GLASILO OBČINE DOMŽALE
15. maj 2009 - letnik XLIX, št. 7
Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju
Le ena sama sreča:
svoboden ljubim svobodno zemljo
Za naslov prispevka o letošnji osrednji občinski prireditvi ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, ki sta jo Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale pripravila 27. aprila v Domu krajanov v Žejah, sem si izbrala stihe Mateja Bora, saj je bila proslava v znamenju boja za svobodo in sreče, ker živimo v samostojni svobodni Sloveniji. (nadaljevanje na strani 5)
Debate
V ponedeljek, 18. maja, ob 19. uri, vas vabimo na pogovor o aktualni politični situaciji v Sloveniji.
Gosta bosta
kolumnist dr. Vlado Miheljak
in
poslanka Cveta
Zalokar-Oražem.
Liberalna demokracija Slovenije OO LDS Domžale
Povabilo
Vas zanima, kakšna je identiteta LDS danes in razlike v primerjavi s SD in ZARES; bi radi izvedeli kaj več o koalicijskem sodelovanju ter postavili kakšno aktualno vprašanje s področja zdravstva? Če so omenjene teme, in morda še kakšna druga aktualna problematika, zanimive za vas, potem boste
v torek, 26. maja 2009, ob 18. uri
z nami v Domžalskem domu, Ljubljanska cesta 58 Domžale (nekdanja Knjižnica Domžale) in
prisluhnili našemu gostu
dr. Slavku Ziherlu,
podpredsedniku LDS Slovenije.
Dobrodošli!
Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 12. junija 2009, rok za oddajo je četrtek, 4. junija 2009 do 12 ure.
Zaključek modrega, glasbenega abonmaja v Kulturnem domu Franca Bernika
Odlični mednarodni godalni kvartet NIZIOL
kvartet, smo tokrat (6. maja 2009) v veliki Tomčevi dvorani domžalskega Kulturnega doma Franca Bernika slišali še eno odlično tovrstno inštrumentalno glasbeno telo, mednarodno zasedeni godalni kvartet Niziol. Umetniki, ki so prišli iz Züricha in so vsi štirje po vrsti bili ali/in so še člani odličnega evropskega orkestra Tonnhale, so si nadeli ime po prvem prima-šu, poljskem violinistu Barteku Niziolu, v njem pa igrajo še Američan Christopher Whiting (2. violina), Švicar Michel Will (viola) in Rus Alexander Neustroev (violončelo).
Na sporedu tega najbolj »klasičnega« komornega ansambla, ansambla štirih godal alias 16 strun, so bila dela skladateljev Haydna, Borodina, Čajkovskega in Dvoržaka; torej izključno slovanski spored z »obveznim« Haydnovim uvodom kot delom »očeta« godalnega kvarteta, saj jih je sam napisal preko sto.
(nadaljevanje na strani 15)
Letošnja, 11. glasbena sezona se je v Domžalah zaključila več kot uspešno. Potem, ko so na zadnjem (6.) koncertu 11. sezone modrega, glasbenega abonmajskega ciklusa nastopili tolkalka na marimba Katarzyna Mycka z gostom, našima gostoma, marimbistoma Simonom Klavžarjem in Jožetom Bogolinom, pianist Zoltan Peter, odlični koncertni zbor Carmina Slovenica s Karmino Šilec, kla-rinetni klavirski trio Clavimerata (Gregor Kovačič/klarinet, Janez Podlesek/violina in Ilonka Puci-har/klavir) in Leipziški godalni
9. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2009
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Vabimo k nakupu letne karte za neomejen obisk kopališča Domžale - več na strani 25.
(Več na strani 17)
Atletski klub Domžale -
v • • v i
uspešni in še lepi!
V Atletskem klubu Domžale imamo najlepšo med slovenskimi športnicami - čestitke Ajdi Sitar, domžalski srednjeprogašici, za osvojeno lovoriko Miss športa 2009.
(Več o AK Domžale na strani 21)
1 1	V	OD	OTERN Varčujmo z energijot - De Dietrich A ogrevalna t h e ■ m i o u e ▼ tehnika
I STIEBEL ELTRON			
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si			
^^ 26. seja Občinskega sveta 3 Občine Domžale
Sprejet spremenjen Proračun Občine Domžale za leti 2008 in 2009
stran f
|4 I
Intervju z Milošem Starbkom
Miloš Starbek, dobitnik Zlate plakete Občine Domžale v letu 2009
^ran Pogovor s častnikom, 7 majorjem Binetom Kladnikom
Major Bine Kladnik, predsednik Občinskega združenja slovenskih častnikov Domžale
3. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice
^tran Pogovor 24 z Elviro Rošic Ključanin
Domžalske starejše deklice državne podprvakinje! Čestitiamo!
Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da bo
krvodajalska akcija
v sredo, 27., in v četrtek, 28. maja 2009, od 6. do 14. ure, v Domžalskem domu, na Ljubljanski cesti 58 v Domžalah.
Hvala za vašo plemenito odločitev!
V kategoriji mlajših mladincev sta naslov državnih prvakov osvojila Miha Žerjav in Lara Vrtovšek.
V soboto, 18. aprila, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih 2009, kjer se je pomerilo 93 plesih parov iz cele Slovenije, v različnih starostnih kategorijah. Pogovor z Mihom bomo objavili v naslednji številki. Čestitamo!
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Drage bralke, dragi bralci,
pred vami je nova številka glasila, ki prinaša številne informacije o delovanju Občinskega sveta, pogovor z Milošem Starbkom, rekreacijski tek, uspeh košarka-ric in drugo.
Prav gotovo pa so za bližajoče volitve poslancev v Evropski parlament najbolj pomembne objavljene predstavitve. Pričakovanja vseh so velika, mesta pa omejena. Sama pričakujem bolj zanimiv spopad idej in prepričanj kot pred petimi leti, saj je prav Evropski parlament mesto, kjer se oblikuje naša skupna prihodnost. Odločanje o, za nas Slovence bolj in manj pomembnih temah, se nam zdi odmaknjeno, za nas nepomembno, vendar nas v sorazmerno hitrem času dohiti in vpliva na vse nas. Žal takrat ni več poti nazaj in je določeno področje urejeno, v luči uravnavanja in spoštovanja posebnosti, vendar če se nismo oglasili, nas niso upoštevali. Naše podcenjevanje moči institucij Evropske unije se je pokazalo v prvem krogu pogajanj z Republiko Hrvaško. Predlagam, da tudi vi sami, vsaka občanka in občan, z udeležbo na volitvah izrazi svoje mnenje in glasuje za izbrano politično stranko. Drugače pa želim vsem veliko gibanja na prostem, Borut Per-šolja nam je ponudil staro, novo pot. Vsem tistim, bolj občutljivim na cvetenje pa želim, da se nam bodo lahko čim prej pridružili.
urednica
Vzdrževanje zelenic in javnih površin
Urejenost zelenic in javnih površin je pomembno za celoten prijeten izgled občine kot celote. Za vse nas je tako občina veliko bolj prijazna in gibanje v njej veliko bolj prijetno.
Občina Domžale skrbi za vzdrževanje zelenic in javnih površin s čiščenjem javnih cest, javnih parkov in drugih površin ter vzdrževanje zelenih in rekreacijskih površin ob Kamniški Bistrici, za kar občina nameni 150.000 evrov letno. Občina vseskozi opozarja uporabnike javnih površin, da bi bil strošek lahko bistveno nižji, če bi posamezniki svoje papirčke, plastenke, pločevinke in smeti odlagali v označena mesta z odlaganje odpadkov. Skrb za javne površine in čisto okolje bo morala postati pravilo pri uporabi javnih površin, saj je včasih potrebno čiščenje počivališč ob Kamniški Bistrici vsak drugi dan. Pogosto se na Občino Domžale obračajo tudi uporabniki javnih površin, ki nas opozarjajo na vzdrževanje zelenic, ki so del funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih objektov. Njihova (ne)urejenost je pogosto povod za slavo voljo, vendar pa Občina Domžale vzdrževanje zelenic in drugih površin, ki so v zasebni lasti, zakon ne dovoljuje vzdrževati. Te zelenice in površine morajo urejati lastniki oziroma najemniki sami. Največkrat smo opozorjeni na omenjena mesta v centru Domžal, npr. kiosk s hitro prehrano, ribarnica, Mladinska knjiga, itn.
Vse delovanje Občine Domžale bi
Upravna enota Domžale
Obvestilo
Bliža se čas poletnih dopustov, zato pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. V kolikor vam je že ali vam bo v prihodnjih dneh potekla veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, čimprej stopite do najbližje upravne enote in vložite vlogo za zamenjavo ali podaljšanje ustreznega dokumenta. S tem si boste pravočasno zagotovili veljaven osebni dokument in se hkrati izognili morebitni daljši čakalni dobi.
Uradne ure Upravne enote Domžale:
ponedeljek in torek, od 8. do 15. ure, sreda, od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, petek, od 8. do 13. ure
Upravna enota Domžale
Prva faza pločnika Dob-Podrečje
Občina Domžale se je odločila, da uredi neprekinjeni pločnik med Dobom in Podrečjem ter tako omogoči povezavo avtobusne postaje pri Osnovni šoli Dob z naseljem Podrečje, hkrati pa bo opravljena tudi rekonstrukcija vozišča.
