tanija, Francija in Kanada, ker ) Atlantske zveze v Pariz. je njen predlog nesprejemljiv za večino držav-članie OZN, podprla indijski predlog, ki prav tako predvideva razširitev komisije za razorožitev in po katerem bi bilo v novi podkomisiji zastopanih skupno 22 držav-članie. Kot je znano je že pred časom SZ sporočila, da ne namerava več sodelovati v razorožitve nem odboru, odnosno v pod-/ kateri so zastopane še ZDA, Velika Bri- se je izkazalo, da je nesmiselno vsako nadaljnje razpravljanje v tako majhnem krogu, v katerem je dejansko razmerje 1:1. V novem pododboru za ra-zorožitev bi morale biti zastopane države iz vseh delov sveta. Med tem se je izvedelo, da namerava Zahodna Nemčija o-borožiti svojo vojsko z atomskim orožjem, kar je združeno z nemalo navarnostjo za mir v Evropi. Prav tako naj bi se Nemci pripravljali na oborožitev. ki bi jim omogočila obstrc. ljevanje daljnih ciljev. Nemški socialni demokrati nasprotujejo tem načrtom in so sklenili, da se bodo poslali svojih zastopnikov na zasedanje lije Češkoslovaške. Leta 1920 je sodeloval pri Kominterni v Moskvi. Tam se je osebno seznanil 7. Leninom. Leta 1922 je postal generalni sekretar mlade KP ČSR. Leta 1925 je bil prvič izvoljen v parlament. Večji del svojega življenja je posvetil I sindikalnemu gibanju. Vedno se je zavzemal za ustvaritev e-notnega sindikalnega gibanja na Češkoslovaškem. O tem vprašanju je mnogo govoril in napisal cele razprave. Vedno je poudarjal, da je enotnost delavcev bistvenega pomena za zmago delavskih pravic, a tudi za razvoj demokracije v deželi. Tu naj omenimo le to, da je bilo pred vojno na Češkoslovaškem 17 osrednjih sindikalnih organizacij in kar 702 udruženji. Ko je prišlo do Monakovske-ga izdajstva leta 1939 in se je predvojni parlament ČSR zadnjič sestal, je tov. Zapotocky med drugim dejal : «Mi imamo mirno vest. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. da bi : odstranili od ljudstva «to kata- strofo. Toda h im in tistim, ki so skrbeli za interese svojih strank in razredov, ne pa za interese vsega ljudstva in domovine». Po nemški invaziji na Češko- slovaško je bila Zapotoekemu odvzela poslanska imuniteta. U-maknil se je v ilegalo ter nadaljeval s svojim delom za o--svobodilev domovine izpod tujega, nacističnega jarma. CK KP je kasneje sklenil, naj svoje delo nadaljuje v tujini. Napotil se je na Poljsko, toda med prehodom meje ga je prijela Gestapo in ga zaprla. Dolge mesece je presedel v zaporih na Pankraeu v Pragi, nato pa v koncentracijskem taborišču Orianenburg pri Berlinu. Ko se je bližala svojetska ( vojska nemški prestolnici so ga j prepeljali v taborišče Maklen- | bug. kjer je končno dočakal konec vojne. V Prago se je vrnil 30 maja j 1915 ter se, dasi že precej o- j slabljcn, takoj lotil delovanja l na sindikalnem in političnim področju. Že 13 dni po vrnitvi v domovino je bil izvoljen za j predsednika Češkoslovaških sindikatov. Ponovno je bil izvoljen v CK KP ČSR in kasneje v 1 Politbiro partije, katerega član ke državljane slovenske ali hr-vatske narodnosti, ki dokler bo omenjeni zakon v veljavi, ne bodo mogli dajati svojim otrokom blu go zvenečih slovanskih, imen, ki so n rn tako ljuba in ki so naša prastara, pristna i-mena. Nikoli si ne bi bili mislili, •la bi se kaj takega zgodilo. Nikoli ne bi bili pričakovali, da bomo deležni takih omejitev v lobi, ko vlada v Italiji demokracija, ki temelji na načelih republiške ustav\). In to tem manj. ker gre v tem primeru za zakon, ki je bil uveden v času najhujšega fašističnega rasizma. Ta fašistični zakon, je protiustaven zakon i n ni v skladu z demokratično republiško ustavo zlasti ne s tistimi členi, ki izrecno govore o pravicah etničnih skupin, ni niti v skladu s pravicami, ki izhajajo iz Posebnega statuta, še manj pa z določili listine o človeških pravicah. Zalo se mora tak zakon odpraviti in ga nadomestiti z novim, ki bo ustrezal duhu časa, ki bo ? skladu z demokratičnimi načeli in ne bo poslavljal nobenega omejevanja gleda proste izbira imen državljanov. Zato je naše ljudstvo zelo nejevoljno sprejelo odlok Vlad. nega komisarja, prav tako nejevoljno, kot ja leta 1930 sprejelo fašistični zakon. In tedaj se je začelo dogajati, da so reditelji eno ime ki je bilo v skladu z zakonom vpisali v matične knjige — doma pa dali otroku drugo- ime, ki jun je bilo po gedu in ki so ga svobodno izbrali. S tem imenom ga kličejo še danes in ga bodo klicali do smrti. Že večkrat je zaradi tega prišlo do zmešnjav. Toda kaj pomaga, če obstaja nesmiselni fašistični zakon... Do takih in še drugih neugodnosti bo prišlo tudi v bodoče in vse dotlej, dokler ne bo sprejet pravi zakon, ki bo u-pošteval široka demokratična načela in ki bo nudil roditeljem možnost, da sami. popolnoma prostovoljno izbirajo in odločajo o tem, kako se bo njihov otrok imemoval. S takim, pravičnim zakonom ne more biti nihče pi'zadet, še najmanj pa tisti, hi skrbe za «čistost italijanskega jezi kan. Medtem ko to ugotavljamo, odločno protestiramo proti odloku dr. Pal amar . obenem pa zahtevamo, naj se spoštuje demokracija. Nihče ni po blaščen, da bi odrekal pravice, ki nam pripadajo ! Pozdravi sovjetskim tovarišem V dneh proslavljanja zgodovinske Oktobrske revolucije so številne tržaške sekcije in tovarniške celice poslale sovjetskemu ljudstvu in raznim tovarnam pozdravna pisma in brzojavke. Poleg sekcij Milje, Barriera, Tomažič, Sv. Jakob, Magdalena, Sv. Ivan-Podlonjer in drugih, naj navedemo naslednje posebne pozdrave : celica ladjedelnice Sv. Marka je poslala pozdrav in voščila tovarni kovinarskih naprav v Dnjcpropc-trovsku ; celica Tovarne strojev tovarni Elektrosila v Leningradu ; celica Arzenala tovarni «Krasno j e Sorinovo» v oblasti Gorkega ; celica ladjedelnice Sv. Roka tovarni «K rasni ji proletari» v Moskvi ; celica Aquile hidroelektrični centrali «Kuj. hiše v» v Svatrppolu ; celica 1LVA tovarni avtomobilov «Gorki» v Moskvi ; celica I ACEGAT krožku tramvajskih I uslužbencev v Moskvi : celica železničarjev tovarni železniških vagonov R.Z.V. v Rigi. celica pristaniščnikov pristaniškim delavcem v Leningradu. Žaljivo dejanje ^ Neutemeljenost prepovedi zborovanja italijanskih partizanov T tali j anski partizani so skleni-li, da bodo priredili vsedržavno partizansko zborovanje 24. t. m. v Rimu. Ta sklep pa ni bil po volji združeni italijanski reakciji, od fašistov in drugih desničarjev pa do klerikalcev. Zato je ta reakcija napela vse sile, da bi ga preprečila. In sedanja klerikalna vlada je klonila pred temi nestrpneži. Predsednik Zoli je dovolil zborovanje pod pogojem, da ne sme število zborovalcev presegati 3000 mož, da se mora podati prod spomenik neznanega vojaka le maloštevilna delegacija, da se mora shod vršiti v Golose ju. da se mora sprevod partizanov podati na Fosse Àr-deatine po stranskih ulicah, da mora pripravljalni odbor predhodno sporočiti po katerih ulicah bodo prihajali partizani na zborovanje in točen čas prihajanja, da morajo v nedeljo zvečer vsi partizani, ki bodo pridi iz drugih mest in pokrajin Italije, zapustiti Rim. Povsem razumljivo je, da se Ta vsemi temi omejitvami skriva nekaj drugega, namreč preprečitev zborovanja. S tem se hoče dati zadoščenje vsej združeni reakciji. Prav tako razumljivo pa je. da pripravljalni od. I)or takih pogojev ne more sprejeti, saj predstavljajo grobo žalitev partizanskega gibanja, ki je toliko prispevalo za osvoboditev Italije izpod fašističnega jarma. Ti pogoji pa so obenem groba kršitev republiške ustave, ki jamči svobodo vsem državljanom. Zato je pripravljalni odbor, v katerem so razne ugledne osebnosti italijanskega uporniškega gibanja, med katerimi je tudi bivši predsednik Parri, odločno protestiral. Proti temu krivičnemu ukrepu vlade so protestirale tudi razne stranke. Tem piote:lom se pridružujejo tudi tržaški partizani in vsi resnični demokrati Italije. Nobenega razloga ni. ki bi utemeljeval preprečitev partizanskega zborovanja v Rimu. Nihče ne ograža javnega reda v j prestolnici. Če ga kdo skuša o-gražati, potem so to prav tiste reakcionarne sile, so to predvsem fašisti, katerim partizansko zborovanje ni po godu. Trgovinska pogodba med FLRJ in Poljsko govorili smo glu- j je ostal do svoje smrti. Leta 1948 je postal ministrski predsednik in po Gottwaldovi smrti leta 1951 predsednik Češkoslovaške republike. Slava njegovemu spominu ! T) o enomesečnih pogajanjih -L za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo, je bila v torek v V arsavi podpisana tozadevna pogodba med delegacijama obeh držav. Nova trgovinska pogodba, ki bo veljala za dobo dveh let, določa znatno povečanje in razširitev blagovne izmenjave med državama. Ta naj bi se leta 1960 povečala v primerjavi z letošnjo za 70 odst. Poljska ho dobavljala Jugoslaviji stroje in industrijske