ST. 22. V OELJU, CETRTE& 13. BIARCA 1939 LETO I. Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — C.ena: Za celo lcto 24 K, zapol Ietal2kren, za četrt ieta 6 K, za 1 mesec 2 kreni. Posameacita čtevilka atane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja s« ne rn«remo ozirati. NaroČniki naj pošiljajo naročnino p» poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani d»pisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ezira. iH^mHL HSh ^^^^^^R^Hht ^¦hb JRB ^H^H ^^^VI^h^^^' ^BHSHXffln ihh|H|a '¦^^^^b Uredniötvo in upravni&tvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Cefju, Schillerjeva cesta štev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok profetor za enkrat 18 v, za veČKhit popnst. Mali oglasi statiejo pri enkratr.i objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgov«r dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZHA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RMIUREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Dr. V. Kukovec: Vprasanje avstrijske denarne veljave. (Dalje.) Prilično jednak vspeh pa dosežemo tudi po drugem potu. Ta se ne drži sicer številk, ampak tega, kar smo doživeli, in kar je ves narod pretrpel, temelji namreč na skušnji, ki živi v zavesti vsakega pojedinca. Propadänje naše denarne veljave se ni razvilo v desetletjih, kakor je to bilo v bivši Avstriji od polovice 18. stoletjado konca prvega desetletja 19. veka. Reči moramo, da je bila avstrijska denarna veljava pred vojsko v izvrstnem redu. Bili smo pa tudi price propadanja, ki je dan na dan rezalo v naše meso. Vsak posa- meznik je toraj dandanes-štatistik, in če se doživljaji vseh teh posamezni- kov strinjajo, ne bodo jih razveljavili sklepi iz številk (štatistike); kajti skuš- nja je življenje in resnica, številke so pa nedovršeno in mrtvo zapisovanje iz tega življenja. Če bi se uvedle poizvedbe pri celem narodu in bi vsak pošameznik vprašal, za koliko se je vsaka stvar povprečno podražila, mislim, da se ne motim, ako trdim, da bi 90% vseh ljudi odgovorilo, da se je v s e desetkrat podražilo. Večkrat čujemo glasove, da se je vse podražilo 10-kratno ali še bolj. Seveda se je vse podražilo vse tudi še bolj nego 10-kratno, toda nekaj je zapisati tudi na račun pomanjkanja in oderuštva. Če pa odštejemo ta dva činitelja, ostane nam končno vendar le približno šte- vilka 10. Pri tern je seveda upoštevati samo oni promet, ki je svoboden in ki podaje nevezano', resnično sliko kupne sile današnje krone, namreč svobodno tr- govstvo in svobodne pogodbe delavstva. Duševni delavci, da o uradnikih niti ne govorim, seveda ne pridejo v poštev. Ti podležejo popolnoma sili ali go- spodarskemu pritisku ter se je baš njim zgodila največja krivica v vojski s tem, da se njihove službe niso pla- čevale v razmerju z zvišanjem cen živežu, tako da so padli pod najnižjo mero življenskih pogojev, in da so bili prisiljeni sodelovati v splošni tekmi za papirnatim denarjem, ki se je metal iz oken avstro-ogerske banke. Vrednost his je bila podvržena istim omejitvam kakor javna prehrana, in to velja tudi o zemljiščih, ki so bila izpostavljena rekvizicijam. Toda promet z nepremičnim premoženjem znaša v ostalem lejieznaten odstotek skupnega prometa. Po skušnji pridemo toraj dozaključ- kov, ki potrjujejo javno prepričanje. Če pa vzamemo kot gotovo dej- stvo, da je pala kupna moč krone na 1/10, tedaj bi bilo naravno, da bi se znižala nominalna vred- nost krone zakonitim potem na 1/10. Vprasanje je, ali bi trenutno ostalo dovolj papirja za obrat. Pravi se, da je avstro-ogerska banka izdala do pre- vrata 27 milijard, drugi trdijo 30 milijard ali celo 46 milijard. Te številke se danes ne dajo dognati in se menda tudi ne bodo dale dognati; kajti tiskarne niso mogle slediti zahtevam onih, ki _so izdajali nove papirnate bankovce, •n so se nazadnje izdali bankovci že brez serije in brez številk. Misli se pa, da je v prometu najmanj 30 milijard avstrijske papirnate denarne veljave. Pred vojsko in sicer dne 31. de- cembra 1913 je krožilo 2,493.641.000 kron, dne 23. febr. 1914 2,074.244.180 kron. Povprečno stanje krožečih bankov- cev v letu 1914. je bilo 3,165.327.365 kron. Iz teh številk vidimo, da nas tudi število bankovcev v prvem vojnem letu in stanje bankovcev pred prevratom vodi k razmerju 1:10. V tem bi imeli zopet dokaz, da je kupna cena krone res morala past: na 1/io> ker je na vsak način neka vzajemnost med narašča- njem množine bankovcev in med kup" no silo krone. Če bi se zrnanjšanje denarne ve- ljave na ta način izvedlo, govori se o decimalni devaluaciji in pravi se, da bi bila prednost take devaluacije ali zakonitega zmanjšanja denarne veljave v tern, da se da brzo izvesti. Toda danes so velike težave z izdelovanjem bankovcev. V Avstriji je samo ena tovarna, ki izdeluje papir za denar in še ta je prenehala z delom, ker ji manjka snovi. Avstro-ogerska banka izdaje danes etikete za šokolado mesto papirja, ki bi predstavljal papirnati denar in saj kolikor-toliko zabranjeval ponarejanje. Ne gre samo za tiskanje bankovcev, kakor se splošno misli, ampak vsak posamezn; bankovec se mora kemično preparirati in posamezno izdelati. Vsak bankovec potuje