Gospodarske stvari. Kako treba krompir saditi in pridelovati. Kroaipir je oboao priljubljeaa in za revBejše vrate prebivalcev zelo važna hrana, tudi kot živinska krma ia obrtaijska rastlina zavzema jedao prvih mest med raatlinami. Veadar pa ae sem tor tje vidi, da ae toti važai rastliai ae daje toliko pozoraosti ia pa akrbi, kolikor je prav za prav zasluži. Ce se v takib krajih 70—80 metrionih ceatov aa 1 hektaro (40 — 48 metričnih ceatov aa oral) pridela, je to že pridelek. kterega ao ijudje veseli, če ae jih. 100 metričaih ceatov na hektaro pridela ali 60 metričaih ceatov aa oral, tako se s takira pridelkom že kot z dobrim hvalijo. Krivdo pičlih pridelkov pa zvraoajo Ijudje pogosto aa zemeljake ia vremeaske razmere, kakor se v dotičaem kraju'nahajajo. Pri tem pa ae pomislijo, da so dostikrat sami krivi tega aepovoljaega proapcha. Maogokrat leži prva kvar že v izbiri njive, aa ktero ae pozaeje krompir poaadi. Marsikteri kmetovalec še meui, da se mora za krorapir težka, moono pogaojena zemlja izbrati. Sicer se večkrat prigodi, da je pridelok v taki zemlji prekomerao obilea ia gomolji zelo debeli, ali skušaja je že pogosto pokazala, da tak krompir za jed bi posebao dober ia okasea. Ia če še mokra letiaa pritisae, poteai tadi s pridelkom samim alabo stoji ia krompir je bolezaim podvržea, posebno pa rad gajije. So pa tudi krom- pirjeve sorte, ki v mokrotni zemlji sploh ne storč. Najbolj se prilega krompirju srednje dobro zemljišče, tudi boljša peščena zemlja v prosti legi, če le ni preveo snši podvržena. Tudi v tem, kar se gnojenja tiue, se mnogokrat krivo ravna. Sicer tudi krompir tirja v svoje dobro prospevauje gnojnih moči, vendar pa je treba pri izboru gnoja in v času gnojenja previdnosti. Tako pri lahki in rabli zemlji črstev in na gnjilcu bogati gnoj ni dobern. p. konjski ali oveji gnoj. Po takem guojn v taki zemlji krompir močno v metenico (š^avje) žene in rad vodeničen postaue. Ako se krompir kot drugi sadež na prlmer po pognojenem strnenem sadežu ali pa močno z rnalcem ali apnom potrošeni detelji sadi, pridela se okusnejši in na močiču bolj bogat krompir. V težkem, mokrem zemljišeu pa se črstev gnoj priporoča in je v tem slučaju v ta namen posebuo slamnati gnoj prav dober; na jedni strani napravljatak gnoj zemljo rahlo, na drugi pa vzbuja in druži delavnost zeinljišca. Kakor se včasih krompirjev pridelek in krompirjeva dobrota po slabo ali krivo izbranem gnoju ali pa po premočnem pognojenjn kvari, tako se tndi pogosto krompir, kakor ovea za poalednji sadež v gospodarstvn ima, kteremu je vsaka tudi najslabejša zemlja zadosti dobra. So nekteri, ki trdijo, krompir se mora le v slabo zemljo saditi. V prav kumerni ali puščobni zemlji se mora le težko obilen pridelok pričakovati. Le če se pri sajenju jame za krompir ali razori z malcem, pepelom ali koščeno moko ali tudi z apnom potrošajo, bilo bi prav. Tudi čist, dober in prsten kompoat tukaj dobro deluje. (Konec prihodnjič.) Gruške povrtnice. II. 16. G r u š k a z i m s k a k r a 1 j i c a. (Winterkonigsbirne). Sad je debel, okrogloplašnat, nježnega soka, trpi do febrnvarja. Zato je dober sad prve vrste. Drevo je malo pa rodovitno, ki pa hoče dobro zemljo. 17. Gruška dolga jesenka. (Lange griine Herbstbirne.) Sad je skoraj kegljicaste podobe, zelen ko trava, nježuo muškatnega okusa, prekomerno aočnat, dišeč in trpi do novembra. Drevo je viaoko, obilno rodi, pa zahteva dobro zemljo. 13. Gruška zimska Neliaanka(Winter Nelis.) Sad je erednje debelosti, okrogel, rijast, posebne dobrote. Trpi do spomladi. Zelo močno rodovitno drevo. 19. Gruška pegasta Bergamaščanka. (Getupfte Bergamotte). Sad okrogel, pegast, zelen, precej debel. Trpi do oktobra. Je nježna namizna grnška, z maslovitim mesom, ki bolj kaže za na vrte ko pa na polje. Sicer pa ni izbirčna, kar se tiče lege. 20. Gruška M a g d a 1 e n k a. (Magdalenenbirne.) Sad je srednje debel, skoraj jajast, svitlo-zelen, zrel, žolto-zelen, zelo sočnat, nježno kislega okusa, kakor aladkor in muškatelec, izvraten; zori konec julija in trpi 14 dni. Drevo je precej močno in rodovitno. 21. Gruška poletnica nježna, lupinaata. (Zartschalige Sommerbirne). Sad drobičen, rusletki podoben, zelenkastožolt, zrel, limonastožolt, na solnčni strani rahlo roževito rudeč, kakor v vosek vdelan, dišeč, izvrsten. Zori sred avgusta, pa komaj teden dni trpi. Drevo je precej močno in rodovitno. Cena sadja. Od 14.—20. marca je sadje na Dunajn imelo tole ceno: Jabelka, rajnete sivke 14 — 35 kr., žolte 15—35 kr., mašancki Štajerski 9—18 kr. za kilo, Tirolski 3 — 6 fl. za 100 jabelk. Tirolaki II. 25 — 35 kr., Haalingarski 14—20 kr., za kubo 12 — 16 kr. gruške, spinokarpi 40—45 kr., grozdje 85—80 kr. za kilo. Sejmi. 7. aprila: v Ljutomeru, Mariborn, na Gori, v Šoštanju ; 9. aprila: v Dobovi, Gradcu, Novi cerkvi; 10. aprila: v Koprivnici.