naprave, elektrotehnično opremo, premog, koks. razne rudarske in kemične. proizvode, sladkor in drugo blago; Jugoslavija pa bo do. bavljala Poljski koncentrate cinka in pirita, kromovo rudo, svinec, magnezit. celulozo, konopljo. kože. tkanine, obutev, tobak, vino, grozdje, suhe slive in druga. Gronchi v Turčiji T) re d se d ni k Gronchi je v spremstvu podpredsednika vlade in zunanjega ministra Pelle uradno obiskal Turčijo. V turški prestolnici so mu priredili veličasten sprejem in mu podelili častno meščanstvo. Ob priliki obiska so imeli na j višji državniki Turčije in Italije važne politične, gospodarske in druge razgovore. Z italijanske strani je potrjeno, da se je razpravljalo tudi o starem dolgu, ki ga ima Turčija do Italije, o trgovskih izmenjavah med obema državam;» in o vprašanju Gipra. Značilno je, da so italijanski reakcionarni in konservativni politični krogi obisk predsedni ka v Turčiji zmerne j e sprejeli kot pa nedavni obisk na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega se pripisuje mnenje, da je sedanji obisk bolj vljudnostnega kot pa | političnega značaja. Stran 2 DELO 16. novembra i °57 16. POLITIKA IN GOSPODARSTVO e Sovjetska zveza nas uci da tudi mi lahko stopimo na njeno pot i Tržaški komunisti in demokrati so svečano proslavili veliko Oktobrsko revolucijo Proslava v kinu “Arcobaleno“ • mo in ustvarimo novo družbo, Zaključek njegovega govora I slonečo na civilizaciji in vse- so vsi prisotni pozdravili z nav-stranskem napredku. ! dušenim aplavzom. tt nedeljo zjutraj je bila * kinu «Arcobaleno» sveča proslava 40. obletnice Oktobr- j ustvari nove odnose med (leže- zbudi v srcih vseh delovnih ljudi zaupanje v lastne sile in ske revolucije, na katero je prihitela velika množica tova-ri:ev in demokratov, ki je z navduženjem odobravala govore predstavnikov naše partije in ob zaključku, v svečanem in j se osvobodijo izkoriščanja k libra tskem vzdušju enodušno za- j pitala, mnoge kolonialne de-pela «Internacionalo». žele so se začele buditi. Egipt Zborovanju je predsedoval » in Sirija še ne bi bila mogla Obstoj Sovjetske zveze je imel od tedaj dalje ogromen pomen ; mnogim drugim narodom je bila dana možnost, da pokrajinski svetovalec, tovariš Antonio Juraga, tovariš Sema pa je Še pred pričetkom uradne proslave počastil spomin nepozabnega voditelja tovariša Di Vittoria. Prva je povzela besedo tovarišica Bernetičeva, ki je orisala pomen Oktobrske revolucije, katera je pod vodstvom boljše* viške partije strmoglavila v Rusiji nasilniški in izkoriščevalski sistem ter odprla vrata v novo dobo, dobo socialističnega sveta, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku in zatiranja narodov. Veliki uspehi, ki jih je dosegel socializem v Sovjetski zvezi, so dokazali, da zna delovno ljudstvo uspešno voditi vse narodno gospodarstvo, razvija nove ustvarjalne sile in omogoča pozitivne pridobitve človeštva v znanosti in umetnosti. Revolucionarni dogodki Velikega oktobra so vplivali na razvoj revolucionarni ii gibanj v svetu in pod njegovim vplivom se je krepila in utrjevala zavest delavskega gibanja. Prav io je tudi vplivalo na razvoj osvobodilne borbe evropskih narodov, ki so skupno s Sovjetsko zvezo in njeno slavno Rdečo armado strli nacifašizem. Po zmagi nad fašizmom so dru-i narodi sledili zgledu Sovjetske zveze in danes gradijo socializem ali se osvobajajo kolonialnega jarma. Mednarodna reakcija se je že takoj v začetku zavedala globokega pomena zmage Oktobrske revolucije in še danes skušajo vladajoči razredi kapitalističnih držav prikazovati zgodovinsko Revolucijo le kot nasilje in potvarjajo stvarnost tedanjih dogodkov in sedanjega položaja v ZSSR. Zgledu Sovjetske zveze pa sledijo danes vse komunistične partije sveta, ki vodijo delovno ljudstvo v borbah za dosego popolnega in dokončnega uresničenja njegovih ciljev. Tudi naša partija se bori za pravice in osvoboditev delovnih ljudi in zato podpira težko borbo tržaških kovinarjev in vseh delovnih slojev za izboljšanje gospodarskega in političnega položaja na Tržaškem. Slovenska etnična skupina, ki se danes bori za narodno enakopravnost, za svoje pravice in obstoj, bo to lahko dosegla le v okviru borbe, ki jo vodi KPI na čelu vsega delovnega ljudstva za zmago socializma. Tovarišica Marina je nato o-stro obsodila ponovno uveljavitev zakona 173, ki je »globoko protidemokratičen in je naperjen ne le proti Slovencem, marveč tudi proti italijanskemu prebivalstvu, ker nihče ne more dati svojemu otroku imena, katerega sam svobodno izbere. Na koncu je pozvala na enotnost vseh delovnih ljudi, ki bodo v borbi za mir in boljše življenjske pogoje prispevali svoj delež k napredku in zmagam načel Oktobrske revolucije, k zmagi socializma. Sledil je sekretar tržaške federacije ZKMI tov. Pescatori, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da pridobitve ZSSR vzpodbujajo mladino v njeni borbi za socialistično Italijo, ki bo težila za bodočnostjo miru. napredka in prijateljstva z vsemi narodi. Posl. Boldrini, predsednik Italijanske ‘partizanske zveze, je v začetku svojega govora prikazal mnoge krvave borbe in revolucije raznih narodov v preteklih stoletjih za osvoboditev, ki so se pa vse končale z njihovim ponovnim zasužnje-njem s strani izkoriščevalskih slojev, od aristokracije do bur-žoazije. Le z revolucijo leta 1917, pod vodstvom Lenina, je ljudstvo uspelo dvigniti zastavo prve socialistične države in ustvariti predpogoje za novo družbo delovnih ljudi. Leta 1917 si je rusko ljudstvo prevzelo težko nalogo, da enkrat z a vselej odpravi izkoriščevalce. nikoli upirati imperialistične, mu napadu, če ne bi bilo Sovjetske zveze. Govornik je nato opisal velikanske težave, ki jih je morala premostiti Sovjetska zveza. Številni ljudje pozabljajo na te težave in zahtevajo, da bi se vse kar naenkrat opravilo in uredilo. Nasprotniki pa govore o ZSSR kot o deželi potu jočih pastirjev tudi sedaj, ko krožita nad njihovimi glavami dva sputnika in dokazujeta o-gromno stopnjo doseženega razvoja, ki je dokazal nadmoč socializma nad kapitalizmom. XX. kongres je dokazal sposobnost sovjetskih komunistov, ki znajo uporabljati samokritiko in premeščati zagrešene napake. Pogoji delovnih ljudi socialističnih dežel so nedvomno mnogo boljši kot pogoji v kapitalističnih deželah, kjer vlada brezposelnost in večna skrb za bodočnost. lov. Boldrini je zaželel, da bi zagrizeni protikomunisti končno razumeli nesmiselnost politike sile proti ZSSR, ki kljub svoji nadmoči tudi na področju modernega orožja ne misli uporabljati nasilja in poziva na sodelovanje, na miroljubno tekmovanje med socializmom in kapitalizmom. V zaključku je tov. Boldrini izjavil, da smo mi komunisti ponosni, ker stojimo ob strani socialističnih dežel in ker se borimo v vrstah KP, ki ima važno vlogo voditelja ljudstva po italijanski poti v socializem. ZSSR nas uči, da lahko spremenimo zemljo, na kateri živi- V f Stiri smernice za obnovitev^ vsebovane v statutu KPI at ovi statut partije ima torej •Lv svoj posebni značaj. Statut Lenin se je s svojimi pomočniki lotil najveličastnejšega družbenega eksperimenta, ki je bil izveden po več ko dva tisoč letih. Kot človek dejanja je Lenin svetovnozgodovinski pojav. Nasprotniki mu očitajo trdoto. To je napačno. Bil je korenito dosleden izvrševalec velikanske ideje. Ta mrtvec bo zmeraj znova vstajal od mrtvih — v sto oblikah — dokler v kaosu zemlje ne zavlada pravičnost. ALFRED KERR nemški kritik odgovarja novemu tipu Parlije, ki smo jo ustvarili, politični zrelosti italijanskih komunistov in nalogam, ki stoje pred nami. Razlikuje se c d statutov drugih političnih strank, obstoječih v deželi, ker ne določa, kol oni, divjo borbo frakcij v partiji in niti ne vara delovnega državljana s sleparijo formalne buržoazne demokracije ; ne določa despotizma te ali one skupine voditeljev, ki jih želijo in ustvarjajo posebni interesi s pomočjo dobro pripravljenih volilnih sistemov. Naš statut odgovarja zahtevam in pogojem razredne borbe in u-resničuje demokracijo, odgovarjajočo zgodovinskim interesom delavskega razreda, edinega razreda, ki je sposoben voditi vse delovne ljudi, vse ljudstvo v socialistično emancipacijo. Novi statut izraža namen in potrebo obnovitve partije, katere potreba je bila poudarjena in določena na VIII. kongresu. V tem smislu ga je treba tolmačili in ceniti. Statut običajno beleži in urejuje v členih in določilih to, kar že živi in deluje v organizaciji partije. Statut sili vso partijo v štiri osnovne smeri : ♦ Zaključno poglavje konference D’Ono fri rati pomanjkljivosti, napake partije, že leta stalno narašča, ali primere slabega vedenja, j Imamo že tisoče komunistov, Pravico ima ohraniti svoja fi- j voditeljev partijskih in množi- Trajen stik z množicami Prva smer : trajni stik z množicami. z njihovimi problemi po formuli od množic do množic ki je določena na način, o katerem smo že govorili. Ta stik je živ in učinkovit, če sleherni komunisti ne ostane navaden član partije, marveč postane deloven pristaš in se spremeni v voditelja delovnih ljudi in ljudstva v sektorju, kjer deluje. Da omogoči oblikovanje in aktivizacijo vsakega posameznega komunista, skrbi statut za zaščito in razvoj osebnosti ko- lozofska in verska prepričanja ter svobodno izvajati delovanje filozofskih, znanstvenih, umetniških in kulturnih raz iška vanj. Pravico ima izstopiti iz partije, če bi to smatral za pravilno, z enostavno predložitvijo ostavke ter z iskreno in lojalno o* hrazložitvijo svojih razlogov. Nikdar sc ni notranja demokracija partije v odnosih do posameznega tovariša konkretizirala v tako točnih in važnih določilih. To pa zato, ker se je nekaj spremenilo in se mora spremeniti pri razvijanju našega partijskega življenja : miselnost, metode dela in način obnašanja. Novi statut jamči tovarniškim in teritorialnim celicam naj večjo možnost političnega in organizacijskega razvoja ; odvzema jim nekatere omejitve velikosti, razprostranjenosti in druge pridržke ; prilagaja jih položaju in vlogi kapilarnih organizacij partije. To odgovarja leninističnemu navodilu, da je treba biti s partijsko organizacijo vedno in aktivno pričujoči kjer delavski razred in ljudstvo dela in živi. Novi statut predvideva in nalaga razvoj sekcij partije kot zbirnik središč komunistov, v katerih se premostijo posebni vidiki kategorij in skupin, izhajajoči iz organizacije po celicah, da postanejo trajna središča političnega, vzgojnega, razvedrilnega, kulturnega in podpornega življenja delovnih ljudi kraja, kjer ima sekcija svoj sedež. Sekcij skl sedeži parli je imajo tako možnost, da sami postanejo pravi Ljudski, do-movi okraja, mestne četrti, ob-! čine ; to se pravi, domovi, v katere lahko zahaja vsak pošten in demokratičen državljan, kjer lahko spozna partijo in komu- čnih organizacij, ali porazdelje- nih po javnih ustanovah, parla- } konservatizem. pomanjkanje obveznosti ne 'n in ne more pomeniti odp(l| proti novemu in spodbudo zapadanje v stare navade pr sk mentami h institucijah in središčih gospodarskega, kul turne-ga in umetniškega življenja dežele. Vso to armado komunističnih kadrov je treba porazdeliti v partiji in izven nje z odpravo bi rok ra lični h usedlin in kopičenja nalog. Vsakemu vodilnemu organu moramo dati njegovo pravo vodilno vlogo, osvoboditi ga funkcij, ki mu niso lastne in ga olajšati nalog, kot so zveze in predstavništvo, ki so prevladovale in ovirale v teku teh zadnjih let. Za dobro vodenje partije je potrebno, da ima vsak njen vodilni kader svoje pravo mesto in da vodilni organi vršijo bistveno svojo vodilno vlogo. To zahteva revizijo, izbiro in ponovno porazdelitev kadrov, osnovano bistveno na sposobnosti tega ali onega tovariša voditelja pri uresničevanju politične linije partije, ki je izšla iz VIII. kongresa. Zahteva pa tudi stalno skrb in proučevanje vodilnega kadra partije, ne več splošno, ne več po velikih kategorijah, marveč individualno, za vsakega tovariša posebej. To je delo, ki ga mora vršili vsa partija, od vodilnih komitejev do, kontrolnih komisij in pregledovalcev računov, od viha navzdol na način in z gorečnostjo Gramsci j a, z odstranitvijo sleherne birokratične metode in pristranosti pri presojanju. muniste in terenskih organiza- j n*s*e *er z njimi simpatizira. V ozračju navdušenja in velikega prijateljstva do Sovjetske zveze so tržaški komunisti in demokrati proslavili letos 40. obletnico slavne Oktobrske revolucije in čudovite uspehe prve dežele socializma, ki se je v samih štirih desetletjih iz zaostale in opustošenc dežele razvila v mogočno velesilo in na znanstvenem področju že daleko presegla najnaprednejše kapitalistične države. Velika množica ljudi se je zbrala na osrednji proslavi, v kinu «Arcobaleno» katere prizor prikazuje naša slika, kjer je imel preslavni govor poslanec tov. Arrigo Boldrini, odlikovan z zlato kolajno za hrabrost v osvobodilni borbi in kjer je spregovorila tudi tovarišica Bernetičeva in predstavnik mladine tov. Pescatori-. Nič manj veliko število ljudi je prihitelo na svečano proslavo v Križ, o kateri poročamo podrobneje na četrti strani. Razen teh dveh glavnih proslav, so se vršile tudi številne druge proslave v raznih sekcijah in krožkih, kot v Čamporah, pri Magdaleni, v Nabrežini in drugod. V mnogih krožkih so bile citane ali recitirane priložnostne revolucionarne poezije ali pa so nastopile godbe in orkestri? Ljudstvo je povsod zaključilo svečanost v veselem in svečanem razpoloženju. Spomini na Oktobrskjo revolucijo ^ okviru proslav Oktobr- priliki katere je prišlo do zbo- i minov ske revolucije, smo naprosili razne tovariše, da bi nam napisali ali povedali kak spomin iz preteklosti. Tokrat objavljamo spomine dveh tovarišev iz dveh različnih dob. Tov. Juraga pripoveduje V zvezi z Oktobrsko revolucijo se tovariš Antonio Juraga. ki je bil tiste čase voditelj mladinskega socialističnega krožka, spominja odmevov, ki jih je imel ta dogodek na Tržaškem. V dobi 1917-1918. ko se je v krvavih bolečih krčih porajala prva delavsko-kmečka država. je bil položaj v Trstu z gospodarskega vidika kritičen in ljudstvo je bilo naveličano vojne in trpljenja. Zlasti so delavske množice često demonstrirale proti vojni, ko so pa dospele vesti o dogodkih v Rusiji, se je borbenost delavstva še bolj povečala. V januarju 1918 je izbruhnilq stavka v tovarni letal v Wiener Neustadt zaradi znižanja obroka moke. Stavka se je razširila po vsej Avstriji in tudi v Trstu je zelo doltro uspela. Bila je to največja stav. k a v korist miru. rovanja v gledališči* ki se je spremenilo v manifestacijo za Sovjetsko zvezo. Prisotni policijski komisar je zborovanje prekinil in množica, ki je ogorčeno protestirala, se je vsula na sedanji trg «Verdi», Mladi socialisti, med katerimi je bil tudi tov. Juraga, so pa pograbili enega od dveh topov, ki sta stala na trgu, in ga odvlekli do pomola San Carlo ter ga prevrnili v morje, v znak protesta proti vojni. Takoj po propadu Austri je so p*q mladi socialisti izobesili rdečo zastavo na sedanji pre-fekturni palači, dočim so spodaj na trgu mladinci prepevali «Internacionalo» in vzklikali Oktobrski revoluciji. Tudi v Trstu je torej Okto-lirska revolucija zbudila razredno in borbeno zavest delovnih množic, ki so, čeprav še nejasno, razumele, da se dogaja nekaj velikega in pomembnega, ki ni važno le za rusko ljudstvo, marveč za vse delovne ljudi sveta. proslave Oktobrske «Fenice)), j revolucije v ilegalni dobi je sledeč : Leta 1942 sem bila v 'fašističnem zaporu v Perugi. V istem zaporu je bilo tudi okrog 300 jugoslovanskih žena in otrok. Več tednov pred obletnico Oktobrske revolucije smo se pripravljale na proslavo. Seveda je vladala o tem največja konspiracija. Toda kljub temu so Nepozabna je tudi stavka, I tl uje : Naša proslava v zaporu Tovarišica Marina pri pove- V prihodnji številki bomo objavili še druge spomine v zvezi z Oktobrsko revolucijo. fašistični pazniki slutili, da se na nekaj pripravljamo. Začeli so povpraševati, kdaj bo obletnica Oktobrske revolucije. Tudi mene so vprašali po tem datumu. Odgovorila sem jim. da je obletnica 23. oktobra, in paz. niki so menda verjeli. Zelo smo želele, da bi bila za obletnico Oktobrske revolucije med nami tudi tovarišica Zora Perelova, ki je bila tedaj še zaprla v «samici». In res se je to zgoodilo nekaj dni pred. 7 novembrom. Tako smo proslav-i Ijale to zgodovinsko obletnico v njeni družbi. Nekaj dni pred proslavo smo po bili to fašistični časopisi. Iz njih smo razbrale, kako je na frontah. V njih smo čitale o položaju na sovjetski fronti, na Balkanu in na drugih bojiščih. Kaj kmalu smo ugotovile, da gre dobro, s čemer se je še por večala naša vera, da ne bo treba presedeti kazni, ki so nam jih naprtila fašistična sodišča. V naši skupini je bilo namreč 0 Jugoslovank obsojenih na dosmrtno ječo, jaz pa sem bila obsojena na 16 let. Na predvečer obletnice Oktobrske revolucije smo se zbrale, imele kratke nagovore, polglasno smo tudi zapele nekaj borbenih pesmi. Čeprav smo bile zaprte med tesne zidove, smo se tisti večer čutile srečne... Četudi smo stradalsmo vendar za la dan zbrale nekaj priboljškov, ki so nam jih poslali svojci in prijatelji. S temi priboljški smo ta dan obdarile jugoslovanske otroke in bolne jetnike ter jih s tem skušale razveseliti. Tudi nam samim je bilo to dejanje v veselje...)). rij partije. V nobenem prejšnjem statutu naše partije ni bila osebnost komunista predmet tolikih, bogatih in grarnscijev-skih določil. Nikoli niso bile pravice in dolžnosti komunista v partiji določene tako, kot so