'V* n D ^Vudubg... NO. 4 AMCRICAN IN SMIttT FORCIGN IN LANGUAG« ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 7, 1959 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIII. JmosMa REPUBLIKANCI ZAMENJALI !«ni» MARTINA S HALLECKOM! Mladina visokih šol v Jugoslaviji ne verjame v komu-1 nizem, ga odklanja ali pa je do njega indiferentna. — J To je za komunistične, oblastnike težavno vpraša-1 nje bodočnosti. Republikanski kongresniki so menjali svoje vod- BEOGRAD, FLRJ. -ven mlad črnolas fant stvo. Na mesto Josepha Martina, ki je vodil republikance v Predstavniškem domu dve desetletji, je bil izbran Charles A. Halleck. Pri tej spremembi je imel menda svoje prste vmes tudi podpredsednik Nixon. Glasovanje je izpadlo 74:70. “Fošta- WASHINGTON, D. C. — Republikanci niso zado-, , ^ .s a voljni s starim vodstvom na Kapitelu. Včeraj so s 74 proti 70 glasovom zamenjali Josepha Martina, ki jih je vodil v Predstavniškem domu 20 let', s Charlesom Halleckom, danes se pripravljajo, da bi storili isto s konservativnim vodstvom v Senatu. Po redu bi vodstvo imelo pripasti sen. Dirksenu, ki ga smatrajo za preveč konservativnega, zato se bo za to mesto potegoval liberalnejši Cooper. Izid te borbe še ni ■----------------------------gotov. ! Halleck ie deial časnikarjem, I »C/l/l gf OOv/l/l da je gotov, da pri spremembi v Mary Boštjančič vodstvu republikancev v Pred- Po 3 tednih bolezni je pre- stavniškem domu Bela hiša ni minula v Euclid Glenville bol- bila nič vpletena, Martin je pa Nisem nišnici Mary Boštjančič (Bos- časnikarjem zatrjeval, da je bil jton), rojena Bucher, poprej Po- v to vsekakor vmešan podpred-he, stara 74 let, stanujoča pri sednik Nixon. Njegovi prijate-Ta dogodek lepo označuje ra- 'hčeri na 371 E. 262 St., Euclid, W » borbi za v°dstvo ak- stoče težave Titove vlade, pravi Ohio. Do( pred 3 meseci je dru- tlv"° sodelovah v konst Ha -dopisnik NYT Paul Underwood, žina živela v Homer City, Pen-|lecka-ki je poslal svojemu listu zgor-T13-. 47 let. Tukaj zapušča so-! nje poročilo. 'proga Franka, doma iz Malega , ^ . V letih po drugi svetovni voj- M.acevega pri Grosuplju, hčer ^ v zbornicah večin0; v ni so visoke šole v Jugoslaviji Frances Bozich in pravnukinjo doživele nov razmah. Med tem Elaine. Rojena je bila v Krški ko pred vojno ni število visoko- ,vasi> k.ier zapušča dve sestri in Šolcev nikoli preseglo 20,000 red- jveč drugih sorodnikov. Tukaj no vpisanih na leto, je doseglo bivala 50 let. Bila je članica to lani blizu 72,000. Kljub vsem Društva št. 122 KSKJ. Pogreb naporom vlade in'Komunistične ,'se vrši v četrtek popoldne ob partije, da bi študirajočo mladi- jL30 iz Jos. Zele in Sinovi po-no navdušila ali vsaj pridobila grebnega zavoda rja 458 E. 152 za “socializem,” se ta drži ob St. na Whitehaven pokopališče. zi in zgovorno hvalil napore komunistične vlade na polju šolstva. “Jaz sem prva oseba iz naše vasi v Južni Srbiji, ki ji je kdaj uspelo priti na univerzo. Vlada plačuje moje šolanje in moram delati trdo, da se bom iz- | kazal vrednega te časti,” je dejal fant. Na vprašanje, če je član Komunistične partije ali če namerava stopiti vanjo, je po kratkem omahovanju dejal: “Ne. član. Jaz ne verjamem v to!” laški Fanfani pravi: Gaullizem ni za Italijo Predsednik italijanske vlade odklanja vlado “močne ro- HLADNOST DIKTATORJEM, TOPLOTO DEMOKRATOM! Iz Clevelanda in okolice ke,” poziva člane svoje stranke k disciplini in vabi — socialiste. RIM, It. — Pre/zem oblasti v Franciji po generalu De Gaullu je našel zelo različne odmeve po vsem svetu. V vsaki državi, z izjemo Amerike in Anglije, se dobijo politiki, navadno kon- Med tem ko so se republikanci težko odločali za novo vodstvo tem pogledu niso imeli posebnih Predsednikov brat Milton Eisenhower predlaga spremembo v politiki Združenih držav do držav 70 let stare- Latinske Amerike. Washington naj se neha mu rojaku z 712 E 157 St in vezati z diktatorji, naj jih neha podpirati, am- njegovi ženi Mary je “izginilo” pak naj bo do njih le hladno vljuden, med tem $10,000, ki sta jih nahranila teko naj vso podporo nakloni demokratičnim kom 20 let in iih imela spravlje-vodnikom in demokratičnim vladam. ,ne v Zldni omari v spalnici za WASHINGTON, D. C. — Predsednikovega brata dr. slučaj, če bi jih “naglo” potrebo. Miltona Eisenhowerja smatrajo za dobrega poznavalca raz- vala; Tatvino sta prijav.la po-servativnega kova, ki kažejo na' mer v Latinski Ameriki. Tekomi predsedovanja svojega llci;b'. De Gaulla kot dokaz, da imajo! brata je bil dvakrat tam na nekakem študijskem potovanju. Rojenice— narodi radi tudi recimo očetov-1 Sedaj je predložil na temelju svojih raziskav, posebno teh ' ^ "L ^rs' V:11 ^ cJazbec’ Sko diktaturo, kadar jih pada- v preteklem poletju, novo politiko Združenih držav do S0-1'°5 E-l2b-St-se je rodil 5. janu- sedov v Južni in Srednji Ameriki. Sprememba je po nje- ar:)a sinko-prvorojencek v Mc-govem potrebna, če nočemo, da bo Latinska Amerika ubra- Donald bolnišnici. S tem sta la svojo pot, ki ne bo potekala vzporedno z našo. |postala Irank in Josephine Jaz- Poznavalci razmer v Latinski----------------------r--- Ameriki so že več let opozarjali uradne vodnike naše zunanje po-1 litike na potrebo izboljšanja na- WASHINGTON, D. C. — Sov- mentarna demokracija zapelje v slepe ulice. Takih politikov je tudi v Italiji dosti, rekrutirajo se iz sam h delničarskih političnih struj od fašistov, do monarhistov in desnih republikancev. Celo v laški krščanski demokraciji je na desnici precej politikov, ki gledajo s prijaznim očesom na podvig generala De Gaulla. Proti vsem tem je nastopil laški ministerski predsednik Fanfani na shodu, ki ga je imel v svojem volivnem okraju Arezzo v Toskani. Fanfani je kar javno udaril po tistih desničarjih v njegovi stranki, ki se radi izmuznejo strankarski disciplini, ka- strani; ali komunizem naravnost odklanja ali pa je do njega indiferentna. Kljub takemu razpoloženju pa v tem pogledu ne kaže nobene aktivnosti. Tito in člani vlade iso ponovno javno priznali, da jih tako razpoloženje med mladino, ki bo v nekaj letih prevzela važne položaje v gospodarstvu in upravi dežele, Vznemirja, niso pa doslej še našli poti, ki naj bi tak razvoj za-vrla, če ga že ne more ustaviti. Jugoslovanski komunistični °blastniki se zavedajo dobro nevarnosti, v kateri so, iz lastne skušnje. Ne smemo pozabiti, da le pred drugo svetovno vojno bila visokošolska mladina izrazito levo usmerjena. Na beograjski hniverzi je bilo v onih dneh do tri četrtine levičarjev, v Zagrebu je bilo malo boljše, v Ljubljani pa so predstavljali močno Manjšino. Razgovori v Ženevi 10 v novih težavah Rayburn zavrnil liberal-ni predlog WASHINGTON, D. C. — Vo-dJa Predstavniškega doma Sam Rayburn je zavrnil predlog libe-*alnega krila demokratske stran. ke za omejitev moči konservati-t’Ue koalicije v odboru za pravi-a> ki lahko zavre razpravo o Vsakem predlogu, ki mu ni všeč. Tokret za omejitev moči kon-^vativcev je s tem propadel, kajti brez pomoči Rayburna ga baJa ni mogoče privesti do zmage. Posvetovanja o končanju preskušanja atomskega orožja pred novimi nalogami. ŽENEVA, Švica. — Posvetovanja med zastopniki Združenih držav, Anglije in Sovjetije o končanju preskušanja atomskega orožja, ki so bila za praznike prekinjena, so bila obnovljena. Opazovalci so v zadnjih dneh trdili, da so izgledi na sporazum dosti dobri, ko so Sovjeti vsaj v načelu pristali na uvedbo nadzorstva, brez katerega zahodni sili nista pripravljeni pristati na noben dogovor. Združene države so sedaj opozorile Anglijo in Sovjetijo, da je težje ločiti potreb od podzemske preskušnje atomske bombe, kot so prvotno mislili Predložile so ponovne razgovore strokovnjakov vseh treh sil o tem vprašanju. Vremensk prerok pravi: težav. Sam Rayburn je ostai darkoli najdejo priliko, in tako vodja Predstavniškega doma) (stalno spravljajo sedanjo vlad-Lyndon Johnson pa bo kot v pre- teklem Kongresu vodil demokrate v Senatu tudi v novem. Borba za položaje v novem Kongresu huda WASHINGTON, D. C. — Včeraj je bilo na Kapitelu že tako vrvenje, kot da bi bili kongresniki in senatorji Bogve kako za- no večino v nevarnost. Fanfani je očital svojim ha-sprotnikom, da imAjjjihpva ljubezen za režime, kot je oni gene-sala De Gaulla, svoj izvor v strahu pred socijalnimi reformami. Fanfani je prepričeval svoje poslušalce, da bo nadaljeval s svojo socijalno politiko in se ne bo oziral na opozicijo konservati- posleni s sejami. Sej ni bilo, vnih elementov v njegovi stran-zato pa vse polno sestankov v de- kk Politični opazovalci trdijo, mokratskih in republikanskih da je Fanfani hotel s tem govo-vrstah. Saj je tudi šlo za velike rom podpreti tisto strujo Nenni-stvari: kdo bo zlezel v kak od- jevih socijalistov, ki bi rada pre-bor. Boj je bil posebno hud za trgala zveze s komunisti in sto- mesta v takih odborih kot so: Pda v sedanjo njegovo vlado._________ ^..._ .....