Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Marjan Bilban, prim. prof. dr., dr. med., spec. med. dela, prometa in športa; ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25 Prim. prof. dr. Bilban je specialist medicine dela, prometa in športa. Je predstojnik Centra za medicino dela na ZVD Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani in predstojnik katedre za javno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti. Na znanstvenem področju dela na pridobivanju vrhunskega znanja na področju medicine dela, prometa in športa v slovenskem prostoru in javnega zdravja v zdravstveni politiki države oziroma družba. Na ožle, strokovnem področju se ukvarja s proučevanjem vpliva ionizirajočega in neionizirajočega sevanja na genom in zdravje zaposlenih ter z vplivom drugih dejavnikov delovnega okolja na zdravje in delazmožnost. UDK/UDC 613.84:331.4 AKTIVNO IN PASIVNO KAJENJE V DELOVNEM OKOLJU Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno tri tisoč ljudi (kar je šestina vseh umrlih). Pljučnega raka je pri kadilcih kar desetkrat več kot pri nekadilcih, kronične obstruktivne pljučne bolezni kar petindvajsetkrat več, bolezni srca so trikrat pogostejše, možganska kap dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Škodljivi učinek nikotina je posledica dolgotrajnega kajenja in zato se te droge bojimo manj morda tudi zato, ker smo le redkokdaj priča trenutnemu predoziranju, ki pa ni smrtno, kot se to dogaja pri drugih drogah. Toba čni dim je mešanica strupenih plinov, tekočin in majhnih trdih delcev, ki škodujejo zdravju. Tobačni dim iz okolja ostaja v prostoru še dolgo potem, ko je bila cigareta, cigara ali pipa pokajena, in je še vedno strupen. Samo en način je, kako se ga znebiti-da se odstrani vir. Osemurno pasivno vdihavanje ogljikovega monoksida v prostoru, kjer se kadi, je za nekadilce enako petim pokajenim cigaretam v tem času. Posledici izpostavitve nikotinu in ogljikovemu monoksidu sta zmanjšanje zmožnosti fi zične vadbe bolnikov z angino pek-toris in povečano tveganje akutne srčne kapi ter celo smrti bolnikov z boleznimi srca. Kajenje cigaret in poklicna izpostavljenost lahko vzajemno delujejo pri nastanku bolezni na več načinov, saj se tobačni izdelki lahko na delovnem mestu okužijo s toksičnimi snovmi, npr. s svincem, pesticidi in drugimi kemikalijami. Kontrola kajenja na delovnem mestu lahko vsekakor pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju zaposlenih. ACTIVE AND PASIVE SMOKING IN THE WORKING ENVIRONMENT Approximately three thousand people (one sixth of all death cases) die each year in Slovenia of diseases caused by smoking. Lung cancer is ten times more frequent with smokers than with non-smokers, the frequency of chronic obstructive lung diseases is twenty-fi ve times greater with smokers, heart diseases three times, and stroke is twice as frequent with smokers. Damaging effect of nicotine appears as a result of a long term smoking. Therefore this drug appears less dangerous, maybe also because a short term over-dosis is very rare and it is not lethal as is the case with other drugs. Tobacco smoke is a mixture of poisonous gases, liquids and small solid particles that are harmful. Tobacco smoke remains in the room long after the cigarette, cigar or pipe has been smoked to the end, and it remains harmful. There is only one way to get rid of it – we must remove the source. Eight hour long passive breathing of carbon monoxide in a smoker’s room equals fi ve cigarettes for a non-smoker. The consequences of exposure to nicotine and carbon monoxide are a decrease of the exercising ability of patients with angina pectoris and increased risk of heart attack or even death of patients with heart diseases. Cigarette smoking together with professional exposure can cause diseases in many different ways. Tobacco products at the workplace can be contaminated with toxic substances, e.g. lead, pesticides, and other chemicals. Control of smoking at the workplace can substantially improve the health of employees. 26 Delo in varnost 51/2006/4 ^^^^^^^^^^^^^^H Razvoj in znanost AKTIVNO IN PASIVNO KAJENJE V DELOVNEM OKOLJU prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. UVOD Ob odkritju Amerike leta 1492 je Krištof Kolumb v svoj dnevnik zapisal, da je srečal rdečekožce, ki so imeli v rokah nekakšen ogenj in liste ter so skozi usta in nos puhali oblake dima. Že takrat so Indijanci tobak kadili, njuhali, žveči l i i n p i l i n j e g ov s o k . U ž i va n j e t o b a -ka je bilo namreč stara obredna navada. Ko se je Kolumb vrnil v Španijo, se je kadilska novost razširila po Evropi in od tod po vsem svetu. Po zaslugi Jeana Nikota, francoskega poslanika na portugalskem dvoru, se je tobak razširil tudi na vzhod. Po njem je tobačna rastlina dobila ime Herba Nikotina, njen glavni alkaloid pa nikotin. Tobak je bil sprva predvsem zdravilo, ki so ga njuhali, veljal pa je za Herbo Panacejo oziroma rastlino, ki ozdravi vse bolezni. Novica o zdravilnem učinku tobaka se je hitro razširila po Evropi. Leta 1575 je španska cerkev prepovedala uživanje tobaka v cerkvah. Papež je grozil z izobčenjem vseh, ki bodo kadili ali snifali tobak na svetih krajih. Kajenje tobaka so prepovedali tudi na Kitajskem, prav tako je kajenje prepovedal Sultan Murat IV. in prvi carji iz družine Romanov. Kazni so bile različne: obgla-vljenje, prisilno delo, smrtne kazni, itn. V 17. in 18. stoletju so se menjavali valovi navdušenja in protitobačnega gibanja, vse pa je bilo odvisno od takratnih vladarjev. Prvi zdravnik, ki je nastopil proti kajenju, je bil Theodor Kerckring, profesor anatomije v Amsterdamu. Trdil je, da je pri razteleše-nju tujcev videl, da so pljuča osušena in črna, možgani prekriti z debelo plastjo saj in sapnik zamašen s sajami. Eden glavnih nasprotnikov kajenja je bil tudi kralj James I., ki je dejal, da lahko črn, smrdeč dim tobaka primerjamo s sajami na dnu pekla. Pa vendar se je kajenje cigaret hitro širilo po vsem svetu. Prav cigareta, v papir zavit tobak, je z možnostjo vdihavanja tobakovega dima omogočila množično uživanje tobaka. Oblasti različnih držav niso vedele, kako naj ukrepajo, njihova dolžnost je bila namreč opozoriti ljudi na Delo in varnost 51/2006/4 škodljivost vseh vrst kajenja, po drugi strani p a je dr ž ava ime la pr ihodek s to -bačnim davkom. Na znanstvenem področju dela na prid o b iv a n ju v rh u n s ke g a z n a n ja n a p o d ro -čju medicine dela, prometa in športa. V zadnjem času se ukvarja predvsem s položajem in mestom medicine dela, prometa in športa v slovenskem prostoru in javnega zdravja v zdravstveni politiki države oziroma družbe. Na ožjem strokovnem področju se ukvarja s proučevanjem vpliva ionizirajočega in neionizirajočega sevanja na genom in zdravje zaposlenih ter z vplivom drugih dejavnikov delovnega okolja na zdravje in delazmožnost. Prva svetovna vojna je pomenila množično šolanje novih kadilcev cigaret. Lahko rečemo, da se je epidemija kajenja cigaret pri Slovencih pričela šele po prvi svetovni vojni, pri Slovenkah pa dva do tri desetletja kasneje. V 19. in 20. stoletju se je močno razvila to-bačna industrija, z nastankom fi lmske industrije okrog leta 1940 pa so se pojavile tudi prve reklame, ki so prikazovale tobak kot vir užitkov. To b a k o v o z e l i š če so v času njegove nagle širitve imeli za rastlino, ki zdravi vse bolezni, v prejšnjem stoletju pa so števil-n e raziskave, med kater imi je g otovo naj -bolj znana štiridesetletna longitudinalna raziskava o umrljivosti med 34.000 an-g l e š k i m i zd r av n i k i , p ot r d i l e m o čan negativen vpliv kajenja na zdravje. Ameriški kirurški oddelek je leta 1950 izdal poročilo, kako strupen je v resnici tobak. Okrog 1970 je zdravniški konzilij odločil, da mora biti na vsakem zavojč-ku cigaret opozorilo o škodljivosti za zdravje. Ob tem je zelo pomembno, da vse raziskave, ugotovitve o škodljivosti nikotina in tudi vsi drugi ukrepi niso vplivali na porabo tobaka v 19. in 20. stoletju. KAJ JE TOBAČNI DIM IZ OKOLJA To b a čni dim je aerosol v plinu disper-giranih kapljic in par različnih sestavin, ki nastanejo s pirolizo vrha cigarete. Je mešanica strupenih plinov, tekočin in majhnih trdih delcev, ki škodujejo člo-vekovemu zdravju. To b ačni dim iz okolja prihaja iz dveh virov: iz glavnega in stranskega dima. Glavni dim – »mainstream« - je kompleksna aerosolna mešanica, ki jo kadilec vdihne, fi ltrira v pljučih in izdihne (ta se prosto vije iz prižgane cigarete, pipe ali cigare). Stranski dim – »sidestream« (iz stranskega toka dima, ki ga po vsakem vdihu kadilec izdihne) - je aerosol, ki iz-puhteva neposredno v okolico s prižganega konca smodečega se tobačnega proizvoda. Gledano kvalitativno, sestavljajo oba dima podobne sestavine, vključno z dušikovimi oksidi, nikotinom, ogljikovim monoksidom in različnimi karcinogeni in sokarcinogeni. Vendar ima nerazredčen stranski dim višji pH, manjše delce in večje koncentracije ogljikovega monoksida in drugih toksič-nih in kancerogenih sestavin. Tako je v njem tudi več amoniaka, hitro hlapljivih nitrozaminov in aromatičnih aminov. Ocenjujejo, da je v dimu povprečne sobe med kajenjem 85 % stranskega dima. Koliko je nekadilec izpostavljen tobačnemu dimu iz okolja, se določa glede na dejavnike, kot so tip cigaret, količina pokajenih cigaret v prostoru, velikost prostora, prezračevalni pogoji, čas izpostavljenosti in drugo. Sestavina tobačnega dima je odvisna od tipa tobaka, načina njegovega gojenja, predelave in načina gorenja. V njem so identifi cirane številne kemične spojine, ki jih glede na biološko aktivnost klasi-fi ciramo v kemične dušljivce, dražljiv-ce, karcinogene, inhibitorje encimov, nevrotoksine in farmakološko aktivne snovi. Glavna pot absorpcije snovi iz cigaretnega dima je skozi pljuča, del pa se s kajenjem cigare ali pipe absorbira tudi preko ustne sluznice. Kadilec vdihne tretjino dima prižgane cigarete, dve tretjini pa se prosto širita po prostoru. V povprečju gre 75 % vsega cigaretnega dima v okolje (sidestream smoke ali environmental tobacco smoke). Stranski dim ali okoljski tobačni dim, ki gre v okolje, pride od tobaka, ki je zgorel ob višji temperaturi in z manj kisika. Koncentracije različnih toksinov (npr. 27 Razvoj in znanost formaldehida, amoniaka in nitrozami- vdihavajo. Je strupen plin brez vonja nov) v stranskem dimu so višje kot v in nastaja pri izgorevanju tobaka in glavnem dimu, zato je stranski dim še cigaretnega papirja. V vdihanem to-bolj karcinogen. bakovem dimu ga je od 3 do 5 odstot-To ba čni dim iz okolja ostaja v prostoru kov, zaradi intermitentne ekspozicije (zavese, oblazinjeno pohištvo, prepro- in razredčenosti vdihanega zraka pa ge) še dolgo po tem, ko je bila cigareta, je količina, absorbirana v organizem, cigara ali pipa pokajena in je še vedno okrog 0,04 %. Nivo karboksihemoglo-strupen. Prezračevalni sistem, čisti- bina (hemoglobina – krvnega barvila, lec zraka, odpiranje okna ali kajenje v na katerega je namesto kisika vezan drugem prostoru ne zagotavljajo dovolj ogljikov monoksid) pri kadilcih je okrog zaščite pred škodljivimi sestavinami