Golte z jugovzh.od.a. Spredaj del Nazarij z Grad.tUem tn cerkvijo na njem. Na d.esnt Sv. Krit Sprehodi po Gornji Savinjski dolini DRAGO MEZE Na Golteh 1 Če hočemo spoznati p1ijazno visokogorsko kraško planoto, ne golo in raz­ drapano, kot jih je več tudi v naših slovenskih Alpah, stopimo na Golte in ne bo nam žal. Čeprav so po površini majhne, jih je narava bogato obdarila z lepo­ tami, ki jih je vredno pobliže spoznati. Ko govorimo o Golteh, ne mislimo samo na vrhnji, najbolj izraziti apneniški del pogorja, ki se razteza od Sv. Križa oziroma raje Ljubnice na severovzhodu pa do Tirških peči (»peči« Tirška, najviše segajočega kmeta na jugozahodnem pobočju), marveč na celotno pogorje, torej tudi na nižje predgorje, sestavljeno iz vododržnih kamenin, grohov in laporjev, ki ga obdajajo z vseh strani, pred­ vsem nad. Mozirsko kotlinico, Rečiškim poljem, nad Savinjo med Šentjanžem in Ljubnim, kakor tudi jugovzhodno od Ljubnice in njenega levega izvirnega kraka Krumpaha. Spadajo k Savinjskim Alpam in so s sosednjim Dobrovljem na jugu njih izrazitejši predstavnik z vzhodne strani; izrazitejši zato, ker spada k njim tudi Ponikevska planota na severnem robu Spodnje Savinjske doline, ki pa je mnogo nižja in manj izrazita. J edro planote, ki je iz apnenca, se že na oko dobro loči od obrobja, sestavljenega iz kamenin, ki vode ne prepuščajo. V apnencih vzbuja gora res vtis okorne gmote, ki se na vse strani strmo spušča navzdol do grahov in laporjev, ponekod v odsekanih strmih golih pečeh, kot 1 • Golt (golta-e) je v ljudski izreki prispodoba za rupaste vrtače in brezna, ki vodo požirajo, jo goltajo (Badjura, Ljudska geogrifja, str. 181). Ker je apneniška planota nad Moorjem, Rečico in Ljubnim na gosto preprežena z njimi, je dobilo po njih celo pogorje ime Golte, po Badju1i Goltje, na Golteh, pod Goltmi. Po njegovem je naziv Mozirska planina, točneje Mozirske planine, ki ga mnogi pisci uporabljajo, napačen. Vendar pa se, zlasti med tu1isti, to ime velikokrat sliši. Zeli se mi pa, da so ga prevzeli po Mozirjanih, ki pravijo številnim planinam na Golteh - Mozirske planine -; oni hodijo na te planine poleti, ko gredo uživat planinski zrak, ali pozimi, ko jih obiskujejo zaradi smučadje. Ker je izraz Golte smiseln, bom uporabljal le tega, čeprav se med domačini le redko sliši. Tudi z ljubenske strani pogorje nima enotnega imena. Ljubenci prav.ijo, da gredo v Ter ali v planino, pri čemer misliljo na hribovsko naselje Ter, ki je raztreseno po vzhodni rebri pogorja, ali na veliko planino njihove zadruge, Terske štale imenovano, ki je na vzhodnem robu Golt. 152 Jugozahodni rob Golt se v Tirških pečeh spušča strmo navzdol proti nižjemu predgorju, po katerem so raztresene samotne kmetije v Poljanah In v Teru. Spredaj doltna, po katert pelje cesta Iz Gornjega grada v Radmirje, z vasjo Križ je to najopazneje v Tirških pečeh, ki jih najprej zagledamo, če se bližamo Goltem od jugozahoda, recimo od kranjske strani čez Crnelec, in deloma tudi na severovzhodu, kjer jih je s strmo dolino odrezala Ljubija od sosedstva. Na vododržnih kameninah je pokrajina živahnejša in milejša, prav taka, kot smo jo spoznali na enakem svetu Smrekovškega vulkanskega pogorja. Tako različen značaj obeh delov pogorja je posledica različnosti kamenin, ki ga sestavljajo. Propustni apnenec vodo požira, jo golta, zato se je v nje.m še lahko ohranil značaj planote vsaj v grobem, medtem ko je obrobje na gosto prepreženo z vodami, ki so vanj zarezale globoke in strme doline, nad katerimi se vzpenjajo položnejša pobočja in sem