skoz več rok posebno veščih delavcev. Av- strija je imela koncem Ieta 1914. čez 200 milijonov bankovcev v prometu. Če bi na naše ozemlje odpala 1/5, treba bi toraj bilo za zamenjavo sta- rega papirnatega denarja izdelati okoli 30 milijonov komadov novega papir- natega denarja, karzahtevadela mnogih mescev. Oni, ki zagovarjajo zakonito zmanjšanje denarne deljave na 1/10, utemeljujejo svoje stališče tudi s tem, da bi lahko ostal žigosani denar še nekaj časa v prometu, ako bi se krona ne dala takoj iz prometa odtegniti zaradi pomanjkanja novega papirnatega denarja. Povdarja se, da bi preračuna- vanje bilo prav lahko, ker bi pri tem zmanjšanju denarne veljave 10 K ve- Ijalo 1 K, 100 K pa 10 K itd. Seveda bi to za trenutek napravilo na množico zelo slab utis, toda na drugi strani se mora spet povdarjati, da ne bo novega, zdravega gospodarskega Življenja, do- kler se ha nekak naČin zakonito zmanj- šanje denarne veljave ne izvede. Glavna stvar je pa, da se kar najprej dvigne pri nas gospodarskö življenje. (Dalje prihodnjiČ.) POLITIČNE VESTI. Regent Aleksander se je 9. t. m. vrnil v Beograd. PonesreČeno laško nasilje v \stri. Vojaški pöveljniki v istrskih občinah so pokllcali k sebi župane in vaške načelnike ter zahtevali, naj zberejo vaščane, ki morajo podpisati izjavo, da hočejo priti pod Italijo. Vsi hrvaški in slovenski župani so to zahtevo od- ločno odbili s povdarkom, da se temu nikdar ne uklonijo. Kako je z našimi mejami ? Iz Ženeve prihaja vest, da so naše meje napram Nemški Avstriji, Ogrski, Ru- muniji, Bolgariji in Grški že določene. Podrobnosti niso znane. Meje zo zlasti napram Nemški Avstriji zelo ugodne. Meje napram Italiji se določijo, ko se vrne Wilson. Na Dunaju bodo Čehi jeseni otvo- rili dve češki meščanski šoli, eno češka re^Ino gimnazijo, pozneje pa še češko trgovsko in Češko obrtno solo. Rumunijaje pretrgala zveze z ogr- sko državo, to pa z ozirom na posto- panje Madžarov napram Romunom, ki so še pod ogrsko oblastjo. V Berollnu je razglašen preki sod. Kogar se zaloti z orožjem v boju proti vladnim četam, je na mestu ustreljen. IZ PREKMURJA. Trpljenje prekmurskih Slovencev. Vedno žalostnejše novice prihajajo iz tužnega Prekmurja. Madžari divjajo nad našim narodom tarn kakor zbesneli — a narod zaman Čaka rešltve. Evo zopet nekaj zgodbic o trpljenju prekmurskih Slovencev: O priliki napada madžarske tolpe na vas Dokležovje so pretepli Martina Balažiča tako, da več dni ni mogel delati. Njegovega sina je vojak tako pretepal, da se. je zgrudil nezave- sten. — Invalid Lojze Horvat je nekoč pred nekim židom dejal, da imajo Prek- murci pravico do slovenskih šol. Žid se je sedaj maščeval: Dva vojaka sta iiorvata prijela, tretji pa ga je pretepal, da se je celo že onima zasmilil in sta ga izpustila. — Žena Franca Hrvata ni na vprasanje vojakov vedela odgovoriti madžarski. Vlekli so jo s seboj. Mož je šel za njimi in prosil, naj jo izpuste. Nato so še grše ravnali ž njo, tako da je nazadnje mož prosil, naj ženejo njega namesto žene. Nazadnje so bili priprav- Ijeni jo izpustiti pod pogojem, da jo mora mož do krvavega pretepsti vpričo njih. Mož se je obotavljal, a nazadnje ga je žena sama prosila, naj jo pretepe, ker ji je ljubše vsako pretepanje od njega ko počenjanje vojakov; ko je mož ženo pretepe], so jo vojaki med krohotom izpustili. — Podžupana Šte- fana bkafarja v Ižekovcih so zgrabili brez vzroka, ga bosega privezali na voz, pognali konja, da je moral bežati za vozom. Ko ni mogel več leteti, se je vlegel. Čez nekaj dni je prišlo po- ročilo, da so ga v Egerzegu pokopali. Bil je star nad 50 let in je zapustil vdovo z več otroci. — Ko se je v isti vasi povrnil iz fronte Štefan Krčmar, je prijahal za njim huzar in se mu pri- bližal z revolverjem v roki. Fant ga je prosil, naj ga pusti. Huzar pa je oddal tri strele. Fant je takoj umrl. Vse to vpričo vaščanov. — V občini Andrijanci sta dva vojaka Štefanu Matku siloma vzela 1800 K. Ko je prosil, naj mu jih vrnejo, so ga pretepli in zaprli za dva meseca. Nato so ga brez razprave iz- pustili. Boleha še sedaj na posledicah udarcev. — V občini Bakovci je bil nastanjen oddelek vojakov, ki so vedno streljali po vasi. Ko jih je nekoč župan opozoril na nevarnost, so se vrgli vo- jaki nanj, ga pretepli in napol nagega vrgli iz hiše. Ko se je nato oddaljil, so streljali za njim in ga ranili v spodnji del telesa. Po dvadnevni muki je umrl. — Cele knjige enakih in podobnih div- jaštev bi se še dale napisati. Kdaj pride oclrešenje tudi za naše prekmurske Slovence, kakor je prišlo za medjimur- ske Hrvate?! Ljudstvo je obupano! Prekmurje. Slovence onstran Mure imenujemo prekmurske Slovence, sami se imenuiejo Slovene!. Po zadnji mad- žarski statistiki jih je 70758, v resnici pa blizu 100.000. Ogrski Slovenci so napredni gospodarji, dobri delavci. Poleg Mure imajo izredno plodno zemljo. IZ KOROTANA. Nemci zopet napadajo. Severo- vzhodno od Sp. Dravograda so Nemci 8. tm. prekoračili nevtralni pas in vdrli v Soboto ob koroško-štajerski "rneji. Pri Velikovcu in Borovljah tudi na- padajo manjše nemške čete. Zasedle so Kočuho pri Borovljah (v neutralnem pasu). Tudi vzhodno od Labuda so- Nemci streljali iz strojnic. Med nemškimi