Od srede aprila se dela izvajajo na podlagi projekta, ki ga je pripravilo podjetje Planum d.o.o. iz Maribora. Dela so razdeljena na dve fazi. Prva
lahko razdelili v tri sklope. Prvi, čiščenje javnih cest in drugih javnih površin, je vezano na košnjo trave ob občinskih javnih cestah, vključno z vzdrževanjem zelenic ob vozišču Ljubljanske ceste v centru Domžale. Dela na podlagi koncesijske pogodbe izvaja zunanji izvajalec, ki hkrati skrbi tudi za čiščenje pločnikov in drugih javnih površin v centru Domžal. Koncesionar mora za redno vzdrževanje urejenega in čistega centra Domžal svoje delo izvajati dnevno. Tako več delavcev ročno ali strojno z napravami za pometanje cest zagotavlja urejenost osrednjih površin v občini. Konce-sionar mora dvakrat letno skladno s pogodbo zagotoviti tudi čiščenje oziroma pometanje vseh javnih cest, predvsem zaradi gramoza in prahu, ki ostane zaradi zimskega vzdrževanja. Ti stroški mesečno znašajo približno 15.000 evrov. Drugi sklop aktivnosti Občine Domžale za zagotavljanje urejene in prijazne občine je čiščenje in vzdrževanje javnih parkovnih površin. Vzdrževanje teh površin ne zajema samo košenje trave, ampak tudi obrezovanje grmovnic, sajenje rož, skrb za hortikulturno vzdrževanje dreves v parkih in podobno. Urejanje Češminovega parka, parka za Občino Domžale, parka ob regi-
onalni cesti nasproti Lidla in druge vzdržuje podjetje, ki ima na tem področju večletne izkušnje. Tretji skop aktivnosti pa predstavlja vzdrževanje zelenic ob rekreacijski osi Kamniška Bistrica. Vzdrževanje
urejena videza zelene osi rekreacijska os Kamniške Bistrice pa poleg gramoza in čiščenja počivališč, zajema tudi vzdrževanje počivališč in drugih objektov zaradi vandalizma. Kot ste lahko videli pa posegi v na-
ravo, krošnja, obrezovanje drevja v delu zelene osi Kamniške Bistrice niso opazni, saj želimo ohraniti avtohtono okolje obrežja Kamniške Bistrice.
Urad župana
Trkamo na vrata dediščine
Kamniška Bistrica - zelena os regije
Vse, ki živijo in delujejo ob Kamniški Bistrici in njenem porečju z vsemi mlinščicami, sta Center za razvoj Litija in ICRO Domžale 6. maja povabila v Domžalski dom na srečanje, ki je bilo namenjeno dosedanjemu in nadaljnjemu razvoju Kamniške Bistrice.
Udeleženci iz vseh treh občin ob porečju Kamniške Bistrice - Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani - smo najprej prisluhnili mag. Marti Vah-tar z Zavoda ICRO iz Domžal, ki je predstavila dosedanje delovanje na tem področju, ki organizirano traja že več kot deset let. V nadaljevanju je predstavila aktivnosti v bližnji prihodnosti, med katerimi je posebej izpostavila postavitev različnih informativnih in usmerjevalnih tabel, ki bodo obiskovalce opozarjale na reko, tehnično, naravno in kulturno dediščino ob njej, posebej pa bodo
opozarjale tudi na njen rekreacijski potencial. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da se projekt Trkamo na vrata dediščine izteka, zato njegovi nosilci že razmišljajo o tem, kaj bi bilo potrebno postoriti v nadaljevanju oz. kam usmeriti skupna prizadevanja v prihodnje, da ne bi razvoj projekta Kamniška Bistrica - zelena os regije zamrl.
V razpravi, v katero so se vključili tudi podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart, podžupan Občine Kamnik, Rudi Pfajfar, ter podžupan Občine Dol pri Ljubljani, Jože Virant, je bila podana vrsta mnenj, vprašanj in pre-
dlogov. Prisotni so se zavzeli, da bi to območje v vseh treh občinah celovito uredili, aktivnosti vseskozi koordinirali in omogočili vsem, da bi ob Kamniški Bistrici ter njenih pritokih preživeli, kot sprehajalci ali kolesarji,
veliko prijetnih trenutkov. Vsi so ocenili, da je postavitev novih informativnih tabel - ob reki bodo v Občini Domžale postavljene štiri nove table - pomemben korak na tej poti. Table bodo omogočile, da bodo obiskovalci seznanjeni tudi z zgodovino posameznega območja (Homška mlinščica, Jašovčev mlin in Radomeljska mlinščica), obrežno vegetacijo, živalmi v Bistrici in ob njej, posebej pa bomo z eno od tabel opozorili tudi na Gozdno učno pot Šumberk.
Projekt postavitve tabel na počivališčih bo predvidoma končan do konca septembra 2009.
Vera Vojska
Nov prospekt za ljubitelje kolesarjenja
Kolesarske poti
Napovedujemo
bo dokončana predvidoma do konca maja, poteka pa od naselja Podrečje do ceste, ki vodi v Domžale oz. na avtocesto. Dela na 430 metrov dolgi trasi izvaja Cestno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane in obsegajo gradnjo pločnika, v širini 1,5 metra, ter rekonstrukcijo vozišča, v skupni širini 5,5 metra. Za realizacijo omenjene investicije je občina zagotovila 124.853,44 evrov.
Vera Vojska
12. 6.	Mednarodno srečanje partnerjev projekta CO2 NeutrAlp v Snoviku - tema trajnostna mobilnost
12. in 13. 6.	Srednjeveški dnevi v Kamniku
16. in 17. 6.	Mednarodno srečanje partnerjev projekta Listen to the voice of villages - tema turizem v odročnejših krajih
21. 6.	Spomladanski sejem v Dolu pri Ljubljani
23. 6.	Zaključno srečanje županov občin, ki sodelujejo pri projektu Trkamo na vrata dediščine, ter odprtje razstave Mozaik Srca Slovenije v Dolu pri Ljubljani
25. in 26. 6.	Abrahamov ključ v Srcu Slovenije (skupno praznovanje petdesetih abrahamovcev ter izlet po Srcu Slovenije)
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com
•	Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL
1 Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ 1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Komisija za turizem Občine Domžale je pred kratkim izdala obnovljen in razširjen prospekt KOLESARSKE POTI PO OBČINI DOMŽALE IN OKOLICI, s katerim želimo ljubitelje kolesarjenja pospremiti po kolesarskih poteh - v naši občini in sosednjih.
Tokratni prospekt, enako kot dosedanji, prinaša trase kolesarskih poti ter jih razvršča glede na njihovo težavnost, novost pa so zapisane in tudi fotografirane znamenitosti in zanimivosti, ki jih je mogoče obiskati ob kolesarskih poteh. Prvič smo zagotovili tudi prisotnost gostiln in drugih lokalov, prijaznih kolesarstvu, informativno pa se predstavljajo tudi trgovine, v katerih boste našli vse potrebno za vaše jeklene konjičke.
Prospekt, za katerega sta besedilo napisala Vera Vojska in Janez Bizjak, ki je skupaj s Primožem Ton-klijem izbral tudi trase, preureditev in dopolnitev pa je bila v rokah Igorja Kuzmiča in Romana Kosa, ki je prospekt tudi oblikoval, lahko dobite na recepciji Občine Domžale, v kolesarjem prijaznih lokalih in trgovinah, lahko pa vam ga pošljemo tudi po pošti, če nam boste sporočilo poslali na naslov: urad.zupana@domzale.si.
Dobrodošli na kolesarskih poteh in naj vam izleti minejo v zadovoljstvu, užitku in veselju!
Vera Vojska
26. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Sprejet spremenjen Proračun Občine Domžale za leti 2008 in 2009
V sredo, 22. aprila 2009, se je Občinski svet Občine Domžale zbral na svoji 26. seji. Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, je po pozdravu predlagal sprejem zapisnika 25. seje, ki je bil po razpravi Janeza Limbka, N.Si, tudi s 16 glasovi ZA sprejet, po razpravi mag. Lovka Lončarja, SDS, pa so svetniki in svetnice soglasno (18 ZA) določili tudi dnevni red seje.
Vprašanja, predlogi in pobude
Svetnik Peter Verbič, Peter Verbič
-	Lista za Domžale, je svoj prispevek k tej točki začel s pohvalo, da sta bili dve njegovi pobudi sprejeti, v nadaljevanju pa vprašal, kdaj je načrtovana preplastitev ceste med Pelechovo in Industrijsko cono Jarše; enako ga je zanimala ureditev ceste Rodica - Jarše - Kamnik; od občinske uprave pričakuje seznam dolžnikom - najemnikov poslovnih prostorov, ki so v lasti občine, ter informacijo o poravnavi obveznosti občine do Radia HIT v zvezi z organizacijo in izvedbo silvestrovanja 31. 12. 2007, vprašal pa je tudi, kdaj bo Mercator poravnal komunalni prispevek za zemljišče v Industrijsko podjetniški coni Želodnik; mag. Lovro Lončar, SDS, je povprašal, ali občina razpolaga z informacijo o posodobitvi elektrifikacije v KS Vir; hkrati je predlagal, da se preuči možnost sprememb kriterijev za postavitev »ležečih policajev«, ki so neaktualni in na posameznih območjih preprečujejo njihovo postavitev, čeprav bi bila ta nujno potrebna; Anton Preskar, LDS, je ponovil svoje vprašanje v zvezi z varčevanjem energije in svetlobnim onesnaževanjem; zanimale so ga cene plina
-	predvsem, kako bo domžalski distributer plina upošteval znižane cene le-tega in kakšno bo njegovo ravnanje v prihodnje; vprašal pa je tudi, kako je Občina Domžale reagirala na prispevek v Delu: V Mercatorju so očitno naredili križ čez Domžale; pričakuje poročilo o vodenju in poslovanju Centralne čistilne naprave,
zahteva pa tudi pojasnilo o ravnanju občinske uprave v zvezi s posameznimi investitorji (Stanovanjski sklad RS).