ter tja bolj ali manj ravne površine. Apniška površina pa bi ohranila še bolj planotast značaj, če bi bila obsežnejša in če je ne bi z vseh strani izpodkopavale vode, 'kar jim omogočajo vododržne kamenine. Ceprav je na grohih svet bolj razgiban, se ga je človek, ko ga je naseljeval, zaradi boljše oskrbe s pitno vodo in pa seveda zaradi manjših višin, bolj oklenil. Na zahodu, v zgornjih delih jugovzhodnega pobočja nad Mozirsko kotlinico in deloma na jugu pogorja, si je postavil sredi gozdov na izkrčenem svetu samotne kmetije, v položnejšem gričevnatem in hribovite.in svetu nad Mozirjem in Rečico pa je več teh zgoščenih v zaselke, ki prehajajo ponekod že v prave manjše vasice in vasi; te postajajo čedalje večje, čim bolj se približujemo ravninskemu obrobju. Samotne kmetije gospodujejo v Teru na zahodnem pobočju, dalje v Poljanah na jugu ter v zgornjih delih naselja Radegunda in Šmihel na jugovzhodni rebri pogorja nad Mozirjem. Razvile so se na položnejših ploskvah v prisojah, večina šmihelskih samotnih kmetij pa na ostankih uravnave in teras v apnencu, ki je rahlo prekrit z vododržnimi kameninami. Skoraj vsa naselitev po pobočju Golt 153 ovrll}e Golt, gledano z Boskovca, ne vzbuja videza planote. V pobočju na desni se vidi zarašča­ joča trata nekdanje planine. Na levi Medvedjak si je izbrala vododržne kamenine, in le redke so tiste do.mačije, ki so jih nase­ ljenci postavili na apnenec. Take so najvišje kmetije na Radegundi (K6rtner, 2 Planinšek,3 Jug, Oostečnik, Keber in Goličnik), medte,m ko se je Bursečnik ali Bursek nad Suho naselil na dolomitni terasi. Med vsemi kmetijami na pobočju Golt se je naselil najviše Visočnik v Teru, 1130 m, na mozirski strani na Rade­ gundi Kortner, 1070 m, Planinšek 1065 m in Jug, 1015 m (na Šmihelu je najvišji Zgornji Gotnik, 980 m, - morda iz Goltnik - ime, ki bi izhajalo iz imena po­ gorja!), na rečiški Bursečnik, 900 ,m, medtem ko leži Tiršek na južnem pobočju 930 m visoko. Apneniško planoto so z vseh strani načeli potoki. Na zahodu se s strmih pobočij iztekajo vode v Ljubnico in Krumpah, na jugu so globoko v pogorje zajedeni Ivanjski potok, Gračenca in Rečica s Suho, gričevje na vzhodu in jugo-­ vzhodu odmakata Trnava s pritokom Gl6benco in Mozirnico - medtem ko se s severovzhodnega in severnega dela pogorja iztekajo vode v Ljubijo. Večidel teko potoki po vododržnih grohih in laporjih, le nekateri so se skoznje zajedli v apnence in tako zadenjsko prodirajo naravnost v ovršje planote. Doline v apnencih so tesne, globoke, divje razdrapane in samotne, ponekod pravi kanjoni, zato jih je vredno posebej omeniti, zlasti še zato, ker so stran od glavnih poti in zato neupravičeno skrivajo svojo divjo lepoto radovednim očem. - Najizrazitejša med temi je dolina Suhe, to je pritoka Rečice, ki se pod zaselkom Suha, severno od trga Rečica, izliva v Rečico. Tesna in globoka hudo­ urniška dolina se z obema izvirnima krakoma, Skledo in Grtancem, zajeda daleč v jugozahodni del pogorja. Voda teče po ozki strugi le ob hudih urah, drugače pa je ta brez vode torej suha (od tod i,me!). Občutek nesigurnosti in tesnobe prevzame človeka, 0 ko prodira po koritu struge v neznano. Na:fveličastnejši je 2 Kortnerja so med vojsko Nemci požgali. Po vojski si kmetije ni restavriral, hodi pa nanjo še obdelovat zemljo. Razen Kortnerja so požgali še Gostečnika na Radegundi, ki si je pa po vojski kmetijo obnovil. 