danes v novem statutu. In to je znak novega položaja in novih perspektiv. Vsak član je dolžan aktivno delovati ' v svoji organizaciji in nuditi največji doprinos pri politični izdelavi, pri pobudah in delu partije. Dolžnost ima povečevati politično znanje partije ter pridobiti in poglobili poznavanje revolucionarne teorije proletariata, znanstvene, ga nauka socializma ter jih u-porabiti kot orodje preiskave in kot vodnika v vsakdanji bor. bi. Dolžan je biti iskren s partijo, lojalen in bratski s tovariši in delovnimi ljudmi, braniti partijo in tovariše pred vsakim napadom in biti vzgle-d en državljan. Toda vsak član partije ima pravico voliti vodilne organe in hiti izvoljen ; uveljaviti svoje politične in osebne razloge v partijskih skupščinah ; kritizi- Statut vzpostavlja v partiji polno vrhovnost odločujočih A u p š čin celice in sekcije ; povelja celicam in sekcijam večjo odgovornost in večje pobude kot v preteklosti. Vzpostavlja leninistično načelo, po katerem je komunist gospodar svoje organizacije. Vse to omogoča širšo dejavnost, večjo udeležbo v borbah ter večje in plodovitejše kroženje idej, izkušenj, kritike in samokritike v partiji ; kroženje, ki kot obtok krvi v človeškem telesu daje življenje in moč. Prilagoditev krajevnemu okolju Razumna porazdelitev kadrov Druga smer je razumnejša po-razdelitev kadrov. Partija se je povečala in o-gromno narasla. Borbe, ki smo jih vodili na čelu množic in j vzgojno delo, ki je bilo izvr- Tretja prenovitvena smer statuta zadeva večjo prilagoditev partijske organizacije krajevnemu okolju, položaju in zahtevam ljudskih množic. Centralizem preteklih let, čeprav potreben, je vendarle tu pa tam porajal pretiravanja. Sama partija novega tipa je nastala od zgoraj ; omogočila je v določeni meri okrepitev centraliziranega in včasih tudi osebnega vodstva v periferičnih, vmesnih in federalnih partijskih organizacijah. Na te tendence reagira danes statut, ki postavlja temu nastro ti tendenco po decentralizaciji, ali bolje rečeno, po nadaljnjem približanju partije terenu, množicam. Statut svetuje ustvarjanje no. vih organov ; za druge narekuje izvolitev ali izbiro s strani nižjih instanc namesto imenovanja od zgoraj. Statut pooblašča neposredno imenovanje komitejev sektorja ali cone s strani sekcij sektorja ali cone; pooblašča ustanovitev partijskega mestnega komiteja v po- šeno, so ustvarile in povečale j krajinskih glavnih mestih, izvo število sposobnih vodilnih kadrov. Odstotek vodilnih kadrov, v primeri s številom članov ljenega na skupščini sekcijskih vodilnih komitejev mesta. Pooblašča, ne obvezuje. Toda to Tako so pisali časopisi... Pravda lahko zdaj po pravici z vso o-dločnostjo in popolno gotovostjo gledamo v bodočnost, ki . Kar naj čvekajo «.socia- | nam pripravlja nove zaveznike, U stični« čvekači, kar naj se jezi in besni buržoazija. Samo ljudje, ki zatiskajo oči, da ne bi videli, ki si zatiskajo ušesa, da ne bi slišali, lahko ne vidijo in ne slišijo tega, da so se začeli v vsem svetu za staro kapitalistično družbo, ki nosi v sebi socializem, porodni krči. Našo deželo, ki so jo dogodki začasno potisnili v predstražo socialistične revolucije, zadevajo zdaj zlasti boleči krči prvega obdobja začetnega poroda. Mi Lenin o Slovencih liiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinii 3. novembra 1918 je «Prav- x končno stvar narodne osvobodil» objavila sledeči manifest, ditve, združijo v zvezi svobod- sestavila Lenin in ki sta ga Sverdlov : «... Globoko smo prepričani, da se nemški, češki, hrvaški. madžarski, slovenski de-skrivni poti dobile nekaj | lavci, vojaki in kmetje, če že nih narodov in s skupnimi močnih premagajo kapitaliste. ...Stopite na pot revolucije in stopajte po tej poti hrabro naprej! Naj živi svoboda narodov Avstrije. Madžarov. Ge- nove zmage socialistične revolucije v celi vrsti naprednejših dežel. M i smo po pravici ponosni in srečni, da smo prvi vrgli v enem delu zemeljske oble to divjo zver,» kapitalizem, ki je zalil zemljo s krvjo, ki je pri-tiral človeštvo do lakote in o-hupa in ki bo neogibno pogi-nil9 pa naj bodo pojavi njegovega predsmrtnega besnenja še tako pošastno zverinski». LENIN (Povzeto iz «Pravde» z dne 2. julija 1918). Il Lavoratore proglašena v istem letu in ob j «Eden mojih najlepših spo- časopisov r celico. Seveda so ! enkrat vzamejo oblast in do- httv in Slovencev/» «... Noben delavski razred v nobeni deželi ni imel nikoli tako važne naloge kot ruski proletariat. Borbe angleških k artistov, francoskih komunar-dov, italijanskih internacionali-slov, nemških socialistov se zde majhne spričo titanske borbe ruskega proletariata. Ta odloča o usodi vseh narodov sveta. In proletarci vseh dežel jo sprem Ijajo. Ali bo uspela sila mladega ruskega delavskega razreda vsiliti mir? Toda ruski delavski razred se ne zmeni za sovražnike in ne za nevarnosti. Danes sc v Rusiji bori za vojno in za mir. In če bo ruski delavski razred uspel z drzno pobudo napraviti konec vojni, ki mrcvari vse narode, bo zasijal vsemu človeštvu nov dan. Velika pobuda bi ogromno povečala v vsem svetu zaupanje delavskega razreda v lastno usodo, povedala bi vsem delapcem, od San Frančiška de 7 okia, kaj vse zmore proletar ska sila. Če bo mir prišel od ruskega proletariata, bo ta vojna imela samo enega premaganca: vojno in samo enega zrna govalca : socializem ! » «LAVORATORE» (z dne 27. 11. 1917) ♦♦♦ «... S strastnim sočustvovanjem pozdravlja shod ruski proletariat, ki s svojim junaškim bojem ni rešil le samega sebe, temveč vso Evropo jarma in biča carizma in je tako pripravil svobodno pot za nov politični in socialni razvoj». (Iz resolucije «mirovnih manifestacijskih shodov» v Sloveniji, dne 1. maja 1917). močnih centraliziranih komU* jj. stičnih partij, katere v resO*1^ ^ predstavljajo velike pokra? ^ ^ ske federacije, veljajo doloc* statuta o ustanovitvi partiji pokrajinskih svetov. Pose bi > veljavna so pravila o skrček u ’ aparatov v skladu s stvarii'G. ’ » . . . , . , ,yu-krat hnancnimi možnostmi tede* j cij ; o sestavljanju delovnih ^ . . misij s pretežnim številom :|lt ^ varišev, ki so v produkciji 1, končno o ustanovitvi kont*"1 nih komisij, razsodišč in 1 * gledovaleev računov. rugi La j: Ustanovitev partijskega ^eneha stnega komiteja v pokrajinsk^ljo glavnih mestih, izvoljenega b jn skupščini vodilnih sekcijsk otem 1 komitejev, obstoječih na obe*h, ske m ozemlju in odvisnega 'f)z0 Gp federalnega komiteja, se vsipala. U je iz dveh potreb : iz potr^ in0g0 po koordiniranju bolj.^ »radi v kot je bilo doslej akcije I čine 1 munistov glavnega mesta v 0 itreje tinskem okviru, njihove ak*1 i ne in stalne udeležbe pri bahali v občini in v parlarne*1 rejvih za vprašanja, ki se tičejo nj sta, ter iz potrebe, da se ^ ?ku j n jevni vodilni center pribl* ekaj ^ bazi. okvaril Za večjo razčlenitev th* O kontrolnih organih ;m, ki ’tfostjc potre rzi Vosi Četrta smer obnovitve ta se nanaša na vlogo kontr^ Z ustvaritvijo kontrolnih k Dba misij, ne samo na centru, [ jih j več tudi v federacijah in 2 ^'čil, stvaritvijo sekcijskih razsol °lnim hoče novi statut dati kontfl 'opolno partijskega delovanja in ži™ ,enia nja novo važnost, obširnost lstanel večjo oblast kot v preteklosti' f‘a pn resnici gre tu za nove vod^ *ski organe partije; katerih na'b** *4 vse se ne omejuje kot v pretek^ogoói sti. na pasivno kontrolo, lačnem več zajema področje političnih ga sodelovanja, bodisi z ude* Vič ho pri izvolitvi in sestavlj***':1!0(Iatk( višjih vodilnih organov, bosega 1 s sodelovanjem pri nalogah smer je vanj a in razvrščanja lije in pa z nadzorovanjem- ' strani revizionistične nagibe 1 ^hniki z druge strani sektaško in kfl| k ^ajt( servaiivno negibnost tistih, ja ure b javnosti. Resnost in odloči*^ butnik s katerima so delovale koH*ThanstV( Ine komisije od VIII. kong*j|a akac ne bi hoteli ničesar spreme1*1,,UCe ^ v organizaciji in v politični 0 !&ča. bi se obnovitev partije v I" jo njj liliki izvršila pobijajoč z l’Ja Pri °V n So s do danes dokazujeta, da st^ č kil ti čeprav je tako širok in ‘7l*aniia n°b t 'ota dopušča u»« £ola p pomanjkanja , 6ticjje slabega vede™ (ja sežen ne strpnosti do seipline in do ter čvrsto brani partijo V, :0, jz slehernim poskusom razkf9', ak0 v nja. Kontrolni organi, ki so 'čitev šele izvoljeni po določilih- ^ 'e^bn katerih so izšli, dokazujejo, so kos svoji nalogi. To je ber znak za bodočnost. Novi statut uvaja torej v ljenje in delovanje partije ve in izvirne stvari. Uvaja vo metodo dela in vodenja, . »' kazuje nove smernice notra11 ga življenja in postavlja lje za nove velike razvoje F tije. Statut izraža zato na < dročju, ki mu pripada, naH’1 in potrebo po obnovitvi, k> D 9t*% aš ia je proglasil kongres. Že st9'! kj 0k sam je obnovitveno dejanj6 . 