Na vprašanje svetnika Antona Pre-skarja, LDS, o prispevku z naslovom: V Mercatorju so očitno naredili križ čez Domžale ki je bil objavljen v DELU, je podžupan Vinko Juhart pojasnil, da je Občina Domžale zahtevala popravek v Delu (ki je bil sicer objavljen v Pismih bralcev, čeprav je občina zahtevala enakovredno objavo). V prispevku: Kapital se ne umika iz Domžal je Občina Domžale pojasnila, da ni res, da Mercator in NLB Banka Domžale razmišljata o umiku iz Poslovno industrijske cone Želodnik, ni res pa tudi, da se iz centra Domžal umika TUŠ. Hkrati j e pojasnil, da je največji problem projekta »Želodnik« pridobitev vodnega in okoljevarstvenega soglasja, ki ga je povzročila sprememba zakonodaje s področja voda.
Saša Kos, LDS, je predlagala, da se javne zavode, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale, obvesti o možnostih kandidiranja za evropska sredstva; pričakuje pa tudi čim prejšnjo ureditev ceste Domžale - Jarše; Janez Limbek, N.Si., se ni strinjal z odgovorom glede otroškega igrišča na Rovah in je zahteval dopolnitev; hkrati ga je zanimalo, kdaj bo zemljišče, namenjeno za igrišče v OPN, ter zakaj občina, ki je lastnica dveh zemljišč, primernih za otroško igrišče, enega ne nameni zanj; Aleša Juhan-ta, Lista podjetnikov in obrtnikov, je zanimalo stanje in upravljanje večjih kotlovnic na mazut v centru mesta ter odgovornost za posledice na okolje; mag. Jožica Polanc, DeSUS, je vprašala, kakšna bo nujno potrebna sanacija prostorov v OŠ Domžale, ki bodo omogočili dostavo hrane iz Vrtca Češmin; opozorila pa je tudi - po njenem mnenju - na nepotrebno spremembo hišniškega stanovanja v OŠ Domžale v učilnice ter zahtevala pojasnilo; Franci Ger-bec, SD, pričakuje na dnevnem redu naslednje seje obravnavo problema-
tike delovanja Podjetniškega centra Domžale, sicer bo svetniška skupina sama pripravila gradivo za občinski svet, podprl pa je tudi predlog za ureditev razmerij med Občino Komenda, posebej podjetniško cono, in CČN Domžale - Kamnik; Franc Černagoj, Zelena stranka, je postavil vprašanja v zvezi s Kliniko Domžale ter reševanje problematike TEN TEN-a, zahteval pa tudi predstavitev problematike delovanja Akumulatorja; Miha Ulčar, ZARES, je opozoril na problematiko parkirišča med SPB in Železniško postajo Domžale, kjer del prostora zasedajo tudi avtomobili prekupčevalcev; želi pojasnilo o merjenju zemljišč ob Prešernovi cesti (pred stanovanjskimi bloki); Katarino Karlovšek, SLS, je zanimalo delovanje Podjetniške regije; predlagala je postavitev večjih plakatov v Češminov park, s katerimi bi informirali javnost o gradnji in namenu parka; Roman Kurman-šek, SDS, je dal pobudo, da Občina Domžale naredi vse, da Mercator ostane v coni Želodnik ter zagotovi nova delovna mesta za občane in občanke naše občine; hkrati ga je zanimalo, kako je urejen odnos občine in lastnikov deponije na Barju, kjer naj bi v prihodnje občina deponirala odpadke; Pavel Cerar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z navezavo Občine Komenda na CČN Domžale ter neplačevanjem teh storitev ter vprašanje o rekonstrukciji ceste Za-boršt - Gorjuša.
Volitve in imenovanja
Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa
Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, izdala pozitivno mnenje Marjanci Bogataj, Cesta talcev štev. 16, 1230 Domžale k imenovanju za ravnateljico Osnovne šole Roje. (17 ZA 0 PROTI)
Občinski svet Občine Domžale imenuje namesto Janka KRALJA v Nadzorni odbor Občine Domžale
Marijo Majdo ZEVNIK, Rojska cesta štev. 23, 1230 Domžale. (18
ZA 1 PROTI)
Sprememba prostorskega plana
Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, je podal uvodno informacijo k Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 19861990 za območje Občine Domžale, dopolnitev 2008 ter predstavil tudi amandma, za katerega je glasovalo 18 svetnikov in svetnic, ki so, brez razprave, soglasno sprejeli naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednji amandma k Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2008: AMANDMA. V nazivu odloka se besedilo »dopolnitev 2008« dopolni tako, da se glasi: »dopolnitev 2008/I.«.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 19861990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2008.
Obvezna razlaga
Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, je
podal uvodno informacijo k obvezni razlagi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale - UPB v delu, ki se nanaša na določila 8. člena Odloka o PUP (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 18/04. V razpravi je sodeloval Franc Gerbec, SD. Občinski svet je naslednji sklep soglasno sprejel z 20 glasovi ZA.
Občinski svet Občine Domžale sprejme obvezno razlago 3. odstavka 8. člena Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 18/04-uradno prečiščeno besedilo, 12/05-obvezna razlaga in uradni popravek, 14/06 in 8/08).
Sprejete
spremembe proračuna
Uvodno informacijo k obravnavi in sprejemu Odloka o spremembi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2008-2009 je podala mag. Maja Kavšek, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali: Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale; Anton Preskar, LDS, ki je predlagal dodatne sklepe; Janez Limbek, N.Si; Franc Gerbec, SD, predlagal dodatni mandma; mag. Milan Pirman, LDS, predlagal dodatni sklep; vsi so razpravljali po večkrat, ter Katarina Karlovšek, SLS. Odgovore in pojasnila na vprašanja, predloge in pobude, je dal župan Toni Dragar. Po odmoru, po katerem je Anton Preskar, LDS, predstavil svoje amandmaje, je Občinski svet sprejel naslednje amandmaje:
1.	AMANDMA
23. člen po novem glasi:: »(Zadolževanje občine in javnih podjetij) Zaradi kritja odhodkov nad prihodki in odhodki, presežkov nad prejemki v računu terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 3.000.000 EUR za izgradnjo vrtca v Preserjah. Neposredni in posredni proračunski uporabniki in javna podjetja se lahko zadolžujejo, če pridobijo soglasje Občinskega sveta Občine Domžale.«
(predlog uprave 3 mio 18 ZA 0 PROTI)
2.	AMANDMA
Doda se nov 3. člen Odloka, ki se glasi:
''Sredstva proračuna se smejo začasno nalagati v poslovnih bankah kot vezani depozit tako, da v posamezni banki ni vezanih v nobenem primeru več kot 20 % prostih sredstev, če posamezni depozit presega 1mio EUR. Ostali členi se preštevilčijo«.
(predlog Franca Gerbca, SD - 17 ZA 0 PROTI)
3.	AMANDMA
Vzpostavi se proračunska postavka št. 063104 »Mestni arhitekt« v višini 20.000 EUR namensko za financiranje mestnega arhitekta kot pogodbeno storitev. Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 714105 »Prihodki od komunalnih prispevkov.« (predlog Antona Preskarja, LDS - 17 ZA 2 PROTI)
4.	AMANDMA
Povečata se proračunski postavki: 192104 »Investicijsko vzdrževanje vrtcev v višini 10.000 EUR 193107 »Investicijsko vzdrževanje šol 30.000 EUR
Namensko za energetski pregled vrtcev in šol. Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 714105 »Prihodki od komunalnih prispev-
kov«. (predlog Antona Preskarja, LDS - 14 ZA 0 PROTI)
5. AMANDMA
Poveča se proračunska postavka 185100 »Program športa in rekreacije« za 55.000 EUR.
Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 714105 »Prihodki od komunalnih prispevkov«.
(predlog Antona Preskarja, LDS, 13 ZA 0 PROTI)
Nato je občinski svet Občine Domžale sprejel s 17 glasovi ZA in 0 PROTI osnovne sklepe, medtem ko je bil zadnji sklep, ki ga je predlagal mag. Milan Pirman, LDS, sprejet z 19 glasovi ZA in 0 proti: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2009 in 2009. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z pogodbenimi obveznostmi iz leta 2008, ki se ne objavijo v Uradnem vestniku. Občinski svet Občine Domžale dopolnjuje Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Domžale za leti 2008 in 2009, ki se ne objavi v Uradnem vestniku. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale Občinska uprava do 30. 05. 2009 opravi pregled prenesenih pogodbenih obveznosti iz preteklih let, ugotovi katere pogodbene obveznosti so ugasnile, katere pogodbene obveznosti je mogoče in potrebno razdreti in občinski svet obvesti o obsegu zmanjšanja prenesenih obveznosti iz preteklih let.
Spremembe in dopolnitve Odloka o Knjižnici Domžale
Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti je bil brez razprave soglasno (19 ZA) sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Knjižnici Domžale.
Poročilo o problematiki starejših
Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so v razpravi sodelovali: Metka Zupanek, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Franc Gerbec, SD, Sonja Heine, N.Si, Dada Bac, LDS, Katarina Karlovšek, SLS, odgovarjali pa sta Helena Čampa, direktorica Co-metta, in Danica Gostinčar, direktorica Doma za upokojence Domžale. S 17 glasovi ZA in 0 PROTI je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o problematiki starejših v Občini Domžale.
U. Ž.
Če se želite seznaniti z odgovori na svetniška vprašanja, le-te poiščite na spletni strani www.domzale.si - Občinski svet - Arhiv svetniških vprašanj.