Četami na Koroškem je prišlo zadnje case do krvavih po- bojev med takozvano rdečo in belo gardo, posebno v velikovškem okolišu. Nemški Tirolci pa, ki so prišli svojim koroškim bratcem na pomoč, uvidevaja nagnusne namene korožkih Nemcev in trumoma odhajajo nazaj v svojo tirolsko domovino. MARIBORSKE NOVICE^ Mariborski Nemci trosijo med svojimi vest, da sta Ornig in Wast iah prišla iz Pariza in prinesla vest, da je Maribor z ozemljem do Pragerskega že definitivno proglašen za last Nem- ške Avstrije. Kdor verjame, bo izve- ličan. Iz Jugoslavije izgnale so naše oblasti nemške hujskače revidenta J. Ž. Riedla ter Kotscha in agenta Reinfrieda Einhauerja. Pastor Mahnert se še vedno po- tika po Mariboru, dasi je sklep, ga izgnati že storjen. Sedaj zbira pri sebi celo učenke nemškega ženskega učite- ljišča in hujska. Kedaj bodo neki naše oblasti temu konec storile? PTUJSKE NOVICE. Avtomobilna prometna t^ružba Drava v Ptuju. Dne 4. tm. se je vršil v Ptuju sestanek iteresentov za usta- novitev avtomobilne družbe, ki naj izvede avtomobilni promet na progah Celje-Mar;bor-Ptuj-Sv. Lenart-Radgona- Ljutomer-Ormož-Varaždin-Rog. Slatina. Sestanka so se udeležili kot zastopniki oblasti: komisar mesta Ptuj dr. Jurtela, okr. glavar dr. Pirkmaier in komisar okr. zastopa Miha Brenčič. Sestavil se je pod predsedstvom dr. Iv. Ferncevca v Ptuju pripravljalni odbdr (Miha Brenčič, Ivan Vošnjak, dr. B. Štuhec in dr. Mil. Gorišek), ki naj stopi v zvezo z vlado in dožene, koliko je vlada na navedenih progah interesirana ter se ž njo sklene način skupne izvedbe vseh ali poedinih prog. Odbor vabi interesenre, naj stopijo v njegov krog, da se kolikor rnogoče pospeši izredba načrtov in pridejo v poštev tudi inte- resi posameznih krajev. CEUSKE NOVICE. Nov manever celjskih Nemcev. Nemške paralelke državne gimnazije v Celju so zaprte. Dne 10. tm. pa je bila pri deželni vladi v Ljubljani deputacija Nemcev iz Celja (baje pod vodstvom Stigerja, slavnoznanega „moža z gni- limi jajci" izza 1.190811) s prošnjo, da Strar ?. »N OVA DCS A« Stev. 22 se jim dovoli ustanovitev zaäebne nemške gimnazije, na kateri bi pouče- vali dozdaini nemški profesorji. Ali hoče te profesorje plačevati morda Nemška Avstrija? Ali nemški Celjani sami? V vsakem slnčaju bi naša javnost morala z vso odločnosfjo nastopiti že samo proti (emu, da bi se naša vlada spuščala z Nemci o tern v kakšnokoli debate Izmed nem- ških profesorjev menda ni niti eden naš državljan in reklo bi se, petrifici- rati umetno vzdrževanje toliko in to- liko nemških hujskačev v Celju. In celo to naj gutiramo, da bo te špijone vzdrževala na naših tleh tuja država?! — Če pa imajo celjski Nemci toliko denarja, da hočejo sami vzdržati svojo gimnazijo, pa naj s tern denarjem po- šljejo svoje fantičke študirat tja, kjer nemške tlržavne gimnazije obstoje. Bodi teh par vrstic odločen opomin naši vladi ker so kratka karakte- ristika našega javnega mnenja. Koncert Celjskega pevskega dru- štva je v soboto 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Mestnem gledališču, v nedeljo 16. tm. ob 3. uri pop. v veliki dvorani Narodnega doma pod vodstvom pevo- vodje g. Cirila Preglja. Sodelujeta: kon- certna pevka gospa Pavla Lovšetova in klavirska virtuozinja gdč. Dana Ko- blerjeva. V soboto in nedeljo poje: mešani zbor: „Vrbniče nad morem" (hrv. narodna, harm. L. Andel), „En ve- trič je pihal" (slov. narodna, harm. L. Zepič), „Dekletce, podaj mi roko!" (E- Adamič), „Tone solnce, tone" (Fr. Fer- jančič), II. rukovet srpskih „narodnih pjesama" (Stevan Mokranjac), „Kakor bela golobica" (dr. Gbjmir Krek); moški: „Zori rumena rž . . ." (Risto Savin), „Imel sem ljubi dve" (dr. Josip Ipavic), „Čej so tiste stazice", „Dečle, to mi povej" (kor. narodne, harm. 0. Dev); gospa Lovšetova poje v soboto: „Tarn zunaj je sneg" (dr. G. Krek), „PticW (0. Dev), „Hajd u kolo!" (Iv. pl. Zajc), „Slavček" (ruska narodna, Alabjejev), v nedeljo: ,.Cicibän-cicifuj", „Uspavanka", „Vrabci in strašilo" (J. Pavčič), „Slov- narodne". Solotočke spremlja gdč. Dana Koblerjeva, ki nastopi tudi z Skrjabina: Nocturno, za levo roko, ter Smetane: La fete des paysans bohemiens. Med proizvajanjem posameznih točk osta- nejo vrata v dvorano zaprta. Cenj. ob-- činstvo naj bo točno. Vojaško oskrbovallšče v Celju kupi vsako količino sena in slame. Cene po dogovoru. Ponudbe s ceno in količino se naj pošljejo s pošto ali prinesejo osebno vojaškemu oskrbova- lišču v Celju (domobranska vojašnica I. nadstr.) Štacijsko poveljstvo v Celju se je preselilo v svoje nove pisarniške prostore v poslopju starega okrožnega sodišča v pritličju poleg Marijine cer- kve na Rotovški cesti. lzgubljene in najdene reči. Našlo se je: znesek 2 K v papir zavit; 2- kronski bankovec; 10-kronski banko- vec. Shranjeno pri mestnem uradu. Vodstvo mestne centrale za ži- vila je prevzel g. Josip Vivoda, stanujoč na Bregii št. 32. Uradni dan prl celjski okrajni sodniji je samo vsako soboto. Takrat smejo priti nepovabljene stranke k sodišču, da dajo na zapisnik tožbe in druge vloge ter sprejemajo nasvete. Celjski slov. trgovci imajo v marcu in aprilu vsak četrlek zvečer sestanek v hotelu „Beli vol". Dolžnost javljati tujce policiji! Policija