3 Planinškove kmetije, imenujejo jo tudi Planica, danes ne smemo šteti več med kmetije, saj se je iz te v zadnjih letih sprevrgla v prehodni tip med planino in kmetijo, to je v živinorejsko celico z živino, ki ostaja na nji in je pod stalno oskrbo čez vse leto. 154 Ljubenska zadružna planina, Terske §tale ali Start stani imenovana, je §e danes dobro ohranjena in ;le na vseh Golteh najlepša vstop .vanjo, saj je treba iti skozi več deset metrov dolg in ca. 20 m globok kanjon, Tesna imenovan, ki je tako ozek, da ne moreš razširim. obeh rok, ne da bi zadel ob gladke, od vode izlizane stene. Dalje od Tesne srečuje,mo strme previse in skoke, preko katerih se mora metati voda v slapovih na svoji poti iz tesni; največjemu od teh pravijo domačini Stenge. Spravilo lesa iz povečini bukovih gozdov, ki zaraščajo strma pobočja in segajo do dna hudournika, je izredno težavno, zato ostaja na pobočjih mnogo drevja, ki se ga še ni dotaknila sekira. Les, ki ga spravijo v grapo, pa spravljajo iz nje s plavljenjem ob času hudo­ urniške vode, ki je pa razumljivo zvezano z velikim trudom in nevarnostjo. Odročni in mračni Suhi se izogibajo celo do,mačini in gredo vanjo le, ko jih tja ženejo opravkf, recimo po les in v jeseni po listJe, ki se natrese v dno s strmih pobočij, predvsem pa lovci, saj je v nji in na pobočjih zlasti veliko srnjadi. lVIrka dolina je že terjala človekove žrtve, tako tudi partizana, ki je utrujen v naporni hajki v visokem snegu, mrazu in megli zašel s poti nad sotesko in zdrsnil v smrt čez prepadno pobočje. Bila pa je partizanom, ki so se mnogo zadrževali na Golteh, varno zatočišče, kadar so se morali skrivati pred Nemci. Divjo lepoto Suhe si je vredno ogledati. Najbližji dostop do nje je iz Rečice, odkoder je še dobre pol ure hoda ob potoku Rečici navzgor, iz Mozirja pa pri­ demo do nje ob Trnavi in čez Trnavče in Dol na zaselek Suho. - Globoko v apniško pogorje je zajedeno tudi sosednje povirje Trnave, skoraj do Mozirske koče, ki je nad njim. Ceprav je tudi ta dolina strma in težko dostopna, še daleč ne dosega bližnje Suhe. - Na severovzhodu je prerezala apniško gmoto Golt v tesni soteski Ljubija in sicer v tako imenovanem Ljubijskem grabnu. V za­ četnem delu spominja na Suho, saj je tudi ta, od kraškega izvira Ljubije navzdol, 155 Propadajoči stani so znanilci peSanja nekdaj zelo bogatega planlnsko-paSniškega gospodarstva na Golteh zarezan v apnence do sotočja s Kramarico, levega pritoka Ljubije, v , obliki pravega tesnega in globokega kanjona; po njem je speljana cesta. Od izvit·a navzgor ima Graben v apnencih še značaj globoke tesni, dalje navzgor proti Kalškemu grebenu, to je delu južnega slemena Smrekovškega vulkanskega pogorja, ki se naslanja na Golte, pa se v vododržnih kameninah razširi; izpod Kalškega grebena se izteka vanj povirni del potoka, ki pri normalni vodi ob vstopu v apniški Ljubijski graben ponikne v grušč in prod, v hudih urah pa pridere po njem do izvira Ljubije, s čimer se tok Ljubije podaljša visoko na­ vzgor. Ljubija in spodnji del Kramarice sta v tem delu s tesnimi dolinami v apnencu odrezali od Golt njen severovzhodni del, na katereyn je Sv. Križ, 1050 m, viden zaradi osamljenosti daleč naokrog, in ločili od pogorja tudi apnen­ časti hrib zahodno od tod, visok 1057 m. - Omembe vredna je tudi dolina Gra­ čence, ki se zajeda skozi apnence in dolomite do sten Tirških peči. Tudi ta je globoka in tesna, zlasti v spodnjem delu pred iztekom v Savinjo nad Okonino, kjer se prebija skozi apnence in ima zato vse značilnosti apniških tesni. Kraška planota Golt vode ne obdrži na površini. Požira jo skozi prepokani in razjedeni apnenec in jo pošilja na površje spet niže spodaj v dveh večjih izvirkih in v več