Spomladanska cvetlična razstava privabila številne ljubitelje cvetja
Uspeli domžalski dnevi v Arboretumu Volčji Potok
Kot smo pisali že v prejšnjih številkah, smo imeli Domžalčani v okviru letošnje spomladanske cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok kar tri domžalske dneve. Projekt nastopov posameznih občin je bil dogovorjen v okviru Podjetne regije, Komisija za turizem Občine Domžale pa se je letos odločila, da predstavlja predvsem možnosti kolesarjenja v občini in njeni bližnji okolici.
Tako so si obiskovalci lahko v posebnem skupnem šotoru, poleg množice gradiv iz vseh občin Podjetne regije in predstavitve projektov Srce Slovenije, lahko pogledali tudi najnovejši turistični prospekt Kolesarske poti v Občini Domžale in okolici. Precej povečan je vabil ljubitelje kolesarstva, da poiščejo najprimernejše kolesarske poti po tem območju, spoznavajo njegove zanimivosti in znamenitosti, predvsem pa v prijaznem okolju poskrbijo za svoje telo. V kulturnem
programu so številni obiskovalci lahko zaploskali Folklorni skupini Kulturnega društva Groblje, ki stalno napreduje ter preseneča s svojim prijetnim plesanjem najbolj znanih plesov naših pokrajin. Posebne pozornosti je bil delež tudi nastop Godbe Domžale, ki praznuje v leto-
šnjem letu 125. obletnico uspešnih nastopov. Njihov glasbeni sprehod skozi arboretum je bil prava paša za
oči in ušesa.
Iz naše občine pa se je v okviru razstave predstavljalo tudi Društvo za raziskovanje jam Simon Robič
Domžale. O njihovi predstavitvi je predsednik Aleš Stražar povedal: »Predstavitev vrvne tehnike smo pripravili na obronkih gozda med visokimi bukvami. Tri plezalne vrvi smo obesili na veje več kot 20 metrov visoko. Pogumne obiskovalce smo jamarji opremili s pravo
plezalno opremo in jih pospremili med krošnje. Hiter spust po žičnici so »adrenalinski zasvojenci« raje prepustili izkušenim jamarskim reševalcem: Primožu Kaniču, Maksu Mereli in meni.«
Vse, ki ste zamudili letošnji pogled najvišjih krošenj v Arburetumu, pa jamarji vabijo v Arboretum Volčji Potok naslednje leto in dodajajo še povabilo, da se za tečaj jamarstva lahko prijavite na ales.strazar@he-lios.si. Dobrodošli!
V teh dneh Arboretum Volčji Potok ne sameva. Komaj si je malce oddahnil od osrednje prireditve, že vabijo na ogled cvetočih rododen-dronov, vabijo na razstavo v počastitev Darwinovega leta, razstava bo odprta do 20. junija, ne bo pa manjkalo niti otroških delavnic, brezplačnega sezonskega vodenja in še kakšno presenečenje vas čaka.
V.
INTERVJU
stran
4
Dober dan, Miloš Starbek, dobitnik Zlate plakete Občine Domžale v letu 2009
Ko te zasvoji kultura, si kot ptič v kletki, ki je ne moreš zapustiti
•••
»Mihael Starbek je v svoji najgloblji človeški in kulturni naravi ustvarjalec in spodbujevalec ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja v družbenem, umetniškem in človeškem poslanstvu. Kultura je njegova zvesta spremljevalka, pravzaprav način življenja. S svojim delom je pomembno vplival in prispeval ne le k uspešnemu delu v dobski kulturi, temveč k uspehom domžalske kulture,« je delček obrazložitve, ki je bila prebrana ob podelitvi letošnje zlate plakete Mihaelu Starbku (mnogi ga poznamo tudi kot Miloša) iz Doba na slovesnosti ob občinskem prazniku v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Pogovor z njim je pogovor o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti dobske kulture, je pogovor o številnih dramskih predstavah, režijskih uspehih, predvsem pa pogovor o številnih generacijah dobskih igralcev, ki so pod njegovim vodstvom odigrali manjše in velike vloge. Je pa tudi pogovor z zaljubljencem v kulturo, s katero z roko v roki stopata že več kot pet desetletij. Preberite, kako je videti življenje s kulturo, ki bi ne bilo nič drugačno, »če bi imel možnost še enkrat sprejeti odločitev o tem, čemu bi namenil ves svoj prosti čas,« je prepričan moj sogovornik.
Mihael Starbek se je rodil v številni družini Franca in Marije Starbek v Dobu, po domače pri »Španovih«. Oče Franc se je v kulturno zgodovino Doba zapisal kot režiser večih predstav med obema vojnama in po njej, med katerimi so bile tudi Čarlijeva tetka, Lažni zdravnik, Materinsko srce in druge. Zadnja njegova predstava pa je bila Divji lovec. Izmed desetih otrok se je brat Marjan prvi vključil v kulturno dejavnost, kasneje je na to pot zašel še Mihael in Marko, v kulturni dejavnosti pa sodelujejo oz. so sodelovali tudi sogovornikova žena Pavla ter vsi štirje otroci: Ema, Marta, Andrej in Peter. Sicer je Mihael Starbek svoj osnovni poklic do upokojitve opravljal kot propagandist in oblikovalec v podjetju Helios v Domžalah.
S sogovornikom sva se vrnila v leto 1960 in povprašala sem ga, kakšni so prvi spomini na kulturno delo?
Zanimivo je, da sem prvič igral v gledališki skupini v Radomljah. Igrali smo eno od Molierovih komedij. Še zdaj, po petdesetih letih, se živo spominjam teh mojih prvih okornih korakov po odru. Od uprizoritve te do prve predstave v Dobu ni bilo daleč. Povabilo v gledališko skupino sem z veseljem
sprejel in še v istem letu zaigral v uprizoritvi drame Sin. Zelo sem bil navdušen. Spomnim se, da smo se že naslednjo sezono v Dobu zbrali kot mlajša skupina željnih igranja in se lotili priprave nove gledališke predstave, da bi se z njo predstavili občinstvu. Za študij smo izbrali dramo Antona Medveda - Posestrimi. Zdelo se nam je, da bo to predstava, ki jo bodo ljudje lepo sprejeli, saj so v tistih časih zelo radi hodili gledat predvsem domače - ljudske predstave. Pri tem smo tudi vedeli, kako bogata je bila kulturna tradicija v Dobu, saj o prvem kulturnem društvu, ki je največ svoje skrbi namenilo prav dramskim predstavam, govorimo že od leta 1906, ko je bilo ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo Dob.
Je predstava Posestrimi uspela?
Kot se spominjam, zelo, saj smo jo kar nekajkrat ponovili. Premiero smo odigrali v nekdanji Sokolski telovadnici ob Gostilni Videmšek. Obiskovalci so jo spremljali tako v živo, da niti solz ni manjkalo. Prvič sem bil v predstavi igralec in režiser. Ko smo malo pogledali po zgodovini, smo ugotovili, da je Posetrimi stota dramska predstava dobskega prosvetnega društva, kar nakazuje na njegovo zelo aktivno delavnost.
Prvi predstavi so sledile vse naslednje.
Ko enkrat začneš, kar ne moreš nehati. Bili smo mlajša generacija, zelo dobro smo se razumeli, tako ni bilo težko hoditi na vaje, na predstave, še prav posebno veseli pa smo bili gostovanj s predstavo. Zelo prijetni so spomini iz tistega leta 1960 ...
Sledile so predstave Zaklad in Živ pokopan ...
To so bile ljudske igre in drame, v katerih so ljudje sočustvovali z žalostnimi zgodbami glavnih junakov in se seveda ob veselih predstavah še bolj veselili srečnih koncev. Tudi danes ljudje najraje hodijo gledat komedije, saj pričakujejo, da se bodo ob krizi, ki se kaže vsak dan, v gledališču nasmejali, sprostili, zato so navadno veseloigre in komedije uspešnejše in bolj obiskane od dram. Včasih je bilo pa drugače ...
Raje režiraš drame ali komedije?
Pravzaprav mi je vseeno. V vsako predstavo se moraš pošteno poglobiti, jo po svojih močeh najbolje prirediti za domači oder, dobiti zanjo najprimernejše igralce, da v podajanju vlog uživajo, kar je veliko zadovoljstvo tudi za režiserja, gotovo pa v taki predstavi lahko uživajo tudi gledalci. V večini predstav, ki sem jih režiral, sem sodeloval tudi kot igralec.
Se kakšne predstave posebej rad spominjaš?
Pravzaprav se najraje spomnim prav prve predstave Posestrimi, v kateri sem igral in jo - čeprav zelo mlad, prvič tudi režiral. Nekaj posebnega je bila tudi priredba Tavčarjevega Cvetja v jeseni, predstava, ki smo jo odigrali na prizorišču ob cerkvi v Dobu in jo namenili praznovanju 750-letnice Doba. Pa še kakšna bi se našla, čeprav je res, da je najljubša vedno tista predstava, ki jo trenutno delaš.
Ob dramskih predstavah odrasle gledališke skupine je začela z delom tudi otroška dramska skupina. V društvu pa ste pripravljali tudi druge prijetne kulturne večere in popoldneve. To je bil čas, ko so ljudje radi nastopali in ko so obiskovalci posebej radi obiskovali prireditve, na katerih so nastopali njihovi prijatelji, sosedje, znanci. Prireditve: Sto minut smeha, Pojemo in igramo, Veselo popoldne in še kakšna bi se našla, so imele veliko obiskovalcev, enako tudi različna gostovanja ansamblov in drugih kulturnih skupin. Vse to smo organizirali v nekdanji Sokol-ski telovadnici ob Videmšku, ki pa so ji lastniki kasneje spremenili namen in ostali smo brez primernih prostorov.