'a pOS predstavlja za partijo kat6' Sitala rično zapoved obnovitve. t ■-f o J V tern smislu ga je treba gelali zumeti in upoštevati in v • smislu mora postati borben0 j^nce rodje, da pridejo komunist* lijPln partijske organizacije na ^/»okro položaja in nalog, ki jih je ’ toVo . ' J ločil kongres vsej partiji. j:ojno Zaradi tega je treba st*1 proučevati in ga spoznati! 'AcJ radi tega se ne smemo uth1^ 1ijen ti seznanjati tovariše s stat*11 ( ’tll0m<' in delovati, da bi bil spošt0’.,, ^ in izvajan v praksi našega \ N Sa m ljenja in naše borbe, s P0; Nčes.,r čjo velike kampanje objasy # ^ vanja in popravljanja -r" (i svetujejo kitajski tovariši ^ ^ naj vse naše organizacije *** ,i Jj naše voditelje vzporedi s s» ^ kongresa. k KONEC , lje1 ]\ v nad,ih Igu Konferenca tovariša Edo{ D’Onofrià je bila ..... njih objavljena v nasK^j številkah našega lista : št- J jj dne 7. septembra; 32 z d^e septembra; 33 z dne 2T tembra ; 34 z dne 28 septeV1^<(^a 36 z dne 12. oktobra ; 37 * ^ 19. oktobra in 38 z dne vembra t. L I h A i.i kaza «S D, 9.)) 57 16. novembra 1957 DELO Stran 3 KULTURA IN ZNANOST \£ako preskrbeti sputnikom potrebno energijo ‘V ► Največja senzacija . sir prvih dveh po-J P" skusov: izstrelitev le \ rugi umetni satelit s psičko ’ Lajko je prejšnjo nedeljo 8 tenehal oddajati signale na nst taljo. La j kino srce je utihnila I' in vse kaže, da je psička, ijskoteni ko je z zadnjim obro-'bf1 »m hrane zaužila precejšnjo ta ' «zo opija, mirno za vedno za-■ silj >ala. Drugi sputnik je utihnil 'tr( nogo prej kol prvi, ker je U" itadi večje teže in velike ko-e ^ čine tehniških instrumentov v 1 'treje porabil zaloge energije, ak|1 i jih je imel s seboj. To so bc -di sovjetski znanstveniki aet r“dvi (levali, čeprav skušajo se-1 11 -j na Zahodu natolcevati, da b ‘kaj ni bilo v redu, da se je ib11 «kaj (kaj, tega ne povedo) ( “kvarilo itd. , -^a vsak način je drugi sput-■ 'k do ponedeljka napravil : 15 krogov okrog zemlje in pre-j^j!,el 5,3 milijona kilometrov ..i“lgo pot. Prvi sputnik je do g|it *e$a dne 567-krat obkrožil . . taljo, njegova spremljevalka rnj 'keta, ki ga je istrelila, pa ,, ‘0-krat. Napravila sta kakih k ji 1 milijonov km poti, kar po-I "“ni, da sta 60-krat preletela ... j “t od zemlje do Lune ali do-ntn h° P°l°vieo poti do Venere, p,e hi to pot prevozili s taksi- 'n, ki hi vozil nepretrgoma s prosijo kakih 80 km na uro, potrebovali 35 let. rzm poskusi itrd ih ^ ^ba najbolj drzna poskusa, lin jih je človek kdaj koli ure-i z ir,ičil, sta bila kronana s polso^ °lnim uspehom : izstrelitvi sta mt^polnoma uspeli in zagotovili živiloma sputnikoma zelo dolg ost ^tanek v višinah. Tudi urnosti- N podatkov, ki so jih sov-odi^Tski znanstveniki zbrali je -izM N vse pomembna in že sedaj ^te^i^ogoča jasnejše pojme o koz-rn^ičnem prostoru, njegovih po-i tiravi h in določenih zakonih, idf*^ fyič razpolagajo ludi z vrsto Ijafi Matkov o obnašanju organov *vega bitja v okolju izven naše ah 11e. a E Pri uresničenju dveh sputni-111 ' j)°v predstavlja največjo senza* v *. 1° njihova izstrelitev. Dejstvo, z s, be %n 1 ^ tako težka telesa, predstav-b’ J* uresničitev, za kotero ni Uspeh drame : "Prihodnjo nedeljo” so sovjetski znanstveniki in iki poslali v takšne viši- BeI1. ihče prej smatral, da je mo- r n* 'i “ča. Ko je bil pognan prvi 'č® ■ tatnik. so nekateri ameriški “nstveniki vprašali sovjetske-n”rTP akademika Blagonravova, ki s,3|[ bil tedaj v ZDA in Sedova v “nija, če ni mogoče neka po °la pri uradnem sporočilu j) t|,<1ije TASS. Mislili so nam-da ima sputnik 8 kg in ne Iz tega je jasno razvidno, j “ko velika je sovjetska ures-l'òitev in še koliko bolj po- ’b- j '““mlina je izstrelitev drugega jo, ie je ja 'M tef 13 J lat’’, ki sta1' Hi ije\, .at« ■*] ba n1-1, k stal i;. ,td>‘ tu' što ;a p o j8S' i» sklrf A lo* m ‘Vi y; y 2' satelita, ki je neprimerno težji od prvega. Zaradi tega je morala hiti moč raket, ki so takšne težke predmete ponesle v višino, res izredna. Čeprav so bili znani sovjetski uspehi na področju raket, so poskusi s sateliti začudili ves znanstveni svet. Razen izstrelitve predstavljajo izreden -doprinos dragoceni podatki, ki sta jih oba sputni-ka nudila človeški znanosti. Že s prvim sputnikom so bili zbrani zanimivi podatki o gostoli raznih plasti atmosfere, o širjenju radijskih valov v prostoru, o temperaturah v izrednih višinah. Drugi sputnik pa ie dobavil še številnejše študijsko gradivo. od zdravniško-bioioških podatkov zbranih na telesu živega bitja, do intenzivnosti sončnih žarkov ultravioličnega spektra, kozmičnih žarkov, pritiska, temperature in drugih naravnih pojavov. Presenetljiva odkritja našega stoletja Vse te podatke bodo morali znanstveniki skrbno proučiti in nato povzeti potrebne zaključke. S tem potrpežljivim delom se sedaj bavijo sovjetski učenjaki. Če bomo mogli nekega dne odpotovati na druge planete, se bomo morali zahvalili za to temu neprecenljivemu znanstvenemu delu. Eno najbolj važnih vprašanj je vprašanje virov energije, ki na sputnikih omogoča delovanje vseh naprav. Na prvem sputniku so zaloge energije trajale tri tedne, na drugem samo osem dni, ker so morale poganjati večje število naprav, saj je bil drugi sputnik pravi znanstveni laboratorij. Danes se o-pazovanja gibanja obeh sputniku v vršijo samo z optičnimi sredstvi, radarji in radioloka-torji. Za daljše, drznejše polete in opazovanja pa hi bilo potrebno naj li neomejene vire energije. Moskovska akademija znanosti je le dni priredila v Moskvi razstavo o satelitih in tu je razstavljen tudi model baterije, ki deluje s pomočjo redkih kovin, ki imajo sposobnost spremeniti svetlobne žarke v električni tok. Če bi se ta sistem na široko uporabil, bi mogli izkoriščati sončne žarke za pridobivanje električne energije. To bi bila za sputnike idealna rešitev, ker bi se mogli oglašati neprestano in trajno, dokler bi leteli v vesoljstvu. Toda ta tehnična novost še ni popolnoma dozorela in znanstveniki Sovjetske zveze in drugih dežel se trudijo, da bi jo izpopolnili. Če bo 1 uspela, bo predstavljala novo veliko odkritje v vrsti tolikih velikih in presenetljivih odkritij našega stoletja. (m* d.) Slovensko narodno gledališče v Trstu je preteklo soboto uprizorilo v Avditoriju tretjo letošnjo premiero, dramo ) «Izvrstno. Oskrbel sem vu m sobo. Zvečer se preselite. Žiti niti besedice. In zdaj o stvari : poznate Lenina na «Ne,» Izvlekel je nekaj fotografij in jih vtaknil v Dašino torbico. Posedel je, loveč in grizljajoč dlačice svoje brade. Prijel jc Dašo za roke, ki so ji mrtvo ležale na kolenih, in jih stresel. «Takole stoji stvar... Boljševizem — to je Lenin. Razumete? Rdečo armado lahko uničimo, ali, dokler sedi v Kremlju Lenin toliko časa ni zmage. Razumete? Ta toretik, ta sila volje je namreč največja nevarnost za ves svet, ne samo za nas... Premislite in odgovorite mi zanesljivo : ali ste pripravljeni ali niste...» «Ubiti ga9» je Daša vprašala, gledaje golotrebušnega otroka, ki je racal na krivih nožicah. Mladi človek se je zdrznil, se ozrl na desno, pomežiknil na otroke in se spet ugriznil v dlačice na bradi. «Nihče ne govori o tem... Če kaj mislite, tedaj... ne kričite n« glas... Sprejeli smo vas v organizacijo... Mar niste razumeli, o čem je govoril Savinkov?» «Ta z menoj ni govoril... A tisti z rutico je bil potemtakem on...» «Bolj tiho... Z vami je govoril Boris Viktorovič... Velikansko zaupanje vam je izkazano... Potrebni so nam novi ljudje. Bile so velike aretacije. Gotovo že veste : načrt za mobilizacijo v Kazanu je propadel... Delovanje središča se prenaša drugam... A tukaj puščamo organizacijo... Vaša naloga je, opazovati Leninovo gibanje, obiskovati mitinge, hoditi po tovarnah... V svojem delu ne boste osamljeni... Obveščali vas bodo o njegovih vožnjah iz Kremlja in njegovih nameravanih nastopih... C.e se seznanite s komunisti, zaprosite, da vas sprejmejo v partijo. To bo najbolje. Zasledujte časnike in berite literaturo... Nadaljnja navodila dobite jutri zjutraj...» Nato ji je dal naslov, kjer naj se zglasi, geslo in ključ od sobe. Odšel je v smeri proti Arbatskim vratom. Daša je vzela iz torbice fotografijo in jo dolgo ogledovala. Ko se ji je začel namesto tega obraza prikazovati drug, ki je spet in spet vstajal izza zaves snočnje noči je rezko zaloputnila torbico in tudi sama odšla, namrščena, s, stisnjenimi ustnicami. Mali deček na ... . «OLv . krivih nožicah jo je hotel z drobnimi koraki ubrati za njo, pa je telebnil s šibkim telesom v pesek in bridko zajokal. D a si na soba je bila na Sivčevem Vražku, v stari majhni vili, na dvorišču. Očitno je bila hiša zapuščena. Daši so po dolgem trkanju odprli stranski vhod. Sprejela jo je umazana, majhna starka, na oko varuška, ki je bila ostala pri hiši. Dolgo časa ni nič razumela. Ko je nazadnje spustila Dašo noter in jo spremila do njene sobe, ji je začela nerazumljivo pripovedovati : «Razleteli so se jasni sokoli — vsi, Jurij Jurjič, Mihail Jurjič, Vasilij Jurjič. a Vasenjku je bilo na Fomovo nedeljo komaj šestnajst let... Začela sem že. moliti za pokoj njihovih duš...» Daša se je zahvalila za čaj, se slekla, zlezla pod vatirano odejo in v temi prelivala potoke solz, mašeč si usta z blazino Zjutraj je pri Gogoljevem spomeniku dobila navodila in ukaz, da mora iti drugi dan v tovarno. Hotela se je vrniti domov, pa se je premislila in odšla v kavarno. Tam je zadro-bil okrog nje Žirov in jo začel spraševati kam je zginila in zakaj je odšla brez njenih reči. «Čakam, da me Mamont pokliče k telefonu. Kaj naj mn rečem o vas?» — Daša se je odvrnila, da ne bi videl, kako so ji lica zažarela... Sama pri sebi je pomislila, čuteč, da laže : «Konec koncev navodilo pravi, da je treba nadaljevati znanje z njimi...» «Po reči se oglasim,» je srdito rekla, «a naprej bomo videli.» 