^ odbor za zunanjo politiko, finan- Nenmjevi socijalisti bodo imeli vah> aJmpak bomo tudi lahko ce, narodno obrambo. Za demo- kmalu kongres, ki naj določi nji- uspešno zavrnili sovjetsko-komu-krate imata v teh stvareh glav- hovo politiko za bližjo bodočnost. nistično propagando, ki se vedno no besedo Rayburn za predstav- I -----°------ niški dom in Johnson za senat,1 $0(|S)<} |)iVSGg3 2l3gi8ŠkG zato se ne bojita opozicije v last-1 ših odnošajev do narodov v tem delu sveta. To je postalo posebno nujno v zadnjih mesecih, ko je Sovjetija začela veliko gospodarsko ofenzivo v Latinski Ameriki. Ponudila je ugodne trgovinske pogodbe Argentini, Braziliji in še nekaterim drugim državam. Sovjetski agenti so silno delavni v vseh teh državah. V merodajnih krogih v Washing-tonu so začeli spoznavati, da ni nujno, da hodijo države Latinske Amerike v zunanji politiki z nami isto pot, kot se je to dogajalo v preteklosti, lahko se obrnejo tudi proti nam. Dr. Milton Eisenhower je na osnovi svojih raziskovanj in razgovorov z vodilnimi osebnostmi Južne in Srednje Amerike predložil, naj Združene države v bodoče naklonijo vso svojo podporo demokratičnim vladam, med tem ko naj ostanejo do diktatorjev, v kolikor je to nujno potrebno, le hladno vljudne. Južni Amerikanci bodo tako spoznali, da smo podporniki narodove svobode, ne pa njegovih tlačiteljev. S tem bomo ne samo pridobili za se javno mnenje v teh drža- jetski Mikojan je včeraj po razgovoru z Nixonu dejal časnikarjem, da Sovjetska zveza nima razloga, da bi menjala svoje stališče Berlina. CLEVELAND, O. — Anastaz bec na 7219 Myron Ave. prvič stari oče in stara mati. Čestitamo! V bolnišnici— V Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 709, se nahaja Michael Podboy s 23325 Ivan Ave. že petič tekom enega leta. Želimo mu vprašanju skorajšnjega okrevanja! K molitvi— Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob ga min. perdsednika o naših predsednikih LONDON, Vel. Brit. — Angleži so znani kot preračunano pri njihove kandidature za razne hladni in olikani Ijduje. Dokler odbore. Rayburnu ni bilo treba J6 AnSlež v uradni funkciji, ne storiti niti tega. Hujše je bilo ' sPraviš iz njeSa kntlcne bfede- Zato je pa brezobzirno odkrito- nih vrstah. Senator Johnson je na primer že precej zmlel skupino liberalnih demokratskih senatorjev; glavnim stebrom te skupine je obljubil, da bo pod- postavlja na stran “zatiranih,” pri tem pa kaže na nasilje in ko-r.istoljubje “jankijskih kapitalistov.” Predlogi Miltona Eisenhowerja so uvidevni in koristni. Po njih naj bi Washington ne usmerjal samo politike do držav v Latinski Ameriki, ampak tudi drugod po svetu, ne nazadnje proti komunističnim diktator- prerekanje v republikanskih vr. J F ’liem kot ie___Tito stah. Razumljivo, .saj i-epubli-,s^en.in1 zgovoren, kadar govori Jenl' kot nih Codnbonah0in°zakto Te^Tza^e P^meseci ponovno dokazal mar- Federalna sal Montgomery, ki je kar po vrsti skritiziral vse vojaške po- tem hujši. Moskva ne pozna ameriške potrpežljivosti! NEW DELHI, Indija. — To resnico je sedaj okusil tud indijski ministrski predsednik Nehru. Dokler je Nehru plaval recimo v neke vrste proti-ameriški nevtralnosti, to se pravi, dobival pomoč iz Washingtona, pri tem pa napadal Ameriko, mu je Moskva pela hvalo. Zadnje čase je Nehru opustil napade na Ameriko, komunistom pa tudi povedal par pikrih opazk. Takoj so se vzdignili moskovski časopisi in udarili z loparjem po njem. Nehru se je baje začetkoma zelo čudil tej spremembi v pisa-nju moskovskega časopisja, po-.precej oblačno in topleje. Naj- zneje pa je postal precej “pre-‘sJa temperatura 34, najnižja sunjen” od komunistične napa- .....r i '*_! |i.|jJLlldalnosti* Hvala Bogu, da so ti zakulisni veljnike) bno ako boji z današnjim dnem skoraj končani. Opoldne začne zase- je imel z njimi kak opravek te- , . kom druge svetovne vojne, dati Kongres in takrat morajo Njegov. spomini in predavanja biti kandidatske liste za odbore že dogovorjene. so vzdignila pravo burjo po ce-|lem svetu. ! 1 . | Za njim gre bivši ministrski kovnica nam bo dala nove cente WASHINGTON, D. C. — Letts poteče 150 let od rojstva predsednika Abrahama Lincolna, ki je vpodobljen na naših centih. Naša federalna kovnica hoče proslaviti ta jubilej tako, da bo kovala nove cente. Dosedanji centi imajo kot ve vsak na Mikojan pride danes dopoldne v Cleveland, kjer si bo ogle- i7:30 v DiCicco pogreb, zavod na dal več industrijskih naprav. 115707 St. Clair Ave. k molitvi za Bo gost industrialca Cyrusa Pok- Mrs. Fanny Cvrtnik. Eatona. V Florido— HAVANA, Kuba. — RevoTicio- ^ Mrs, Ana Skolar z 1219 E. 169. nama kubanska vlada jc raz- od de jWri za nekaj časa v pustila parlament in objavila, ^ lorido. da bo 18 mesecev ali celo več vladala brez njega. Razpustila je tudi vsa krajevna zastop-sWa, odstavila guvernerje in župane. Batistovo diktaturo je torej zamenjala nova. Grki in Turki se pogajajc o bodočnosti otoka £'pra ANKARA, Tur. — Tekom enega tedna sta se turški zunanji minister Zorlu in grški poslanik v Ankari Pesmazoglu trikrat sestala. Po vsakokratnem razgovoru sta se odšla posvetovat s svojo vlado. O sestankih niso izdali nobenih poročil, je pa jasno, da so posvečeni rešitvi ciprskega vprašanja, ki že več let kali zavezniške odnose med Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo. Sedanja posvetovanja imajo dejansko svoj začetek na zasedanju Združenih narodov in kasneje na sestanku grškega in turškega zunanjega ministra pri posvetovanjih NATO v Parizu. V kolikor bodo sedanji razgovori uspeli, bo prišlo do konference zastopnikov Grčije, Turčije in Vel. Britanije, kjer naj bi bil dosežen sporazum o bodočnosti Cipra. Z ureditvijo tega spora bi bilo južno krilo NATO obrambe močno okrepljeno in zavezništvo v NATO med omenjenimi državami obnovljeno. Moskva poslala Titu toplo pozdrave za novo leto BEOGRAD, FLRJ. — Predsednik Sovjetije Vorošilov in predsednik sovjetske vlade Hru-ščev sta poslala Titu in jugoslovanskim narodom prisrčna voščila z najboljšim željami za novo leto. Voščila so nenavadno topla in prijateljska. Tito-je odgovoril v podobnem duhu. Istočasno je Peiping Tita ostro napadel kot kapitalističnega a-genta, njegove pomočnike pa nagnal z “kliko odpadnikov,” ki služijo “kapitalističnim agresorjem.” predsednik in voditelj angleške eni strani sliko predsednika delavske stranke Attlee. Na an- (Lincolna, na drugi strani pa na-! gleški televiziji je zadnjič pove- vaden napis. Novi centi bodo dal svojo sodbo o zadnjih treh ameriških predsednikih, ki je imel z njimi posla, dokler je bil v aktivni politiki. O Rooseveltu pravi, da je bil zelo prijazen človek, da pa “evropske politike ni razumel.” Truman je bil zanj zelo korajžen, ukaželjan državnik. O Eisen-howerju pa pravi, da je bil zelo dober tovariš in dostavlja: “Svaril sem ga, naj ne gre v politiko in ne 'mislim, da je pametno postopal, ko se je spustil vanjo.” London in Washington imata novo kost, ki jo lahko glodata. ohranili sliko predsednika Lincolna ,na drugi strani pa bo odtis znanega Lincolnovega spomenika v Washingtonu. Usoda hoče, da je s starim centom pokopana tudi njegova nekdanja vrednost. Stari ljudje se še spominjajo, kako je bil kdaj cent v veljavi in kaj vse se je zanj lahko kupilo. Ti časi so minuli in dobro, da novi cent zanje ne ve. Ne bi bil tega vesel. Kovnica bo stare cente počasi potegnila iz prometa, dokler bodo v prometu bodo pa še veljavni. Nehru izraža upanje na svobodo Afrike NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Javaharlal Nehru je ob zaključku dvotedenskega obiska predsednika afriške države Gana Nkrumaha dejal, da upa, da bo Afrika dosegla svojo svobodo mirnim potom. Angleži bodo v maju volili nov parlament LONDON, Vel. Brit. — Macmillan je napovedal za maj nove angleške parlamentarne volitve. Nove volitve bi morale biti šele prihodnje leto, toda angleški konservativci čutijo, da so njihovi izgledi za zmago sedaj izredno ugodni in so se zato odločili volitve izvesti preje. Mohorjevke— Mrs, Jennie Kozel, 687 E. 156. St., je prijela Mohorjeve knjige iz Celovca. Kdor jih je pri njej naročil, jih naj pride iskat. Rokoborba— Jutri zvečer ob 3:30 bo pri rokoborbi v areni največja zani-mivcut srečanje Athol Laytona z Doc Gallagherjem. Poleg njiju bo nastopilo še pet parov! Nedržavljani, prijavite se!