Nova uspešna postaja na poti kulturnega društva je leto 1970, ko je Dob praznoval svojo 750-letnico. Iz tega obdobja je najbolj znana predstava Cvetje v jeseni in tudi ta predstava je bila v tvoji režiji. Na idejno pobudo Staneta Stražarja in ob veliki moralni podpori tedanjega dobskega župnika Petra Goloba, spomnim se njegovih besed: »Dajte, naredite nekaj ...,« smo ob veliki slovesnosti - 750-letnici omembe kraja Dob - pripravili uprizoritev dramatizirane povesti Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Uprizorili
smo jo na prostem pred farno cerkvijo sv. Martina v Dobu in je doživela zelo velik uspeh. Ob tem lahko rečem, da je prav ta slovesnost tedaj združila vsa društva in je ves Dob živel s prireditvami in z velikim navdušenjem spremljal vse, kar so tedaj društva pripravila. Lahko rečem, da je bila uspešna uprizoritev Cvetja v jeseni, in veliko navdušenja nad predstavo, za nas priložnost, da spet stopimo skupaj. Tedaj smo formalno ponovno ustanovili kulturno društvo in ga 11. marca 1973 poimenovali po rojaku - duhovniku in ljudskem pesniku Jožefu Virku, ki je bil rojen na Podrečju. Pred cerkvijo smo zaigrali tudi Sosedovega sina in Deklo Ančko. Po smrti gospoda Petra Goloba pred cerkvijo nismo več nastopali.
Od kod ideja za poletno gledališče, v katerem je bila leta 1975 kot prva uprizorjena drama Lucija?
Nastopanje na prostem zahteva veliko fizičnega dela, pa tudi stroškov, saj je oder in sceno, kakor tudi drugo potrebno opremo, treba postavljati vedno znova. Spominjam se, da je bil prav v tistem času ustanovljen v Dobu tudi mešani pevski zbor, kar pa je kar precej vplivalo na delo dramske skupine, saj je kar nekaj aktivnih članov sodelovalo tudi v njem in je bilo zato delo gledališke skupine oteženo. Vendar le za kratek čas, saj smo kasneje nekaj članov zbora vključili tudi v to skupino. V tem času so se porodile ideje za ureditev novega letnega gledališča. K temu nas je še prav posebno vzpodbujal tudi častni predsednik našega društva Franc Brenčič. Tako smo na Močilniku našli prostor za letno gledališče. Na tej lokaciji je bila nekoč gozdarska koča, ki je pogorela, ostali so le temelji. Z veliko prostovoljnega dela članov društva in drugih krajanov smo se lotili dela in tako uredili Letno gledališče na Močilniku, na katerem še danes uspešno igramo in organiziramo tudi številna gostovanja. Seveda smo Letno gledališče stalno obnavljali in predelovali, tako da je danes res lep in urejen kulturni prostor, na katerem smo v letu 1975 kot prvo predstavo odigrali Lucijo. Sledila ji je Visoška kronika, ki se je tudi rad spominjam, saj je v njej nastopila množica igralcev.
In nato ste začeli razmišljati o dvorani ob letnem gledališču?
Postavitev posamezne predstave zahteva primerno ureditev prizorišča, kulise in drugo opremo. Za hrambo tega pa je potreben primeren prostor. Sprva smo razmišljali le o prostoru za hrambo nujno potrebnih kulis in materialov. Prostor smo nameravali urediti v obliki brunarice, sam sem zanjo pripravil tudi idejno zasnovo. Kasneje je vse skupaj, glede na primernost prostora, preraslo v simpatično dvorano, ki smo jo poimenovali kar Kulturni dom na Močilniku. Tako se je zaključilo nesrečno obdobje delovanja društva, saj smo s tem prostorom pridobili idealen prostor za delo gledališke skupine. Danes ima Kulturni dom na Močilniku v Dobu, skupaj s priklopniki, 145 sedežev, in ga uporabljajo tudi druga društva. Prvo predstavo v Kulturnem domu na Močilniku smo odigrali v letu 1986, in sicer ob 80-letnici društva. Na odru je zaživela Vdova Rošlin-ka. Dom je slavnostno odprl predsednik skupščine Občine Domžale Jernej Lenič.
To je tudi čas, ko je zaživela otroška dramska skupina?
V letu 1988 smo pripravili predstavo mali strah Bav-bav, s katero smo uspešno gostovali tudi na drugih odrih, izbrani smo bili tudi za Srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Sledile so tudi druge predstave za mlade, ki pa so se jih radi ogledali tudi starejši obiskovalci. Otroci zelo radi igrajo v predstavah, so pa tudi zelo zvesti obiskovalci, zato smo se v letu 1999 odločili, da organiziramo otroški abonma, ki so mu nekateri zvesti vseh deset let. V okviru abonmaja so naši gostje profesionalna lutkovna in druga gledališča. Obiskovalci gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAVA pa vsako sezono z zanimanjem čakajo na predstavo za otroke domačega kulturnega društva.
Kako bi ocenil delo z otroško dramsko skupino, kjer si režiser, navadno pa tudi igralec katere od odraslih vlog?
Zelo prijetno je delati z otroki, čeprav je res, da so otroci ob obisko-
vanju šole zelo zaposleni z različnimi interesnimi dejavnostmi in si kar težko vzamejo čas za vajo. Ampak igrajo pa radi, čeprav ne vseh vlog. Najraje bi bili princi in princese ter podobni junaki. Za živalske vloge, v katerih pa najmlajši gledalci najbolj uživajo, so ob delitvi vlog manj navdušeni. Ko pa začnemo z vajami, se hitro navdušijo. Tudi gostovanja so z otroki včasih majhen problem, saj igralci v letu velikokrat prerastejo svoje kostume ... So pa zelo hvaležni gledalci, ki ob gledanju tovrstnih predstav velikokrat dobijo tudi željo, da bi sami igrali v njih. Z otroki je zelo »luštno« delati, radi igrajo in se iskreno veselijo uspešnih predstav. Ko delaš z njimi, te jemljejo kot sebi enakega, posebej sem vesel, ko se srečam z njimi na cesti. Njihov pozdrav in nasmeh mi pomeni največ. Ob pogovoru povedo, da jim sodelovanje v gledališču in odigrane predstave ostanejo v posebej lepih spominih.
Si katero od vlog posebej rad igral?
Ve činoma sem igral vloge starejših oseb. Mislim, da mi te bolj ležijo. Rad se spominjam vseh, morda bi omenil zahtevno vlogo v predstavi Visoška kronika, še prav posebno pa sem užival v komediji Najemniki. Zelo všeč mi je tudi vloga Luke v stari igri o starih ljudeh - Balada o taščici, v kateri pa mi svojih upokojenskih let pač ni treba skrivati. Res pa je, da se je v današnjih časih marsikaj spremenilo. Ljudje imajo vse manj časa, pa naj gre za igralce ali tehniko, ki sodeluje pri postavitvi, zato mora človek marsikaj postoriti sam. Pa ni težko ...
Režiser Balade o taščici je Peter Militarev. Je dobsko gledališče tudi sicer povezano z njim?
Seveda. Peter Miltarev je prav zaljubljen v dobsko gledališče. On je bil tisti, ki je dal predlog, da naše Letno gledališče na Močilniku postane od leta 1997 tradicionalni gostitelj Festivala gorenjskih komedijantov in čeprav kakšno leto ni selektor, si vedno ogleda vse predstave. Spominjam se njegove režije tudi v skupnem uspešnem projektu Zveze kulturnih organizacij Domžale, gledališke predstave Mihael Kolhas, v katerem smo sodelovali tudi igralci našega društva. Jaz sem bil pri tem projektu, poleg igralca, tudi pomočnik režije. Pri Petru sem tudi sodeloval kot igralec v predstavi Hamlet na telečjem, v Gledališču OTH Pirniče. To so nepozabni skupni projekti, kamor spada tudi njegov velik režiserski delež k zadnji naši predstavi - Baladi o taščici.
Ko sva ravno pri režiserju ... Je prednost biti režiser in igralec hkrati?
Včasih prednost, vendar je pri predstavah, kot je Balada o taščici, ko si praktično vso predstavo na odru, težko biti še režiser. Vsekakor pa je tudi tuj človek pri realizaciji projekta dobrodošel, saj ima svoj pogled na delo v gledališču, kar pa je gotovo tudi meni koristilo kot režiserju.
Kako izbereš predstavo?
Kar težko. Najprej različne tekste prebiraš, ob njih razmišljaš o možnostih, ki so ti na razpolago: igralci, kulise, oprema, glasba, obleka . ali bo vsebina pritegnila igralce in še prav posebno gledalce. Ob tem je dobro, da se včasih tudi posvetuješ. Sam se poleg igralcev rad posvetujem z društvenim prijateljem Petrom Militarevim. Seveda so glavni igralci. Njim mora biti igra najprej všeč in šele potem začnemo z vajami. Mora jih biti vsaj 40 do 50, včasih tudi več, saj v naših predstavah ni šepetalcev.
V kar nekaj zadnjih letih je Društvo Jožef Virk Dob tudi organizator in izvajalec osrednje občinske prireditve ob dnevu državnosti.
Ko smo v Dobu dobili pomnik ob dnevu državnosti, smo začeli tudi z organizacijo osrednje občinske prireditve ob dnevu državnosti. Radi jo pripravljamo, trudimo se, da je pestra, pa tudi, da na njej v največji meri nastopajo domači izvajalci. Vesel sem vsakoletne dobre obiska-nosti in upam, da bo tako tudi prihodnje.
Rad pogledaš tudi druge predstave?
Kolikor je le mogoče, pa naj bo v Kulturnem domu Franca Bernika, v profesionalnih gledaliških hišah, v društvih pri nas in drugod. Obiski predstav so pomembni - tako zame
kot režiserja kot za igralce in vse, ki sodelujejo pri postavljanju dramskih predstav. Ob gledanju namreč dobiš določene izkušnje, pa tudi voljo in energijo za domače predstave. K večji strokovnosti na tem področju pa prispevajo tudi strokovne delavnice, ki jih redno obiskujemo pa tudi organiziramo v našem Kulturnem domu.