7 zavitkom, v katerem je bil dragoceni krzneni ovratnik, perilo in snočnja obleka, se je vrnila domov. Ko je razvila stvari, jih vrgla na posteljo in se ozrla nanje — jo je zgrabil lak drget, da zob ni našel zoba, ramena so ji znova začutila težo njegove roke, in zobje hlad njegovih zob... Daša se je spustila pred posteljo na kolena in skrila obraz v dišeče krzno. « Kaj pa je to. kaj je pravzaprav?» je brezmiselno ponavljala. Propustnice ni imela. Stari čvaj oh vhodu ji je pomežiknil : « Kaj dekle, na miting? V glavno stavbo pojdi.» Po trhlih deskah je šla mimo kupov zarjavelega železa in žlindre ter mimo velikanskih poškodovanih oken. Povsod je bilo prazno, dimniki so tiho puhteli v brezoblačno nebo. Pokazali so ji zamazana vratca v zidu. Daša je vstopila v dolgo opečnato dvorano. Mračna svetloba je prihajala semkaj skozi sajasto stekleno streho. Vse je bilo golo in nago. L mostov so visele verige dvigalnih škripcev. Niže spodaj so se vlekle gredi transmisij, ki so na njihovih kolesih negibno viseli gonilni jermeni. Nenavajeno oko so presenečala črna stojala in zdaj nizki, zdaj raztegnjeni obrisi sklobeljnih, rezkal-ni h in dolbilnih strojev ter železne plošče teril. Za širokim obodom se je v poltemi risala podprta velikanska gmota tisoč-pudnega kladiva. Tu so zgradili stroje in priprave, ki so tam, onkraj mračnih ten tovarne, polnili življenje s svetlobo, toploto, gibanjem, razumnostjo in razkošjem. Tu je dišalo po zelenih ostružkih, strojnem olju, prsti in mahorki. Množica ljudi je stala pred deščenim govorniškim odrom, mnogi pa so sedeli na stojalih strojev in na visokih podoknicah. Daša se je prerila bliže h govorniškemu odru. Fant visoke rasti in lepih belih zob se je ozrl, v širokem nasmehu pokazal zobe, pokimal na skobci ni k in stegnil roko. Daša je stopila na skobelnik pod oknom. Okrog nje je bilo nekaj tisoč glav z mrkimi obrazi, namrščenimi čeli in stisnjenimi usti. Vsak dan je na ulici in v tramvaju videla te obraze — običajne ruske, upehane, z ne predirljivimi očmi. Nekoč — še pred vojno sta bila med nedeljskim sprehodom na otokih dva odvetniška pomočnika, ki sta spremljala Dašo, začela razgovor prav o teh obrazih. «Vzemite pariško množico, ta je vesela, dobrodušna in se peni od radosti... Pri nas gleda vsak kakor volk. Glejte tamle gresta dva delavca. Če hočete, stopim k njima in se pošalim... Užaljena bosta, ne bosta razumela me... Nerodno, težko je rusko ljudstvo...» Zdaj so stali li ljudje, ki niso marali ne šale, razburjeni, mračni in zbrano odločni. Bili so isti obrazi kakor takrat, samo da so potemneli od lakote, iste oči. samo da je bil njih pogled žareč in nestrpen. Daša je pozabila, zakaj je bila prišla. Vtisi življenja, v katerega se je bila vrgla iz praznega okna na ulici Rdečih zarij, so jo prevzemali kakor ptico vihar. Z nepokvarjeno odkritosrčnostjo se je predala tem novim vtisom. Saj nikakor ni bila neumna ženska, marveč samo — kakor toliko drugih prepuščena sama sebi, zgolj svoji neznatni izkušenosti. V nji je bila žeja resnice, osebne resnice, človeške resnice. (Nadaljevanje sledi) katerimi rmeriškimi producenti iz Hollyivooda, do česar pa ni prišlo in je pravico za filma-nje pred kratkim odkupilo f jubljansko pod jot je « T ri glav-film». «Triglav-film» želi. da bi se tako ogromnega dela ne lotil sam, ampak naj bi izdelali film v koprodukciji tudi z drugimi jugoslovanskimi filmskimi podjetji. tako du bi film res na dostojen način pokazal domači in tuji publiki zgodovino južnih Slovanov. Pri današnji filmski publiki ja treba posvetiti posebno pozornost nastopajočim igralcem in igralkam. Večkrat je, na žalost, opaziti, da številni obisko talci kinodvoran imajo med i-gralkami in igralci svoje ljubljence ali gredo celo tako daleč, da predstavljajo ti skoraj že ne-kak idol. Seveda tega pojavu rie smemo niti zdaleč posploševati, je pa vseeno mnogo takih (še posebno pri nas in drugih zahodnih državah), katerim je dovolj da je na platnu M orlon Brando, Marilyn Monroe, ali kdo drugi, da gredo v kino ne meneč se za kakovost filma samega ali pa z-a, njegovo vsebino. Teh dejstev se danes filmski producenti popolnoma zai'ed'a-jo, kar jih privaja do tega, da povprašujejo po znanih igralcih in ti prejemajo v svoje žepe težke milijone. Tak problem se je pojavil tudi pri snemanju l inžgarjevega romana: Kateri igralci naj bi nastopali v glavnih vlogah? Problem še obstoja, govori pa se, da bodo verjetno za glavne vloge izbrali kakega znanega igralca in igralko iz zahodnoevropskih držav, kar se pa tiče drugih nastopajočih oseb v filmu naj bi seveda zaigrali domači jugoslovanski igralci. O statistih pa se govori, da bodo za bizantinsko vojsko verjetno izbrali Hrvate in Srbe. za vojsko starih Slovenov pa Slovence, tako da bi dosegli potrebni kontrast pri fiziognomiji nustopajočih vojščakov iz obeh nasprotujočih si vojska. Omeniti je še, da bo verjetno pri filmu sodelovalo tudi nekaj češkoslovaških filmskih tehničnih strokovnjakov. Film bo sneman po navadnem sistemu in v kinemaskope. pri snemanju bo sodelovalo več režiserjev, kar je tudi umevno, ker bi tako ogromnega dela en sam icžiser ne mogel zadovoljivo o-piaviti. Če se bodo načrti uresničili. bo ta najdražji film, kar so jih kdaj snemali v Jugoslaviji; z druge strani pa bi in:el že vnaprej zagotovljen velik l e mercialni uspeh, poleg umetniškega seveda. M. B. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Procesa proti skupini roditeljev iz Ricmanj res ni bilo treba Obsojeni so bili, ker so protestirali proti oblastem, ki niso hotele upoštevati njihovih upravičenih zahtev Obtožbe o protiitalijanslvu nimajo podlage ^ torek, na drugi dan *arpra- ve proces se je začel prejšnjo soboto — je kazenski odsek tržaškega sodišča izre-i kel obsodbo nad 12 Ricmanjci, ki so bili postavljeni na zatožno klop zaradi nenavadnega dejanja, ki ga je težko označiti za zločin, kajti bil je le navaden protest, ki je povsod po svetu dopusten. Dogodek se je pripetil pred tremi leti. Ricmanjske matere :;o dolgo zahtevale, naj šolske oblasti odprejo v vasi otroški vrtec za njihove otroke, ki jih je bilo čez dvajset. Pristojne oblasti so pa vedno odgovarjale, da ni primernega prostora. Nekega dne. v novembru 1954, se je pa v Ricmanjih nenadoma izvedelo da bodo v vasi ta dan odprli italijansko osnovno šolo za par otrok. Ob uri otvoritve italijanske šole, so se pred šolskim poslopjem zbrale sko-ro vse vaške žene v namenu, da predstavnikom šolskih oblasti, ki bodo prišli na otvoritev, ponovno predložijo sv p jo zahtevo in pTotestirajo proti zavlačevanju. Toda šolskih oblasti ni bilo; prišla je le mlada učiteljica Odette Fontano! v spremstvu Libere Giuliani ( biv. Zuljan) por. Masni in njenega otroka, ki je ta dan edini prišel v šolo. Ricmanjske matere o skušale učiteljici objasniti svojo zahtevo : z Masoijevo, ki je kot kaže precej prepirljiva ženska, so se pa nekaj sporekle, -eveda v slovenščini, ker je slednja domačinka. Prisotni Vladimir Pregare jv učiteljici v italijanščini tolmačil o čem žene govorijo. Učiteljica je čez nekaj časa zapustila šolsko poslopje in se z avtobusom vrnila v mesto. Kot so obtoženci izpovedali na sodišču, in kot je učiteljica tudi sama potrdila, ji nihče ni grozil in niti preprečil pouk. Vsa stvar se je izvršila brez nasilja in žalitev. Čez par dni so italijansko šolo odprli tokrat v prisotnosti oblasti, in od tedaj redno deluje. Vso to zadevo so policijski organi prijavili sodišču na podlagi pričevanja Mascijcve. 12 Ricmanjcev, in sicer 34-letna J osipi na Kuret por. Žerjal, 33-lelna Emilija Gombač por. Fali ris, 13-1 etna Marija Kuret por. Berdon, 36-Ietna Marija Petaros por. Petaros. 50-letna Lidija Križmančič por. Hrvatič, 26-let-iia Znutgica Lovrenčič por. Blazina, 37-letna Ljudmila Hrvatič por. Kuret. 