— Okrožni direktor Immigration and Naturalization Service John M. Lehmann opozarja vse nedržavljane neoziraje se na to, kdaj so prišli v to deželo, da javijo v smislu zakona o tujcih oblastem svoj naslov. Kdor tega ne bo storil, se izpostavlja nevarnosti stroge kazni in celo morebitnemu izgonu iz dežele. Nov odbor— Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ ima za 1. 1959 sledeči odbor: predsednik Louis Erste, podpreds. Joseph Lausin, taj. Andrew Čampa, 1084 E. 74. St., tel. EX 1-2915, blag. John Borso, zapis. Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, Don Cesnik, John Rutar, vratar Anton Zadnik, odbornik za mlad. dej. John Rutar, zdravniki — vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob devetih dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 3. Vaja- Slovemski oder ima nocoj ob 7:30 v Baragovem domu vajo za igro -“Veriga.” Pogreb— Pogreb pok. Paul Kekiča bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62. St. v cerkev Marijinega Brezmadežnega Spočetja ob 9:30, nato na Kalvarijo. Dopolnilo— Pok. Mrs. Rose Rogel je bila tudi članica Maccabees No. 493 Carniola Hive. ------o----- Fanfani v Egiptu KAIRO, Egipt. — Predsednik italijanske vlade Amintore Fanfani je prišel včeraj sem na u-radni obisk, da pomaga izboljšati odnošaje med Egiptom in Italijo, pa tudi med Egiptom in ostalimi zahodnimi državami. National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 4 Wed., Jan. 7, 1959 Ob obsodbi črnovrškega župnika r ——i Goriški “Katoliški glas” je v eni svojih zadnjih številk objavil pod gornjim naslovom članek, ki lepo kaže, kako versko svobodo uživajo ljudje v naši rojstni domovini in kako “svobodno” lahke duhovniki delujejo. Glasi se; Okrožno sodišče v Novi Gorici je obravnavalo in zavrnilo pritožbo č. g. Ivana Kobala, župnika v Črnem vrhu nad Idrijo, zoper obsodbo prvostopnega okrajnega sodišča v Idriji, s katero je bil obsojen na deset mesecev zapora in na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Črnovrški gospod župnik je že pred dvema letoma presedel tri mesece zapora zaradi podobnih dejanj. Zdaj bo mo-lal spet v zapor. In zakaj? “Primorske novice” takole opisujejo kazniva dejanja, ki naj bi jih bil zagrešil g. Kobal; “Okrajno sodišče v Novi Gorici je obsodilo Kobala zaradi opravljanja verskih opra-vil v namene, ki so v nasprotju z ustavo. V času od februarja do konca aprila tega leta je namreč v cerkvi, ko je poučeval starejše mladoletnike s prižnice, prepovedoval obiskovanje kinopredstav, kulturnih prireditev in plesov ter branje različne literature, češ da je pohujšljiva. Neka priča je izpovedala, da je tudi pri izpovedovanju prepovedoval obiskovanje kinopredstav.” Zločin, ki je spravil v ječo g. župnika v Črnem vrhu, je v bistvu v tem, da je s prižnici in v spovednici svaril mladino pred pohujšanjem. To pa ni nikak zločin, pač pa le izpolnjevanje službene dolžnosti. Cerkveni zakonik takole zaukazuje v kan. 464; “Župnik je po službeni dolžnosti dolžan izvrševati dušno pastirstvo pri vseh svojih župljanih.” To dušno pastirova-nje je tako označeno v kan. 467: “Župnik mora . . . svoje ovčice poznati in blodeče previdno voditi na pravo pot in kar najbolj skrbeti za katoliško vzgojo otrok.” In v kan. 469; 1 Župnik mora skrbno paziti, da se v njegovi župniji, zlasti v javnih in zasebnih šolah, ne bodo širili protiverski in nenravni nauki.” ' Črnovrški g. župnik je tako vršil samo svojo složbeno dolžnost, če je na prižnici in v spovednici svaril pred pogubnimi vplivi pohujšljivih predstav in nemoralne literature. Če bi tega ne storil, bi težko grešil in izdal svoje duhovniške dolžnosti. Kadar v neki državi preganjajo duhovnike, ki vrše Svoje službene dolžnosti, pravimo, da obstaja v taki državi versko preganjanje. To versko preganjanje je še posebno hudo in kričeče, če državne oblasti segajo na zgolj duhovno področje, kot na pr. če bi ovirala razglaševanje božjih zapovedi in delitev zakramentov. In prav to se je zgodilo v primeru g. Kobala: bil je obsojen, ker je na prižnici govoril o šesti božji zapovedi, o bližnjih priložnostih, o pohujšanju. Pa tudi, ker je v spovednici, pri zakramentu sv. pokore, vršil svojo dolžnost. - Če torej motrimo s katoliškega vidika obsodbo g. Kobala, moramo ugotoviti dvojno: 1) v Jugoslaviji vlada dejansko versko preganjanje in 2) g. Kobal je resnični verski spo-znavalec, ker trpi zaradi zvestega opravljanja svojih pastirskih dolžnosti. ’ Kaj pa če gledamo na zadevo z državnega stališča? Okrajno sodišče trdi, da je g. Kobal opravljal verska opravila v namene, ki so v nasprotju z ustavo. Se je li dejansko g. Kobal pregrešil zoper državne zakone? jugoslovanska ustava predvsem proglaša, da je Cerkev ločena od države, to je, da se država ne briga niti za versko življenje državljanov — vera je zasebna stvar državljanov — niti ne za kar se godi med cerkvenimi stenami: pri bogoslužju, v izvrševanju verskih obredov, pri sprejemanju zakramentov. Ustava proglaša načelo svobode vesti in svobode veroizpovedi. Izrecno določa v členu 25: “Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevah in v izvrševanju verskih obredov.” Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti gre še dalje. V členu 3. odreja: “Verske skupnosti so svobodne pri izvrševanju verskih opravil in verskih obredov.” A še več! Če 3. člen zagotavlja svobodo verskih opravil in obredov, člen 5. tej svobodi nudi postavno zaščito: “Prepovedano je j-reprečevanje verskih zborov, verskega pouka, verskih obredov in drugih izražanj verskih čustev.” S tem, da je g. Kobal pri pridigovanju in spovedovanju zagovarjal moralne vrednote nravnosti, poštenosti in čistosti, ki so osnova krščanskega življenja, ni nikakor kršil državnih zaknov, ki tudi priznavajo etično veličino nravnosti in poštenosti. Pri svojem pasvirskem delovanju se je g. Kobal posluževal svobode, ki rru jo nudijo tudi državni zakoni: delal je po obstoječih zakonih in ne proti njim. Zato pa je njegova obsodba krivična, nezakonita in celo protiustavna ! Proti državnim zakonom so se pregrešili tisti, ki so ga postavili pred sodišče, in tako njemu in mnogim njegovim sobratom dejansko preprečili mirno podajanje “verskega pouka,” katerega ščiti navedeni 5. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Pa še nekaj. Osupli smo obstrmeli ob čudni utemeljitvi te obsodbe; č. g. Kobal ni bil kaznovan zaradi delovanja, ki je bilo vsekakor zakonito, pač pa zaradi namenov: “opravljal je verska opravila v namene, ki so v nasprotju z ustavo.” Le kakšne namene je imel? Naslednje: ohraniti mladino nravno in pošteno. In nič drugega. Iz prečudne utemeljitve obsodbe bi zatorej z železno logiko izhajalo, da če je namen ohraniti mladino nravno in pošteno “v nasprotju z jugoslovansko ustavo,” je dejanski namen jugoslovanske ustave vzgojiti mladino, ki bo nenravna in nepoštena. Ni li to najtežja žalitev, ki jo more kako državno sodišče naprtiti lastni državi? Laž ima kratke noge, krivica kriči po maščevanju, nezakonitost pa si bije po obrazu. Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Pa. — O naši pennsylvanski politiki sem nekaj pisal tik pred zadnjimi volitvami v novembru. Omenjal sem tedaj, kako svesti so si bili zmage'republikanski krogi v naši državi, a zgodilo se je prav ravno obratno. Demokrati so zmagali sijajno, republikanci pa so odšli s pozorišč volitev s kislimi obrazi. Tako je vedno, ljudje prerokujejo, obračajo, a nekdo drugi obrne po svoje in izid je čisti drugačen. Pehmsylvania ima demokrata za governerja. Z večino je bil izvoljen za governerja naš dosedanji mestni pittsburški župan Lawrence, kateremu pravijo tudi “Mr. Demokrat.” Račune drugih, ki so tudi računali na to, da pridejo v Harrisburg na governerski stol so odnesle sape tja za gore. - V naši pennsylvanski zakonodaji sedi 210 državnih poslancev, ali kakor jim pravijo “State Representatives.” V državnem senatu pa isedi 50 senatorjev. Ti tvorijo državno zakonodajno telo naše države Pennsylvanije. Kujejo, prenavljajo, spreminjajo nove in stare postave in zakone v državni zakonodaji v Har-risbunrgu, ki je prestolno mesto naše države. Well, kaj naj pričakujemo od novega governerja in nove zakonodajne zbornice? Najmanj moremo pričakovati kakih čudežev. Za enkrat je le sprememba, če bo še kaj drugega, je pa treba počakati, da se pokaže. Potem bomo mogli še le ploskati, ali pa kritizirati. Treba je, da smo pošteni tudi v presoji politikarjev. * NA ZAHVALNI DAN v četrtek dne 27. novembra, kar je bilo pred mesecem dni, so začeli urdano proslavljanje dvestoletnice našega slavnega meista Pittsburgh. Na ta dan pred 200 leti je neustrašeni škotski general John Forbes, krstil z imenom naše mesto, ki ga še danes ponosno nosi. “Pittsburgh” — bUo mesto v jami, jamsko mesto, ali kakor že hočete. Naši stari Slovenci so mu rekli tudi '“Mesto večnega dima.” Zadnje ime ise je prijelo mesta menda zato, ker kadar so prejšnja leta tovarne obratovale in večinoma so uporabljali premog po topilnicah in drugod, se je iz tovarniških dimnikov valil debel gost dim, da bi ga človek lahko kar rezal, kakor kak redek sir. Ko se je dim vsedel med grebeni hribov, se ob važnih mirnih dneh kar ni hotel premakniti kam naprej. Od tod menda mesto “večnega dima.” Kadilo se je pa tako, da je dim in v njem sanje kar zasenčilo in zameglilo okna, ne-glede kako pogosto so jih gospo, dinje umivale. To pred leti. Tam na Hatfield cesti pod Butler cesto v slov. naselbini je živel dolgo let znani pokojni Lokarjev oče, doma nekje od Krta-Ijevega pri Mirni peči. Bil je dobra vesela duša, poln slovenskega humorja. To kar bom vam zdaj le povedal se je zgodilo najmanj pred kakimi 55 leti. V tistih časih je bilo pivo v A-meriki poceni. Skoro so onim, ki so ga pili plačevali, da so ga pili. Je to po “pavlihovsko” povedano, ampak skoro resnično! Naši Dolenjci od novomeške oklice in Belokranjci izza druge strani Gorjancev so se kaj radi shajali pri Lokarju na Hatfield. Dpbra Lokarjeva mati jim je vedno rada ocvrla kak “steak” z dobro omako in pri takem prigrizku, je “pasalo” zraven pivo, da le kaj. Fantje in možje so se kar oblizovali, ko so pomakali dober bel kruh v “žmahno” omako in nosili okusne kose od pečenega “steaka” v usta. Zraven so zalivali to s pivom in se oddi-havali po vseh predpisanih “šrif-tah.” Kaj ne, kar prijetno življenje so imeli. 1 Bilo je na veliki teden pred j Velikonočjo. Fantje so imeli na Veliko soboto plačo. Pri Lokarjevih je tiste stare čase bilo vedno kakih osem do deset in včasih več “borderjev.” Kadar so fantje imeli plačo so radi malo “potritali.” Vsako plačo je bil nekdo določen, ki je naročil sodček pive in plačal. Potem so ga pili, bili zraven veseli in peli kakor “škrjančki za goro.” Tisti dan na Veliko soboto je v jutro Lokarjeva mati čistila po hiši, umila okna, ki so bila od “večnega pittsburškega dima” vedno malo zamegljeni in okajeni. Zdaj pa, ko jih je umila so bili čisti, kakor da sploh oken ni bilo v hiši. Tako se je videlo tistim očesom, ki so drugače na oknih videli vedno zakajene šipe. Tudi Lokarjevemu očetu se je moralo talp videti. Ko so popoldne izpraznili prvi sodček (osminko), je oča Lokar izpulil iz sodčka pipo, nastavil drug sodček. Ta praznega je pa pograbil, da ga vrže skozi okno na alley. Imel je navado, da je vedno pogledal, če je okno odprto in kadar so bile šipe zakajene od dima, je to dobro videl in opazil. Zdaj pa, ko so bile šipe lepo čisto umite, ni zameg-Ijenja opazil in mislil, da je okno odprto, pograbi mali sodček, ena, dve, tri in ga “zalifra” skozi okna na alley. Kajpada to pot je sodček zadel v steklo in pok! je zaropotalo, okno se je sesulo, ljudje vkup in vsa pozornost se je obrnila na dogodek. Lokarjeva mati priteče in reče Lokarju: ““Kaj se je pa zgodilo?” “Kaj vprašuješ stara, saj vidiš če hočeš, ob okno smo!” “Tako,” je dejala mati, “pa ravno danes sem ga umila za praznike.” “Kaj pa zlodja umivaš, mislil sem ker je bilo čisto, da je odprlo, pa sem “zalifral” sodček vanj,” — jo je pokaral Lokarjev oče. Fantje v smeh, Lokarjev oče so se jezno držali, mati ni vedela ali bi se jezila ali kaj, tako se je končal tisti dogodek pri Lokarjevih pred dolgimi leti v mesti “večnega dima” v slavnem Pittsburghu. Na ta dogodek se tudi jaz večkrat spomnim in me vsakokrat spravi v neki smeh — zakaj 'sam dobro ne verp — sodite drugi. Vidite in to slavno mesto “večnega dima” letos slavi dvestoletnico svojega obstoja. Naj bo v njegovo zgodovino vključen tudi zgorajšnji dogodek. Proslav-Ijajali bomo dvestoletnico vse leto in o potekih raznih proslav, bom pa od. časa do časa kaj poročal, če mi bo dobri Bog dal še dihati na svetu. * JEKLARSKA INDUSTRIJA, kakor to povdarja C. M. White, predsednik od Republic Steel Corporation, potrebuje ] višji kapital, da se razširi in zvi. ša proizvodnjo jekla v Zdr. državah. Potrebe in zahteve po jeklu kažejo, da bo treba do 20 bilijonov dolarjev nadaljnega kapitala za našo jeklarsko industrijo, da se bo zadostilo, kar bo odslej zahtevala bodočnost v tem oziru. Proizvodnja jekla je v zadnjem letu padla v Združenih državah, v Kanadi, v Angliji in na Japonskem za skoro 32,000,000 tonov od prejšnjega leta. Vzroki temu so stopnjema znižana proizvodnja, nekaj za javna dela, nekaj nižja naročila za oboroževalne namene omenjenih dežel in tudi pomanjkanja kreditov za te namene. Ta pojav vpliva tudi na borzni trg in opaziti je da zadnje čase ni več tolikega zanimanja za delnice jeklarskih podjetij. * KAM JADRA MLADINA? O pretresljivem dogodku v Brackenridge, ko je 13 letni pobalin Jerry Pacek, menda spolno ponorel, ubil 16 letno dekle, razpravlja sodišče. Jerry je tudi izpovedal, da je napadel tudi 53 letno Lillian Stevick z Brackenridge in jo potolkel s kosom cevi. Pobalina zagovarja odvetnik J. V. Snee, kateri v zagovorih dokazuje, da Jerry je duševno bolan in da v takem stanju se ni zavedal, kaj je počel. Fanta so izročili v pregled in preiskave strokovnjakom za duševne bolezni. Kam jadra mladina? 13 letni pobalinček pa riapravi tak zločin! Res pravi “pacek”! , * PAR DROBTIN O TEM IN ONEM: — Ali veste katera dežela je bila prva, ki je podelila ženskam volilno pravico? To je bila Nova Zelandija leta 1893. — Liberija v Afriki je zamorska dežela, a njen uradni jezik je angleški. — Najvišja gora na svetu je gora Everest v Tibetu, ki meri 29,028 čevljev visočine. — Kje in kedaj so zgradili prvi nebotičnik na svetu? — V Chicagu leta 1885, ko so zgradili desetnadstropno stavbo. Do takrat je bila to najvišja stavba na svetu in so ji dali ime “skyscraper.” — Iz Filadelfije prihaja vest, da bo kongres uvedel preiskavo vedno dražje bolniške in zdravniške postrežbe. Neki humorist pa je k temu pristavil sledečo pripombo v angleščinj: “The reason for this is, as the surgeons are cutting everything — but their bills. .. .” Mnogo sreče, zadovoljstva in zdravja ter vse najbolje v tem novem letu vsem želi, Stari Majk. Film Illuminating družbe v Baragovem domu Cleveland, O. — Na našem clevelandskem Public Square-u je pred nekaj leti zrasel nebotičnik, ki bi ga po naši narodni pesmi mogli imenovati jasni ali stekleni grad. Zgrajen je iz samega stekla in jekla ter betona. Postavila ga je Illuminating Co., ki oskrbuje v veliki meri naše mesto z električno energijo. V njem so nameščeni osrednji uradi družbe. V tem “gradu” so med drugim zaposleni, vsaj kolikor je podpisanemu znano, tudi trije naši ljudje: gdč. Cilka Ošaben, znana učiteljica na senklerski sobotni Slovenski šoli, g. ing. Janez Krepfelj in