Tesno si povezan tudi s kulturo na občinskem območju, saj si dolgoletni predsednik Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, bil pa si več let tudi predsednik odbora za dramsko dejavnost, v vodstvu Zveze kulturnih organizacij in kasneje društev. Kako bi ocenil kulturo na Domžalskem? Zelo dobro, želim si pa, da bi gledališko skupino dobili tudi v mestu Domžale. Sicer pa je res, da je v občini večji poudarek na glasbi, za kar je gotovo velika zasluga v delu Glasbene šole in obeh orkestrov -Godbe in Simfoničnega orkestra, močna pa je tudi pevska kultura. Vzrok je verjetno v tradiciji, morda tudi v manj zahtevnih pogojih za delovanje - prostor in oprema. Vesel sem, da društva namenjajo veliko skrbi mladim ter jih tako vzgajajo tudi kot bodočo kulturno publiko. Že dlje časa si želim tudi neke vrste »revijo« oz. organiziran pregled domače dramske dejavnosti v okviru JSRS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale in upam, da se bo to zgodilo še v letošnji sezoni.
Kakšen je odnos Dobljanov do dela društva?
Zelo dober. Morda včasih kljub temu koga od krajanov pogrešamo v gledališču. Veseli pa smo, da je v zadnjih letih med obiskovalci tudi veliko ljubiteljev gledališča iz sosednjih krajev, tako na otroških lutkovno-gledaliških predstavah kakor tudi na prireditvah za odrasle. Dobra je tudi povezanost društva s krajevno skupnostjo, morda malo tudi zato, ker sem že več mandatnih obdobij tudi član Sveta KS Dob.
Ostane še kaj prostega časa?
Ostane, a je tudi ta vsaj delno povezan s kulturo. Zelo rad fotografiram, več desetletij pa sem tudi kar malo zasvojen z video snemanjem. Tako se je doslej nabralo že več sto posnetkov gledaliških predstav, filmskih in video zapisov drugih pomembnejših dogodkov iz Doba in širše okolice. Med njimi lahko naštejem okoli 200 arhivskih posnetkov gledaliških predstav, ki jih tako ohranjam za prihodnost, hkrati pa koristijo za pridobivanje novih izkušenj. Tudi fotografij mi ne manjka, predvsem domačega kulturnega društva, in načrtujem, da jih bom, ko bo malo več časa, uporabil pri pripravi kronike kulturnega življenja v Dobu.
Bi se še enkrat odločil za tako tesno povezanost življenjske poti s kulturo?
Bi. Prav nikoli mi ni žal, da je kultura tako pomemben del mojega življenja, tudi trenutka, ko bi si želel odnehati ni bilo. Pri tem pa bi se moral zahvaliti za razumevanje tudi domačim, ki so me gotovo lažje razumeli tudi zato, ker so se tudi sami ukvarjali ali vključevali v kulturo.
Ob tem še malce nenavaden dogodek, povezan z mojo željo po igranju v godbi. Kot zelo mlada sva se s prijateljem oglasila v tedanjem godbenem domu, ob vaji godbe, z željo, da bi se jim priključila. Pa naju je odslovil eden od starejših godbenikov in dejal: »Seveda, samo začela bosta, pa nehala, kot že marsikdo.« Pa je bilo konec najine muzike. In sem ostal predvsem režiser in igralec, pri tem pa mi tudi ljubezen do glasbe in posluh zelo koristita, saj je pri postavitvi marsikaterega dramskega dela glasba, in tudi znanje drugih kulturnih veščin, še kako pomembna.
Morda za konec še kakšna misel?
Seveda. Povabilo na 12. Festival gorenjskih komedijantov, o katerem boste bralci lahko več izvedeli v prihodnji številki. Začenjamo v petek, 19. junija. Ker se bo tudi letos festival odvijal ob praznovanju dneva državnosti, vstopnine ne bo. Veseli bomo, če boste z nami.
Hvala za pogovor. Vera Vojska
Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju
Le ena sama sreča:
svoboden ljubim svobodno zemljo
(nadaljevanje s strani 1)
Dom krajanov v Žejah je bil skoraj premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti Partizanskemu pevskemu zboru ter Godbi Domžale, ki letos praznuje svojih prvih 125 let. Po obeh himnah, slovenski in evropski, je zbrane pozdravila Marija Majhenič, predsednica Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Domžale, ter spomnila na noč med 26. in 27. aprilom ter dogodke, ki so pomembno oblikovali slovensko zgodovino. O tej je govoril tudi slavnostni govornik, župan Toni Dragar, ki je spomnil, da je bil temeljni program OF osvoboditi in združiti slovenski narod. Tako je bila OF poleg TIGR-a na Primorskem edina organizacija v Sloveniji, ki se je uprla okupatorju ter domačim izdajalcem, 27. april 1941 pa dan, s katerim nova slovenska država izraža spoštovanje tistemu slovenstvu, ki je v letih druge svetovne vojne prepoznalo znamenja časa. Tistemu slovenstvu, ki je razumelo temeljne
vrednote demokratične družbe ter se je pridružilo veliki protinacistični in protifašistični koaliciji demokratičnih zaveznikov in postalo njen enakopraven člen. Ta in vsi drugi dogodki med leti 1941 in 1945 ter dnevi kratke, a učinkovite vojne vihre v junijskih in julijskih dneh leta 1991, morajo, po njegovem mnenju, zanamcem govoriti o branilcih naše človeške in nacionalne svobode, saj smo v tem času ubranili svojo pravico do samoodločbe, s katero smo utemeljili slovensko državo, politično samostojno in suvereno Slovenijo, v kateri zdaj živimo v miru in ustvarjanju že skoraj dve desetletji. Govoril je tudi o pomenu ohranjanja vrednot in pridobitev, za katere so se borili naši predniki, ter med drugim dejal: »Pomembno je, da vrednote prenašamo na mlade rodove, kajti domoljubje se gradi na temeljih preteklosti. Prepričan sem, da današnji dan - dan upora proti okupatorju ni le državni praznik, ki ga praznujemo v spomin
na ustanovitev Osvobodilne fronte, temveč je bil in bo spodbuda, da se tudi v prihodnje upremo vsakršnim oblikam zatiranja svobode, pa naj bo to osebne, intelektualne, gospodarske ali politične. Rad imam svobodo, kot imam rad svoj dom, svojo občino, svojo državo, v katere temelje bo vedno vgrajen partizanski odpor in zmaga na poti do samostojne Slovenije.« Dotaknil se je tudi dogodkov po vojni, ki še vedno odpirajo rane, povezane s povojnimi poboji ter poudaril svojo željo, da končno Slovenci najdemo skupno pot, na kateri bomo upoštevali prav vse postaje do samostojnosti. Kot vsako od naših življenj namreč tudi našo zgodovino sestavljajo različni dogodki, na katere smo bolj ali manj ponosni, nekatere tudi obžalujemo, pa vendar so in bodo del nas vseh.« Spomnil se je tudi krize, v kateri živimo, in poudaril, da bi morali v času, ko je med nami vedno več ljudi, ki sami brez pomoči ne morejo preživeti, stopiti skupaj ter govoriti predvsem o tem, kako bi si pomagali, kako bi skupno premagovali težave, ki jih je vsak dan več, ter nadaljeval: »To smo velikokrat v zgodovini zmogli, tudi 27. aprila 1941, pa tudi v vojni za Slovenijo. Poskušamo tudi tokrat, še posebej zato, ker gre za nas, za vsakega posameznika, za njegovo družino. Usmerimo vse sile v to, da prav vsem zagotovimo primerno življenje, v katerem bo dovolj prostora - tudi ali predvsem za človeško dostojanstvo, ki ga kriza, v kateri smo, marsikomu odvzema. Tudi v naši občini so že sledi krize in dnevi, ki so pred nami, ne bodo rožnati. Tega se zaveda tudi naša občina, zato se bomo potrudili, da jo bomo, kolikor bo le mogoče, omilili, tudi z vašo pomočjo.« Ob koncu je vsem čestital ob prazniku, zaželel prijetno prvomajsko praznovanje ter se zahvalil izvajalcem kulturnega programa.
Koncert Partizanskega pevskega zbora je prinesel odlično izvedbo vrste najbolj znanih partizanskih pesmi, pri katerih izvedbi se je pridružila tudi Godba Domžale in včasih tudi prisotni. Partizanski pevski zbor je vodil dirigent in zborovodja prof. Franc Gornik, solist je bil Tone Lovec, pesmi pa sta spremljala harmonikar Branko Sla-dič in Tone Zaletel z orglicami. Godbo je vodil dirigent Damjan Tomažin.
»Zdi se mi, da mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo svojo domovino, kakor jo ljubijo veliki. Majhna je ... In ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici; resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni. Resnična lepota tiho žari,« je z besedami Cirila Kosmača iz Pomladnega dne po-vezovalka Dragi Jeretina Anžin najlepše izrazila občutje vseh, ki smo uživali ob letošnji prireditvi.
Vera Vojska
Čistilna akcija v Študi
Zopet je napočil čas pomladi in tudi letos smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Študa organizirali čistilno akcijo.
Na vabilo društvenega poveljnika se je odzvalo veliko število članov PGD Študa in krajanov Štude. Razdelili smo se v dve skupini. Prva se je odpravila čistit obrežje Kamniške Bistrice, druga pa okolico Štude, predvsem območje ob radio oddajniku in okolico Šentpavla. Do poznega popoldneva smo do vrha in še malo čez napolnili kontejner, ki nam ga je priskrbelo podjetje Prodnik.Po končani čistilni akciji smo se zbrali v gasilskem domu Študa in ob odlični malici v dobri družbi lepo zaključili dan. Hvala vsem sodelujočim!