to- 5 do 6 % pri kajenju 20 cigaret dnevno bačnega dima iz okolja. Samo en način (kar je enako, kot če bi delali osem ur v je, kako se lahko znebimo tobačnega okolju, kjer je koncentracija ogljikove-dima iz okolja – tako, da odstranimo vir. ga monoksida okrog 30 ppm) in do 9 % V tobačnem dimu iz okolja je več kot pri kajenju 40 cigaret dnevno. Osemur-4000 kemikalij, vključno z ogljikovim no pasivno vdihavanje ogljikovega mo-monoksidom, formaldehidom, ben- noksida v prostoru, kjer se kadi, je za zenom, kromom, nikljem, arzenom in nekadilce enaka 5 pokajenim cigare-vodikovim cianidom. Slednjega je v to- tam v tem času. Njegova koncentracija bačnem dimu iz okolja sorazmerno kar se spreminja s temperaturo, pri kateri 160-krat več, kot znaša vrednost, ki jo cigareta gori, odvisna pa je tudi od po-že štejemo za nevarno. roznosti papirja. Proizvedena količina Tobačni dim iz okolja vsebuje enake ogljikovega monoksida narašča proti strupene kemikalije kot dim, ki ga vdi- koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne hava med kajenjem kadilec. Vendar je izdihavajo, ker skozi pljuča zelo hitro v tobačnem dimu iz okolja vsaj dva- vstopa v kri in se spoji s krvnim barvi-krat več nikotina in katrana kot v dimu, lom hemoglobinom v rdečih krvničkah. ki ga vdihava kadilec neposredno iz Ker je sposobnost za spajanje oglji-cigarete. kovega monoksida s hemoglobinom Tobačni dim lahko razdelimo na trdno več kot dvestokrat večja od kisikove, (nikotin in katran) in plinsko (ogljikov hemoglobin v obliki karboksihemoglo-monoksid, formaldehid, benzen…) bina ne more sprejemati in oddajati fazo. Ogljikovega monoksida je 10 do kisika, prav tako pa ogljikov monoksid 23 mg na pokajeno cigareto, benzena povzroča oteženo disociacijo preosta-12 do 48 mikrogramov in formaldehida lega oksihemoglobina. Kisik je bolj tr-70 do 100 mikrogramov na pokajeno dno vezan na hemoglobin in ga tkiva cigareto. prejemajo mnogo manj. Tako pride pri V primerjavi z eno cigareto, ki se je po- hudem kajenju lahko celo do neposre-kadi do 70 %, odda velika cigara, ki se dnega pomanjkanja kisika v tkivih in je pokadi prav toliko, okoli 20-krat več organih. ogljikovega monoksida, petkrat več Stalno pomanjkanje kisika slabi imunski drobnih delcev in dvakrat več polici- sistem kadilca. Zmanjša se učinkovitost kličnih aromatskih ogljikovodikov. levkocitov in drugih obrambnih snovi. Vdihnjen ogljikov monoksid se veže Tako so kadilci dovzetnejši za različne na hemoglobin in s tem povzroči okužbe, kot so npr. prehlad, gripa, vi-zmanjšanje dostave kisika do telesnih rusne infekcije. Ker slabi tudi delovanje tkiv. Ogljikov monoksid kadilci redno migetalk na dihalni sluznici, je zmanjša- Tabela 1. Glavne toksične sestavine cigaretnega dima Nikotin Ogljikov monoksid* Kateholi Acetaldehid* N-nitrozonornikotin* Dušikovi oksidi* Fenol* Vodikov cianid* Poliaromatski ogljikovodiki (PAH)* Akrolein* ß-naftilamin* Amoniak* Nikelj* Formaldehid* Kadmij* Uretan* Arzenik* Hidrazin* Polonij210* Nitrozamini * možne okoljske izpostavitve 28 na sposobnost odstranjevanja tujkov in čiščenja dihalnih poti, hkrati pa se pogosteje pojavljajo infekcije dihalnih poti (pljučnice in bronhitisi). Drugi plini, kot so dušikovi oksidi, delujejo kot oksidativni agensi oziroma dražilne snovi in lahko prispevajo h kronični obstruktivni bolezni pljuč. Vodikov cianid zniža ciliarno (obrambno) funkcijo v pljučih, kar lahko povzroči nagnjenje k pljučnim vnetjem. Nitro-zamini in ostale plinske sestavine (npr. formaldehidi) lahko pripomorejo k nastanku raka. Med delci v tobačnem dimu najdemo alkaloide – v glavnem nikotin in katran. Nikotina je v različnih cigaretah in raz-ličnih vrstah tobaka od 0,1 do 2,0 mg na cigareto, povprečno pa 0,9 mg. Vsebnost katrana niha med 1,0 do 25 mg na cigareto, povprečn o g a j e 1 2 m g . Na splošno velja, da cigarete z večjo vsebnostjo nikotina vsebujejo tudi več katrana. Nikotin se izredno hitro absorbira v telo skozi pljuča, kožo, ustno votlino in nosno sluznico ter prebavni trakt in vpliva na številne organske sisteme. V centralnem živčnem sistemu stimulira specifi čne acetilholinske receptorje in povzroči povečanje psi-homotorne aktivnosti, kognitivnih funkcij, senzomotorični učinek, pozornost in okrepi spomin. Normalni odmerki nikotina povečajo srčno frekvenco, krvni tlak in kontraktilnost srca. V koronarnih arterijah brez aterosklerotič-nih sprememb povzroči vazodilatacijo in s tem povečan pretok krvi, da bi se zadovoljila povečana potreba srčne mišice po kisiku, v aterosklerotičnih, ki se ne morejo razširiti, pa lahko pride do srčne ishemije, zaradi katere potrebam po kisiku ni zadoščeno, kar lahko privede do angine pektoris ali srčnega popuščanja. Poleg vpliva na centralni živčni sistem je nikotin tudi stimulans, ki poveča srčno frekvenco, krvni tlak in miokardno krčenje, aktivira osvobajanje acetilholina, poveča agregacijo trombocitov ter povzroča mobilizacijo prostih maščobnih kislin in rastnih hormonov, kot tudi vazopresinov in b-endorfi nov. Kot posledica kardiova-skularnih vplivov nikotina se poveča-jo zahteva za srčno delo, pride lahko do prizadetosti metabolne izmenjave skozi kapilarni zid z ishemičnimi epizodami in iniciacije tromboze. Posledici izpostavitve nikotinu in ogljikovemu monoksidu sta zmanjšanje zmožnosti fi zične vadbe bolnikov z angino pekto-ris in povečano tveganje akutne srčne Delo in varnost 51/2006/4 Razvoj in znanost kapi ter celo smrti bolnikov z boleznimi kadi 1,6 cigarete na uro - strastni ka- najpomembnejši odpravljivi vzrok obo-srca. Nikotin povzroči tudi krčenje krv- dilci, kamor jih prištevamo okrog 25 %. levanja, invalidnosti in smrtnosti, po-nih žil, katerega posledica so koronar- Oseba, ki ne kadi, v povprečju odda- membnejši od vseh ostalih dejavnikov ni spazmi. ja le 1 EV vonjav v prostor, torej štirje delovnega okolja. Za kadilce vemo, Zaradi njegove topnosti v maščobah kadilci pomenijo pri oddajanju vonjav v da pogosteje in več pijejo alkoholne zlahka vstopa skozi celične opne in prostor, k onesnaževanju zraka, enako pijače, v večjem deležu ne spoštujejo ima širok volumen razporeditve. Ni- kot 100 nekadilcev. varnostnih in varovalnih ukrepov in v kotin je hitro delujoča droga, vsebnost celoti izkazujejo rizičnejši tip obnaša-nikotina v krvnem obtoku 30 minut po KAJENJE CIGARET IN nja. Na ravni podjetja je med kadilci kajenju pade približno za polovico, po BOLEZNI povečan absentizem in travmatizem, eni uri pa za četrtino. Takoj ko kadilec zmanjšana delovna učinkovitost in Kajenje tobaka in tobačnih izdelkov je zelo razširjena oblika rabe psihoaktiv-nih snovi. V Nemčiji je leta 2000 kadilo 36 % pre -Posledice kronične zastrupitve z niko- gostejše in daljše hospitalizacije in ve- bivalcev (40 % moških in 32 % žensk), Kajenje tobaka in tobačnih izdelkov je ugasne svojo cigareto, začne nikotin povečani stroški poslovanja. Na ravni zelo razširjena oblika rabe psihoaktiv-hitro zapuščati njegovo telo, kadilec pa zavarovanja so pri kadilcih povečani nih snovi. začne trpeti za abstinenčnimi pojavi. stroški zdravljenja in nege kadilca (po- V Nemčiji je leta 2000 kadilo 36 % pre - bivalcev (40 % moških in 32 % žensk), tinom se kažejo še posebej pri dolgo- čji ambulantni stroški zdravljenja). v Avstriji 29 %, v Franciji 27 % (33 % trajnih kadilcih. V razvitem svetu se pripisuje kajenju moških in 21 % žensk), v Veliki Britaniji Katran je kompleksna mešanica ke- približno 20 % vseh smrti (pri ženskah 27 % (28 % moških in 26 % žensk), v mikalij, ki vključuje večino od verjetnih 7 %, pri moških pa celo 20 %). Italiji 25 % (32 % moških in 17 % žensk) karcinogenov, ko-karcinogenov in tu- V ZDA naj bi prav kajenje povzročilo in na Švedskem 19 % (17 % moških in morskih promotorjev v tobačnem dimu. več kot 400.000 smr ti letno. 21 % žensk). Tako so v katranu benzopireni in drugi Po podatkih raziskave »Slovensko jav-poliaromatski ogljikovodiki (PAH), nino mnenje 1999« kadi 25 % odraslih trozamini na ba zi nikotina, ß-naftilamin, prebivalcev Slovenije, medtem ko jih polonij210 in kovine, kot so nikelj, arze- je 20 % kajenje opustilo. Po opravljeni Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno 3.000 ljudi (kar je šestina vseh umrlih). Pljučnega raka je pri kadilcih kar desetkrat več kot pri nekadilcih, kronične obstruktivne pljučne bolezni kar pet-indvajsetkrat več, bolezni srca so trikrat pogostejše in možganska kap dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. nik in kadmij. Katran je zmes različnih raziskavi 2006 leta je ta delež 22,8 % policikličnih ogljikovodikov, ki nastajajo (med ženskami 19,5 % in med moški-kot produkt izgorevanja suhih tobako-mi 26,5 %). 81,1 % kadilcev kadi redno vih listov. Filtri zadržijo tudi do polovico in 18,9 % občasno. V povprečju kadijo katrana. Kvalitetni fi ltri bi ga lahko po-kadilci okrog 15 cigaret dnevno, žen-polnoma odstranili, vendar bi bila taka ske okrog 14 in moški okrog 16. Okrog cigareta brez okusa. Pri kajenju deset 5 % kadilcev kadi pipe, prav toliko ci-cigaret na dan se v desetih letih prilepi Po nekaterih podatkih naj bi v letih gare. Delež kadilcev s starostjo pada. na sluznico grla, sapnika in bronhijev 1950 do leta 2000 kajenje povzročilo V starostni skupini do 30 let je delež okoli kilogram katrana. Škodljivi vplivi smrt 60 milijonov ljudi na svetu, samo kadilcev 39,7 %, v starosti 31 do 45 let katrana se ne pokažejo takoj, temveč v letu 1995 dva milijona v razvitem ter je 25, 2 %, v starosti 46 do 60 let 24,15 šele dolgoročno. Ker se večina katra- in v starosti 61 let in več 4,6%. Torej milijon v nerazvitem svetu. Ker se bona ne izloči, so okvare, ki jih povzroči, lezni, povezane s kajenjem, pojavljajo je bila škodljivim učinkom aktivnega največkrat nepopravljive. Vpliv katrana kajenja izpostavljena skoraj polovica s časovnim zamikom, predvidevajo, da se najhitreje pokaže v obliki jutranje- trenutnega odraslega prebivalstva. Pri bo kajenje leta 2050 krivo za smrt treh ga pokašljevanja. Poškoduje sluznico tem ne štejemo pasivnih kadilcev, torej milijonov ljudi v razvitem in sedmih mi-dihalne poti in s tem uničuje epitelne tistih, ki so bili deležni tobačnega dima lijonov ljudi v nerazvitem svetu. V sle-celice z migetalkami. Poveča se števi- mimo svoje volje. Skupno število de- dnjem je povečevanje kajenja šele na lo čašastih celic, ki čezmerno izločajo jansko ogroženih oseb se na ta način zače t k u . Ta k o s e b o d o n a p r i m e r n a K i -sluz. Zaradi vnete sluznice sapnika, ki poveča. Ugotovimo lahko, da je nikotin tajskem bolezni, povezane s kajenjem, je odebeljena, se zmanjša tudi izloča- druga najpogosteje rabljena psihoak- pojavile v povečanem deležu šele v nje sluzi. Ima odločilni vpliv na razvoj tivna snov v Sloveniji (na prvem mestu tem stoletju. kroničnega bronhitisa in raka, vpliva je alkohol). Nikotin je dovoljena droga, Med t.i. »kadilskimi raki« je gotovo na glasilke in kadilci, ki veliko kadijo, ki je postala največji povzročitelj smrti najpomembnejši rak pljuč, saj je naj-spremenijo glas, ki postane z leti globlji na svetu, poleg tega pa prinaša ogro- pogostejši vzrok smrti zaradi