g. inž. Franček Go-renšek. Zadnji izmed omenjenih bo imel prih. nedeljo popoldne ob pol 4. uri v. Baragovem domu predavanje o atomski energiji. Njegovo predavanje bodo med drugim ponazorili tudi 3 filmi. Eden od teh bo petnajstminutni znanstveni, t. j. poučni film, ki ga je dala napraviti pred časom omenjena Illuminating družba. Ta film prikazuje razvoj električne sile od prvih početkov do danes. Po posredovanju g. inž. Gorenška in ob njegovi strokovni razlagi ga bodo imeli priliko videti v nedeljo tudi vsi naši ljudje, če pridejo ob navedenem času v Baragov dom. Radio, gramofonska plošča, magnetofonski trak in film so danes najbolj modemi učni ih vzgojni pripomočki, čas pa, v katerem živimo, zahteva od vsakega izmed nas, pa naj je mlad ali star, učen ali preprost, neprestano učenje in samovzgaja-nje. Tisto pa, kar danes ljudi najbolj zanima, je pa tehnika. Rojaki, prilika je tu. Ne zamudimo je! Vstopnine k predavanju ni. S hvaležnostjo bodo sprejeti le morebitni prispevki za pokritje stroškov. J. S. ------o------ Kulturni dogodki in pri-9n pripombe Milwaukee, Wis. — Eden največjih jugoslovanskih tenoristov, Slovenec Mario Šimenc, je umrl v Zagrebu, kjer je tudi pokopan. Tenorist Šimenc je bil roj. 1. 1896 v Gorici. Svojo umetniško pot je začel v Trstu, Mariboru in v Ljubljani. V ljublj. operi je pel dolgo vrsto let vse glavne tenorske vloge. Imel je krasen, močan in obširen glas. Bil je visoko cenjen v Zagrebu in Beogradu. Večkrat je gostoval v Italiji, Nemčiji in Čehoslo-vaški z velikimi uspehi. Kdor ga je poznal in poslušal, ga bo ohranil v lepem spominu. =i< Ljubljanski Filharmonični orkester je pod vodstvom dirigentov S. Hudaba in B. Leskovica doživel prav lepe umetniške uspehe s svojimi koncerti na 18-dnevni turneji po večjih mestih Italije. Na programu teh koncertov so igrali dela Stravinskega, Orfa, Haydena in Bramsa. Čudim ise, da na teh koncertih ni bilo naših skladateljev Škerjanca, Osterca in drugih. Bila je lepa prilika pokazati italijanskemu občinstvu, da imamo Slovenci tudi dobre komponiste resne glasbe. * V prostorih Državne založbe v Ljubljani, je že dalj časa razstava “Amerikanske knjige”. Preko 2300 različnih knjig — stare in novejše izdaje — je na ogled ljubljanskemu občinstvu. Zanimanje za to razstavo je ogromno. Mariborska opera pa pripravlja krstno predstavo A-merikanca skladatelja Lieber-mana — “šola za žene.” Obetajo velik uspeh. * V pred božičnih večerih sem imel priliko opazovati in poslušati male skupine dijakov in dijakinj srednjih in višjih šol. Obiskujejo bolnice ter lajšajo bolnikom trpljenja in boli. Te skupine, hodijo od sobe do sobe in v lepem ubranem petju božičnih pesmi vzbujajo bolnikom zavest, da niso pozabljeni od mladine s srčno kulturo. Med to mladino isem opazil tudi fante in dekleta slovenskih staršev. Bil sem vesel. * V nedeljo pred Božičem, je pevsko društvo Arion v Milwaukee nastopilo v Auditoriju. Peli so božični oratorij nemškega skladatelja Frideric G. Handel “Messiah.” To veličastno delo so pevci in pevke dijaki in dijakinje sred. šol — 1000 po številu — odpeli izredno dobro. * Božični čas, posebno sv. večer, je v Milwaukeeju — in sploh v Ameriki — nekaj čudovitega. Okrašene ceste, hiše, javne zgradbe z bajno razsvetljavo. Ti čarajo, kot da si v neki deveti deželi. Višek sv. večera je bila polnočnica v cerkvi Sv. Janeza, ki je bila prepolna vernikov. Cerkveni pevski zbor je pred polnočnico prepeval lepe slovenske božične pesmi. Pri polnočni maši je cerkveni zbor krasno pel “Vel. latinsko mašo,” skladatelja p. Hugolina Satnerja. Vsa čast in priznanje pevskemu zboru! Posebno pohvalo in priznanje zasluži neumorni in vestni pevovodja in organist g. Ernest Majhenič, ki je z velikim trudom dosegel ta lep uspeh. »S« Zadnji .petek v decembru so mnogi naši znanci nastopili na TV. in to na Polka time. Kralj polk Frank Jankovič in njegovi fantje so zaigrali par poskočnic. Plesna skupina fare Sv. Janeza “Slovenski nagelj” je zaplesala dva narodna plesa — prav lepo in precej živahno — v splošno zadovoljstvo gledalcev. Vse priznanje sodelujočim, posebno zahvalo pa zasluži neumorna voditeljica ga. D. Strmšek. V začetku nastopa je plesalka ga. Dragan v izborni angleščini predstavila plesng skupino občinstvu. Ko pa je iz angleščine prevedla na naš jezik, — da bo slovenska plesna skupina zaplesala naš narodni ples “Schuster Polka,” me je malo pogrelo — kajti neki A-merikanec po rodu Nemec mi je takoj dejal”: Si slišal — plesali bodo German polko.” Zelo bi bilo priporočljivo — vsem ki nastopajo pred javnostjo in to še posebno kadar nastopajo v narodnih nošah — da se bolj pripravijo, da so bolj pazljivi ter se tako izognejo neprilikam. Ravno tako bi svetoval kralju polk Frank Jankoviču, naj se potrudi za malo boljšo in lepšo izgovarjavo slovenskih besed, kadar jih poje. Kadar poje g. Jankovič v angleškem jeziku, je pa prav simpatičen gospod. Na tem večeru je prvikrat nastopila na TV v Milwaukeeju tudi gdč. Dolores Ivanchich, z neko amerikansko pesmijo. Simpatična pojava, naraven nastop in lep, čist in odlično šolan glas dokazuje, da se razvija v eno naših prvovrstnih pevk! Prepričan sem, da gdč. Dolores - radi prekratko - odmerjenega časa ni bilo dano, da bi nas zadovoljila s kako lepo slovensko pesmijo. Vsem: Srečno in zdravo Novo Leto! L. G. -----o------ Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi ®ere za približnih 32 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri mo* sih ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuj čevlje št. 39 je to ameriške mere 6y2; št.40 je 7, Št. 4i je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 6 in 3G pa 4. Pri ženskih oblekah pa je raz^ lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, j« to ameriške mere 32, št. 42 jo »meriške mere 84. 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 j« 14. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12. 40 je 14, 42 ie 16, 44 je 18, in 48 je 20. Pri moških oblekah pa zače njajo mere v Evropi a št. 42, kaf * enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 3G, 48 j(3 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 ‘n 58 je 44. Pri moških srajcah pa je razbita v označbi sledeča; št. 35 po* 'neni ameriško mero I3y2, 36 ja 14, 37 je 14V&, 38 je 15. 39 je IBJ/a, 40 je 1584, 41 je 16, 42 j« 16%, 43 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča — 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: pint — 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 jpion; 1 bušel (mernik) — 36.35 1; 1 barel (sod) — 181.74 1. Vteži: 1 funt — 453.52 g; 1 unča — 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. O C — 32 F; O F — 17.78 C, 100 C — 212 F, 50 C — 122 F* 1, 10 C — 60 F. Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov, 1 kv. milja — 2.50 kv. km. -----o------ Svetovni kongres ženske katoliške mladine Za veliko noč leta I960 se bo vršil v Rimu svetovni kongres ženske katoliške mladine. Kongres bo v palači Domus Ma-riae. Obravnavali bodo vprašanje: ženska mladina in delo. Prispele bodo delegacije iz vseh delov sveta. tfcg^^^fclxXXXXXX^gXIl^xxxxIxKK't^'TTTYTTTTTTTYITTTT'VT^TTl Naše gore list SODOBNA POVEST rTTTTYTYYYTTYm EYYY Y Y3f YYYXXXTY3 “Saj nisem trudna.” “Čeprav ne. Kar uležite se in se delajte, kakor da ste.” “Tudi jaz tako pravim,” je dostavil še Škot. “Tako torej imamo tri glasove zoper enega vašega in sprejet je predlog, da vas tri dni ni treba semkaj, milostljiva.” “No, če je stvar taka in zanesljivo veste, da vam' ne morem nič več pomagati —” “Sami veste, da drugega dela ni. Opravili ste sami vse od kraja, celo rastline ne vrtu ste začarali, da cveto,” ji je odvrnil. “Vrt je bila res srečna misel,” je rekel Plečer. “Nisem je- posebno cenil, ko ste jo prvič omenili. Zdela se mi je neumna in nemogoča stvar. Pa se je mnogo bolje obnesla, nego sem pričakoval. In te sinje zavese, rad jih imam. Preklicujem vse, kar sem govoril zoper nje. Da, počitnice ste prav gotovo zaslužili- Vzemite si jih in jih uživajte. Tudi Škot si lahko vzame dopust, če ga more združiti z gradnjo ladje. Prav za prav vsi trije lahko delo pustite do ponedeljka in se odpočijete. Jaz bom