42-letna Josipina Jerjan por Kuret, 41-letna Ljud-mila Hrvatič por. Zuljan, 36- » letna Bazilija Pregare por. Hr- vatič, 37- letni Peter Fabris in 45-lctni Vladimir Pregare je bilo obtoženih, da so z grožnjami preprečili učiteljici vstop v Šolo in s tem tudi začetek pouka na italijanski osnovi šoli v Ricmanjih. Na razpravi ni sodišče hotelo zaslišati razbremenilnih prič, med njimi dolinskega župana tov. Lovri ho in ricmanjskega župnika. Zaslišalo je le učiteljico Fontano!, Masoijevo, ki je pokazala mnogo sovražnosti do vaških žena in za katero so sami sodni organi ugotovoli. da ji ni verjeti, ter policijskega ko- j L rez vpisa v kazenski list. misarja, ki je vodil preiskavo, j Obsodba je upravičeno začu- [ d ila vso demokratično javnost ; Obtožence so zagovarjali od- kajti 0|„0Ženci se ne m0rejo ve trnki Tončič, Kukanja, B. A-gnelelto in V. Bologna, ki so v svojih govorih dokazali, da se ženske niso zbrale v šoli, da bi žalile in grozile učiteljici, tem- smatrati za krive, če so protestirali proti očitni krivici, ki se je godila v njihovi vasi. Razlog razburjenja in protesta je tako jasen, da ne more biti govora več zaradi protesta proti pri-, Q sovraštvu proti italijanskemu stojnim oblastem. To je ugotovila tudi policija, ki v poročilu sodišču pravi, da «so hoteli Ricmanjci s svojim vedenjem opozoriti pristojne organe na krivico V škodo slovenskega prebivalstva, ker so bile vse prošnje za krajevni šolski vrtec zavrnjene z izgovorom, da primanjkuje prostora, medtem ko te težkoče ni bilo za ustanovitev italijanske šole». Tudi ni nobenega dokaza, da bi učiteljico žalili, ji grozili ali jo kakor koli napadli. Ker jim ni mogoče dokazati krivde, so zagovorniki zahtevali oprostitev obtožencev. Sodišče pa jih je obsodilo in sicer vsakega na 4 mesece in 10 dni zaporne kazni in plačilo sodnih stroškov. Za vse, razen dveh žensk, je kazen pogojna narodu ali italijanski šoli. Gre le za popolnoma upravičeno zahtevo, da sc nudi slovenskim otrokom, pa naj bo to v vrtcu ali šoli, pouk v materinem jeziku. V sedanji dobi, po krvavi osvobodilni borbi, ko je treba uveljavljati demokratično republiško ustavo, spomenico o sporazumu in posebni statut, se prav nikomur več ne sme goditi krivica, ne Italijanom a tudi m* Slovencem. Če šolske o-blasti znajo poskrbeti za pouk j tudi enega ali dveh italijanskih otrok, mòra j o is to tak o skrbeti za slovenske otroke, zlasti še Če jih je mnogo, kot je bi1 primer v Ricmanjih. Zagovorniki so vložili priziv in upati je, da bo prizivno sodišče spoznalo nesmiselnost obsodbe. Važen sestanek upravnikov V lorek. 19. novembra ob 19.30 bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 sestanek vseh sekcijskih in celičnih administratorjev in vseh kolektorjev. Na dnevnem redu je poročilo in diskusija o važnih upravnih in finančnih vprašanjih naše federacije. Obvestilo šol. skrbništva Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so bila objavljena 8. t. m. na oglasni deski skrbništva imenovanja poverjenih in nadomestni}) mest ha srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-58. Za povečanje partije v skladu z njenim vplivom in ugledom Ob kampanji včlanjevanja in rekrutacije 1958 Za “Delo,, Svečana proslava velikega Oktobra v Križu Bogat kulturni spored Zanimiva razstava L et oš n jo 40-1 etnico Oktobrske revolucije so Križani proslavili prav svečano. Sodelovali so poleg skupnega domačega pevskega zbora, orkestra, godbe in recitatorjev še govor- minutnim molkom za pokojnimi tovariši Di Viltoriom. Ri-kom Malalanom in padlimi v osvobodilni borbi. Nato je podal besedo tov. Mitku-Šiškoviču, ki je v slovenščini orisa! pomen velike revolucije in tov. il ali- tile i, zbora s Proseka-Kontovvia in Saleža-Zgonika. Oder je I Calabriji. ki je govoril bil okusno in primerno okra- janščini. šen in obširna dvorana Ljud- j Sledila je priložnostna recita-- ; ciju Golieve ((Slovenska mladi- na govorh). ki jo je občuteno Z A II V A L A Kriška sekcija KPI se lem potom najtopleje zahvaljuje sodelujočim govornikom. recitatorjem, pevskim zborom Prosek. Kontovel, Salež-Zgonik in skupnemu domačemu, domači godbi in orkestru, mladim godbenikom, kakor tudi dirigentom in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izredno uspeli kriški proslavi 40-letniee Oktobrske revolucije. skega doma je komaj sprejela številno občinstvo, ki je prihitelo iz Križa in okolice, da prisostvuje tej pomembni proslavi Ko je godba v uvodu zaigrala himno Internacionalo, so bili na odru predstavniki kriške sekcije KPI in svečanost je o-tvoril tov. Ančko Tence z eno• j podal Livio Bogateč. Nato je nastopil proseško-I kontovelski pevski zbor, ki ga ! vodi Milan Berlot. Izredno lepo je zapel Matetičevo «Pesma o sl ob odi)), Hajdrihovo «Hercegovsko» in Adamičevo «Zdravico». Poleg nastopa zbora smo bili veseli tucli Pertolovega zopetnega sodelovanja, ki si je po težki bolezni že opomogel ter bo spet odlično prispeval k še večji rasti tega našega vodilnega zboru. Kajuhovo ((Milijon nas je» je lepo podal naš znani igralec in recitator Lucijan Terčon. Mešani pevski zbor Salež-Zgonik pod vodstvom Hermana Miliču je večeru primerno zapel himno Sovjetske zveze, a Pesem o Volgi)) in «Seljačko». Cepim maloštevilen (nekaj ned dvajset članov) nam je la zbor nudil lepo petje, ki je občinstvu ugajalo. Nastopil je nato kriški orke- Razstava slik iz sovjetskega življenja ster. ki ga vodi Mario Bogateč ter ubrano zaigral ((Venček narodnih». Posrečen je bil tudi nastop Igorja in Vojka, ki sta skupno prvi na klarinet, drugi rta harmoniko brezhibno zaigrala aNa planincah» in ((Moj očka ima konjička dva », Ljubo pa je zaigra! na harmoniko rusko aOči čornaja» in ((Veseli 01) obletnici svoje poroke je tovariš Ivan Pregare s Kolon-kovca daroval 250 lir za «Delo». Tovarišu naplepša hvala, o-stale tovariše in prijatelje pa vabimo, da ga posnemajo ! "VT ačrt za kampanjo včlanjevanja in rekrutacije 1958 je bil obravnavan in odobren s strani vodilnih organov naše federacije ter nato predložen pokrajinskemu svetu partije, ki je bil nalašč za to sklican 29. oktobra t. L Pred kratkim pa je. federalna organizacijska komisija na sestanku razpravljala kako uresničiti in praktično izvajati načrt in smernice, ki so v njem nakazane. Kako uresničiti načrt včlanjevanja in rekrutacije, da bi ustanovili pravo množično partijo : to je bila tema zgoraj o-menjcnih diskusij in o tem mo-rajo razpravljati sekcije in celice (kjer še niso tega storile), da sestavijo svoj točen, konkreten načrt, osnovan na pravilni Dostojni zaključek bogatega sporeda je bil nastop skupnega domačega pevskega zbora (Vesna in A. Sirk), ki ga vodi Francko Žerjal. Zapel je «Karam) ile», «Dobil sem pisemce», «Kgtjušo» in skupno z orke-stiom pod vodstvom Maria Bo-gfitca še «Moskvo» (ki so jo morali na željo ponoviti) ter «Delavski pozdrav». V es večer je med točkami povezovala vrla goosta dnevnik - tehnični del» - 20- ‘Sten sško o d Giacomo Puccini: «Gi«”1 j Schicchi», opera v 1. dej- ] TOREK: 12. Predavani J”1 «Nepoznana Irska» - D Ita Glasba po željah - 18.36 pi;l|tev ni balončki, radijski tednik « , najmlajše - 19 15 Zdravn«Gje vedež - 22. ftalijansko-slnV« trj’aj . ski kulturni stiki skozi 5,tn) itai tja: dr. Janko Jež: Cop in ntegova doba» SREDA: 12. Zena in d<*J 1 d obzornik za ženski svet - ■'°*ta Klavirski mojstri - 19.15 «ent in vzgoja: dr. Anton Kač', «Kako vplivajo gmotne r-j *j>0 mere na našega dijaka» - 20* , ^ Zvočni mozaik - 21. Judita ° manovp: «Koraki naprej in "! . ' zaj», drama v 1. ejej. Igr3 člani Radijskega odra ČETRTEK: 12. Potovanje i‘me Turistični razgledi 'f‘m Naše pristanišče životari ob brezbrižnosti vlade za pridobitev novih članov avto- Bernom ja - 18.30 Z začara A]ai police: Mania Polak: «Pravi e q ca o usmiljenem drevesU»L nomili tržaški federaciji. KPI ! res svečano proslavo 40-letnice ! XT prvih devetih mesecih le-v eli k e Oktobrske revolucije. j ’ tošnjega leta je promet v Omembe vredna je bila tudi j našem pristanišču, lahko reče-rr.zstava slik iz SZ, ki jo je za mo. životaril : zabeleženih je to priliko priredil v veži Ljudskega doma mladinec Drago Sedmak, ki se je preteklo poletje udeležil mladinskega festivala v' Moskvi. Razstava je bila bilo 3 milijone 848 tisoč ton vkrcenega in. izkrcanega blaga ; v primeri z lanskim letom se je povečal za pribl 2 odst. Životaril je, kajti povečanje ni v okusno urejena, zato so si jo skladu s splošno okrepitvijo udeleženci proslave z zanimanjem ogledovali. Razstavljene slike so tovarišu Sedmaku pred kratkim poslali njegovi sovjetski prijatelji. sto mednarodne trgovine, zlasti med Srednjo F,vropo in prekomorskimi deželami. Kar se tiče avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst, se j c v primeri z lanskim