raka med in bolj raskav. mno gospodarsko škodo (kljub zgo- moškimi. Tako je v svetu leta 1996 za-Poleg tega so pomembne tudi emisi- dnejši smrti (kadilci živijo v povprečju radi raka pljuč umrlo 760.000 moških je kadilca – vonjave. Kadilec, ki kadi, 7 let manj kot nekadilci) - po 25 letih in 229.000 žensk. Značilno je, da so oddaja kar 25 EV (EV - enota vonja kajenja stanejo državo precej več kot ob tem, ko se delež raka pljuč v večini – predstavlja število redčenj vzorca nekadilci). držav še vedno povečuje, v državah, zraka z vonjem s čistim zrakom, da se Kajenje cigaret in drugih tobačnih pro- v katerih se je epidemija kajenja zače-dos e ž e ko n c ent r a c ij a , k i j o z a z n a 5 0 % izvodov je med tistimi, ki bi se jih dalo la in dosegla ter presegla vrh, deleži po posebnem protokolu preizkušenih s preventivo preprečiti, najpomemb- umrljivosti začeli padati (Velika Brita-vohalcev) emisij – vonjav v zrak pro- nejši vzrok bolezni in smrti v razvitih nija, ZDA, Finska). V Sloveniji rak na stora, kadilec, ki ne kadi, pa 6 EV, če državah. Posledice kajenja so števil- pljučih pri moških (75 na 100.000 pre-kadi sicer 1,25 cigareta na uro – pov- ne in zelo pomembne tako za posa- bivalcev) pada, vendar je tveganje še prečni kadilci, kamor jih po statistikah meznika, njegovo družino, podjetje in vedno večje kot v Evropski skupnosti, prištevamo 75 %, oziroma 7,7 EV, če družbo v celoti. Kajenje je posamično pri ženskah, kjer je sicer manjši kot pri Delo in varnost 51/2006/4 29 Razvoj in znanost moških (18 na 100.000 prebivalcev), večje tveganje komplikacij v nosečno- – raskav in hripav glas, pa strmo narašča (pred 25 leti le 10). sti, tveganje za rojstvo otroka z nižjo po- – smrdljive obleke, smrdljivi lasje, Vpliv kajenja na nastanek bolezni srca rodno težo pa je kar trikrat večje kot pri – splošen vtis sivkaste izsušene in ožilja je prav tako velik. Kajenje ima nekadilkah, verjetnost pa obstaja tudi kože, izrazito močan aterogeni in tromboge- pri pasivnih kadilkah. Matere, ki kadijo, – zasmrajeno stanovanje in namesto ni učinek, zato je povezano s pogostej- bodo manj verjetno pričele dojiti kot ne- cvetja krasijo mize pepelniki in nji-šim nastankom aterotrombotične bole- kadilke, dojijo tudi krajši čas (enako tudi hova vsebina, zni koronarnih, karotidnih in perifernih izpostavljene pasivnemu kajenju). – zapravljanje denarja za drag in ne-arterij. Ocenjujejo, da je kajenje krivo potreben luksus, za nastanek četrtine koronarnih bole- Učinke kajenja lahko združimo – jeza nekadilcev, ki bo iz dneva v zni pri ljudeh, mlajših od 45 let. v naslednje zdravstvene težave dan bolj vidna in njihove zahteve Kajenje je kot vzrok smrti v Sloveni- in bolezenska stanja: po čistem zraku bolj odločne. ji z 19,3 % na drugem mestu takoj za V razvitih in nerazvitih državah je visok – veliki odmerki nikotina hromijo mo-boleznimi srca in ožilja. Pri moških je delež moških odvisen od ene izmed žgane, prav tako na drugem mestu s 26,4 %, oblik konzumacije nikotina, še posebej – zmanjšana je telesna zmogljivost, pri ženskah pa zaenkrat na tretjem z kajenja cigaret, delež kadilk med žen-– moten je telesni razvoj pri mladih 11,7 %. skami in mladino pa narašča. Navada kadilcih, Tveganje kronične obstruktivne bole- kajenja je najpogosteje med zaposle-– bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, zni za moške nekadilce in lažje kadilce nimi, ki trpijo zaradi kroničnega poklic-zoženje koronarnih arterij, nasta-pod 30 leti je 1,18 % in 2,28 %, za mo- nega stresa, še posebej, če je ta pove- janje žilnih oblog in krvnih strdkov, ške, stare 50 let, s kajenjem več kot 20 zan z visokimi pritiski in anksioznostjo. anevrizma aorte, angina pektoris, motnje v krvnem obtoku - bolečine v mečih, periferna arterijska oklu-zivna bolezen, povišan krvni tlak...), pnega obolevanja za malignimi bole- poklicni stres, kajenje in uživanje kave anevrizma aorte, angina pektoris, cigaret na dan 20,36 %, za nekadilce Tudi prenehanje kajenja je odvisno od motnje v krvnem obtoku - bolečine iste starosti pa le 3,31 %. delovnega stresa in visoko kvantitativ-v mečih, periferna arterijska oklu-Kajenje je odgovorno za tretjino sku- nih delovnih preobremenitev. Kronični – možganska kap, znimi in za več kot 90 % malignih obo- so v pozitivni korelaciji. – kronični bronhitis, pljučni emfi zem, lenj pljuč. Razporeditev kadilcev kronična obstruktivna bolezen pljuč, Kadilci, ki začnejo kaditi v adolescenci enakomerna. Med bolje – rak (na ustnicah, v ustni votlini, grlu, in nadaljujejo z rednim kajenjem, imajo ljudmi s pisarniškimi pok na pljučih, požiralniku, želodcu, tre-povprečno 50 % verjetnosti, da umrejo dilcev, več pa med fi zič bušni slinavki, črevesju, ledvicah, zaradi bolezni, ki so povezane s kaje- tudi v povprečju kadijo c sečnem mehurju, rak maternične-njem tobaka. Polovica jih bo umrla v ko vsebnostjo katrana. ga vratu, levkemija...), srednjih letih oziroma pred starostjo Nekatere študije so pokazale, da v do- – draženje želodčne sluznice, raz- 70 let. ločenih industrijah kadi do 80 % zapo- tnje v rasti in razvoju zarodka,...), zroča mo š ko imp otenc o in o krepi u činke Kajenje vpliva tudi na prehrano. Ugo - – osteoporoza, – katarakta, – opekline, dvakrat večj e t v e g a n j e z a p o j a v z g o d n j e vi z nekadilci in tistimi, ki so prenehali – povečano znojenje, mastna koža, – osteoporoza, drugih vzrokov. Kadilke imajo večjo ver- tovili so, da imajo kadilci spremenjeno – katarakta, jetnost za pojav menstrualnih motenj in kvaliteto dnevne prehrane v primerja- – opekline, – povečano znojenje, mastna koža, menopavze. Prepoznana je tudi vzroč- kaditi. V prehrani kadilcev je manj mastni lasje, na povezava z invazivnim karcinomom sadja, zelenjave (manj vitamina C, E, – motnje v delovanju čutil, materničnega vratu (tveganje kadilk je A, beta – karotena, dietnih vlaknin in – povečana razdražljivost kadilca, ki kar dvakrat večje kot nekadilk) in rakom rudnin; znižano je razmerje med poli- ostane brez cigaret. dojke. Prav take učinke pripisujejo tudi nasičenimi in nasičenimi maščobnimi Kajenje povzroča še vrsto drugih ne-pasivnemu kajenju. Kajenje zmanjša kislinami). Njihova prehrana je pogo-prijetnih učinkov, ki so materialni, soci-plodnost tako moških kot žensk. Pri ka- sto neredna (opuščanje zajtrkov). Po-alni in estetski. dilkah je neplodnost dvakrat pogostejša gosto je pri kadilcih ugotovljena nižja kot pri nekadilkah. Ženske, izpostavljene telesna masa (kljub večji količini zau- Najpogostejši neprijetni učinki tobačnemu dimu, tudi kasneje zanosijo. žite hrane in so: Kajenje je povezano tudi s povečanjem in to zaradi: tveganja zunajmaternične nosečnosti – od nikotina porumeneli zobje, prsti – spremenjena izkoristka hranil in in spontanega splava (verjetno tudi pri in del kože med nosom in usti, pospešene presnove, pasivnemu kajenju). Pri kadilkah je tudi – slab zadah in neprijeten okus v ustih, – dviga okusnega praga, 30 Delo in varnost 51/2006/4 Razvoj in znanost – spremenjene sekrecije in peristaltike želodca in črevesja, – povečane nasitne vrednosti zaužite hrane (upočasnjeno praznjenje trde hrane iz želodca), – povečanega razmerja med obsegom trebuha in bokov (ki se druži s povečanjem plazemskega LDL holesterola in znižanjem HDL holesterola in agregacijo trombocitov). INTERAKCIJA MED KAJENJEM IN DELOM Kajenje cigaret in poklicne izpostavitve lahko vzajemno delujejo pri nastanku bolezni na več načinom: 1. tobačni izdelki se lahko na delovnem mestu okužijo s toksičnimi snovmi, kot so pesticidi, svinec in druge kemikalije, 2. piroliza delovnih kemikalij v toksič-ne, ki jih nato delavci vdihujejo s cigaretnim dimom (primer: vroč tefl o n o d d a j a p a r e, k i p o v z r o čajo vročino – simptomi se lahko končajo s pljučnim edemom ali celo smrtjo). Najboljša preventiva proti podobnim boleznim je prepoved kajenja na delovnem mestu in vzpodbujanje umivanja rok pred kajenjem, 3. izpostavljenosti toksičnim snovem, ki so prisotne tako v tobačnem dimu kot v delovnem okolju. Večina kemikalij v tobaku (razen nikotina) je namreč prisotnih tudi v nekaterih delovnih okoljih, npr. ogljikov monoksid. Raven karboksihemoglobi-na pri kadilcih je kar 5 do 10 %, tako kot pri posameznikih, ki so poklicno izpostavljeni izpuhom motorjev ali peči oziroma metilkloridom. Skupna izpostavitev kajenju in drugotnim virom lahko povzroči več kot 10-odstotno raven karboksihemo-globina - sledi glavobol, zmanjšana psihična in motorična funkcija ali celo ishemična bolezen, 4. tudi toksini sinergistično delujejo s tobačnim dimom. Azbest in tobač-ni dim vsak zase dokazano pove-čujeta verjetnost rakastih obolenj, skupno delovanje pa poveča verjetnost teh obolenj za zmnožek posameznih učinkov. 5. veliko nezgod na delovnem mestu je povezanih s kajenjem tobaka, večinoma v zvezi s požari, ki jih zanetijo neugasnjene cigarete. Poleg omenjenih vzajemnih delovanj so kadilci tudi manj zmožni prenašati vnetja dihalnih poti (npr. gripo). Te bolezni pri kadilcih trajajo dlje in so težje narave. Kadilci so v povprečju polovico več časa na bolniški kot nekadilci. Delo in varnost 51/2006/4 KAJENJE IN POKLICNA RAKAVA OBOLENJA Tobačni dim in njegovi kondenzi pov-zročajo raka. Največjo grožnjo predstavljajo policiklični aromatski ogljikovodiki, med katerimi je najbolj potenten benzopiren. Do karcinogeneze najverjetneje pride, ko so tumorski iniciatorji (sprožilci) dovedeni tkivu s tumorskimi promo-torji (pospeševalci). Iniciatorji so ge-notoksične snovi, ki v celici sprožijo nepopravljivo spremembo – mutacijo. Tumor pa nastane le, če po mutaciji na celico delujejo še promotorji. Kajenje preko vdihanega dima dovede karcino-gene v tkivo. Pri nastanku raka svojo vlogo verjetno odigrajo tudi vnetja dihalnih poti, kjer se tvorijo prosti kisiko-vi radikali. Tobačni dim in karcinogeni verjetno delujejo vzajemno. Tobačni dim prispeva kokarcinogene in tumor-ske promotorje, ki delujejo vzajemno s karcinogeni, prisotnimi v delovnem okolju. Tudi ti lahko v telo pridejo prav s pomočjo tobačnega dima. Čeprav so šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da je kajenje vzročno povezano z zbolevanjem za pljučnim rakom, danes ocenjujejo, da lahko 90 % vseh pljučnih rakov pri moških in 80 % pri ženskah pripišemo kajenju. Pri kadilcu, ki je 20 let kadil po zavojček na dan, je tveganje za razvoj pljučnega raka sedemkrat povečano. Pasivno kajenje podvoji tveganje za razvoj pljučnega raka. Kadilci dveh ali treh škatlic cigaret na dan imajo 15 do 25 -krat večjo umrljivost za pljučnim rakom od nekadilcev. Stalno okvarjanje respiratornega epitela s sestavinami tobačnega dima povzroča kancero-genezo. Razvoj pljučnega raka je počasen. Poskusi na živalih so pokazali, da je potrebno do 10 let od prvih sprememb bazalnih celic respiratornega epitelija do razvoja rakavih celic in invazivnega raka. Z višanjem indeksa zavojček/leto se povečujejo pogostost mutacije proteina p53, ki je odgovoren za apoptozo (celična smrt) okvarjenih celic. Mutacija zmanjša učinkovitost proteina p53, kar olajša razvoj prema-lignih v maligne celice. Tobačni dim je zmes iniciatorjev in promotorjev. Glavne karcinogene snovi so v čvrstem delu - katranu. Zlasti njegovi policiklič-ni aromatski ogljikovodiki delujejo kot kontaktni karcinogeni, npr. v pljučih, grlu in žrelu. Za oddaljene organe pa so pomembne snovi, ki se absorbirajo in presnovno aktivirajo, npr. nitrozami-ni in aromatski amini. Kajenje cigaret povezujejo tudi z zbolevanjem za raki drugih organov: ustne votline, grla, žrela, požiralnika, sečnega mehurja, ledvic, trebušne slinavke in maternič-nega vratu, morda tudi jeter. Tveganje zbolevanja je odvisno od starosti ob začetku kajenja, vsebnosti katrana v tobačnem dimu, globine vdihavanja, števila vdihov pri eni cigareti in trajanju zadrževanja dima v pljučih. Kajenje pipe veča tveganje zbolevanja za rakom na ustnici, pipe in cigar pa v ustni votlini, žrelu, na požiralniku in pljučih, za sečni mehur pa je tveganje manjše kot pri kajenju cigaret. Za raka v ustih je nevarno tudi žvečenje in njuhanje tobačnih izdelkov. Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti pri moških z malignimi boleznimi. V svetovnem merilu predstavlja 18 % vseh rakavih obolenj. Tabela 2. Rak v povezavi s kajenjem (Newcombe PA, Carbone PP. The health consequence of smoking Med Clin North Am 1992; 76: 305) Lokacija oz. tip raka Relativno tveganje - moški Relativno tveganje - ženske Delež smrti zaradi kajenja - moški Delež smrti zaradi kajenja - ženske Pljuča 22 12 90 79 Grlo 10 18* 81 87 Usta 28 6* 92 61 Požiralnik 8 10* 78 75 Mehur 2,9 2,6 47 37 Ledvica 3 1,4 48 12 Trebušna slinavka 2,1 2,3 29 34 Levkemija 2 2 2 2 Želodec 1,5 1,5 17 25 Maternica - 2,1 - 31 * ob sinergističnem delovanju alkohola 31 Razvoj in znanost V nekaterih evropskih državah so že Tabela 3. Tveganje smrti zaradi pljučnega raka pri izpostavljenosti tobačnemu dosegli vrh epidemije pljučnega raka (Škotska 130/100.000 prebivalcev) in opažajo padec incidence. V Sloveniji je 1981; 71: 92) bil vrh dosežen leta 1995 (88/100.000 prebivalcev) in tudi že opažamo blago upadanje incidence. Pri ženskah se in-cidenca tako v svetu kot pri nas še povečuje. Razmerje moški proti ženskam ostaja 4 proti 1. Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje nevarnosti obolevanja zaradi raka, povezanega s tobakom, je sploh ne kaditi oz. opustiti kajenje. Dokazano je, da se tveganje preteklim kadilcem zmanjšuje in po 10 do 15 letih po opustitvi kajenja skoraj doseže raven nekadilcev. Čeprav je lahko del upadanja dimu in azbestu (Selikoff IJ. Two comments on smoking and the workplace. Am J Public Health, Skupno število smrti 1946 Število smrti zaradi pljučnega raka 450 zaradi: a) kajenja cigaret 94 b) izpostavitve azbestu 44 c) kajenja in azbesta 303 d) nepovezane s kajenjem in azbestom 9 povečata tveganje za 50-krat. Govorimo torej o multiplikativnem modelu za tveganje pljučnega raka. učinki radioaktivnega sevanja so po mnenju stroke š e po dk repljeni s toks ič-nimi materiali v tobačnem dimu, kar je tudi ena izmed možnih razlag za različ-incidence pljučnega raka med moški- Tobačni dim in azbest povečujeta mo- ne latentne dobe nastanka pri rudarjih mi, ki ga opažajo v nekaterih zahodno- žnost za nastanek mutacij pri delitvah urana- kadilcih. evropskih državah in severni Ameriki, celic. Tobačni dim deluje karcinogeno Pljučni karcinom je v Angliji neoplazma poleg dejanskega zmanjšanja deleža preko pospešene delitve celic, vnetij z najpogostejšim smrtnim izidom - na kadilcev delno pripisati tudi kajenju ci- in nastanka prostih kisikovih radika- leto umre skoraj 35.000 ljudi (v 59-mi-garet z manjšo vsebnostjo katrana in lov. Velikokrat pride zaradi interakcije lijonski populaciji). Analize, opravljene fi ltrom, pa velja, da varne cigarete ni tobačnega dima in DNK do G-T in Gob upoštevanju kadilskih navad Angle-in je ne bo. A mutacij, ki lahko, če do njih pride v žev, so pokazale, da je z aktivnim ka-ključnih delih onkogenov (TP53, CD-jenjem povezanih največ smrti zaradi Azbest, kajenje in pljučni rak K2NA, ras, myc), privedejo do izgube karcinoma pljuč (84 %), radon pa je celičnih mehanizmov rasti in deljenja, Vzajemno delovanje azbesta in kaje- drugi najpomembnejši vzrok (6,5 %). temu pa sledi nastanek raka. nja na nastanek pljučnega raka je naj- Od tega je bilo 5,5 % bolnikov radonu bolje študiran primer vpliva kajenja na izpostavljenih kadilcev. Pri teh bi bodisi poklicne bolezni. Kajenje, rudarjenje (uran) in rak z opustitvijo kajenja ali z izogibom se-Izpostavljanje azbestu že samo pove- Raziskave so pokazale povezavo med vanju radona smrtni izid verjetno lahko ča verjetnost nastanka pljučnega raka, izpostavitvijo radioaktivnemu sevanju preprečili. vendar se večina njegovih primerov i n t ve g a n j e m r ak a n a b ro nhi ji h. C i g a re - Dodatno so ugotavljali še, da je delež pojavi pri osebah, ki so bile izpostavlje- tni dim lahko močno poveča tveganje, moških med smrtnimi primeri pljučne-ne tudi kajenju. O skupnem delovanju predvsem ob visokih dozah radioak- ga karcinoma zaradi radona kar 62%. kajenja in azbesta je bilo postavljenih tivnega sevanja. Uranova in druge ko- To je verjetna posledica dejstva, da je več hipotez: vinske rude oddajajo radon, ki razpade bilo v preteklosti več moških kadilcev - azbest deluje kot tujek, povzroči na razpadne produkte, ki oddajajo ?- kot kadilk. Več kot dve tretjini smrti za-vnetje, poškodbo celice, ki ji sledi sevanje. To povzroči lokalne poškod- radi radona je prizadelo posameznike popravilo, be bronhijev in končno tudi nastanek v starostni skupini med 55 in 74 leti, tobačni dim zmanjša učinkovitost neoplazme. Razpadni produkti radona preostali so bili dokaj enakomerno raz-celjenja celic, namesto ozdravlje- lahko pridejo v telo s cigaretnim di- deljeni v starostna razreda 35 do 54 in nih celic nastane tumor, mom. Ker pa je tobak sam tudi vir po- razred nad 75 let, medtem ko je bilo azbest v pljučih privlači alveolarne lonija210, predstavlja tako še dodatno zelo malo smrtnih primerov pri osebah makrofage, ki prebavijo policiklične nevarnost za pljučne poti. Karcinogeni pod 35 letom starosti. ogljikovodike v karcinogene meta- - bolite, vlakna azbesta morda absorbirajo Tabela 4. Dejavniki tveganja pri bolnikih s karcinomom pljuč s smrtnim izidom (v obdobju enega leta) (Field RW, Steck DJ, Smith BJ, Brus CP, Fischer EL, Neuberger JS, Platzc CE, karcinogene tobačnega dima in jih nato počasi oddajajo. Latentna doba pljučnega raka pri azbestnih delavcih je približno 20 let. Za vse azbestne delavce velja, da si lahko s prenehanjem kajenja izboljšajo možnosti za življenje brez pljučnega raka. Raziskave lažejo, da tobačni dim poveča tveganje za nastanek pljučnega raka do desetkrat, vzpostavljanje azbestu pa petkrat. Kajenje in izpostavljanje azbestu skupaj pa Robinson RA, Woolson RF, Lynch CF. Residential radon exposure and lung can-ce. The Iowa radon lung cance study. Am J Epidemiology 2000; 151: 1091 - 102) Število umrlih zaradi pljučnega raka Delež (%) Dejavnik tveganja radon kajenje 349 1.926 3.351 29.332 1,0 5,5 9,6 83,9 + – + + - -- + Skupaj: 34.958 100,0 32 Delo in varnost 51/2006/4 - - Razvoj in znanost Tveganje za pljučni karcinom je pri posamezniku seštevek kadilskih navad ter njegove izpostavljenosti sevanju radona in njegovih kratkoživih potomcev. V Angliji, kjer je povprečna koncentracija radona med nižjimi v primerjavi z ostalimi evropskimi državami (20 Bq/m3, v Sloveniji 87 Bq/m3), je skupno tveganje za pljučnega raka po 85. letu starosti pri nekadilcih 0,8 %. Hipotetično izračuna-no bi se ta odstotek ob padcu sevanja radona na 0 Bq/m3 znižal na 0,7 % oziroma bi se povišal na 1,4 % ob porastu sevanja radona na 200 Bq/ m3 (v Angliji maksimalna dovoljena koncentracija). Za kadilce po 85. letu je skupno tveganje za pljučni karcinom precej višje, 29,1 %, prav tako so mnogo višje tudi preračunane vrednosti tveganja ob višjih koncentracijah radona. KAJENJE IN POKLICNE BOLEZNI PLJUČ Glavne poklicne pljučne bolezni so bronhitis, pnevmokonioze (fi brotična bolezen pljučnega parenhima, ki nastane zaradi akumulacije in deponiranja prahu v pljučih in reakcije pljučnega tkiva na akumuliran prah) in astma. Kajenje cigaret je očitno največji vzrok za kronični bronhitis in kronično obstruktivno bolezen pljuč, prav tako pa lahko povzroči tudi zožitev dihalnih poti pri astmatikih. Patologija in patofi ziologija pljučnih bolezni, povezanih s kajenjem Skupna oslabitev pljučne funkcije pri delavcih je vsota vplivov kajenja cigaret, poklicnih izpostavitev in drugih dejavnikov, npr. genskih nezadostnosti pri ?1-antitripsinu. Kronična obstruktivna pljučna bolezen ni enotna klinično patološka etiteta. Sestavljajo jo kronični bronhitis, bolezen malih dihalnih poti in em-fi zem. Razvije se kronično vnetje, ki je posledica vdihavanja cigaretnega dima ali drugih dražljivcev. Značilnost bolezni je napredujoča zapora dihal, ki ni odpravljiva. Omejitev pretoka je posledica zoženja malih dihalnih poti in zmanjšane elastičnosti pljuč zaradi emfi zema. Kronično obstruktivno pljučno bolezen ima od 4 do 7 % odraslih moških in 1 do 3 % odraslih žensk. Zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni v Sloveniji letno umre 500 do 600 oseb. Za to boleznijo zboli okoli 20 % kadilcev. Kajenje pospeši letni upad pljučne funkcije. Ni znano, zakaj kaje- Delo in varnost 51/2006/4 nje cigaret sproži to bolezen le pri delu kar ima za posledico ujetje zraka (po-kadilcev. Pri občutljivih kadilcih na- veča se rezidualni - zaostali volumen mreč cigaretni dim povzroči bistveno zaraka v pljučih). Emfi zemski prostori bolj strm upad pljučne funkcije, kakor se pri kadilcih združujejo v velike em-pri neobčutljivih kadilcih. fi zemske bule. Patofi ziologija bolezni Kronični bronhitis, za katerega je naj bi bila povezana z izpostavljeno-značilno povečanje žlez sluznic, pove- stjo oksidativnim plinom, ki povzročijo čanje števila čašastih celic, ki izločajo oslabitev varovalnih antioksidativnih sluz, in hiperizločanje sluzi, je nespe- mehanizmov, kot je aktivnost ?1-anti-cifi čen odziv na kronično izpostavitev tripsina. Nikotin lahko še poveča mi-dražečim snovem. Za nastanek se po- gracijo nevtrofi lcev v pljuča in s tem navadi krivi kajenje ali izpostavljenost prispeva k oksidativnim poškodbam raznim kemikalijam ali prahu. V večini membran. V večini primerov je emfi -raziskav so odkrili, da se tveganja za zem centrilobularen. nastanek bronhitisa ob sočasni izpo- Izpostavljenost mineralnim prahom, stavitvi tobačnemu dimu in prahu adi- kot sta premogov ali silicijev prah, lah-tivno poveča, za večino primerov pa je ko prav tako povzroči bolezen majh-odgovorno kajenje samo. nih zračnih poti, sledi pa lahko fi broza Kronično obstruktivno pljučno bolezen (razrast veziva) teh poti in kasneje tudi povezujejo predvsem s kajenjem ciga- emfi zem. Za tako bolezen je značilna ret. Poškodbe manjših zračnih poti so asimptomatskost. Bolezen pljučnega namreč prisotne tudi pri kadilcih brez tkiva z obsežno fi brozo se lahko pojavi simptomov bolezni. Testi pljučne funk- ob azbestozi, silikozi ali pnevmokoni-cije pri kadilcih običajno razkrijejo zni- ozi pri rudarjih premoga. Rentgen pr-žanje maksimalnega