šel Pa pse lovit, ko pridem v Boston.” “Bojim se, gospod, da se pri tem ne boste posebno spočili,” j® rekel Alan. “Mi tega tudi treba ni,” se je odrezal Plečer. “Vi trije ste delovni člane naše družbe, jaz pa ne.” 14. poglavje Lorna bi se zaman pretvarja-la, da ji nekaj prostih dni ne bi kilo dobrodošlih. Delala je tako Neprestano na vrtu in v trgovi-Ni> .da je komaj kdaj utegnila kaditi na dolge mirne sprehode, dasi so jo zelo veselili. Že res, da se je s Skotomi vozila po debeli naokoli, ni pa isto, če švi-§aš' po nji z.vozom, ali pa če jo Prehodiš lepo mirno peš. Bilo le še toliko steza med borovci, ki so jo kar srbele, da jih preo-kiČe, mikale so jo proge obale; Celo zibati se leno v Holmesovi obešeni mreži ter gledati morje 'n nebo, je bil užitek, ki je bil Vreden, da si ga privoščiš. Belport še nikoli ni bil ljubek ko v obleki zgodnjega juni-•i9- Ko je naslednje jutro pogle-kala skozi okno, se ji je vsilje-valo vse polno načrtov, kako naj *2rabi prosti čas. Krpanje je bi-0 nakopičeno v košar, krila so ntela, da jih podaljša, tolikšne 5rasote v naravi pa ni marala žrtvovati tako hudo posvetnim Nadevam. Zanje bo deževno vre-11:16 dobro. ^kot in Alan sta se z motorko °dpeljaia v Kejp. Iskala sta ladjico, in upala sta, da jo bosta Pritrdila nad vrata, preden bo /h'. Flečer odpotoval v Boston, ^rs. Hjolmes se je žurno sukala °koli peči in pekla potice za Cerkveni sejem. Asaf je kosil ^rate ob letoviščih, kajti bil je ^ to nastavljen. Cdlo Lemuel 1i> ki se je navadno obešal ob Pi°tu na cesto in vsakogar pri-S1kl, čei ga je le mogel, da se je Nstavil in poslušal njegove čen- 6> je tako pridno škropil rože, a niti oči ni dvignil, ko je šla U.rnamimo. Čeprav je hodila po obalni ce-^ že večkrat in se nikoli ni Kadar potrebujete zavarovalnino l»pt| otrrdu- viharju, za avtomobile. 'ahko In zanesljivo obrnete n» obrnete ra h Petrich - IV1-1874 ’»•»> KfUJKlR AVM Dr. Ahčinova “Socialna ekonomija” odlično branje Buenos, Aires, Arg. Jeseni je v založbi Družabne Pravde iz- naveličala njene lepote, je danes postala bdi j drzna in si rajši izbrala stezo, ki je skozi gozd peljala do južnega zaliva; tod so ljudje redko hodili. Z iglami nastlana tla pod nogami so bila tako mehka in neslišna, nad glavo pa so se ji oglašale veje, kakor da pojo. Iz daljave je prihajalo pridušeno bučanje morja, ko so se ob plimi valovi rohneče lomili na polmescu podobni obali Belporta. Ko pa je stopala naprej in 1-mela morje za seboj, Se je njegovo rohnenje spremenilo v mrmranje, ki je bilo že skoraj po-ddbno šepetanju. Tu pa tam ji je pod nogami počila vejica, preko steze je šinila splašena veverica ali pa je na veji presenečena ptica odfrfotala v senco. Stopala je še naprej, uživala gozdni pokoj in lepoto, pa tudi pramene sonca, ki so pronicali skozi drevje ter na rdečkasti zemlji risali svetle proge. Potem pa se je spet slišalo mrmranje plime, in Lorna je vedela, da se bliža cilju. Ozka uhojena steza je peljala na obalo. Stopila je nanjo in kmalu sama stala pred neizmerno prostranostjo sinje vode. Niti enega jadra ni bilo videti. Samota vsepovsod. Visoki valovi so se kodrali v peno, trkljaje prihajali k njenim nogam in treskali, da je kar grmelo. Nad morjem; se je pel silni nebesni obok, pod njim pa so krožile jate galebov in se spuščale na plitvine. Molče in kakor v molitev zatopljena je stala ob morju, tako veličasten in silen je bil prizor. Tedaj pa sta se izza sipin, visoko nad njo prikazala moški in pes. Na tako samotnem kraju nisi mogel pričakovati, da boš koga srečal. Ni Se ravno prestrašila, pa se je zdrznila in zastrmela v moža in psa, ki stal je ji bližala. Možak je bil visok, voglat in zagorel. Z velikimi koraki je prihajal na obalo, in Lorna si je kar malo oddahnila, k0 je videla, da nosi uniformo obalnega stražarja. Pes pa je bevsknil in se pognal proti nji. Bil je velika žival, ko oglje črnih oči in silnih čeljusti. Za hip ji je srce zastalo. “Nič vam ne bo naredil, mis,” ,]e zaklical možak. “Samo steči ne smete! Če to napravite, vas do skušal ujeti. Ostanite na mestu Uleži se, Ajaks! Uleži se! Upam, 'dla vas ni prestrašil. Tako malo ljudi prihaja semkaj, da ste ga vi presenetili. Po'navadi sva tukaj sama.” “Prav za prav se nisem ustrašila,” je zasopla Lorna. “Pse i-mam rada. Tale tukaj pa je precej večje vrste, kakor pa sem jih bila vajena. Ko se je zapodil proti meni, mi je res zaprlo sa-po. “Žal mi je, da-vas je oplašil,” se je opravičeval možak. “Če hi vas bil jaz prej zagledal ko on, bi ga bil pridržal.. Ne misli pa nič hudega. Ena beseda, pa vas uboga,.” “Veličastna žival. Ga imate že dplgo?” “Od vojne naprej. Skupaj delava' stražne obhode.” “Gotovo ste nanj zelo ponosni. In ga imate tudli radi.” “Res je. In ravno to je moja težava.” “Težava?” “Prestavljen sem, njega pa moram pustiti tukaj. Huda reč. Na psa se zelo navežeš. Saj ti j je izvrsten tovariš. Po pravici povedano, bi rajši ime1! njega za tovariša ko pa mnogo ljudi, jo so'dobno družbo, in takoj tudi utemeljene odgovore. Koga ne bi zanimal člen, ki govori o svobodnem in nesvobodnem gospodarstvu; o vlogi tehnike v modernem gospodarstvu; razvoj li- v. ,,, . , , .beralizma in kapitalizma v no- slo novo, veliko in moderno de- i* . „ . , , .. . , , , voliberahzem m novokapitah- lo: Socialna ekonomija, prvi del. Je to obširna knjiga velikega formata in ima 455 strani. Iz-rednq. prikupno zunanjo obliko ji je dal arhitekt Marjan Eiletz. Slovenci moramo biti izredno ponosni na to, da naši znanstveniki kljub vsem težavam, ki jih nudi tujina, ustvarjajo velika in pomembna izvirna znanstvena dela. Socialna ekonomija je že peta Ahčinova knjiga, napisana v izseljenstvu. Značilnosti Ahčinove Socialne ekonomije so na kratko naslednje: Kljub temu, da je delo znanstveno in obravnava izredno obširno snov, je vendar pisano v tako živem, jasnem in domačem jeziku, da je dostopno ne le izobraženemu, ampak ' tudi preprostemu bralcu. Druga prednost Ahčinove Socialne ekonomije je njena notranja zgradba, ki jo odlikuje logična in jasna razporeditev tvarine, ki bralcu takoj omogoči celoten pregled čez obširno ekonomsko področje. Lahek pregled razen tega posreduje še trojno sodobno izdelano kazalo na zaključku knjige. Vsaka od 251 točk, v katere je razdeljena vsebina, je v nekem smislu celota zase in v vsaki točki bralec takoj ve, kaj hoče pisatelj povedati. Tretje, kar Ahčinovo delo posebno odlikuje, je njegova sodobnost. Nobenega perečega sodobnega socialno , gospodarskega vprašanja se ne ogne ali da bi ga omenil le mimogrede. V vsakem od štirih poglavij, ki jih knjiga vsebuje, bo čitatelj našel celo vrsto problemov, ki giblje- zem, še posebej v Severni Ameriki; socializem in komunizem, ki sta posebno obširno obdelana; titizem; najnovejše razvojne težnje v sodobnem gospodarstvu itd. Kdor bo pričel čitati Ahčinovo Soc. ekonomijo, je ne bo odložil, dokler ne bo prišel do zadnje strani, ker bo čutil, kako mu razširja obzorje in pojasnjuje mnoga vprašanja, na katera si je že davno želel jasnega in utemeljenega odgovora. Končno je delo prof. dr. Ahčina v resničnem smislu katoliško, grajeno na osnovah krščan-oke socialne filozofije in etike. Tudi nazorno drugače usmerjen čitatelj bo moral ob tej knjigi priznati utemeljenost in Strnjenost krščanskih pogledov na so- dobna in gospodarska vprašanja. A kafpličan bo ponosen, ko bo videl, kako krščanske socialne in gospodarske osnove vplivajo vedno plodovitejše na razvoj sodobnega gospodarstva in nakazujejo zadovoljive rešitve, ki jih nista zmogla ne liberalizem ne socializem. Katoliško je Ahčinovo delo tudi v tem smislu, da širokogrudno in na človečanski način obravnava tudi nasprotna mnenja. Nikjer se ne zaletava. Ob vsej načelni odločnosti ne smeši nasprotnika in ne operira s praznimi trditvami, marveč skuša podpreti svoje stališče s stvarnimi dokazi. Tudi iz tega razloga je Ahčinova Socialna ekonomija prijetno člivo, ki se bistveno loči od tovrstne marksistične literature, ki je s svojimi globalnimi trditvami in posplošenji preračunana na nevednost mase in na vzbujanje razrednih instinktov sovražnosti in zavisti. Delo prof. Ahčina nam je dokaz, da je tudi v socialno ekonomskih ki jih