je dognala, da v Celje priha- jajo in odhajajo odtod ljudje, ne da bi se jih javilo pri policijskem oddelku. Opozarja se, da se je treba v današ- njih resnih časih strogo držati pred- pisov in prijaviti vsakega tuica pri policiji, ki biva več kot 24 ur v mestu. Pozor na hujskače! Dogajajo se slučaji, da posebno nižji sloji zabav- ljajo proti naši državi iz razlogov, da momentano ne dobe sladkorja, kvasa in drugih potrebščin. Naša država je v momentu velikega preobrata ter se tudi radi drugih neprilik ne more takoj vse zaželjeno dobiti. Ljudstvo je trpelo voljno skozi 4 leta vojne pod tujim jarmom, naj zato še sedaj majhno časa potrpi, dokler se razmere ne urede. Proti hujskačem pa bodo pri- stojne oblasti najstrožje postopale. Obsojeni tatovi. V soboto 8. tm. so stali pred celjsko kazensko sodnijo sledeči: Ivan Samec, 33-letni hlapec iz Ponikve, ki je svojemu gospodarju trgovcu Jakoviču v Celju ukradel razne stvari. Dobil je 3 mesece težke ječe. — Alojz Smole, 23-letni težak od Sv. Tomaža pri Šmarju, radi tatvine že predkaznovan, je 24. okt. 1918 pri Sv. Tomažu Matevžu Pekovšaku ukradel kravo. Dobil je radi hudcdelstva tat- vine 8 mesecev težk ječe. — 25-letni tovarniški delavec Franc Tovornik iz Št. Vida pri Planini je 18. nov. 1918 Janezu Valenčaku v Celju ukradel 1 konjsko opravo. Prisvojil pa si je tudi 1 škatljo svilenih robcev, katerih cel kovček (522 svilenih rut v vrednosti 61.815 K) sta Ivan Ribič in Franc Vovk ukradla 2. dec. 1918 trgovcu Premelču iz Ljubljane. Radi tatvine in deležnosti na tatvini je dobil 4 mesece težke ječe. — Lepo tatinsko družbo so tvorile: 18-letna Frančiška Kolenc, 14-letna Antonija Kolenc, 17-letna Frančiška Artviga in 46-letna Marija Artviga, vse iz Založ pri Polzeli. Ukradle so trgovki Rozi Cizel na Polzeli raznega blaga v vrednosti 2470 K 99 v, Fran- čiška Kolenc povrh pri Jak. Pirnatu v Št. IIju pri Velenju 1 junca. Frančiška Kolenc je dobila 8, Marija Artviga 4, Frančiška Artviga 2 meseca težke ječe, Antonija Kolenc pa teden dni zapöra. Za slovenske oslepele vojake je darovala gospa Emilija Gasperoti v Celju 5000 K. VelikoduSni dobrotnici bodi izrečena iskrena zahvala naroda! Pri tihotapstvu izslediü so želez- niški orožniški kontrolni organi v Zi- danemmostu in poücijsko osobje na celjskem kolodvoru dve nevarni tiho- tapki, ki sta posebno zadnji čas do- važali velike množine tobaka iz Za- greba v Nemško Avstrijo. Bili sta are- tirani ter oddani tukajšnjemu finanč- nemu komisarijatu. Pri njih se je dobilo okoli 12 kg tobaka, ki je za- plenjen. DNEVNE NOVICE. Umrl je v Gradcu 4. tm. vpoko- jeni deželni šolski nadzornik, bivši rav- natel] celjske gimnazije Peter Končnik, star 74 let. Umrl je v Ljubljani ravnatelj mestnega dekliškega liceja Ivan Macher. Angleški kardinal Bourne, znan prijatelj Jugoslovanov, se je mudil minole dni v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Slovenci v Kočevja si sezidajo Narodni Dom s hotelom ter prostori za vsa slovenska društva. Nekaj o begunskem taborišču v StrnlšČu. V ljubljanskem »Napreju« podaja dr. Škapin zanimive podrob- nosti o svojem obisku v taborišču. Hiralnica in sirotišnica, ki sta nasta- njeni tarn, izvrstno poslujeta. Oskrbnik je otvoril pletarsko delavnico in ple- tarsko Solo. V šoli je krog 65 učencev in učenk v starosti od 14 do 18 let. Taborišče ima tudi ljudsko in obrtno solo. Ustanovljena je tudi krojaška delavnica. Dr. Škapin je umenja, da bi se dale ustanoviti tudi velike de- lavnice za pohištvo z električnim obra- tom. Razveseljiva j-: ugotovitev, da se velikanske poškodbe, ki so jih napra- vili ob prevratu vojaki in domači prebi- valci, ne poznajo skoro nič več, ampak je to vse zopet precej urejeno. Ukra- deno blago se po vaseh zbira in vrača taborišču. Barake so stavljene tako, da lahko ustrezajo svojemu namenu še najmani 10 let. Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola za slo- vensko ozemlje pozivlja načelnike razrednih poštnih uradov iz Štajerske, Koroške in nečlane iz Kranjske, da prijavijo svoj pristop k stanovski organizaciji. Uspehi, ki so se dosegli, so vidni znak velikanske moči orga- nizacije. Le v skupnosti :e moč in sila. Vsakdo, ki še ni clan, naj prijavi svoj pristop po dopisnici tajništvu društva (Ljubljana 4). Oddaja vojaškega orožja in stre- Hva. Povcrjeništvo za notranje zadeve razglaša: Mnogo ljudi vkljub razglasom še vedno ni oddalo vojaškega orožja in municije, kar vse so si prilastili na eden ali drugi način. Ker je vse to državna last, je naravno,. da zadene vsakterega zaslužena kazen, zakaj preganjalo se bo vsakogar kazensko- sodnim oz. vojaško-kazenskim potom. Tudi bo moral vsakdo plačati državi narejeno škodo. Prebivalstvo naj v tern oziru podpira delovanje varnostnih organov. Vojaška oblast nagradi pri- memo vsakogar, ki pripomore pri zaplembi vojaškega orožja, streliva itd. Slušatelje živinozdravniške in visoke gozdarske sole, katerim je nadaljevanje Studij na Dunaju in v Lvoru onemogočeno, namerava mini- sterstvo za kmetijstvo v Beogradu poslati v prijateljsko inozemstvo, po- sebno v Curih in Bern v Švici. Dajalo bo tudi, potrebnim dijakom primerne mesečne podpore. Prijaviti se je pismeno poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani, priložiti potrebne dokumente in fotografijo. V prijavi je navesti ime in priimek, podatke o dosedajnih štu- dijah, izpitih in preizkušnjah ter sedajni naslov. (Gl. Uradni list št. 60 z dne 8. marca). Razplsane službe. V področjj višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih dvoje mest sodnih pod- uradnikov (Celje in Maribor),'39 mest sodnih slug, 4 mesta višjih jetniških paznikov ter 7—10 mest jetniških paznikov. Prošnje do 16. aprila 1919. (Gl. Uradni List št. 60 z dne 8. tm.) Zensks vestnik. Odbor podružnice Splošnega slov. ženskega društva v Celju vabi vse Jugoslovanke iz Celja in okolice, naj se prijavijo kot članice in sicer pri društveni blagajničarki gospe Sta- dlerjevi. Te dni se bodo članice tudi nabirale. Iz Dobrne poročajo „Slovencu", da baje namerava naša vlada prodati toplice zasebniku. Ta bi bila lepa! Javnost zahteva pojasnila zadeve! Sokol v Slov. Bisrrid ima v ne- deljo ob V23 uri v Nar. Domu občni zbor. Poroča g. A. Planer o dozdajnem delu, dr. Fr. Jrgolič iz Maribora o zgo- dovini in pomenu sokolstva. Nato pro- sta zabava s petjem in šaljivo pošto. Umetniški koncert v Slovenski Bistrici se vrši dne 18. tm. ob 7. uri zvečer v dvorani okr. hranilnice. So- delujeta gospa Pavla Lovšetova in gdč. Dana Koblerjeva. Iz slovenjebistriškega okraja. (Kaj je torej res?) Splošno je znano, da vsaj na Sp. Štajerskem nebroj slovenskih učiteljic ne dobi službe, ker baje ni praznih mest. Javnost je pričakovala, da bo naša vlada že radi tega odpu- stila iz službe vse renegatsko učitelj- stvo, posebno pa one, ki so leta in leta rovarili v schulvereinskih podruž- nicah proti nam in še sedaj smešijo Jugoslavijo. Na veliko začudenje pa smo zvedeli, da višji šolski svet ne more otvoriti slovenske sole na na- rodno ogroženem Pragerskem in raz- širiti slovenske ljudske sole v Slov. Bistrici, ker mu baje manjka potrebnih učiteljskih moči. Otroke bivših nemSkih šol na Pragerskem in Slov. Bistrici bodo sedaj morali naphati v že itak prenapolnjene/ /slovenske razrede, tako da bo vsak resen pouk popolnoma ne- mogoč. Pri tern pa bo seve najbolj trpela v vsakem oziru naša narodna stvar. Vemo pa, da so prosile za na- stavljenje celo učiteljice begunke, ka- terim pa vlada plačuje rajše begunsko podporo, s katero itak tudi ne morejo živeti, mesto da bi jim dala potrebno službo, kjer bi lahko plodonosno delo- vale za svoj in narodov prid. Na naslov naših kontrolnih ob- lasti ob meji! Piše se nam : Te dni sem se vozil po progi Ljutomer-Špilje. Videl sem, kako so si razni prekupci iz Nemške Avstrije v Radgoni naprtili polne koveke, jerbase in nahrbtnike z živili, peljali to vse do predzadnje postaje pred Špiljem — do Črnišin —, tarn pa poskakali z vlaka in hajd čez njive pa s svojim blagom, ki je prišlo vse iz ljutomerskega okraja, na tarn že pripravljene vozove. Pri Radgoni in v Radgoni sami mora naša kontrola boljše funkcijonirati, sicer nam bodo Nemci izvozili vse, kar še imamo. Žalec. Vsled odhoda g. ravnatelja meščanske sole Beno Serajnika v Celje ja za začasnega ravnatelja tukajšnje meščanske sole imenovan strokovni učitelj g. Ivan Korže. Iz Laškega trga. (Na naslov okr. glavarstva in vojaške oblasti v Celju.) V gostilni Karla Hermanna v Rečici pri LaŠkem se je vršil v noči od sobote na nedeljo »plesni venček«, na kate- rem je tukaj^njr nemštvo slavilo orgije pijanstva in nenravnosti. Do 6. ure zj. se je pilo, plesalo, pelo in vpilo. Kdo je dal licerico, ne vemo, pač pa zahte- vamo, da se zadeva preišče in krivce strogo kaznuje. — Znani nemškutarskt podčastnik Kopatsch (sedaj baje Kopač), ki je, kakor čujemo, še vedno usiužben pri neki vojaški oblasti v Celju, je pri- vlekel na to prireditev s seboj še ne- kaj tovarišev, da so tolažili tukajšnje nemške »frajle«, in je seveda tudi po- pival do ranega jutra. Ali zanj ne ve- Ijajo vojaški predpisi ?! In kako more naša vojaška oblast tega človeka, ki je znan renegat in ob vsaki priliki za- bavlja proti naši državi, še držati v službi SHS? Seveda njemu je ljubše, zakaj kot navaden pisač — kakor je bil poprej — bi ne zaslužil nikdar to- liko kakor zdaj zasluži. Vsaj tako se je sam izrazill Res Skandal, da pustimo take smeti. Književnost. Drugi Ietnik »Demokracije«, so- cijalistične revije. Prva številka novega letnika izide mesca marca. Nov letnik izhaja v znamenju naše nove državne tvorbe, v znamenju idej in gibanj, ki pretresajo svet. Prosta, vsem pri- stopna je tribuna v Demokraciji vsem onim, ki mislijo in čutijo demokratično in socijalistično. Naročnina za eel letnik je določena na K 20. NaroČila je na- slovljati na upravništvo Demokracije v Ljubljani, poštni predal 91. Opozarjamo, da se dobe pri upravništvu tudi po- samezne številke lanskegaletnika. Opo- zarjamo zlasti na »Tržaško žtevilko«, ki se peča z našim Tržaškim proble- mom. Poleg tega je izšla „Jugoslo- vanska" in „Cankarjeva številka". Vse tri stanejo skupaj K 6*60 brez pošt- Stsr. 22 rbi O V A i.1 • ? b ¦*-.* Stn?« 3. nine. Pred kratkim so izšle slavne Be- zručeve pesmi, ki stanejo K 7 brez poštnine. V zalogi sta še tudi brošuri Demokratizem in ženstvo in Pogled v novi svet, ki staneta vsaka 60 v brez poštnine. Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1918 so izšle in sicer: Koledar za 1. 1919, Slovenske Večernice (72. zvez.), V boj za temelje krščanske vere, Brstje ¦iz vrta slov. pesništva, Kako si ohra- nimo ljubo zdravje. — Letnina je zvi- šana na 4 K, dosmrtnina na 80 K. Spomenica goriških Slovencev, ki, jo je izdal 17. oktobra 1913 pokra- jinski odsek Narodnega sveta v Gorici, je izšla sedaj v posebni knjižici. Stane 80 v. Zanimiva je tudi za nas na se- verni meji. »Jugoslavenska njiva«. Primili smo 10. broj revijalnog tjednika »Jugo- slavenska Njiva« s ovirn sadržajem: Dip. (Dopis iz Geneve): Jugoslavenski odbor. — Mladen Vukmir: Agrarna reforma. — Dr. Dragutin Poljugan: Naš huma- nitarni rad. — Jedan svečenik: Fari- zejstvo u katoličkoj crkvi. — Smotra: M. Urbani: O kontroli trga i prometa Čivežnim namirnicama. Ivo Lugaric: Osamsatno radno vrijeme. Dr. D. P.: Ljudi od energije i vjeronauk. Antun Dobronič: Idealizam i materijalizain u našem muzičkom životu itd. — Listak: Wilsonova politička načela. — Godiš- pretplata »Jug. Njive« iznosi K 42, po- jedini broj 1 K. Pretplate šalju se na upravu lista u Zagrebu, Nikoličeva ul. 8. RAZNE VESTL Število brezposelnih na Dunaju še vedno naraSča. V zadnjih tednih je naraslo število tedensko ža povprečno 20.000. Danes je na Dunaju nad 150.000 brezposelnih, od katerih jih 119.000 vleče podporo. Pobegli napadalec. Atentator na bavarskega ministra notrajnih zadev Anerja, ki je poleg ministra ranil dva poslanca in enega ubil, mesar Alojz Lindner je, predno so ga dobili, po- begni! z zrakoplovom v Rusijo. Zadnja pos*oči8a Nemci kršijo premirje. LDU. Ljubljana, H.sušca. Danes ob 7. uri 30 min. so Nemcl streljali na naše postojanke pri Dulah. Naši so morali odgovarjati. Razvil se je ogenj na obeh straneh odseka. Med 8. uro 30 min. — 9. uro 30 min. so Nemci izstrelili 9 strelov iz topov; naše topništvo ni odgovarjalo. Manifestačna seja Narodnega predstavništva. LDU. Beograd, 12. sušca. Regent Aleksander bo menda že v prihodnji seji (pojutrišnjem) Nar. predstavništva prebral prestolni govor, nakar bo Nar. predstavništvo v njegovi navzočnosti manifestiralo za uresničenje vseh naših zahtev. Vsi klubi bodo podali po svojih načelnikih izjave. Predložena bo najbrž skupna resolucija. V političnih krogih pnčakujejo sejo z veliko napetostjo in se ji pnpisuje velik pomen. Naredba o svobodni trgovini. Beograd, 12. sušca: Včeraišnia številka „Službenih Novin" prinaša na- redbo prehranjevalnega ministra 0 re- gulaciji uvedbe svobodne trgovine. Ena izmed glavnih točk naredbe določa "da je najstrožje prepovedano kupičenje blaga z namenom, da se odtegne pro- metu in da se pozneje dosežejo ž njim višje cene. To velja tudi za špekulante, ki blaga sicer ne prikrivajo, ki pa s čezmernimi cenami odbijajo kupce. Kupičenje blaga je dovoljeno le pokra- i'nskim, občinskim in okrajnim aprovi- začnim odborom. Zaradi kontrole pred- Pisuje naredba, da morajo vse želez- n'ške in paroplovne postaje vsakega 1. in 11. v mescu poslati prehranjeval- nemu ministerstvu statistične podatke 0 Predanem in oddanem blagu na po- j*aJi. Za kršenje naredbe 0 kupičenju j'aSa je določena konfiskacija blaga m denarna globa do 20.000 K ozir. ZaPorna kazen do 6 mesecev. Srbski list za pravični mir. L. D. U. Beograd, 12. sušca. Da- našnja „Epoha" prinaša oster članek pod naslovom „Mirovni kongres", kjer piše med drugim: Na konferenci v Versaillesu se ne sklepa 0 Jugoslaviji, ampak 0 evropskem miru. To naj po- mislijo oni, k: so danes na mest.ih Bismarcka, Andrassyja, Suvalova in' drugih; naj pomislijo, da pade nanje odgovornost za ustanovitev nove Alza- cije-Lorene in nove Bosne; naj vedo, da zna Srbija ravno tako braniti in varovati svoje istorodne brate kakor more ali zna biti tudi zvesta zaveznica; naj pomislijo, ali je mogoče, da poza- bijo narodi svečano objavljene principe entente in da pozabijo krivice, katere jim prinese versaillski kongres na- mesto miru in ki bodo predmet za nove spopade. Živila iz Amerike za ozemlje bivše Avstro-Ogrske na potu. LDU. Pariz, 11. sušca. Prva pošiljatev živii iz Amerike je na potu in obsega za ozemlje bivše Avstro- Ogrske žito, mast, riž, čaj in drugo blago. Minister liower, katerega je ententa imenovala diktatorjem za raz- delitev živil na ozemlju bivše Avstro- Ogrske, bo že prihodnje dni začel s tozadevno organizacijo ter bo najprvo ustanovil amerikanske ekspoziture na Dunaju, v Budimpešti, na Reki, v Trstu, Pragi in Ljubljani. Nadrobno razpečavanje se prične 1. aprila. Drobne novice. Ljubljana, 12. sušca. Laške oblasti v Dalmaciji so dalmatinskim zastopni- kom v Narodnem predstavništvu pre- prečile odpotovanje v Beograd. — Hr- vatska Sokolska Zveza je na občnem zböru dne 9. tm. sklenila združenje v Jugoslovansko Sokolsko Zvezo. — So- kolska slavnost je preložena na 30. m. travna. — V smislu sklepa vlade v Beogradu se ima letos pridelati v kra- Ijestvu SliS 18 milijonov kg tobaka; določena so okrožja, v katerih se sme tobak pridelovati. — V mestih na Mo- ravskem (10) se je pri najnovejšem štetju prebivalstva naštelo 125.000 Če- hov in 75.000 Nemcev. — Novi dinar- ski bankovci se prično te dni tiskati v velikem