toka izdiha, kar snega koša ponavadi pokaže motnost kaže na bolezen manjših zračnih poti. pljučnega tkiva velikosti od manj kot 1 Napredovalo stanje kronične pljučne cm do zelo obsežnih fi broz, testi pljuč-bolezni, povezane s kajenjem, imenu- ne funkcije pa pokažejo hude omejitve jemo emfi zem. Propad elastičnih vla- dihalni zmožnosti. ken poveča komplianco pljuč, zaradi Kajenje in pasivno kajenje lahko moč-česar se podaljša faza izdiha. Propa- no poslabšata zdravstveno stanje ast-dajo tudi vezivni trački, ki povezujejo matikov. Kajenje poveča tveganja za alveole z bronhioli, zmanjšan vlek al- nastanek poklicnih alergij in poslabša veolnih pričvrstitev na bronhiole pov- poklicno astmo, ne glede na njen pri-zroči zgodnejše zapiranje bronhiolov, marni vzrok. Tabela 5. Prispevek poklica in kajenja za nastanek bolezni Poklic Izpostavljenost Bolezen Vpliv kajenja delavci z azbestom azbest pljučni rak multiplikativen kronična bolezen pljuč aditiven talilnica aluminija policiklični aromatski ogljikovodiki rak mehurja aditiven ali multiplikativen cementarna cementni prah kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven proizvodnja klora klor kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven rudarji premoga premogov prah kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven talilnica bakra žveplov dioksid kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven arzenik pljučni rak aditiven ali multiplikativen delavci v proizvodnji izdelkov iz žit žitni prah kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven delavci v plavžih silicijev prah Kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven tekstilna industrija bombaž, konoplja, lanen prah akutna obstrukcija dihalnih poti (bisinoza) morda multiplikativen kronični bronhitis aditiven rudarji urana ?- sevanje pljučni rak, levkemija, melanom, rak ledvic aditiven ali multiplikativen varilci iritanti, kovinske pare, prah kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen aditiven 33 Razvoj in znanost Prispevek poklica in kajenja za lein, aldehidi, arzen, kadmij, hidrogen stinskih lokalih (52,4 %), na delovnem nastanek bolezni cianid, keton, svinec, metilnitrat, niko- mestu (47,4 %), doma (34,6 %), manj tin, dušikov dioksid, fenol, policiklični pogosto pa v prevoznem sredstvu (10,2 Tobačni dim se lahko dodatno konta-aromati itn. %) in v domovih drugih (9,6 %). Med iz-minira s kemikalijami, ki se uporabljajo postavljenimi je 46,3 % nekadilcev. na delovnem mestu in tako se poveča PASIVNO KAJENJE količina toksičnih substanc, ki vstopijo v delavčevo telo. Lahko prispeva tudi k Pasivno kajenje defi niramo kot izposta- tako nevaren Zakaj je tobačni dim iz okolja dodanemu biološkemu učinku toksič- vljenost nekadilcev tobačnemu dimu v nih snovi, ki so prisotne na delovnem okolju zaprtega prostora. Na splošno Več kot petdeset kemikalij, ki so v to-mestu. Kombinacija klora in cigaretne- velja, da ljudje preživijo več kot 90 % bačnem dimu iz okolja, dokazano ga dima ima mnogo večji škodljivi bio- svojega časa znotraj stavb, bolni in povzroča raka, pripomorejo pa tudi k loški učinek kot klor sam. Tobačni dim starejši pa celo več. Pogosto je kon- nastanku drugih obolenj, kot so astma, lahko deluje sinergistično s toksičnimi centracija snovi, ki onesnažujejo zrak srčna bolezen in emfi zem. Agencija za snovmi, ki so prisotne na delovnem v prostorih, mnogo višja (200- do 500- zaščito okolja iz ZDA je uradno uvrstila mestu in ima tako mnogo močnejši krat) kot v zunanjem zraku. Stopnja tobačni dim iz okolja v skupino A kot učinek na človekovo zdravje kot sama nevarnosti je odvisna od tega, kako so »snov, ki povzroča raka«, to je snov, ki toksična snov. Izpostavljenost tobač- prostori prezračevani in kakšne vrste sodi med najnevarnejše karcinogene, nemu dimu in različnim etrom povzro- onesnaženja so prisotne. Neprimerno saj ni ravni izpostavljenosti, ki bi bila ča kronični kašelj in izkašljevanje. načrtovani in narejeni prezračevalni še varna. Sočasni vpliv delovnega okolja in kaje- sistemi težave še povečajo. Dejstvo je: nja je dokazan tudi pri nekaterih drugih: Zaskrbljenost zaradi nevarnosti za - da neprostovoljno kajenje povzro-– kemijskih škodljivostih: ugotovljen zdravje nekadilcev se je povečala, od- ča bolezni in smrti pri sicer zdravih je sinergistični učinek kombinacije kar so ugotovili, da je kemična sestava nekadilcih, delovanja tobačnega dima in arze- dima, ki ga pasivno vdihne nekadilec, - da že od 8 do 20 minut trajajoča na oz. njegovih spojin ter silicija pri podobna sestavi dima, ki ga vdihuje izpostavljenost povzroča večje razvoju pljučnega raka ter aditivni aktivni kadilec. Čeprav je v izsledkih tveganje bolezni srca in kap (srčni učinek pri izpostavljenosti niklju, poudarjeno, da je tveganje pri pasiv- utrip naraste, zmanjša se preskrba – fi zikalnih dejavnikih: potrjena je in- nem kajenju manjše kot pri aktivnem, srca s kisikom, žile se stisnejo, kar terakcija med kajenjem in izposta- so raziskovalci opozorili, da je število povzroči povišan krvni tlak, zaradi vljenostjo sevanju. Lahko pride tudi ljudi, ki so izpostavljeni nehotenemu česar mora srce bolje delati), do levkemije, melanoma in raka kajenju, mnogo večje, kot število tistih, - da so med učinki pasivnega kaje-ledvic. Kajenje deluje na ožilje, zato ki so izpostavljeni drugim vplivom one- nja na otroke menda tudi smrt do-hkratno delovanje vibracij, hrupa in snaževanja iz okolja. jenčka v zibki in dihalne težave, kajenja pripomore k poslabšanju Dokončno so dokazali, da je pasivno - da se pri nekadilcih, ki so izpostavlje-vibracijske bolezni in okvare sluha, kajenje oziroma izpostavljenost ciga- ni pasivnemu kajenju, verjetnost za – bioloških dejavnikih: ob kajenju se retnemu dimu iz okolice, vzročno pove- razvoj pljučnega raka poveča za 25 poslabšajo imunski odgovor, aler- zano s pljučnim rakom pri odraslih ter %, za srčno bolezen pa za 10 %, gijske reakcije in astma. Pri tistih ga lahko z vso gotovostjo opredelimo - da se ljudje ne zavedajo izposta-delavcih, ki so izpostavljeni rastlin- kot »znani humani karcinogen«. Po- vljenosti pasivnemu ali neprosto-skemu prahu, mikroorganizmom, vezan je tudi s povečano nevarnostjo voljnemu kajenju: o izpostavljeno-glivicam, razgaljenim snovem živi- za nastanek okužb. Lahko povzroči sti poročajo le trije od desetih ljudi, norejskih proizvodov, živalskim od- draženje oči, glavobol, kašelj, bolečine čeprav meritve kažejo, da ima kar 9 padkom in pesticidom, je ob soča- v žrelu, vrtoglavico in slabost. Daljša od 10 ljudi v telesu dokaze o pasiv-snem kajenju pogostejši rak nosu izpostavljenost poveča nevarnost za nem kajenju (testi merijo izposta-in obnosnih votlin. nastanek bolezni srca in ožilja. vljenost, ki se je pojavila v zadnjih Dober primer vzajemnega delovanja Pasivno kajenje na delovnem mestu treh dneh), med kajenjem in poklicno izposta- lahko poslabša zdravstveno stanje za- - da je tobačni dim iz okolja glavni vir vljenostjo je bisinoza pri delavcih v poslenega, predvsem če je kadilcev v onesnaževanja zraka v prostorih, tekstilni industriji, ki so izpostavljeni delovnem okolju več in delovni prostor - da je po ocenah agencije za za-bombažnemu prahu. Največkrat se ni pravilno prezračevan. Poleg nevar- ščito okolja iz ZDA tveganje za bolezen pojavi po dopustu, kjer nekaj nosti samega cigaretnega dima ob- razvoj raka zaradi izpostavljenosti časa ni prihajalo do izpostavljenosti. staja tudi verjetnost, da cigaretni dim tobačnemu dimu iz okolja približno Te s t i p l j u čne funkcije kažejo na akutno deluje vzajemno z drugimi poklicnimi 57-krat večje kot celotno tveganje, zoženje bronhijev, z astmi podobnimi toksini in karcinogeni, tako da pospeši ki ga predstavljajo vsi zunanji one-simptomi. Obseg simptomov je odvi- oz. stopnjuje njihovo delovanje. snaževalci zraka. sen od obsega izpostavljenosti prahu Po raziskavi, ki je bila opravljena leta Kar nekaj študij je že postreglo z doka-in od kadilskih navad posameznika. 2006, je pasivnemu kajenju različno zi, da se sestavine tobačnega dima poPri enaki izpostavljenosti so simptomi dolgo izpostavljenih 64,6 % vseh pol- javljajo v okolju in bioloških tekočinah mnogo hujši pri kadilcih kot pri neka- noletnih prebivalcev Slovenije, v skupi- nekadilcev. Našli so jih v plazmi, slini dilcih. ni nekadilcev pa 57 %. in urinu (kotinin – metabolni produkt Druge kemičn e s u b s t a n c e , k i j i h n a j d e - Vsak ali skoraj vsak dan je pasivnemu nikotina). Prisotnost kotinina v urinu je mo v tobačnem dimu in jim je človek kajenju izpostavljenih 27,1 % polnole- enaka ne glede na to ali so nekadilci iz-lahko izpostavljen, so še aceton, akro- tnih prebivalcev. Najpogosteje v go- postavljeni cigaretnemu dimu doma ali 34 Delo in varnost 51/2006/4 Razvoj in znanost na delovnem mestu. Podatki kažejo, Rak in pasivno kajenje no opusti svojo škodljivo navado. da nekadilci dobijo na dan odmerek od Koncentracija tobačnega dima v pro- V veliko študijah so odkrili povezavo med povečanim tveganjem za nastanek pljučnega raka in pasivnim kajenjem. Ena od prvih je bila študija 142.800 žensk v Tokiu (91.500 nekadilk), katerih zdravstveno stanje so spremljali 14 let. Tveganja za nasta-enake doze karcinogenov v telo. ne more znižati ravni ogljikovega mo-nek raka je bilo pri kadilkah za 3,8-krat V veliko študijah so odkrili povezavo šestine do tretjine pokajene cigarete, v storu je odvisna od velikosti prostora, med povečanim tveganjem za nastanek pljučnega raka in pasivnim kajenjem. Ena od prvih je bila študija 142.800 žensk v Tokiu (91.500 nekadilk), katerih zdravstveno stanje so in tisti, ki pokadijo manj cigaret, dobijo zniža raven dima v prostoru, vendar spremljali 14 let. Tveganja za nasta- med povečanim tveganjem za na-primeru hude izpostavitve (več kadil- števila kadilcev, prezračevanja in tudi stanek pljučnega raka in pasivnim kajenjem. Ena od prvih je bila študija 142.800 žensk v Tokiu (91.500 neka-če, da močno izpostavljeni nekadilci vitih sistemov fi ltriranja lahko izrazito dilk), katerih zdravstveno stanje so stanek pljučnega raka in pasivnim cev na delovnem mestu) pa celo dozo vrste stenskih površin. Prezračevanje kajenjem. Ena od prvih je bila študija nikotina nekaj cigaret. Tako je mogo- z zunanjim zrakom in uporaba učinko- 142.800 žensk v Tokiu (91.500 neka- noksida in delcev tobačnega dima na večje kot pri nekadilkah, medtem ko je Zdravstvena tveganja, zunanjo raven. bilo pri ženskah, poročenih s kadilcem, povezana s pasivnim kajenjem Ločevanje prostorov za kadilce in ne- od 1,6 (do 20 cigaret dnevno) do 2,1 - kadilce je delno učinkovita rešitev, Epidemiološke študije so povezale krat (nad 20 cigaret dnevno) večje. Tej predvsem za večje delce. Seveda mora celo vrsto težav z zdravjem zaradi pa- študiji je sledilo več drugih, ki so veči-biti za uspešno delovanje te strategije sivnega kajenja. Izpostavljanje neka- noma prišle do podobnih ugotovitev. dilcev cigaretnemu dimu je v prvi vrsti Čeprav glavna težava vseh omenjenih prostorov za kadilce občutno manj kot nekadilskih, poleg tega je dobro, da so nadloga, predvsem zaradi razdraženja