manjših. Glavna dva, vira Ljubije in Rečice, sta zelo močna skozi vse leto in imata okusno in hladno vodo, prvi 8 in drugi 9,2° C; vir Rečice, ki priteče na dan izpod skalnega podora v tako imenovanem Zupnekovem žrelu, to je v lahko dostopni kraški jami nad potjo na Suho v višini 475 m, nameravajo izkoristiti za zajetje, od koder bi speljali vodo za vodovod na Rečico, ki ga danes še nima. Ljubijski izvir privre na dan iz manjše skalne odprtine na dnu zagatne stene v višini 700 m čisto južno od poti v kanjonskem delu Ljubijskega grabna, 156 Planin ska idila na Golteh - pod Medvedjakom to je ca. 350 m zahodno od sotočja s Kramarico. - Omembe vreden pa je še izvir Trnave, ki se pokaže v dveh manjših izvirkih visoko v Beli peči, južno od Mozirske koče, prvi 1200 in drugi 1280 m visoko. Planota je na Golteh slabo ohranjena. Kot taka se nam kaže le, če jo gle­ damo od daleč ali iz doline, medtem ko vidimo od blizu na nji številne suhe doline ali vmesne hrbte z višjimi vrhovi, ki so ostanek nekdanje obsežnejše planote, visoke okrog 1550 m. Mednje spadajo: Boskovec in Ojstri vrh kot najvišja (1587 oziroma 1586 m), Konjski vrh, 1570 )11, Medvedjak, 1563 m in Smrekovec nad Mozirsko kočo, 1557 m. Proti severovzhodu v smeri Ljubijskega grabna se planota znižuje in tu dobiva tudi bdlj izrazite planotaste poteze. Suhe doline na Golteh so že močno preoblikovane od kraških vrtač, večjih globeli in breznov; med brezni je najbolj znano brezno z imenom Ledenica, s stalnim snegom in ledom v dnu, malo levo od poti, ki pelje iz Mozirske koče na Smre­ kovec; škoda je, da nanj ob poti ne opozarja znamenje, saj se s poti ne vidi, ker ga zakrivajo smreke, ki rastejo krog in krog brezna, zato je videti od daleč le kot naval;ina vrtača. Tudi ostali del planote na vzhodu je močno razjeden od vrtač in je zato hoja po njem skozi goste s.mrekove gozdove, stran od marki­ ranih in nadelanih poti, neprijetna. Ker Golte ne segajo do takih yišin, ki onemogočajo gozdu rast, so čez in čez. prekrite z bujnimi in bogatimi smrekovimi gozdovi, ki segajo na vse strani tudi po pobočjih navzdol. Prekinjajo jih le krčevine okrog samotnih kmetij; na planoti pa številne frate s planinami, po katerih se še danes pase precej goveje živine, konj in ovac, čeprav ima tudi tu, kot v ostalih podobnih pokra­ jinah, planinsko pašništvo mnogo manjšo vlogo, kot jo je imelo v preteklosti. 157 Ko ;e leta 1952 pogorel velik kompleks gozda na ;ugovzhodnem delu Golt nad Radegundo in z njim vred tudt Mozirska koča, je pustil potar za seboj tdkole skalno goltcavo - gledano z Medvedjaka Na to nas opozarja mlad svež gozd na mnogih zaraščajočih fratah pa podrti in razpadajoči hlevi in stani, ki so neme priče nekdaj bogate živinoreje. Golte, čeprav apniška planota z izrazitim po.manjkanjem vode, a zato z ugodnimi rav­ m,rni in položnimi površinami, s plodno prstjo in znatnimi padavinami, ki omogočajo rast vedno sveže t rave, so igrale v preteklosti kot planinsko paš­ ruško področje zelo pomembno vlogo. Tu so imeli - in še imajo - številne zasebne planine kmetje z Radegunde, Šmihela in Tera, obsežno in bogato planin@ na zadružni osnovi, imenovano Terske štale ali tudi Stari stani, pa imajo Ljubenci in okoličani; ta je med vsemi danes najbolje urejena in je zato veselje koditi po nji in poslušati veselo pozvanjanje kravjih zvoncev. Naj navedem nekaj i,men še danes ohranjenih planin: medvedjaška (na Medvedjaku); hleviške planine (velike skupne planine Radegunčanov), med njimi Zagradiške štale, Kebrov stan, Gosteške loke; šmihelske planine (zasebne planine Šmihelanov), tako n. pr. Verbučka, Gotniška, Podforška, Pleška, Potočka, Naral6čka, Konečka, ki so vse na vzhodnem delu Golt, precej zanemarjene in nekatere že na tem, da jih popolnoma opustijo - in še nekatere druge manjše. 