Na pomoč!!!
Člani PGD Studa
Čistilna akcija v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata
Številnim čistilnim akcijam, s katerimi so krajevne skupnosti poskrbele za lepše in prijetnejše okolje, so se v soboto, 18. aprila, pridružili tudi krajani in krajanke Krajevne skupnosti Dra-gomelj-Pšata.
Kot vsako leto so tudi letos, kljub malo manjši udeležbi, očistili bregove potoka Pšata in pobrali smeti ob cestah, mlajši udeleženci so pobarvali igrala na otroškem igrišču na Pšati ter očistili okolico košarkarskega igrišča, gasilci pa so oprali avtobusno postajo v Dragomlju in ekološki otok na Pšati. »Kljub temu, da so se letos iz Novega Dragomlja akcije udeležili samo trije prebivalci, čeprav tistih, ki zlasti vedo,
kje in kaj bi bilo treba čistiti oziroma katero stvar obnoviti, ni bilo, se nas je zbralo 43,« pravi Jože Rožman, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Drago-melj-Pšata, ki je z izvedbo čistilne akcije zadovoljen, želi pa si, da bi se krajani in krajanke v večjem številu udeleževali aktivnosti, ki jih v krajevni skupnosti, posebej pa v prizadevnih društvih, ni malo.
Ob tem se zahvaljuje gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Pšata-Dra-gomelj in svetnikom KS Dragomelj-Pšata za aktivno sodelovanje, zahvaljuje pa se tudi Občini Domžale za finančno pomoč pri izvedbi pogostitve ob koncu čistilne akcije.
V.
Uspešno izvedena čistilna akcija
Turistično društvo Jarše-Rodica je v sodelovanju s krajevno skupnostjo, prostovoljnim gasilskim društvom in šolo Rodica 18. aprila na pobudo Občine Domžale, Komisije za turizem Občine Domžale ter Turistične zveze Slovenija uspešno izvedlo spomladansko akcijo čiščenja kraja in varovanja okolja pod naslovom
Prebivalci Slovenije, pometimo pred svojim pragom, kot del projekta Moja dežela — lepa in gostoljubna. Na treh zbirnih mestih smo skupaj zbrali preko 11 m3 odpadkov. Aktivno soboto smo zaključili s prijetnim druženjem.
Rok Podpeskar
Športno društvo Želva
Zaključek devete čistilne akcije in telovadnih uric
Od 20. do 25. aprila smo imeli na lokaciji od Opekarniške ulice do Rudnika teden čistilne akcije.
Zbrali smo poln kontejner odpadkov. Vsi, ki smo pobirali odpadke, imamo željo in sporočilo: Imejmo radi naravo in skrbimo, da bo čista. Vozite odpadke na urejena odlagališča. Akcije se nas je udeležilo 20 ljudi. Smeti so vneto pobirali tudi otroci: Anže, Gregor, Maruša, Kristina, Peter in Anže. Vsi se zavedajo, da moramo skrbeti za naravo in jo ohraniti takšno, kot je. Želimo se sprehajati po čistih in zelenih travnikih in gozdovih. Smo del narave, zato se prijazno obnašajmo do nje. Vsak naj se ozre po lepoti narave in uživa v njej, smeti pa naj odpelje na urejena odlagališča.
Zahvaljujem se Komunalnemu podjetju Prodnik, ki nam je pripeljal kontejner in priskrbel vreče ter rokavice za pobiranje smeti. Imeli smo tudi malico, ki jo financira Občina Domžale. Posebno pa se zahvaljujem vsem, ki so pobirali smeti. Zaključili smo tudi s telovadnimi uricami na OŠ Preserje pri Radomljah. Urice je obiskovalo več kot 20 otrok. Zanje je skrbelo osem vaditeljic. Otroci so zelo napredovali pri razvijanju osnovne mo-torike, navajali so se na delo v skupini. Uživali so v raznih športnih igricah, poligonih, atletiki, gimnastiki. Na urice so radi prihajali in naslednje šolsko leto se ponovno vidimo v mesecu oktobru.
Olga Šraj Kristan
Praznovanje dneva Zemlje 2009
»... Oh, spet ta 22. april, danZemlje. Spet bomo pobirali smeti po Šumber-ku. No ja, saj včasih je celo zanimivo, ko najdeš kakšen avtomobilski motor, gumo, lonce ...«
Letošnje leto smo se »eko akcije« lotili nekoliko drugače. Delovali smo namreč bolj po principu: bolje preventiva kot kurativa. Kako natančno? Morda ste nam pri tem pomagali tudi vi. 22. novembra 2008 in 21. marca letos smo skavti po Domžalah pobirali star papir. Tega smo nato stresli v ogromen zabojnik, ki so ga odpeljali na predelavo v papirnico. In tako smo s skupnimi močmi pri življenju pustili kar precej dreves. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo, hkrati pa vas obveščamo, da zaenkrat ponovnega zbiranja papirja ne načrtujemo. Seveda vas vabimo, da papir še vedno zbirate ločeno in ga odlagate v zabojnike za papir na bližnjih ekoloških otokih.
Nismo pa le zbirali papirja, na vsakote-denskih srečanjih smo varovanju narave posvečali precej pozornosti, naši najmlajši so enkrat mesečno tudi čistili okolico in Šumberk.
In ker smo bili že skozi celo leto tako pridni, smo si 19. aprila privoščili pravo praznovanje dneva naše Zemlje. Skupaj smo kolesarili do Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, kjer so se nam_ pridružili še skavti iz Dolskega. Na CČN smo prisluhnili zanimivemu predavanju gospe Stražar o delovanju čistilne naprave, nato pa smo se razdelili v dve skupini in si ogledali delovanje še v živo. Po ogledu smo se odpravili na bližnjo jaso, kjer smo sodelovali v različnih delavnicah. Bile so precej raznolike, od izdelovanja papirja iz papirnate kaše, risanja na vrečke iz blaga (za večkratno uporabo), igranje igric in vožnje s čolni. Malo nam jo je sicer zagodel dež, pa vendar smo ponovno dokazali, da skavti ne poznamo slabega vremena in se dežju nismo pustili motiti. S sveto mašo smo se zahvalili za naravo, ki nas obdaja, in se nato druži še ob kosilu, torti in športnih igrah.
Še enkrat iskrena hvala ekipi Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in vsem, ki ste nam pomagali pri zbiranju papirja.
Ob občinskem prazniku
Uspešno sodelovanje policije in občanov v boju za neodvisno in samostojno republiko Slovenijo
Iskrena hvala za pomoč in hrabrost, Herman in Marija Breznik
V okviru praznika Občine Domžale sta Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana, s pododborom Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, pred stanovanjsko hišo Hermana in Marije Breznik, v Domžalah na Vodovodni ulici 21, 16. aprila pripravila slovesnost, namenjeno odkritju spominskega obeležja na hiši zakoncev Breznik, ki sta v času vojne za Slovenijo leta 1991 prevzela v hrambo orožje, strelivo, eksplozivna sredstva in opremo takratnega oddelka Posebne enote milice Domžale.
Slovesnosti so se poleg župana Toni-ja Dragarja ter podžupanov Andreje Pogačnik Jarc in Vinka Juharta udeležili Miran Potrč, podpredsednik Državnega zbora RS, dr. Tomaž Čas, podpredsednik Združenja Sever ter številni predstavniki Policijskega veteranskega društva SEVER Ljubljana in veteranskih organizacij z območja Občine Domžale, predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije, med njimi direktor Policijske postaje Ljubljana, Stanislav Vrečar, ter številni drugi.
Prisotne je v imenu Občine Domžale pozdravil župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je govoril o hrabrosti Hermana in Marije Breznik ter poudaril pomen tovrstnih dejanj v boju za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik Emerik Peterka, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, se je spomnil dni, ko sta se slovenska milica in teritorialna obramba uprli tej agresiji in ob podpori celotnega slovenskega naroda kasneje v desetdnevni vojni agresorja tudi porazili, ter povedal, kako so glede na izražene potrebe postaje milice in pripravljenost Bre-znikovih, da pomagajo pri hrambi orožja, del orožja in streliva shranili v njuni hiši, na Vodovodni ulici 21. Po dogovoru sta junijske dni pred osemnajstimi leti Maks Karba in Boris Kankaraš organizirala in s civilnimi vozili prepeljala določeno količino orožja in streliva v njihovo hišo. Vse orožje, strelivo in oprema so bili tu varno shranjeni mesec dni. »Ko so se ti dogodki pred osemnajstimi leti vrstili z vrtoglavo naglico in ko so se odločitve sprejemale velikokrat v trenutku, se je vse to udeležencem takratnih dogodkov zdelo samoumevno. Nihče, ki je bil s sr-
cem pri stvari, tudi ni veliko, ali pa sploh nič, razmišljal o nevarnostih, ki mu lahko grozijo. Tudi Herman in Marija Breznik nista razmišljala o nevarnostih, ko je bilo potrebno pomagati,« je dejal in se zahvalil za hrabrost, za dejanje ki je prispevalo drobec v mozaik osamosvojitvenih procesov in uspešno obrambo neodvisnosti in suverenosti domovine ter izrekel iskreno hvaležnost veteranov za njun prispevek v takratnem skupnem boju.