raziskav, namreč merjenje izpostavlje-prostori med seboj fi zično ločeni. Naju-oči, nosu in slabega vonja. Povzroča nosti stranskemu dimu, še ni bila reše-činkovitejša rešitev je vsekakor prepo-pa tudi okvare dihalnih poti pri otrocih na, je IARC odločila, da je stranski dim ved kajenja na delovnem mestu. mater kadilk, kot npr. večja pojavnost karcinogen razreda A. Ocena za pove-Morali bi razviti standarde za kvalite-pljučnih vnetij v prvem letu življenja, čanje tveganja za nastanek pljučnega to zraka in dovoljeno izpostavljenost poslabšanje astme in zmanjšanje raka je okrog 1,2. tobačnemu dimu na delovnem mestu pljučne funkcije Več epidemioloških Poleg povečanja tveganja za nastanek ter pravilnike s temi standardi tudi uve-študij, ki so jih opravili na različnih lo- pljučnega raka lahko pasivno kajenje ljavljati. Končno bi morali dati vsakemu kacijah, je pokazalo, da je okoli 30 % poveča verjetnost za nastanek raka na delavcu možnost, da zavrne delo ob večje tveganje za smrt zaradi ishemič- maternici in za nekatere druge tipe rane bolezni srca ali miokardnega infark- kavih obolenj. previsokem tveganju pasivnega kajenja brez posledic za njegovo zaposlita med nekadilci, ki živijo s kadilci. Večje študije so celo pokazale statistično KONTROLA KAJENJA NA tev, tako kot je to urejeno v drugih ne-DELOVNEM MESTU varnih delovnih okoljih. Ker ni slovenskih podatkov o posledi-Kontrola kajenja na delovnem mestu cah izpostavljenosti neprostovoljnemu lahko vsekakor močno pripomore k kajenju pri delu v gostinskih obratih, boljšemu zdravstvenemu stanju zapo-navajamo nekaj tujih, predvsem ame-slenih. Optimalni zdravstveni programi riških: za zaposlene bi tako morali vsebovati – pri ljudeh, ki strežejo hrano, je tve- značilen, od doze odvisen učinek, da je z zvečanjem izpostavljenosti tobač-nemu dimu iz okolja torej povezano večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca. Iz študij se tudi vidi, da tobačni dim iz okolja vpliva na funkcijo trombocitov in okvarja arterijski endotelij, tako tako kontrolo izpostavljenosti poklic-ganje smrti zaradi pljučnega raka da poveča nevarnost za koronarno nim toksičnim snovem kot tudi to nemu dimu. Program bi moral za viti ukrepe za stimulacijo prene kajenja in zaščitne ukrepe, ki bi z tovili, da nekadilci niso izposta stranskemu dimu svojih kolegov. jema in uporabi kisik. Po poročilu kali- uvedbi zakonodaje, ki je prepoveda- nim toksičnim snovem kot tudi tobač- za polovico večje kot pri splošni bolezen. Tobačni dim iz okolja ob ve-nemu dimu. Program bi moral zagotoviti ukrepe za stimulacijo prenehanja kajenja in zaščitne ukrepe, ki bi zagotovili, da nekadilci niso izpostavljeni da zmanjšuje sposobnost telesa, spre- barih se je zmanjšala za 85 % po nemu dimu. Program bi moral zagoto-liki izpostavljenosti statistično značil- populaciji, viti ukrepe za stimulacijo prenehanja no vpliva na delovno sposobnost tako – povprečna kajenja in zaščitne ukrepe, ki bi zago-zdravih kot tistih z boleznijo srca, tako cih v newyorških restavracijah in fornijske Agencije za varstvo okolja iz la kajenje v barih in restavracijah, Kako izvajati kontrolo kajenja leta 1997 ocenjujejo, da obsega letna – delavci v restavracijah so izposta-stopnja umrljivosti zaradi tobaka med Kontrolo kajenja je mogoče izvajati na vljeni ravnem tobačnega dima iz nekadilci v Kaliforniji od 147 do 251 lju- več načinov. Zdravniško svetovanje in okolja, ki so približno od 1,6- do 2-di na milijon prebivalcev. Če bi enako izobraževanje dosegata dobre rezul- krat višje kot tiste, ki so jim izposta-stopnjo uporabili v Evropski uniji, bi to tate, če programi potekajo interno v vljeni na delu uradniki; še posebej letno naneslo 55.000 do 94.000 žrtev podjetju ali pa jih izvajajo plačani zu- so izpostavljeni delavci v barih, ha-pasivnega kajenja. Ena od raziskav nanji sodelavci. Nekatera podjetja se lah za bovling ter biljard in v igralni-ocenjuje, da je po 15. letu pasivnemu za dosego prenehanja kajenja svojih cah, kajenju izpostavljenih 79 % Evropej- uslužbencev poslužujejo tudi raznih – v barih je raven nikotina v zraku do cev. Druga ocenjuje, da je pasivnemu spodbud. Optimalni programi za pre- 15-krat višja kot v kadilčevem domu. kajenju izpostavljenih 88 % vseh neka- nehanje kajenja morajo potekati pod Tabela 6 na primeru zaposlenih v dilcev v Združenih državah. Nedavni pokroviteljstvom podjetja samega in restavraciji kaže zbirko kemikalij, podatki iz Južne Afrike kažejo, da živi delavskega sindikata. ki jih človek lahko vdihne neposre-64 % otrok iz Soweta, mlajših od pet Druga možnost je absolutna prepoved dno v 300 m2 velikem prostoru med let, skupaj z najmanj enim kadilcem. kajenja na delovnem mestu, kot počne osemurnim delom. Izračun upošte-Novozelandsko Društvo za boj proti že večina večjih podjetij v ZDA. Rezul- va samo deset kadilcev na 300 m2, raku poroča, da je pasivno kajenje tre- tat take prepovedi je zmanjšano število od katerih vsak pokadi dve cigareti tji najpogostejši vzrok smrti v deželi, za skupaj pokajenih cigaret, s tem pa se na uro. Pri tem so upoštevani stan-aktivnim kajenjem in pitjem alkohola. poveča verjetnost, da kadilec dokonč- dardni prezračevalni ukrepi. Delo in varnost 51/2006/4 35 Razvoj in znanost Ke mi kal ij e, k i so oz n a čene poudar jeno, so znani kancerogeni. Na tem seznamu so iritanti, mutagene snovi, toksini in substance, ki povišujejo krvni tlak, povzročajo tumorje, prizadenejo centralni živčni sistem, okvarjajo pljuča in povzročajo okvaro pljučne funkcije. V primerjavi s cigareto, ki se je pokadi 70 %, odda veli k a c i g a ra, ki s e je p o k a -di prav toliko, okoli 20-krat več ogljikovega monoksida, petkrat več drobnih delcev in dvojno količino policikličnih aromatičnih hidrokarbonatov. Pasivno kajenje na delovnem mestu v slovenskem prostoru Slovenski zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov v celoti prepoveduje kajenje v zdravstvenih in vzgojno-izo-braževalnih ustanovah ter v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Določa tudi, da kajenje ni dovoljeno na javnih mestih, razen v prostorih, ki so posebej ozna-čeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. V gostinskih objektih, kjer gostom strežejo hrano, se določi prostor za kadilce. Velikost tega določi lastnik oziroma najemnik gostinskega lokala. V delovnih prostorih je dovoljeno kaditi le v prostorih, ki jih določi delodajalec in so fi zično ločeni od drugih delovnih prostorov. Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom. Kljub temu so pasivnemu oziroma neprostovoljnemu kajenju v Sloveniji zelo izpostavljeni tako gosti, kot tudi delavci v gostinstvu, saj je lastnik tisti, ki določa velikost prostora, namenjenega kadilcem. Prostori za kadilce so praviloma večji od prostorov za nekadilce. Prostori za kadilce in nekadilce pogosto niso fi zično ločeni, prezračevalni sistemi, ki bi zagotavljali čist zrak nekadilcem, pa ne delujejo. Delavci v strežbi se gibljejo tako po prostorih za nekadilce kot kadilce in pravice do dela v nezakajenih prostorih niti ne uveljavljajo. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo v gostinstvu, kamor sodijo hoteli in restavracije, leta 2003 zaposlenih 36.000 ljudi, od tega 21.000 žensk. Žal podatka o tem, koliko od njih jih dela v strežbi, ni na voljo. Tudi ni podatkov o tem, koliko študentov vsak dan opravlja priložnostna dela v barih, pubih in gostilnah. Vsi našteti so izpostavljeni pasivnemu kajenju in mnogi od njih bodo čez desetletje ali dve zboleli zaradi bolezni, povezanih 36 Tabela 6. Snovi, ki jih vdihujejo zaposleni v restavraciji, kjer je kajenje dovoljeno (Consultation report, International Consultation on Environmental Tobacco Smoke and Child health, 1999 Geneva) Kemikalija Količina (µg) Kemikalija Količina (µg) ogljikov dioksid 5606 benzo(a)piren 18 katran 3128 propionaldehid 17 nikotin 678 katehol 22 acetaldehid 207 vodikov cianid 14 dušikov oksid 190 stiren 13 izopren 151 butiraldehid 12 rezorcinol 123 akrilonitril 11 aceton 121 crotonaldehid 10 toluen 66 kadmij 9,7 formaldehid 54 1-aminonaftalen 8,5 fenol 44 krom 7,1 akrolein 40 svinec 6 benzen 36 2-aminonaftalen 5,2 piridin 33 nikelj 4,2 1,3-butadien 25 3-aminobifenil 2,4 hidrokinon 24 4-aminobifenil 1,4 metil-etil-keton 23 kinolin 1,3 z izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz oko lja na delovnem mestu. Ali se zave -dajo tveganja, ki so mu izpostavljeni? Ali se ga zavedajo njihovi delodajalci? Glede na omejevanje kajenja na dolo-čenih mestih naj navedemo: 1. prepovedano je kaditi v zdravstvenih ustanovah: v ambulantah, bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, zdraviliščih vključno z administrativnimi prostori teh ustanov, 2. prepovedano je kaditi v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami, 3. prepovedano je kaditi v vseh javnih prevoznih sredstvih, v celoti v avtobusih in na letalih, na kabinskih žič-ni c ah, na v lak i h p a s a mo v oddelk u, ki je namenjen za nekadilce, 4. prepovedano je kaditi v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah (otroško varstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, torej tudi na šolah vseh stopenj), 5. kajenje ni dovoljeno na hodnikih, v čakalnic ah, v p ro storih in na me stih, kjer se sicer zbirajo ljudje (trgovine, sejne sobe, kinodvorane, gleda-lišča, športne dvorane, dvigala, javna stranišča…). V naštetih javnih prostorih je kajenje dovoljeno le v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem, 6. kajenje je prepovedano v slašči-čarnah in mlečnih restavracijah. V gostinskih objektih, kjer se gostom streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice, bari), se določi prostor za kadilce, 7. kajenje ni dovoljeno na delovnih mestih, v tovarnah in drugih proizvodnih organizacijah, razen v posebnih, za kadilce določenih prostorih, ki so fi zično ločeni od ostalih prostorov. Izvajanje zakona nadzirajo tri inšpekcijske službe, podrejene ustreznim ministrstvom: – Zdravstveni inšpektorat Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, – Tržna inšpekcija Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, – Delovna inšpekcija ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Zdravstvena inšpekcija nadzoruje bolnišnice, zdravstvene domove, zasebne ambulante, zavode za zobozdravstveno varstvo, vključno inštitut za varovanje zdravja, zdravstvene zavarovalnice in vse vladne ustanove, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z organizacijo in plačevanjem zdravstvene dejavnosti v državi. Nadzira tudi prepoved kajenja v javnih prostorih in gostinskih lokalih, kjer strežejo hrano. Med javne prostore se štejejo predvsem čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, gledališče, trgovine, športne dvorane,... Tržna inšpekcija nadzoruje predvsem Delo in varnost 51/2006/4 Razvoj in znanost izvajanje tistih določil tobačnega za- 4. prostor, v katerem je kajenje dovo- - delovna mesta brez kajenja deloda-kona, ki določa način označevanja in ljeno, je lahko samo prostor, v ka- jalcem omogočajo, da se izognejo oglaševanja tobačnih izdelkov ter njiho- terega zaposleni vstopajo prosto- zahtevkom po odškodninah s strani vo prodajo osebam, mlajšim od 15 let. voljno. To pomeni, da ti prostori ne delavcev zaradi posledic kajenja. Delovna inšpekcija nadzoruje izvajanje morejo biti namenjeni nobeni taki Prepoved kajenja na delovnem mestu in spoštovanje zakonodaje s področja dejavnosti, zaradi katere bi zapo- je prav gotovo eden izmed bolj učin-varnosti in zdravja pri delu: sleni v te prostore morali vstopati. kovitih ukrepov za zmanjšanje porabe Zakon o omejevanju uporabe tobač- S stališča varnosti in zdravja pri delu je tobačnih izdelkov. Gre za ukrep, o kanih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96, popolnoma nesprejemljivo, da se de- terem se v zadnjem času veliko raz-119/02, 101/05 in 17/06) v 17. členu lodajalcu s predpisom naloži, da mora pravlja v državah EU, saj so ga neka-določa, da je kajenje dovoljeno le v določiti prostore za kajenje ter s tem tere države uzakonile tudi za servisno prostorih, ki jih določi delodajalec in zavestno omogočiti zaposlenim, da si dejavnost. V ZDA so 30. marca 2003 v so fi zično ločeni od ostalih delovnih na ta način pomembno kvarijo zdrav- New Yorku uzakonili prepoved kajenja prostorov. Neizpolnitev te obveznosti je, saj iz temeljnih načel zakona o var- v restavracijah in barih in s hkratnim delodajalca je sankcionirana. nosti in zdravju pri delu izhaja, da je povišanjem davkov na cigarete dosegli Eden od namenov in ciljev zakona je delodajalec dolžan zagotoviti varnost zmanjšanje števila kadilcev v obdobju zato gotovo tudi zagotovitev bivalnih in in zdravje delavcev v zvezi z delom. 