letom Dopis iz Zgonika Sekcija Komunistične partije na Kolonkovcu je v okviru proslav 40-letnice rojstva prve dežele socializma priredila zanimivo in okusno razstavo slik, ki prikazujejo zgodovino, razvoj in današnje življenje narodov Sovjetske zveze. Razstava je naletela na veliko zanimanje prebivalstva. Tudi v številnih drugih krajih so v teh slavnostnih dneh priredili razstave iz sovjetskega življenja, med katerimi se nam zdi zelo zanimiva razstava v Križu, o kateri govorimo v članku o proslavi Oktobrske revolucije v tej vasi 0 «ravno nekoliko pozno, vendar sporočamo, da so proslave ob spomeniku padlih borcev v Saležu in Zgoniku, ki jih je organizirala 1. novembra popoldne «Demokratična enotnost», prav dobro uspele. Poleg primernih govorov je tudi pevski zbor Salež-Zgonik zapel «Žrtvam» in «Spite bratje mirno spite». Kot vsako leto, je šel tudi letos pevski zbor na domače pokopališče v Zgoniku, kjer je počastil ranjke farane z več ganljivimi žalostinkami in nagrobni pesmimi. Naj omenimo, da la zbor uživa veliko pohvalo in priznanje občanov. Le nekemu dobro znanemu tujemu propagandistu in njegovi desni roki je ta pevski zbor trn v peti. Kot že večkrat, je to pokazal tudi v svojem dopisu v «Katoliškem glasu» dne 7. I. in., ko je med drugim napisal, da je kolektivno vodstvo zbora zahtevalo od sina nekega revnega občana( kaže, da je to pok. Milič Ivan iz Zgonika) precejšnjo vsoto denarja za petje na pogrebu. Zaradi tega se je baje sin zelo zgražal in dejal, da ra ves pogreb ni stal toliko. Omenjeni pevski zbor gre peli pri pogrebu vsakega pokojnega občana, če je le naprošen in pravočasno obveščen. In ne samo poje, temveč tudi nes,e pokojnega, vence in vse kar je potrebno. Plačila pa ne zahteva nobenega. Pač pa sprejme, kadar mu sorodniki ali svojci kaj dajo. Če je pa družina pokojnega revna ali zelo prizadeta, pa sploh ne sprejme. Tako je bilo tudi pri pogrebu pok. Milič Ivana. Ko je njegov sin vprašal, koliko zahtevajo za plačilo, so mu odgovorili, da nič. Tudi občina je šla ob tej priliki na roko revni družini. Taka je torej zadeva pevskega zbora in ne kot jo hoče prikazati dopisnik «Katoliškega glasa» za Zgonik. Kar se tiče. vmešavanja v ristale demokratične organizacije, v katere se ta gospod tako zelo zaganja, ni vredno odgova-rjati. Kajti za takšne čenčarije, ki so vedno ene in iste, ima prostor «Katoliški glas» in ne «Delu». Sieer pa bodo Zgoničani, kakor vsi občani, dali najlepši od. govor tem gospodom pri bodočih volitvah, kot so ga že dali pri zadnjih. PROSVETAR * * * Namesto cvetja na grob pokojnega nepozabnega tovariša znižal letos za približno 4 od«l. Spričo takšnega položaja c'j bilo pričakovati, da vlada izvede ukrepe, ki jih že toliko časa zahtevajo gospodarski krogi Trsta, ki so neposredno zainteresirani pri pomorskem prometu in ki jih podpira vse prebivalstvo. Namesto tega pa smo priča velikega nerazumevanja, skrunila neverjetne sovražnosti s strani rimskih vladnih krogov. Na nedavni razpravi v parlamentu je minister trgovske mornarice ponovno potrdil namen doseči odobritev svojega načrta glede 4 plovbnih družb, ki jih podpira država. Trst ima veliko* potrebo, da se njegove pomorske službe, ki jih podpira država, okrepijo, da se dvignejo vsaj na predvojno raven, kot je bilo storjeno za Genovo. Vladni načrt za obnovitev konvencij s «Finmare» pa postavlja temelje za bodoče nadaljnje skrčenje služb, če ne celo predpogoj za njihovo postopno odpravo v korist privatnih lastnik-ov brodovja. Z druge strani obstaja načrt ladijskih gradenj IRI, ki predvideva gradnjo 100.000 ton bro. dovja do leta 1960, ki ga je ra-rleliti med razna pristanišča Ti. renskega in Jadranskega morja, dočim ta tonaža ne zadostuje niti za potrebe Trsta. Proti koncu oktobra so državne železnice uveljavile vrsto povišanj železniških tarif, ki že pokazujejo nevarne posledice za tranzitni promet skozi naše pristanišče. Za ostala italijanska pristanišča je stvar sicer tudi resna, vendar pa njihova domača zaledja nimajo druge izbire. Drugače je za Trst. Izvozniki Srednje Evrope i-majo na razpolago številne luke, od Bremena, Hamburga, Roterdama pa do Reke in lahko izberejo tisto, ki jim nudi najboljše pogoje. Avstrija se je že začela posluževati Reke, kjer ima boljše pogoje in kjer se pripravljajo nadaljnja znižanja pristaniških tarif. Tu je nevarnost, da dobi italijanska vla- praklično plačati avstrijski izvozniki, manj dohodkov kot prej. Z druge strani bo pa Trst drago plačal, ker se bo ves promet še bolj znižal in bo naše pristanišče ostalo brez dela. To bodo posledice povišanja železniških tarif. In tu se moramo vprašati ali se italijanska vlada res ne zaveda nevarnih posledic, ali pa dela to namenoma, da bi potem mogla opravičiti pomanjkanje slehernega ukrepa v korist tržaškega pristanišča. Po sekciji Barriera, ki je dovršila včlanjevanje in prido• bile. šest novih tovarišev, je ta teden na dnevnem redu celica delavnice Broletto podjetja Acegat, ki je obnovila izkaznico vsem tovarišem in vpistda pet novih članov ter s tem do-kazala velike možnosti, ki jih imamo za uresničitev uspehov v kampanji včlanjevanja in rekru-ladje, nakazanih po našem federalnem komiteju. Celica Plečnik v Skednju je tudi obnovila izkaznico vsem svojim članom, dočim je sekcija dosegla 71 odst. ter pridobila e-nega tovariša. Tudi celica 7. no. vember sekcije Magdalena je 100 odstotno obnovila izkaznice svojim članom, sekcija pa ima doslej dva nova člana. 19.15 Radijska univerza: FÌ mi v zgodovini civilizaciji «Kolo in plinska turbina» .1 ra PETEK: 12. Predavamo «Kanadski St. Moritz» - G' 'žit Glasba po željah - 19.15 Z6 H nost in tehnika: «Michael raday» - 21. Umetnost in P*ij; reditve v Trstu - 2*1.1*5 Vel^0nj dela slavnih mojstrov **>m 'je Osemnajst sekcij cilju na Potek nabiranja prispevkov za tisk v zadnjem tednu | izkazale in ki imajo tudi sedaj vse možnosti nabrati med tova- Rika Malalana je sekcija KP Zgonik poklonila njegovi dru- j da, namesto predvidenih 406 zini znesek 2.000 lir za delno I milijonov več od dohodkov na ' železnicah, ki bi jih morali kritje stroškov pogreba. TT tem tednu so tudi sekcij«! Škednj, Rojan in Sv. Vid dosegle in presegle cilj v nabiranju prispevkov za komunistični lisk. Skedenj se je bil obvezal na 110.000 lir, Rojan na 25.000 in Sv. Vid na 70.000 lir. Osrednja uprava " je v tem led. nu prejela naslednje prispevke : Sekcija Sv. Ana 4.320, Zgo%nik 1.000, Greta 1.600 in 2.100, ce-lica ladjedelnice Sv. Marka 12.600, Skedenj 5.000, Trebče 400, Sv. Alojz 1.000. Barkovlje 2.480, Sv. Vid 31.650, , Curici 8.915, Rojan 4.610. Sv. Ivan 3.320 lir. Skupno je osemnajst sekcij doseglo in preseglo svoj cilj in druge, kot Barkovlje, Tomažič in Acegat, se mu približujejo. Ostane pa skupina sekcij in celic, ki so še precej zaostale in ki morajo v resnici pozorno proučiti svoj položaj. Zlasti je opaziti da so letos zaostale razen tovarn, ki so že dolgo v trdi borbi, nekatere podeželske sekcije, kot Križ in Prosek, ki so se v preteklosti vedno dobro riši in demokratičnimi vaščani vsoto, za katero so seobvezale. Potrebno je, da se vse te sekcije in celice resno zavzamejo in skušajo naglo pridobiti izgubljeni čas, kajti od njihovega doprinosa je odvisno, če bo mogla naša federacija preseči splošni cilj in se izkazati. Tovariši morajo skušali premostiti težave, naglo odpraviti pomanjkljivosti in pozvati na sodelovanje. vse tovariše in prijatelje, da hi vse sekcije presegle cilje po zgledu tistih sekcij, ki so tudi potem, ko so izpolnile svojo obvezo, nadaljevale z nabiranjem prispevkov in tako izboljšale svoje mesto na lestvici. Prireditev v Ricmanjih Mladina prosvetnega društva Lonjer-Katinara uprizori jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 18. uri v Ljudskem domu v Ricmanjih Petrovičevo veselo vaško frode j anko «Ploha». Vljudno vabimo k številni u-deležbi. Slovensko narodno gledališče 'iòti *do v Trstu V soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadio-nu «Prvi Maj». Vrdelski* cesta 7 Produkcija igralske šole SNG s sodelovanjem Baletne šole SNG V soboto 16. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk» v Sv. Križu v nedeljo 17 t. m. ob 16.30 na Kontovelu EUGENE 0’NEILL K Strast pt 'ja 'je, M K* itiv «fcf **/< »ed pod bresti V nedeljo 17. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadio-nu «Prvi maj» JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo V torek 19. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trst*1 NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci K 1 N Prosek Sf.bota, 16. nov. ob 19.30: “T-jfk ‘ bežen velike kralji y it (L’amore di una gr' regina) ; barvni film. .. Nedelja, 17. nov. ob 16. uri' ponovi. At’ Sreda, 20. nov. ob 19.30: jC! na dneva» (La donb» giorno); film Lux. S