4 Vse planine so ~ jalovino, torej za mesno in ne mlečno živino, saj zahtevajo planine za mlečno živino pogoje, ki jih Golte v večjem obsegu ne morejo nuditi. Nekaj mlečne živine imajo le pastirji za svoje potrebe in pa Mozirska planinska koča, ki rabi mleko za oskrbo osebja in turistov. Planinske trate po vseh Golteh, ki ' Več o planinah na Golteh glej v: Vladko F a j gel j , Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp, Geografski vestnik XXV/1953, str. 123-166, in v PV, str. 167-168. li8 • Tudi Golte so napojene s krvjo padlih partizanov, ki so se bojevali z nem!klml okupatorji za svobodo. Spomenik na Medvedjaku jih obrobljajo lepi temnozeleni s,mrekovi gozdovi, so čudovita naravna spre­ hajališča, po katerih hodiš lahko ure in ure, ne da bi se utrudil. Povrh vsega pa se tu po mili volji naužiješ miru, ki ga je vedno in povsod na pretek. Moti ga le zvonkljanje kravjih zvoncev in udarjanje sekir, ki redčijo goste bogate smrekove gozdove, pa lajanje srnjaka in gostolenje ptic zjutraj in ob večerih, kar pa mik tihote še stopnjuje. Ker so Golte postavljene na vzhodni rob Savinjskih Alp in ker se strmo in neposredno ·dvigajo nad nižjo okolico, se z njih odpirajo lepi razgledi na vse strani daleč na okrog. Po izredno lepem razgledu ne slovi zaman Medvedjak, gol vrh na robu južnega dela pogorja, s katerega motiimo lepo slovensko zemljo daleč na vzhod čez ravno Spodnjo Savinjsko dolino z visokim obrobjem Po­ savskih hribov na južni strani in Celjem v desnem kotu, in dalje na gorice in hribovje ob Voglajni in v povirju Sotle tja do hrvaške meje in še čez. Vsa dolga gorska veriga podaljška Karavank od Paškega KozJaka čez Konjiško goro na Boč in Donačko goro je pred nami na vzhodu. Na severni strani se košati mogočno Pohorje, pobratim Smrekovškega vulkanskega pogorja, ki je tik pred nami na severu. Levo od njega kraljuje v vsej svoji veličini plečata Raduha in levo od nje razgibana rajda Savinjskih Alp z Ojstrico v sredi. Na jugozahodu imamo kot na dlani Veliki Rogatec s Kranjsko rebrijo in Lomom za njim, na jugu pa mrko zre obsežna Menina s podaljškom v Dobrovlju, ki varujeta čudo­ vito lepo Zadrečko dolino do Nazarij, kjer se zliva s Savinjsko dolino. Pod na,mi pa mirno ždi široko Rečiško polje, po čigar robu brzi kristalno čista Savinja v Mozirsko kotlinico, ki se odpira pod nami na jugovzhodu. Res lep razgled, ki bi ga privoščil vsakomur. Popotnik, če si se potrudil do Mozirske koče, velike 159• L jubija si je malo niže izvira, v spodnjem delu Ljubijskega grabna vrezala v apnence severovzhodnih Golt pravi kanjon, skozi katerega se tudi cesta težko prerine in lepe planinske postojanke na jugovzhodnem robu Golt, žrtvuj še dobre pol urice in stopi na Medvedjak, če je vreme lepo. Ne bo ti žal, in še in še te bo srce vleklo nanj. Na vrhu je tudi spomenik padlim partizanom, ki so se tam ogorc:eno bili z nemškimi osvajalci. 