2002/2003 za 11 %. Temu zgledu so delovnih razmer, v katerih nekadilcev ne Nikjer ni določeno, da lahko oz. sme sledili še drugje v ZDA in v posame-bo ogrožalo kajenje drugih. Ta pravica delodajalec izvajati samo tiste varno- znih državah (na primer v Kaliforniji) se nekadilcev je zato popolnoma upraviče- stne ukrepe, ki so predpisani, ampak lahko pohvalijo s 17 % manj kadilcev no postavljena pred »pravico« kadilcev, je določeno, da mora izvajati najmanj med odraslimi. V Evropi je Irska z deda kadijo, kjerkoli se jim zahoče. tiste, ki so predpisani, lahko pa tudi še lovno zakonodajo v celoti prepovedala Pri izbiri oziroma določanju prostorov druge, ki sicer niso predpisani, so pa kajenje v restavracijah in barih. Temu za kajenje oziroma prostorov, v katerih k l j u b t e m u p o m e m b n i z a z a g o t a v l j a n j e vzoru je sledila še Norveška; Malta in bo kajenje dovoljeno, se mora upošte- varnosti in zdravja zaposlenih. S tega Italija pa ob enaki prepovedi dovolju-stališča ocenjujemo, da tudi ni spor-vati naslednje: jeta posebne kadilnice, v katerih pa no, če delodajalec prepove kajenje na 1. delodajalec mora zagotoviti, da se ne sme streči niti hrane niti pijače vsem območju podjetja oziroma pov-bodo nekadilci lahko izvajali delo v in morajo biti urejene tako, da dim iz sod tam, do koder sega njegov nepo-prostorih, v katerih zrak ni onesna- njih ne prodira v druge prostore. Posredni ali posredni nadzor in s tem v žen s cigaretnim dimom, dobne ukrepe sta sprejeli tudi Finska zvezi tudi njegova odgovornost. To pa 2. v ta namen določeni prostori ne in Švedska. Raziskave kažejo, da tovr- pomeni tudi izven zaprtih delovnih in morejo biti različni skupni prostori in stni ukrepi zmanjšajo porabo tobačnih pomožnih prostorov, npr. na dvorišču, tudi ne prostori, v katerih se zadržu- izdelkov za 10 do 20 %. Za tem tren-na gradbišču ipd. Tudi prepoved ka-je večje število ljudi, med katerimi so dom zelo zaostajajo Avstrijci in Nemci, jenja lahko delodajalec obravnava v lahko tudi nekadilci. To so npr. pro- ki šele zdaj uvajajo ukrepe, ki smo jih smislu zakona o varnosti in zdravja pr i izvodni prostori, sejne sobe, dvora- v Sloveniji uzakonili že leta 1996: na delu, če je ta prepoved v izjavi o varne za različne namene, hodniki, sa- primer ločene prostore za kadilce in nosti opredeljena kot varnostni ukrep. nitarni prostori, pisarne, v katerih se nekadilce v restavracijah ter prepoved npr. na sestankih tudi samo obča- kajenja v šolah za učence in učitelje. ZAKAJ TOREJ DELOVNA sno zberejo zaposleni ipd. Lahko pa Tako je bila na konferenci z naslovom MESTA BREZ KAJENJA je kajenje dovoljeno npr. v pisarnah, »Evropa brez tobačnega dima« ok-v katerih vsi prisotni kadijo in vanje - obstaja mnogo razumnih razlogov tobra 1996 sprejeta vrsta sklepov in drugi zaposleni po službeni dolžno- za varovanje zdravja zaposlenih in stališč. Med njimi so najpomembnejši: sti ne vstopajo. Vsak zaposleni ima za ustvarjanje delovnih mest, kjer - vsi ljudje imajo pravico do zraka namreč pravico, da mu je omogo- ni pasivnega kajenja: brez tobačnega dima, čeno, da opravlja delo v prostorih, - zdravje, produktivnost in morala - o t r o c i i n d r u g e b o l j o b čutljive osebe kjer zrak ni onesnažen s cigaretnim zaposlenega so boljši na delovnem za zdravje potrebujejo čist zrak, dimom. Ker ta pravica v zakonu ni mestu brez izpostavljenosti tobač- - vsakdo ima pravico do okolja brez časovno opredeljena, pomeni, da nemu dimu, tobačnega dima doma, na javnih ta velja tudi za najkrajše časovne - omejitve kajenja nekatere zaposle- mestih in v službi, intervale vstopanja in zadrževanja v ne spodbudijo, da manj kadijo ali - države in vlade so dolžne zagoto-prostorih, v katerih je zrak onesna- celo povsem prenehajo kaditi, kar viti take razmere, da ni nihče proti žen s cigaretnim dimom. ima za posledico nižjo odsotnost z svoji volji izpostavljen tobačnemu 3. povsod, kjer ti prostori niso ustre- dela, manjše izdatke za zdravstve- dimu, zno označeni, je kajenje prepove- no oskrbo in povečano produktiv- - uzakoniti morajo zagotovila za dano. Jasno je tudi, da se dim iz nost, zaščito pred tobačnim dimom na prostorov, v katerih je kajenje dovo- - delovna mesta brez kajenja po- delovnih mestih in prav tako vodi-ljeno, ne sme širiti v prostore, kjer gosto zmanjšujejo nevarnost pred ti organizirane dejavnosti, ki bodo kajenje ni dovoljeno. To pomeni, da drugimi industrijskimi škodljivost- spodbujale ljudi, da bodo skrbeli morajo biti prostori, ki so določeni mi, zlasti pred kemičnimi izdelki. za domače okolje brez tobačnega za kajenje oz. je v njih kajenje do- Na mnogih delovnih mestih pred- dima. voljeno, ustrezno fi zično ločeni od stavlja kajenje resno nevarnost po- Skratka cilj vzgoje, predvsem mladih, ostalih prostorov, žara in zmanjšano varnost, naj bi bil, da kaditi sploh ne bi začeli ter Delo in varnost 51/2006/4 37 Razvoj in znanost da bi kadilci v čim večji meri prenehali sistem kot tudi na slabost in subjektiv- Lahko se pojavijo tudi glavobol, nes-kaditi. Ne nazadnje pa si moramo pri- ne učinke kajenja. pečnost, poruši se ritem spanja, po zadevati, da bi bili kadilci bolj obzirni do Odvisnost od tobaka je duševna mo- nekaj dnevih in tednih pa tudi poraste nekadilcev ter da bi čim bolj spoštovali tnja, podobna odvisnostim od drugih telesna teža. Odtegnitveni znaki se tobačni zakon. psihoaktivnih snovi. Zato ne presene- olajšajo po zaužitju nikotina, ne glede K uveljavljanju vseh načel lahko veliko ča dejstvo, da je med uživalci drugih kako je prišel v telo. To dejstvo so iz-naredi že sam življenjski slog s pozitiv- psihoaktivnih snovi delež kadilcev koristili izdelovalci nadomestkov (obli-nimi navadami, kjer je za vdor cigaret večji kot nasploh med prebivalstvom. ži, žvečilni gumi…). čim manj možnosti. Alkoholizem je med kadilci desetkrat Več kot 75 % odraslih kadilcev bi rado Če tudi s tem nismo uspešni, pa so tu bolj pogost kot med nekadilci. Hrepe- prenehalo kaditi in vsaj 60 % jih je kdaj še pozitivna zakonodaja in inšpekcij- nenje po alkoholu je po svoje podobno v življenju že poskušalo prenehati. ske službe, ki s svojo svetovalno vlogo hrepenenju po nikotinu. Z raziskavami Okoli 20 % jih je uspešnih pri prvem (in ne nazadnje tudi represivno) lahko so ugotovili, da obstaja pozitivna so- poskusu, okoli 50% pa šele po večkra-pomembno vplivajo na dosledno spo- odvisnost med količino pokajenega tnih poskusih. štovanje zakonodaje. tobaka in količino zaužitega alkohola, Tako kot pri sprejemanju in izpeljavi prav tako med stopnjama odvisnosti kakršne koli odločitve obstaja tudi v od tobaka in alkohola. Klinični znaki se procesu prenehanja kajenja pet faz: v celoti ujemajo z nevro-biološkimi te- 1. prepoznavanje (običajno okolice), orijami odvisnosti, po katerih velja, da da nekaj v človekovem vedenju ni je odvisnost bolezen možganov in da ustrezno, se v mehanizme nastanka odvisnosti 2. razmišljanje, da bi bilo to treba opu-vključujejo vse psihoaktivne snovi, za stiti, katere obstajajo receptorji. Te znan- 3. odločitev za spremembo, stvene ugotovitve pa nenavadno do- 4. sprememba sama, bro poznajo tudi pacienti, ki na podlagi 5. ohranjanje spremembe. lastnih izkušenj vedo, da na primer s Tisti, ki kadijo, da si s tem zmanjšujejo napetost, agresivnost ali depresijo, primernim odmerkom benzodiazepi-imajo bistveno večje težave, ko skuša-nov dobro odpraviš abstinenčno krizo jo prenehati. Tisti, ki imajo okoli sebe po alkoholu, nikotinu ali celo heroinu. manj kadilcev, predvsem med par-Kajenje cigaret je oblika odvisnosti, tnerji, prijatelji in sodelavci, imajo več katere motivacija je želja po občutju, možnosti za vzdrževanje abstinence. ki ga povzroči farmakološko delovanje Med najpomembnejše oteževalne de-nikotina. Med mnoge nikotinske psiho-javnike za prenehanje kajenja sodijo loške učinke spadajo evforija, zmanj-po navedbah kadilcev pitje alkoholnih šanje anksioznosti in stresa, zmanjša-pijač, hranjenje, pitje kave ali druženje nje apetita, izboljšanje razpoloženja KAJENJE KOT OBLIKA ODVISNOSTI OZIROMA ZAKAJ JE OPUSTITEV KAJENJA ZA MARSIKOGA TAKO TEŽAVNA Nikotin ne povzroča dramatičnih evfo-ričnih uči n kov, z a r a di k at e r ih b i u ž i v a l c i želeli takoj poseči po novi dozi, se pa kmalu vzpostavi pogojni refl eks, pri če-mer imajo sporočila socialnega okolja pomembno vlogo. Prve izkušnje so po navadi prav neprijetne, kmalu pa se ojačevalni učinek da primerjati tudi s tistimi, ki ga povzroča kokain. Za za-četek kajenja so poleg socialnih sporo-čil pomembni psihološki dejavniki, za nadaljevanje kajenja pa farmakološki (poskusi neuspešne vzpostavitve abstinence in zato pogosti recidivi). Gotovo večina ljudi, ki začne kaditi, ne računa, da bo postala odvisna. Vse manjša s prijatelji, ki še kadijo. Med psihični-in relaksacija ter izboljšanje učinka in prožnost v vedenjskih vzorcih in s tem sloga. Naj se veseli svoje kreposti. moremo govoriti, da je kajenje navada, kajenje, četudi je motivacija, za katero mi sprožilnimi dejavniki pa se navajajo delovanja spomina. Poživilni učinki to-nastanek odvisnosti sta seveda del po-prednosti drugačnega življenjskega in čuti potrebo po novi cigareti. Zato ne Kadilci ponavadi zelo težko opustijo dolgčas, nemir, jeza, osamljenost, te-baka se zdijo še posebej pomembni za stopnega procesa. hitrejše reakcije, vendar je ta učinek odpovedal, ampak naj se zaveda tudi kratkotrajen, po tem je kadilec utrujen ven v telesu. žave v tesnejših čustvenih zvezah ali delavce, ki opravljajo repetitivna dela, Ker