poznam. Razumen je in mu lahko dopoveste vse.” “Kaj pa boste, č .bJArn napravili?” i (Dalje prihodnjič.) DRŽAVNIK POSTAL — MENIH — Na sliki vidimo bivšega predsednica vlade Burme U Nu-ja, ki je nedavno poslal budistovski menih. Obred se je vršil v samostanu Sašema Yeiktha v prestolnici Rangoonu. NOV NAČIN POMORSKEGA VOJSKOVANJA? -misliti, da so maši marini iznašli nov način izkrcavanja, ki kaže marine pri “vežbanju za zabavo.” - Po sliki sodeč bi kdo utegnil V resnici je na sliki samo prizor, JUNAKINJA NA KRAVI — Elizabeth Wilkinson, 13 let staro dekle na farmi v bližini Storrington, West Sussex na Angleškem, se prav dobro počuti na kravjem hrbtu, ko “jaha” mlest, kot kaže slika. obramba |dnova vprašanjih najboljša katoliškega stališča miren prikaz resnične stvarnosti. Naši učeči se mladini posebej toplo priporočamo, da seže po Ahčinov! Soc. ekonomiji, ki naj ji postane neobhodno potreben priročnik. Ne samo, da ji razširi obzorje o socialno gospodarskih vprašanjih, ampak da jo tudi seznani s slovenskimi izrazi iz’tega področja. Soc. ekonomija zaradi svoje okusne zunanje opreme in lepega tiska tudi v okras vsaki slovenski družinski knjižnici. V U. S. A. stane $3.50, ter se dobi pri: Familia, 6116 Glass Ave., Cleveland, 3, Ohio; Mr. Anton Babnik 142 E. 4. St., New York 9, N. Y.; Mr. Stanko Masič, 1828 W. Cermak Rd. Chicago 8, 111. V Kanadi pa: SLO-CAN Center, 618 Manning Ave., Toronto 4, Naj omenimo še to, da bo Ah- Onh Sm. R. Zaklad za prostovoljnega Robinzona Proti koncu lanskega leta je Pierre Lauranet, po poklicu trgovski potnik, po svojih nagnjenjih pa amaterski raziskovalec, doživel, kar je doživljal Robinzon Crusoe: na popolnoma zapuščenem otoku, o katerem ne ve niti imena, bo moral živeti s primitivnimi sredstvi. Na razpolago bo imel pet tednov, da bo lahko našel na otoku skrit “zaklad.” Ta Robinzon atomske dobe, ki ima 36 let, je oče treh otrok ter živi v Bergeracu kakor znameniti Cyrano, je bil izbran med 2000 kandidati, ki so se odzvali naslednjemu pozivu radia Luxemburg: !" j “Iščemo radijskega amaterja, podjetnega, ki si lahko utrga nekaj prostega časa, pustolovskega duha in izvrstnega zdravja, ki se ne boji samote, da bi ponovil izkustvo Robinzona Cru-soa na osamljenem otoku. Nagrada: na otoku skrit zaklad.” Radio Luxemburg je organiziral tudi prevoz tega trgovskega potnika na njemu neznani pusti in osamljeni otok, ki je dolg 300 m. Da bi mu pa onemogor čili sleherno orientacijo, so pot čimbolj zapletil in tako se je Pierre Lauranet vozil nekaj časa z avtom, nato z letalom, pa spet z vlakom in naposled’ z motornim čolnom. Rekli so mu samo, da bo našel v razvalinah vojaških utrdb potreben živež — konserve, malo pijače, nekaj o-bleke in zdravil in orodja. Podobno kakor je Robinzon našel na otoku zaboje z najnujnejšimi stvarmi. In naposled so mu izročili nekakšen priročnik, s kar terim bo lahko, če bo količkaj napel možgane, uspel pri svojem “lovu na zaklad.” V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SINA IN BRATA Frank P. Ogrinc ki je mirno ter vdano v Gospodu zaspal v noči 7. januarja 1955 Štiri, leta je že minilo, odkar si šel od nas, a svež spomin na Tebe je, kot bil je pr,vi čas. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam solnee sreče ti ne ugasne, ’tam lepša zarja ti blešči. Žalujoči OČE.'SESTRA in BRAT Cleveland, O., 7. jan. 1959 Kdo ve? Cleveland, O. — Kdorkoli bi kaj vedel, kje se sedaj nahajata Frank Hrovatič in Stanko Drolc, ki sta prišla v Združene države v Ičtu 1957, ga lepo prosimo, naj bi sporočil njune sedanje naslove na: Urad Lige KSA, 673 E. 117. St.; Cleveland 8, Ohio. Če bosta sama brala to prošnjo, naj se odzoveta čim preje, ker je to v njunem interesu in za njuno korist. M. K. —- Nekako polovico vsega olivnega olja pride na svetovni trg iz Španije. MALI OGLASI Soba se odda Soba se odda z dvema poste-Ijema za 1 ali 2 moška, kuhinja v kleti. Na 814 Babbitt Rd., Euclid, RE 1-5962. (6) Delo za žensko Išče se ženska, ki stanuje v Collinwoodu ali Euclidu za čiščenje sob enkrat na teden. Kličite od 5. do 7. zv. KE 1-3845. (4) PLINSKI FURNEZI 1959 vzorci — Moncrief -S. H. 100 — 100,000 B.T.U. Forced Air. Popolno instalirano $395. Gorkota isti dan. 24-urna postrežba na vseh izdelavah. SOLAR HEATING IV 6-0170 (6) Stanovanje se odda Odda se trisobno stanovanje s kopalnico in plinskim furnezom. Na 5811 Bonna Ave. spodaj. —(5,7,9,jan) Potrebujemo hiše Eno družinske in dvodružin-ske hiše potrebujemo, da jih prodajamo, v okolici Grove-wood Ave., in E. 185 St. PENA INC. REALTORS 620 E. 222nd St. AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše) (wfx) Sobe se odda Pet sob se odda zgoraj na 1000 E. 74 St., odraslim ljudem. $40. Kličite HE 2-2270. (7,9 jan.) Hiša naprodaj Dobro zgrajena zidana 5-so-bna hiša naprodaj. Dve spalnici zgoraj, dvojna garaža. Arrowhead Ave., blizu E. 185. Lastnik KE 1-5514. (6) POPRAVLJAMO H FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Ava. EN 1-1633 Mrs. B., stara 55 let, iz Madison, Ohio, piše: “Delam na farmi in sem vedno bila polna energije, moči in vitalnosti. Lansko leto sem se pa naenkrat začela počutiti trudna, brezbrižna in kar nisem mogla postoriti mojega dela. Neka prijateljica mi je povedala, kako so ji pomagale ‘4.0VIAN CAPSULES” in začela sem jih jemati tudi jaz. In danes se zopet počutim odlično in opravljam svoje delo z isto energijo in učinkovitostjo, kot nekdaj, ko sem bila stara 25 let.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25_za Sl.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 Vsi lastniki delnic SND na St. Claim, društveni zastopniki in zastopnice so vljudno vabljeni na LETNO KONFERENCO SND V PETEK, 9. JANUARJA, zvečer ob osmih. CHARLES VRTOVSNIK, predsednik , JOSIE ZAKRAJŠEK, tajnica. £ vxx v SVČV e s.'C'VX VV'V'^ C-vx -C'VX.’V-;. X'V'WWVV vwv vw wvx vv-čv V ■vvV’VV v v v vx X vxWx V vs -vvvvvx* l IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI srp v roki. “No, Luca, kam pa, kam?’ vprašam. ’ni padel niti eden in najsi je bi-jo lo še tako sitno! Škripal je z zobmi in srdito če udariš tujo žensko! stezal roke kvišku. Zadel je ob j Tisti večer je jedel j hodil na Tolminsko po nože in z nami nožičke, če je dobil kako naro- V Danijelu je vse kipelo, na- žličnik na steni, da se je sprožil karlovški Anžon, znana prika- čilo Bolezen Se ji je še vedno po- zaj udariti pa ni smel. Zatorej ter padel po tleh. Žlice in kuhal- zen v pogorju. Iz karlovškega Bil je velik čudak, a ljudje so ga imeli radi. Tudi k Presečni- znala in bila je kakor suh list, je Presečniku “ušel” ter izginil nice so letele na vse stran. Liza mlina mu je bil oče izgovoril ki je ležal vso zimo pod snegom, od dela, da niso vedeli kam.' je vstala od mize, pobrala žlič-'strm in malo rodoviten breg,' kovim je zahajal, in umelo se je, Odgovorila je: : Moral sem jaz opraviti njegovo nik in kar »e je bilo raztreslo iz (bratje pa so mu pomagali, da je da mora sesti za mizo in jesti. “V Kalarjevo dolino grem in delo, ker gospodar vsega ni zrno-' njega. Pri tem ni izpregovorila na tem bregu postavil leseno ko- Prihajal ni samo radi tolmin j požela bom ‘vranje noge.’ Dosti §el- !jih tam raste, Kalar je dovolil,! Potekel je prvi dan, a Danije- 'da jih lehko požanjem. Za pra- la od nikoder; tudi drugi dan se r: Čas je bil, da se odpraviva, oedaj sva hodila po krajši, ali zelo strmi poti, ki vodi neposredno do Kala. Solnce je še visoko stalo in skoraj ni bilo čuti še živali iz gozda. Ko sva zapuščala tratirio, je izmed pečin hre-ščila jata skalnih jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, kakor bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka strmina, da sva se, za roko se držeč, spuščala od debla do debla. Tuin-tam je zabučal z drevesa divji petelin; cula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo vejevje. Včasih je zaropotala za njim kokoš, pa je tudi nisva ugledala. Z vzdihovanjem sva končno prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prenesla sva vode od studenca ter se okrepčala ž njo. * Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so takrat rastle štiri smreke v štirikotu in do trideset CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! OUR SINCERE WISHES FOR A HAPPY NEW YEAR AMBROSIA BREWING 00. ‘NECTAR PREMIUM BEER’ 3700 South Halsted FRontier 6-5100 korakov druga od druge. Meta se je bila odpočila in zatorej se je je polastila zopet otroškost. Smeje se je zaklicala: “Loviva se ‘žiberdaj’!” Že je tičala za smreko in mi govorila, da naj se postavim za drugo. Ko sem stal pri svojem deblu, je zaklicala veselo: “Žiberdaj!” Stekla je v beg do bližnjega drevesa. Moja pravica pa je bila, leteti počrez. Če sem jo prej ujel*, nego se je dotek-nila omenjenega bližnjega drevesa, je bil “žiberdaj” zame dobljen. In res sem jo ujel. Nosila je podkovane čižme, zatorej ni bila prav urna. Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti, sem se je doteknil na nepoklicanem mestu in morda še prehudo. Vsa trda je postala in ihte je zastokala: “To pa nič ni!” Takoj sem jo izpustil. Ali Meta je gledala s tako grozo name, da sem vedel, da je v tistem trenotku pričela slutiti, da je moški za vsako žensko največ j a1 zverina! “Pojdiva domov!” je zaječala. Do doma ni izpregovorila besen dice. Samo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor da bi ne mogla verjeti, da se ji je kaj takega pripetilo. Skoraj pri vasi sva srečala Luco. Imela je koš ob rami in besedice, kar je hlapčeta še bolj čo, v kateri je prebival. Kar je skih nožiček, prihajal je tudi ra-stogotilo. j potreboval, si je s trudom pri- di Lize. Star je bil nad petdeset Škripal je: “Tako bo mene delal v teh svojih melinah, kjer let, a njegova'večna želja je bi-(šiče^o pa le ^obre.” je bližal koncu, ali Danijela še! tolklo! Le čakaj, saj boš enkrat je vsako leto prekopal nekaj la, da bi mu Bog odkazal ženico, | Obraz se ji je pričel žareti in vedno od nikoder! Bili smo pri moja žena! Ti! Ti!” Liza je po- ledine. Ostalo pa mu je še toli- ki bi malo jedla — glavno je mo- ■nekako slovesno je pričela pri- večerji, ko je prilomastil v hišo. brala svoje reči ter jih odnesla ko senožeti, da je redil kravico ral snesti sam, ker je bil visok Sedel je takoj pri vratih na klop v vežo. Če tepe mož svojo ženo,' v hlevu. Postranskega zasluž- ko hrast in širok ko hiša—in pod sklednik ter izpregovoril: to sicer ni lepo, ampak sramot- ka si je pridobival s tem, da je veliko delala. “Le eden naj mi katero reče!” no ni, kakor je sramotno tedaj, povedovati: - < “Gotovo še ne veste, da bo naš Matijček stopil v s'luzbo h Kalarju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja. Tekoj se mi dobro zdi!” “Kako je pa s Šimnom?” “Šimen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne more. Gradiška še vedno je na njem!” Rosary Rest Home Kind and considerate. For retired people and Nursing service. Day and night. Excellent Food and Spec al Diets.. Convenient to City. Twelve Acres Beautiful Grounds. — Open in Spring. 6660 W. 147th Strest Tin'ey Park, Illinois KEllog 2-2090 Fries-Walters Co. Electrical Contractors and Engineers MR. A. FRIES, President C. P. WALTERS, Vice-Pres. 1850 W. 21st Street HAymarket 1-3911 Beseda “žival” ali pa še celo “živalica” je v našem pogorju naj nežnejši izraz ljubezni ali sočutja. Ko sem ta izraz uvedel v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska duša, mi pa “živali” v mojem “Tržačanu” sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti Stritar, niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: “živalica” je naš najnežnejši izraz ljubezni ali pa usmiljenja! — Luca se je odpravljala: “Vranja noga se sama ne požanje.” Zopet je z žarečim obrazom ponovila: “To pa vama povem, tekoj sem vesela, da pride fant h Kalarju!” CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! HAPPY NEW YEAR VIII. from Ewaid Funeral Heme 25G1 N. Southport Lincoln 9-0098 Chicago, Illinois Drugi dan še nisem odšel. Pripetilo se je, kar se je pri Presečnikovih vsako leto parkrat dogajalo: Liza in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj rvala. Pri koncu pa je bil Danijel takore-koč pred vso vasjo tepen. Pri nas je namreč navada, da sme ženska, če je slabe volje, tudi u-dariti; sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo svojega iz tolpe pretepačev, so padali trdi udarci, ali na dekleta; DINE AT The Como Inn DELICIOUS FOOD GOOD DRINKS 546 N. Milwaukee Ave. Phone HA 1-5222 HAPPY NEW YEAR from Joseph L Gill & Co. 168 W. Jackson Phone FR 2-2680 SEASON’S GREETINGS WEISS TRAVEL BUREAU 644 W. North Avenue MOhawk 4-1247 2127 East 71st St. Midway 3-3395 ‘FOR TRAVEL ANYWHERE” SEASON’S GREETINGS May the coming Year bring Happiness and Prosperity To all Our Friends and Associates Courtesy of CHICAGO FIRE FIGHTERS UHION LOCAL No. 12 International Ass’n of Fire Fighters American Federation of Labor JOHN J. LYNCH, Pres. MICHAEL J. LOFTUF, Rec. Secy. 139 N. CJark Street CEntral 6-1404 CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY Cleaning Store — Shoe Repair Due to death. Established 36 years. Phone BErkshire 7-1599. (4) SEASON’S GREETINGS! SEASON’S GREETINGS May the coming year bring prosperity to all. BABY’S VALET DIAPER SERVICE City Wide and Suburban Phones: Van Buren 6-6777 EUclid 6-3240 SHerwood 2-8686 AUrora 2-3342 433 North Spaulding Chicago, 111. HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS Wallace Furniture & Upholstery 1922 South Cicero Avenue Cicero, III. Phone OLympic 2-0947 HAPPY NEW YEAR Oak Lawn Trust & Savings Co. AVE AFELV is CURRENT RATE AVINGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 10S3 EAST 62nd ST. HEnderaon 1-208» URADI V COLLINWOODU i 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-680« 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-123» 4900 W. 95th St., Oak Lawn, phone GA 5-4900 NAROČITE SI “Baragovo Pratiko” za navadno leto 1959 Njena vsebina je letos zelo zanimiva in zgodovinsko važna, ki bo služila s svojimi podatki vsem. Naročite jo čimipreje, da ne ostanete brez nje! Stane s poštnino $1.50 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na BARAGOVA PRATIKA V2= 6519 W- 34th Street Berwyn, Illinois P.S.: Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KBANJSKO-SLQVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA PF Najstareiša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto t { • Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69% se pri najboljši. če hočeš dobro sebi in svojim drspfm _ zavaruj pošteni in nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilie moške in ženske od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na' GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. j m ' -V^ -'J''' "’V''' ~ .yy-' 1896 1958 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in. tast FRANK MODIC Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnil svoje blage oči na dan 19. decembra 1958. Rojen je bil 5. avgusta 1896. Doma je bil iz Velike Bloke pri Rakeku in je pričel v Ameriko leta 1925. Pogreb se je vrš'!. 22. decembra iz cerkve sv. Antona na Riverside St. Mary's pokopališče. ZA MALE? — V Lakeside, predmestju Richmonda, Va., so postavili kažipote in cestne napise na komaj dobre štiri čevlje visoke stebriče, kar ni pripravno samo za male ljudi, ampak baje tudi za motoriste. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo vsem, ki so ob oder pokojnega položili vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše,, ki se bodo brale za pokoj njegove duše; vsem, ki so ga pr šli kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopal,išče; pogrebcem, prijateljem in članom društva, kjer je pripadal in ki so nosili njegovo krsto; vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče; vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili na pom-oči. Ti pa, dragi soprog, oče, stari oče in tast, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine. Tvoji duši pa daj Bog večni mir, ki Ti ga vsi iz srca 'želimo! Odšel si v novo življenje, kjer se boš združil z vsemi Tvojimi, ki so že pred Teboj zapustili to solzno dolino. Mi pa se Te bomo spom njali v naših mislih in molitvah! Žalujoči ostali: MARIJA MODIC, soproga FRANK in STANLEY, sinova LORNA, snaha JEFF, vnuk V starem kraju zapušča 6 sestre in tukaj še ostalo sorodstvo Fairport Harbor, Ohio, 7. januarja 1959.