Prvo berilo in slovnica za slov. ljud. šole. (Odgovor ocenjevalčev.) Veselilo me je čitati v 5. listu »Tovariševem" napoved odgovora gg. A. Razinger-ja in A. Žurara na mojo oceno njijnega ,,Prvega berila in slovnice". Mej povodi, ki so me pripravili k napisu one ocene, bila je namreč tudi želja, da bi se gospodoma sestaviteljema ponudila prilika, podati v morebitnem odgovoru pojasnila*) o notranjej uredbi in uporabi njijne knjige — pojasnila, ki presegajo meje še tako temeljite ocene, katera pa jako povišujo veljavo knjige same. Naj tu le za vzgled omenim jako zanimljivih o p a z e k, koje je čest. gosp. voditelj Praprotnik dodal oceni svojega »Abecednika" v 11. listu nTovariševem" leta 1883.! Naj dalje opomnim na Močnikov BNavod" k uporabi njegovih računic, da o enacih nemških spisih ne govorim. Razumljivo je tedaj, da sem z veseljem pričakoval napovedanega odgovora. Vender me pa ta odgovor sili k novemu odgovoru. Gospoda tovariša pišeta v odgovoru na mojo oceno: BNačelno menjenje nama je, da morajo biti šolske njige sploh, posebno pa za nižje razrede tako sestavljene, da dobe otroci za vsako šolsko leto drugo knjigo v roke." Jaz moram to njijno ,,načelno menjenje" le obžalovati, ker ž njim jako omejujeta delokrog svojej knjigi (I. berilu in slovnici). Ako si ogledamo učne načrte bodi si ministerske ali deželne, n. pr. kranjske in primorske, vidimo, da ste v eno- in dvorazrednih ljudskih šolah drugo in tretje šolsko leto zjedinjeni venem samem oddelku, da morate po tem takera rabiti le eno in isto BBerilo". Stoprv v tri- in večrazrednih šolah, kder ste drugo in tretje leto v dva oddelka oziroraa razreda, mogoče je podati v roke tema šolskima letoma dve različni ,,Berili". Berilo tedaj načelno namenjeno le za drugo šolsko leto, moralo bi se načelno rabiti le na triin večrazrednih ljudskih šolah. In v to osodo hočeta gospoda tovariša se svojim Bnačelnim menjenjem" obsoditi svoje BI. berilo in slovnico"! — Z ozirom na sedajšnje šolske razmere na Slovenskem, ko nara je tako živa potreba dobrih šolskih knjig, ko je ogromna večina naših ljudskih šol le eno- in dvo-razrednih in so te prav vsled svojega izobraževalnega delovanja mej raaso naroda naj imenitnejše, z ozirom dalje na knjigo samo, katere — da se zopet kot v oceni izrazim — ,,morarao biti vzlic vsem naštetim pomanjkljivostim veseli": obžalujem knjigino osodo, v kojo jo hočeta gospoda tovariša pahnoti se Bsvojim načelnim menjeujem". *) Kot dodatek h knjiginemu BPredgovoru".Ocenj. Gospoda pravita tudi v svojem odgovoru, da se je knjige, nieseca oktobra dotiskane razprodalo skoro čez 2000 iztisov. V kake šole so ti iztisi romali, ne vem, vender pa smem z neko izvestnostjo trditi, da ne samo v tri- in večrazredne, ampak tudi v enoin dvorazredne Ijudske šole. Knjiga se tedaj rabi in se bode rabila tudi v šolah, kder ste drugo in tretje šolsko leto zjedinjeni v enem oddelku, s kratka: knjige se poslužujejo in se bodo posluževali tudi tretjeletniki. — Nastane vprašauje, ali jim tudi zadostuje? — Kar se tiče berilne snovi — jaz govorim tu le o snovi, ker sem tudi v Svojej oceni v prvej vrsti glede snovi imenoval berilo pomanjkljivo — merodajne so zahteve učnih načrtov iz nazornega nauka. Ako primerjamo te zahteve za posamezna šolska leta v naših primorskih načrtih (v kranjskib — se ve — ne morem o njih govoriti, ker jih ni), najdemo, da se v eno- in drugorazrednih šolah (da, celo tudi v trirazrednih) za drugo in za tretje šolsko leto predpisuje prav ista nazoraa tvarina kakor za drugo šolsko leto v večrazrednih Ijudskih šolah. — Iz tega smemo in moramo sklepati, da je berilo — rabljivo v drugem šolskem letu na večrazrednih šolah — isto tako rabljivo tudi v drugem in tretjem šolskem letu na eno- in dvorazrednih ljudskih šolah. Prav do istega posledka dospemo tudi glede slovniškega dela. Primerjevaje učno snov iz jezikovega pouka predpisaLO v kranjskih učnih načrtih za drugo leto tri- in večrazrednib šol z ono za drugo in tretje šolsko leto na (razdeljenib) enoin na dvorazrednih šolah ne najdem nobene razlike. Knjiga tedaj po svojem berilu in slovnici uamenjena in zadostujoča za drugo šolsko leto na tri- in večrazrednih šolah zadostuje popolnoma tudi drugeniu in tretjemu šolskenau letu na eno- in dvorazrednih ljudskih šolah. Ako torej gospoda tovariša — posrednje ali neposrednje — trdita, da je njijno ,,Prvo berilo in slovnica" namenjeno in popolnoma rabljivo *) za drugo šolsko leto, morata iz prav navedenih vzrokov tudi pritrditi, da je njijna knjiga — izrečno namenjena ali nenamenjena — rabljiva tudi za drugo in tretje šolsko leto eno- in dvorazrednih ljudskih šol. Iz tega pa sledi, da je bil moj dostavek »oziroma 3. leto" v oceni popolnoma na mestu, in jaz prav ne vem, zakaj se gospoda tovariša na njem spotikata. 0 Bizrečnej" namembi berila za 2. šolsko leto ne najdem jaz v nPredgovoruu ničesar. Tam se sicer glasi: BSlovnica obseza ob kratkem vso tvarino po učnem redu za drugo šolsko leto", vender se pa da, kakor se iz prešnjega razvidi, to še drugače tolmačiti nego želita gospoda tovariša. Kar se pa tiče izraza Bučni red" za nemški »Lehrplan", mislim, da nam bolje ugaja Bučni načrt" ali po Cigaleji Bučni črtež". BUčni red" oznamenuje bolje zunanji red pri pouku — red, ki sledi iz določeb učnega načrta, ter se navadno ustanavlja za čas enega tedna. Nemci imenujo ta Bučni red" BLectionsplan (Stundeneintheilung)." (jDalje prib.)