je nikotin strup, skoraj vsi, ki prvič pospeši srčni utrip, zato imajo kadilci mislijo, kako trpi, ker se je cigaretam hitrejše reakcije, vendar je ta učinek tako, da ves dan vzdržujejo stalno ra- pri vzpostavljanju tovrstnih vezi. kadijo, čutijo slabost. Prav tako nikotin a morajo vseeno ostati pazljivi. Kadil-Bivši kadilec naj se ne ukvarja le z pospeši srčni utrip, zato imajo kadilci ci večinoma uravnavajo vnos nikotina ampak gre za odvisnost. stojijo npr. bolezen ali socialni pritiski, OPUSTITEV KAJENJA Po vdihu cigaretnega dima se nikotin zelo visoka. Gre za hudo odvisnost. hitro absorbira skozi pljučne mešičke Več kot polovica tistih, ki so poskušali Opustitev kajenja je osebna odločitev in doseže možganske receptorje celo kaditi, postane rednih kadilcev. Ti po- vsakega posameznika. Ne gre le za hitreje kot pri intravenozni uporabi. gosto dobijo znake odvisnosti, kot so dogodek, ampak proces prilagajanja Vendar zaradi visoke topnosti v lipidih okvarjen nadzor nad količino pokaje- na drugačen življenjski slog. Pri tem in hitrega metabolizma koncentracija nega tobaka, večanje tolerance, uži- gre kadilec skozi različne stopnje: nikotina na mestih receptorjev hitro vanje tobaka kljub škodljivim posledi- - zavedanja, da je kajenje problem, pada in pol do tri četrt ure po zadnji ci- cam in znaki odtegnitvenega stanja. vendar ne razmišlja, da bi ga opustil, gareti telesno odvisen kadilec že čuti Slednje nastopi nekaj ur po zadnjem - zavedanja škodljivosti kajenja, ki potrebo po novi. Ravno tog vedenjski odmerku in lahko traja več tednov, ga celo skrbi, vendar še ni priprav zo rec in f a r mako lo š ki u činek nikotina, znaki pa so različni po obliki in inten- vljen na spremembo, ki ob nekajenju povzroča odtegnitvene zivnosti (hrepenenje po nikotinu, raz- - načrtovanja opustitve kajenja in znake, spodbujata nadaljnje kajenje. dražljivost, jezljivost, anksioznost, de- preverjanja raznih oblik odvajanja, Pri tem se toleranca zvišuje, kar po- presivnost, težave pri osredotočanju - prizadevanje za vidne spremembe meni, da kadilec kadi vedno več. Tole- misli, nemirnost, spremenjen apetit in vedenja, ob tem lahko poiščejo po-ranca poraste tako glede na srčno-žilni posledično zvišanje telesne mase…). moč, 38 Delo in varnost 51/2006/4 Razvoj in znanost - nekdanji kadilec se vzdržuje kajenja, utrjuje začasno spremembo vedenja, dokler se novo vedenje ne ustali, - če novega vedenjskega sloga ne utrdi dovolj, začne znova kaditi. Koristi opustitve kajenja: - po dvajsetih minutah se krvni tlak in srčni utrip znižata, telesna temperatura okončin se normalizira, - po osmih urah se normalizira vrednost ogljikovega monoksida v krvi, - po dvajsetih minutah začne upadati nevarnost srčnega infarkta, - po dveh dneh se začneta izboljševati voh in okus, - po treh dneh se relaksirajo stene bronhijev, kar olajša dihanje in poveča pljučno zmogljivost, - po treh tednih se zmanjša nastajanje sluzi v pljučih, izboljša se krvni obtok, - po dveh mesecih se izboljša prekrvitev okončin, - po treh mesecih se zmanjša kašelj, - po enem letu se skoraj za polovico zmanjša ogroženost s srčnim infarktom, - po petih letih se za polovico zmanjša ogroženost s pljučnim rakom, - po desetih letih je ogroženost s srč-nim infarktom ali možgansko kapjo skoraj enaka kot pri nekadilcu, nevarnost raka pomembno upade. Ob odločitvi za prenehanje kajenja je pomembno, da ima kadilec na voljo več oblik odvajanja, med katerimi izbere tisto, za katero meni, da mu bo v pomoč. Pri tem mu je na voljo pomoč zdravstvenega delavca v obliki kratkega priložnostnega nasveta, individualnega svetovanja ali skupin za odvajanje od kajenja, zdravila, svetovalni telefon in akcije, ki promovirajo odvajanje od kajenja. Zdravnik pacientu kadilcu svetuje o pomenu prenehanja kajenja, oceni njegovo pripravljenost za prenehanje kajenja, ga podpira pri tem in mu nudi pomoč ali ga glede na potrebo napoti k specialistu za odvajanje od odvisnosti, načrtovano spremlja pacienta, ki opušča kajenje in mu po potrebi ponudi tudi farmakoterapijo. Pri tem svetuje popolno abstinenco brez enega samega dima v času opuščanja omejitev ali celo opustitev alkohola, ki spodbuja ponovno kajenje in svetuje skupno odločitev s kadilcem v družini, katerega kajenje zelo zmanjša možnost uspeha. Pacienta, ki ni pripravljen opustiti kajenja, spodbujamo, da poišče motiv, za- Delo in varnost 51/2006/4 kaj bi bila opustitev kajenja pomembna zanj osebno. Pomembna je motivacija, ki vključuje njegovo zdravstveno stanje, dejavnike tveganja, družinsko ali socialno situacijo, skrb za lastno zdravje ipd. Pacientu razložimo kratkoročna in dol-goročna tveganja ter učinke njegovega kajenja na druge ter koristi prenehanja. Predstavi naj ovire ali zadržke opustitve, ob tem pa mu predstavimo možne oblike zdravljenja, ki bi ovire odpravile. K adil c em, ki so pokadili več kot 10 cigaret na dan, po tehtnem premisleku lahko ponudimo tudi zdravila kot pomoč pri opuščanju. Zdravila niso primerna za mladoletnike in nosečnice ter za kadilce, ki pokadijo manj kot 10 cigaret dnevno. Ponudimo lahko nikotinsko nadomestno terapijo, ki po raziskavah (v primerjavi s placebom) skoraj podvoji verjetnost opustitve kajenja. To so žvečilke, transdermalni obliži, pastile, nikotinski inhalator ali nosno pršilo. Ta zdravila zmanjšajo moč simptomov abstinenčnega sindroma, željo po to-bačnem izdelku in so alternativa v situacijah, ko nastopi želja po tobačnem izdelku. Uporablja se tudi bupropin hidroklorid – atipični antidepresiv, ki prav tako v primerjavi s placebom skoraj dvakrat podvoji verjetnost vzdrževanja dolgo-ročne abstinence. ZAKLJUČEK Nehotno vdihavanje cigaretnega dima je gotovo velik problem. Marsikdo se mu sicer lahko izogne, še več pa je takih, ki tega ne morejo in so na silo izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja. Posebej so tukaj v nevarnosti otroci, ki se povečini temu ne morejo izogniti ali pa uveljaviti svojo voljo enostavno zato, ker so še premajhni. Vendar pa se tudi veliko zaposlenih nekadilcev ne uspe izogniti pasivnemu kajenju. Veliko zaposlenih nima možnosti, da bi spremenili svoje delovno okolje ali zapustili svoje službe in bi s tem zaščitili svoje zdravje. Zato je izredno pomembna vloga države in družbene skupnosti pri tem, da zaščiti nekadilce pred neprostovoljnim vdihavanjem strupenega tobačnega dima. Zmanjšanje kajenja v domačem okolju, razširitev prepovedi kajenja na javnih mestih in šolah bi lahko zmanjšalo delež tobačnega dima iz okolja in vpliv na pasivnega kadilca. Svoboda kajenja ni temeljna človekova pravica. V neposredni povezavi s kajenjem je temeljna človekova pravica pravica slehernega posameznika, da ne kadi, da ni izpostavljen kajenju in da je zaščiten pred kajenjem. Ta pravica je neposredno povezana s temeljno pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja. Ker je prav ta slednja temeljna, ima država z ustavnopravnega vidika dolžnost storiti prav vse, kar je v njeni moči, da jo učinkovito zaščiti. Brez posega v svobodo kajenja kadilcev pa gotovo ni mogoče učinkovito varovati pravice nekadilcev. Splošna svoboda ravnanja pa na drugi strani pomeni, da je v državi dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano - tudi kajenje. Država mora vsak poseg v splošno svobodo ravnanja prepričljivo in razumno utemeljiti. Da bi se torej zavarovale temeljne pravice in interesi enih, mora država poseči v svobodo ravnanja drugih. Pri tem pa mora dokazati, da je omejitev svobode kajenja razumen ukrep, s katerim se učinkovito zaščitijo pravice nekadilcev. Poleg pravice države, da omeji svobodo kajenja, je tudi njena dolžnost, da nekadilcem omogoči bivanje in življenje, pri katerem ne prihajajo v stik s kajenjem. Večja ustavnopravna dilema pa je vprašanje, ali je država dolžna zagotoviti prostore za kadilce, če je kajenje v določenih skupnih javnih prostorih prepovedano. Popolna prepoved kajenja v javnih prostorih in na javnih mestih zaprtega ali polzapr-tega tipa bi bila ustavno prav gotovo sprejemljiva, ker bi država s tem na razumen način sledila legitimnim ciljem: varovanje zdravja in zdravega življenjskega okolja, splošna javna varnost in družbena blaginja. Zato si moramo prizadevati, da bo ustavna pravica do zdravega življenjskega - delovnega okolja v novem zakonu o omejevanju porabe tobačnih izdelkov kar najširše upoštevana in zagotovljena. LITERATURA: 1. Benowitz NL. Smoking @ Occupational health. LaDou J. Occupational @ Environmental Medicine. Prentice – Hall International, Inc. London, 1997: 713 – 722 2. Debevec M. Pljučni rak. Fras AP. Onkologija, Didakta, Ljubljana 1994: 233 – 7 3. Primic Žakelj M. Primarna preventiva raka. Fras A P. Onkologija, Di-dakta, Ljubljana 1994: 41 – 7 39 Razvoj in znanost 4. Košnik M. Bolezni dihal. Kocjan- 8. Koprivnikar H. razširjenost pasiv-čič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna nega kajenja med odraslimi prebi-medicina, Littera picta, Ljubljana, valci RS. IVZ RS Strokovni posvet 2005: 292 – 436 Pasivno kajenje, Ljubljana 2006 5. Čakš T. Pasivno kajenje v bival- 9. Mihevc Ponikvar B: Kajenje, pasivno nem in delovnem okolju. Zdrav Var kajenje in reproduktivno zdravje ter 2001; 40 (37): 271 – 6 zdravje otrok. IVZ RS Strokovni po-6. Bradley T P, Golden AL: Tobacco and svet Pa si v n o k aj e n je, L jub lj ana 20 0 6 carcinogens in the Workplace. Clin 10. Bilban M. Interakcija med kajenjem Occup Eviron Med 5 (1): 117 – 37 in delom. IVZ RS Strokovni posvet 7 . N o v a k M l a k a r D . N a čini opuščanja Pasivno kajenje, Ljubljana 2006 kajenja in njihova uspešnost. IVZ 11. Brezovar B. Kajenje na delovnem RS Strokovni posvet Pasivno kaje- mestu. IVZ RS Strokovni posvet nje, Ljubljana 2006 Pasivno kajenje, Ljubljana 2006 10. Kastelic A, Mikulan M. Mladostnik in droga, Domus, Ljubljana 1999 11. Teršek A. Ustavnopravni vidik svobode kajenja in njenega omejevanja. IVZ RS Strokovni posvet Pasivno kajenje, Ljubljana 2006 12. Zaletel Kragelj L, Čakš T, Novak Mlakar D. Kajenje. Tvegana vedenja povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije – II. Tvegana vedenja, UL MF Katedra za javno zdravje, Ljubljana 2004 : 149 - 190 ZV0 Želite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima: predsedniško omizje z ozvočenjem govorniški pult z ozvočenjem stropni in prenosni LCD projektor osebni računalnik (prenosni) mikrofone DVD+video dvojni kasetofon CD predvajalnik pomično projekcijsko platno regulacijo razsvetljave grafoskop dostop do interneta klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: 96.000,00 SIT Z DDV CENA NAJEMA PO URAH: ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADALJNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima: • prenosni LCD projektor • osebni računalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 48.000,00 SIT Z DDV ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADALJNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Avla omogoča: • pogostitev med odmori • postavitev razstav • registracijo udeležencev Kontaktna oseba: Ladi Lebar, E ladi.lebar@zvd.si, T 01 585 51 69, M 031 333 610 40 Delo in varnost 51/2006/4