obsegu. Delo bo končano približno v treh mesecih in se bodo takrat začeli izmenjavati kronski ban- kovci za dinarske. — Znani Stipa Ra- dič, ki je med vojno pisa! navdušene avstrijske himne, sedaj pa se poteguje za jugoslovansko zvezno republiko, je minulo nedeljo sklical skupščino svoje seljačke stranke, katero 'je pa oblast prepovedala. Vkljub temu je ime! Radič govor, v katerern je hujskai proti se- dajni državni uredbi ter je zahteval neodvisno hrvatsko republiko. — Nem- čija si ustanovi prostovoljno armado 300.000 mož. Službena doba traja Šest mesecev. „Svet desetorice" je sklenil od- praviti blokado proti vsi bivši Avstro- Ogrski. Italija se je srdito upirala. Odločitev glede priklopitve nemške Avstrije k Nemčiji je, kakor poročajo iz Ženeve, na mirovni konferenci že padla. Pod nobenim pogojem se tako združenje za sedaj ne pripusti. Od 11. tm. naprej se vlaki z živili za Prago in Dunaj zopet vodijo čez Logatec. Itaüjanski min. predsednik Orlando je dospel v torek zjutraj zopet v Pariz. — V Beograd je dospel dr. Mihajlo Gavrilovič, izredni poslanik in pomoč- nik ministerstva za zunajne zadeve, ki se je mudil v Parizu. Listi poročajo, da poda v tajni seji Nar. predstavni- štva obširno poročilo o zunajnem polo- žaiu naše države in 0 poteku dogo- vorov na konferenci. — V Saraievem so žaprli včeraj 11. tm. finančnega ravnatelja dr. Klejna. Suspendiran je od službe brez pravice do penzije. Postavljen je pod obtožbo, da je med vojno iz vrst svojih nastavljencev izbi- ral talce. — V Berlinu se poulični boji med vladnimi četami in šparta- kovci tudi danes še nadaljujejo. — Sef generalnega štaba Združenih držav Sev. Amerike je izjavil, da namerava pndržati 200.000 mož sedajne armade, da ohrans s tern Zed. državam voja- ško moč, ki naj sčasoma naraste na pol milijona mož. Poljska narodna skupščina je dne 11. tm. odobrila zakon, s katerim se vpokliče 600.000 mož letnikov 1891. — 1896. v , armado. — General Wennys se je iz Londona podal v Pariz in odpotuje od tarn v četrtek 13. tm. v Brušelj, kjer bo nemški ko- misiji za premirje naznanil sklepe ali- irancev 0 izročitvi nemške trgovske mornarice ter 0 zopetni preskrbi Nem- čije z živili, Iščc sc meblovana soba za cno osebo. Ponudbe na upravništvo lista. 344 3—3 Prod7i se več meterskih stotov sladkorne pese, 1 zofa, 1 omara, 1 žensko kolo, novi okviri za okna in šipe, malo ponoSeni moški lakasti čevlji št. 42. Poizve se Steinböck, Trnovlje 39. 361 2-2 Išče se maier, oženjen in delaven, pri g. Petriček, Celje-Lisce 23. Nastop takoj. 3593-2 Obvestilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi mesarski voz in nekaj desk. Poizve se ori eostilničarju v Narodnem domu. 256 -14 Sadjevec, vino in kislo vodo razpo- šilja A. Oset, p. Guštanj: 336 10—3 Proda oe 1 skoro novq zidana hiša, ob- stoječa iz 5 sob, 1 kuhinje, kleti, 3 svinjski lilevi, 1 svinjska kuhinja, kozolec, sadni vrt in mala njiva, skupaj približno 3/4 orala zcmlje,35niinut oddaljeno od mesta. Vpraša se pri Jos. Bizjak, Gaberje pri Celju. 362 2-1 Naprodaj je dobro ohranjena salonska oprava, obstoječa iz zofe in 4 stolov. Glavni trg St. 4. 369 3-1 Nad 2 orala, cbsegajoča njiva, prvo- razredna, ležeča med Levcem in Petrovčarni, si radi oddaljenosti proda. Tudi nekaj njiv se da v najem. VeČ se poizve pri Edvard Kukec-u v Žalcu. 363 3—1 PisaBnS stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma- telič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 367 16-1 KINO OABERJE Četrtck 13. marca fljcgoD smrtni sovrQznib Senzacijonalni doživljaj v 5 dejanjih. Besedilo filma je hrvatsko. Petefe 84., sobota 15., nedelja 16. Kralj noči Detektivska drama v 4 dejanjih. Pondcljek 17,, torek 88., sreda 19. Ben Kabara Detektivski film v 4 dejanjih. Njegovjmafli lakaj Veseloigra v 2 dejarljih. Za mladlno neprimerno. Učenec iz poštene hiše z dobrim šolskim od- pustnim spričevalom se sprejme takoj v trgovino mešane stroke Florjan Gajšeka v Loki pri Žusmu. 365 1 Kdor hoče prodati svoje VOfnö posojilo naj se obrne glede po- jasnila na 353 2—2 I. lufloslovanshi anončni in in- fOFmscni ZQVOd Beseijah S Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. urar Gosposka uSica stew. G sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. 31 52-9 Razglas. Rok, objavljen pri razpisu raznih služb mestne uprave za vlaganje prošenj, se razteza do 25. mair-ca 1929. Dodatno k razpisu z dne 20, febr. 1919 se objavlja, da so mesto pomožnega sluga ter 2 mesti pisarniških pomočnikov namenjeni izključno le vojnim invalidom. Mestni magist^at ceSjski, dne 10. marca 1919. 370 1 HOTEblSTfliira BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. 177 Kosilo za abonirane. 104-10 Kupujte semena le pri tvrdki Ivan Rovnihap 167 104-18 LJ||L V zalogi so vsa deteljna, domača in lu- cerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut semena, kakor tudi zeliščna in cvetlična, vsa preiskana od kmetifske družbe v Ljubljani. Zavarovanje proti požaru! V lastno korist je vsacega, da sedaj, ko se je ustanovila Jugoslavia, opusti tuje zavarovalnice in zavaruje svoje imetje pri slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Prijave spre- jemajo krajevni poverjeniki ali pa je priglasiti svoj pristop osebno ali pi- smeno na »Glavno poverjeništvo Vza- jemne zavarovalnice Celje, Breg 33« ki daje brezplačno tudi vsa tozadevna pojasnila. 