5 Z ostalih vrhov, ki so zaraščeni, je razgled slabši. Nekaj več ga je le z Boskovca, ki ima izsekano zahodno pobočje, a se ne da niti od daleč primerjati z Medvedjakom, saj stoji sredi 'planote, ki mu zapira pogled. na okrog. Mozirska koča ni imela sreče. Dvakrat je pogorela. Enkrat med vojs!:o in drugič leta 1952, ko je zgorel gozd na veliki površini (ca. 100 ha) jugovzhodnega roba planote, nad Radegundo, in z njim vred tudi koča, ki je stala sredi njega. Toda Celjani oziroma PD Celje, čigar last je koča, so vztrajali in jo že drugič obnovili. Postavili so jo na staro mesto, na sredo požganega gozda, kjer se le počasi spet ustvarja rastlinska odeja. Lega sredi požganine ni posre­ čena, zato je morda tudi slabše obiskana, čeprav je prostorna, ima veliko stransko stavbo, imenovano Smučarski dom, je iz nje boljši razgled, kot je bil prej, ko je bila v gozdu, in čeprav ima elektriko, ki je do nje speljana iz doline mimo kmetij na Šmihelu in Radegundi, ki so jo tudi že-dobili po vojski; elek- 4 O irazširjenosti partizanskega gibanja na Golteh, z.lasti v Šmihelu in o življenju tamkajšnjih ljudi in njih običajih je lepo in doživeto opisal Stane Terčak v PV 1957, str. 251-262. • 160 trika osrečuje tudi ostala naselja pod Goltmi, segajoč do najvišjih kmetij. Vzrok manjšega obiska je tudi v tem, da so Golte od rok in da jih je tudi transverzala pustila ob strani, čeprav so glede možnosti za prenočišče in prehrano zanjo zelo pripravne; transverzala se Golte,m najbolj približa pri dobri uri in pol oddaljeni koči na Romi, do katere drži z Golt prijetna in ne naporna pot povprek čez planoto po suhi dolini, nato navzdol na sedlo Kal, 1325 m, in dalje po Kalškem grebenu ter čez Vrani vrh, Atelškov in Crni vrh na Romo. Vprašanje prometa v koči so lansko leto rešili na ta način, da so dali čez poletje Smučarski dom v najem otroški koloniji iz Celja. To je dobra rešitev, ekonomska in vzgojna, saj se s tem na najbolj neposreden način približajo doraščajoči mladini lepote narave, še posebej gorskega sveta, ki je najmočnt:!jši vir zdravja in duševnega zadovoljstva. Obsežne izkrčene jase in gladka pobočja na Golteh so idealna smučišča. Zato jih pogosto obiskujejo tudi v zimskem času ljubitelji lepega zimskega športa, saj jim obe, tudi pozi.mi oskrbovani koči, Mozirska koča in koča na Romi pod Smrekovcem, omogočata uživanje čudovite zimske gorske pokrajine. Z dograditvijo 7 km dolge ceste v lanskem letu iz Mozirja na Šmihel pa se Goltem z jugovzhodnim obrobjem obetajo lepši časi. In spet gre zahvala Gozd­ nemu gospodarstvu v Nazarjah, ki je naredilo cesto z namenom, da bo po nji odvažalo z Golt les, posredno pa se z njo odpirajo tudi širše gospodarsko­ turistične perspektive, saj je od Šmihela do Mozirske koče na Golteh le dobro uro hoda. Nekaj pa bo k temu pripomogla tudi cesta ob Ljubiji na Kra,marico, ki bo kmalu končana in je pravtako v režiji Gozdnega gospodarstva Nazarje. Najbližji dostop na Golte je iz Mozirja ob Trnavi skozi Radegundo, mimo Juga in Planinška h koči. Pol ure dlje, a zato po lepšem, hodimo, & gremo skozi Brdo in dalje po.razvodnem slemenu med Trnavo in Ljubijo na Šmihel in nato mimo mogočnih šmihelskih in radegunških kmetij in ,min10 Planinška do koče. Dohodi nanje so tudi z ljubenske in rečiške strani, a manj uporabljani, močno pa hodijo po poti z Rome čez Kalški greben in Kal, ki je priljubljena tudi transverzalcem-planincem za obisk lepih Golt, čeprav jim je od rok. Bel jok ... VALENTIN CUNDRIC V gorah je sam kamen, kamen, bel in težak ... Se ptice ga nosijo v prsih, ko se vračajo nazaj na skale kjer so se rodile; in ne morejo pobegniti, pobegniti pobegniti v dolino zaradi tega kamna v prsih ... V gorah je sam kamen; človek - hodi, hodi , hodi; ne ustavljaj se pod kamnito stezo, da se ti ne skotali v duplino prsi, Clovek, ki veš, kaj je kamen! Kamen, bel in težak kot krogla, ki ga je pred leti drobila . .. drobila v drobne, bele misli, v drobne, bele solze . . . ! 161