355 3—1 Usnjeni w ¦ m m CGIf I j I po novih cenah v vseh ob- likah in velikostih se zopet dobijo pri (29 10-7 Mirenski čevljarski zadrugi vVrbovcu pri Mozirju. ?c$ojilnka na Vransfatn vabi svoje p. n. zadružnike k FEdnemu občnemu zboru na torek dne 25. marca 1919 ob 3. uri pop. v zadružno pisarno na Vranskem his. št. 91. SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nad- zorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1918. 4. Poraba čistega dobička. 5. Čitanje revi- zijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti. 366 1 NAČELSTVO. Stilen pott prevzame in izgotovi po zmernih cenah vsakovrstna stavbena dela iz betona, železnega betona ali iz navadne opeke, kakor gradbe cest, jezov, železobeton- skih mostov in vodnih naprav, vsa ob- novljenja in popravila kakor tudi vsa tesarska dela itd. Vsa dela, naj si bodo velika ali mala, se bodo solidno, strokovnjaško in vestno izgotovila. Se priporočam vsem cenjenim in- dustrijskim podjetjem in posestnikom. Kapcl JezePBuik mestni stavbeni mojster in stavbeni podjetnik v Celju, Rotovška ulica 5, II. nadstr. 364 5-1 Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 22 Karol Vanlč» CelJe ISofovška ulica št. 15 Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga.2j2 Toaletno milo iako lepo parfumirano blago, ni vojni izdelek, prekrasno prirejeno, približno 200 ducatov takoj za prodati. 354 5-2 B. Junker, Zagreb Petrinjska 3/III. Najstarejša in edina slov. pekarna v Gelju 324 26-15 Franc E.Yošnakl I lastn! hi!! Brail! itsta St. If se priporoča cenj. občinstvu. Frodsja se fudi hehs in sladhoröhi. QOSTIhllfl" „BRfflllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—21 Sedlarska in f ape- farska delavnica LL |f 245 104-19 IO\\B Samostanska %%IJ%9 ulica štev. 16. 177 10-10 živina, kokoši. pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uZivanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v L j u b 1 j a n i, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Prodajalno cevliev v Gelju v hisi Narodnega doma je ottroHIa 357 5-2 Mirensho čevipsho zadrugo tlMozirje Cevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do najflnejsih elegantnih. Trpežno ročno delo. 88 Oglejte si osebno! Miši, podgane, ste- nice fin šcurki ler ves mixes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mišl 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za steiiice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K l"50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, 85-11 Zagreb 371 Pelrlnjska ulica 3. Steklenice za vkuhanie sadja (500—600 po 5 litrov) se prodajo zelo ugodno pri družbi za promet s petro- 204 lejem v Celju, Kro2na c. 4. 10—9 RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-21 L&t| |.astna messipija- ^^ Restavrater FPQIIC PaVHliC. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rud.Zontič Bolniška(Špitalska)ulica Štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje če.vlje po najnižji ceni m solidni izgotovitvi. 4h 104-17 Kupujte PLETARSKE IZDELKE kakor: košarice za razpošiljanje sadja, jerbase za gospodarstvo, papir, peciyo, za potovanje; cvetlične mizice, mizice za ročna dela, vrtno in sobno po- hištvo, kakor tudi yse druge pletenine, katere izde- luje in razpošilja po zmernih cenah 36S2-i Pletarska sola uprave begunskc^a taborišča StB«nt§če pri Ptuju. pripopoča špecBFijsho blogofer Dsabovpsfiie bnruc, zii obletiB, s liote- pimisilahhavsahda barva usahouFstno blago sam. 242 104-21 I. in najoecja jugoslouansba ti- oarna za barvanje, hemični čiSčenje, pranje in svcriQ-iihanje ===== perils ' h*ii»va vedno vsako- Udl \'d vrstno blago, C1S11 obleke, r\Lii»ö vsakovrstno [lült perilo.poka- tero poSIje brezplačno na dom, svetlo lika 345 10-3 ovratnike, zapest- nice, srajce. Jos. Reich Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova u!. št. 3. Poötna naročila se točno izvršujejo modniafelije fjojig Krožna cesta za gospode UÖ'JÖ šteu. 1 Dojaške in urad- niške uniforme po meri u najkrajšem času. 265 52-10 Poljedelskj stroji Fahrikacija Dva inženirja, dolgoletna specialista za poljedelske stroje, in izurjena trgovca, želita spoznanja z večjo obstoječo trgovino poljedelskih strojev, tovarno ali banko, katera bi bila pripravljena z njima snovati družbo v svrho fabrikacije in prodaje teh strojev v kraljevini SliS. i Interesenti blagovolijo poslati kratke ponudbe pod: POLJEDELSTVO na anončno eksgsedicijo AL. MATELIC, Ljubljana, BCongresni frg 3. I. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Martboru Deln. glavnica K !5,000.0C0( RezBPvni fontli otsrog K 4,000.000" Sprejema: Vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupujein prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Ida ja: Čeke, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kredite in predujme na vrednostne papirje in blago. Izvršuje vsa borzna naročila najkulantneje. Brzojawni naslov: LJUBLJANSKA BANKA. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Split. Celouec, Sarajevo, Trsf, Gorica, Celje. 329 -2