Sledilo je odkritje spominskega obeležja, na katerem je napisano: »V tem objektu je bilo v času osamosvajanja Republike Slovenije leta 1991 tajno skladišče orožja policije. Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - 16. 04. 2009.« Hermanu in Mariji Breznik sta ga izročila Ma-ksimiljan Karba, takratni pomočnik komandirja Postaje milice Domžale in predsednika odbora Policijskega veteranskega društva Sever Domžale, ter Božidar Fekonja, komandir Policijske postaje Domžale. Herman Breznik se je zahvalil za spominsko obeležje ter bil iskreno vesel, ko so mu ob rojstnem dnevu, ki ga praznuje prav 16. aprila, prisotni čestitali in mu izročili spominsko darilo. V imenu organizacije borcev za ohranjanje tradicij NOB pa mu je čestital Marjan Vodnik.
Srečanje, ki so ga s svojim nastopom obogatili Domžalski rogisti, se je nadaljevalo z obujanjem spominov in krepitvijo vezi, stkanih v, za nastanek in obstoj nove države, pomembnih časih.
Vera Vojska
Podpis listine, s katero Občina Domžale vstopa med UNICEFOVA mesta
Toni Dragar, župan Občine Domžale, je 21. aprila 2009, ob 17. uri, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale slovesno podpisal listino, na osnovi katere Občina Domžale vstopa med UNICEFOVA mesta, med otrokom prijazna mesta. Pred podpisom pogodbe so predstavili večletne programe, ki se izvajajo v občini in so skladno z usmeritvami Unicefa uvrščeni v programe za otroku prijazno mesto. Ve č v naslednji številki v pogovoru z nosilko projekta Andrejo Jarc Pogačnik.
Urad župana
v
DRUŠTVA
stran
6
Občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale
V	društvu, ki aktivno deluje že vse od leta 1980 in združuje 115 aktivnih in bivših rejniških družin z območja občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš, smo letošnji občni zbor organizirali v sredo, 22. aprila, v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. Zbralo se nas je ravno prav, da smo bili sklepčni, torej skoraj 60 rejnic in rejnikov. Z nami sta bili tudi strokovni delavki Centra za socialno delo Domžale, Maksi-miljana Mali in Desanka Glumac, predstavnici Društva rejnic Lenart, Ivanka Simonič in Bojana Holer, ter predsednik Rejniškega društva Slovenije, Darko Krajnc.
Predsednica društva Dragica Per-vinšek nas je v svojem poročilu spomnila, kaj vse smo zmogli izpeljati v preteklem dvoletnem obdobju, vse s skromnimi finančnimi sredstvi, ki jih namenjamo le najnujnejšim materialnim stroškom posameznih akcij, sicer pa vsi delujemo zgolj prostovoljno in brez honorarjev.
V	letu 2007 in 2008 smo nadaljevali z utečenim delom v petih skupinah rejnic, ki se srečujejo enkrat mesečno v Centru za socialno delo Domžale. Vanje smo vključene vse poklicne rej-nice, tiste, ki imajo rejence iz našega območja, in vse ostale, ki si to želijo. Udeležba je redna in dobra. V tem delu najdemo oporo in pomoč ena v drugi, se čustveno razbremenimo. Učimo se poslušati, pridobljena spoznanja pa lahko uporabimo v svojih ravnanjih. Vzdušje je prijetno. V skupinah poteka pogovor po načelu zaupnosti, kar nam daje potrebno varnost, da lahko spregovorimo o težavah. S svojimi znanji in izkušnjami nudimo tudi strokovnim delavcem priložnost učenja. Rejniške kolonije v Pineti Novigrad: od začetka, t.j. od leta 1997, jih vsako leto realiziramo ob strokovni pomoči CSD Domžale. Vsa leta so izjemno dobro obiskane, saj so v nekaj dneh zapolnjene vse razpoložljive kapacitete. Enako je v letošnjem letu. Tu vsi skupaj, rejniški starši, naši otroci, rejenci in strokovni delavci, vzajemno učimo, tako da na prijeten in spontan način bolje spoznamo potrebe drug drugega, kako dobro in kakovostno preživeti prosti čas, tu je priložnost, da se rejniški starši nekoliko odpočijemo, razbremenimo, izmenjamo svoje izkušnje o življenju in vzgoji otrok ter da se naši otroci in mladostniki družijo v športu in zdravih, ustvarjalnih pro-stočasnih dejavnostih. Pohvalimo se lahko, da se naši mladostniki zmorejo zabavati in imeti lepo brez alkohola ali droge ter se teh kolonij z veseljem
udeležujejo. Pogosto so prav otroci pobudniki za vključitev družine. Nenazadnje se v kolonijah zelo zabavamo, nasmejimo in napolnimo s pozitivno energijo drug drugega. Prav zato si vzamemo čas in radi prihajamo. Vsako leto nas pri finančni izvedbi programa podprejo člani Rotary clu-ba Domžale, ki so nas prva leta tudi obiskali. V letu 2007 so nam namenili 1.000 evrov, v letu 2008 pa 2.000. Sredstva namenjajo tudi učni pomoči - inštrukcijam v OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici, za rejence in učence iz socialno šibkih družin . Izjemno podporo in razumevanje za naše delo občutimo tudi vsako leto, ko nam Rotary club Domžale omogoči Miklavževo prireditev, kjer obdarujejo vse otroke iz rejniških družin do konca osnovnošolskega obdobja: v letu 2007 jih je bilo 147, lansko leto pa 134.
Enodnevna strokovna ekskurzija rej-niških staršev je bila v letu 2007 organizirana 26. septembra po Bizeljskem in Brežiškem, v letu 2008 pa smo 2. oktobra potovali ob Cerkniškem jezeru, obiskali grad Snežnik in Novo Štifto v Logarski dolini, slovenski in avstrijski Koroški. V letu 2007 nas je bilo 52, lani pa 50.
To so dobre priložnosti, da se bolje spoznamo, si vzamemo čas zase in tudi na ta način poskrbimo za svoje dobro počutje, ki ga bodo kasneje lahko občutili tudi ostali v družini. Srečanja rejniških družin iz vse Slovenije v Žalcu, ki postaja že tradicionalni rejniški praznik, smo se udeležili obakrat: 24. avgusta 2007 (133 udeležencev) in 29. avgusta 2008 (89 udeležencev). Večina smo potovali v dveh avtobusih, nekaj pa z osebnimi vozili. Občina Moravče nam je obakrat pokrila dobro polovico stroškov avtobusnega prevoza. Tisti, ki se tega rejniškega praznika udeležimo, smo bogatejši za lep spomin na prijetno druženje med sorodno razmi-šljujočimi ljudmi, ki nam ga pripravi izjemno gostoljubni župan Žalca Lojze Posedel s svojimi sodelavci. Vsako leto lahko izbiramo med različnimi organiziranimi dejavnostmi: vožnja z vlakcem v Žalec in ogled mesta, ogled jame Pekel, izlet v Petrovče in Libo-je, maša v Petrovški baziliki, pohod po hmeljski poti, pogostitev s toplim obrokom in zabavnim družabnim zaključkom dneva.
V	društvu nadaljujemo z utečeno skrbjo za Knjižnico za rejniške družine, ki jo skladno s finančnimi možnostmi dopolnjujemo.
V	smislu povezovanja z ostalimi društvi v Sloveniji se odzivamo vabilom ostalih rejniških društev, danes pa smo jih povabili mi.
Obisk pri naših rejnicah, starih nad 75 let, ki so opravljale to delo v še težjih pogojih in iz naslova rejništva nimajo nobenih prihodkov. Vse smo konec leta 2007 in 2008 obiskali in obakrat vseh 16 rejnic skromno obdarili.
S svojo usmeritvijo v opisane vsebine dela želimo nadaljevati v prihodnje, čemur bomo podredili vse naše sposobnosti in možnosti.
Marta Tomec, univ. dipl. soc. del.
Delovanje Društva vojnih invalidov Domžale
Društvo VI Domžale je bilo ustanovljeno že v letu 1995. Društvo je povezano v Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije, ki šteje danes 15 društev. Društvo povezuje vojne invalide in družinske invalidske upravičence po zakonu o vojnih invalidih, ki živijo na območju sedmih občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin.
Za uspešno delovanje društva imamo po občinah poverjenike, ki aktivno delujejo na terenu z obiski svojih članov po domovih in domovih upokojencev preko celega leta. Naše društvo ima status invalidske in humanitarne organizacije, povezane z Zvezo društev vojnih invalidov, ki deluje na celotnem ozemlju Slovenije. Društvo vojnih invalidov Domžale je pod vodstvom predsednika Jožeta Brodarja uspešno prestalo začetne težave. V letih po ustanovitvi so bili oblikovani cilji, naloge, priprave in sprejemi programov našega poslanstva. Vsa ta leta že uspešno izvajamo posebne socialne programe ter storitve za vojne invalide v društvu. DVI Domžale je v tem času razvilo pestro dejavnost aktivnosti v korist članov na področju športa in rekreacije, iz-letništva in drugih dejavnosti. Zaradi svojih dejavnosti so društva povezana po vsej Sloveniji, saj sodelujejo njihovi člani v različnih meddruštvenih
tekmovanjih in dosegajo lepe športne rezultate. O vsem tem pričajo posamezna priznanja, pokali, ki jih hrani naše društvo, in slikovno gradivo o vseh dejavnostih društva. Za uspešno dejavnost zaslužijo priznanje in zahvale številni aktivisti, prostovoljci, ki so prevzeli breme nalog, ki se izvajajo, med njimi pa vsekakor največ zaslug pripada predsedniku društva in njegovi ekipi prostovoljcev. Člani društva vojnih invalidov Domžale so udejstvujejo balinanja, kegljanja, pikada in streljanja z zračno puško. To je šport in rekreacija za vse starosti in za oba spola. Igre izvajamo na turistični kmetiji Pri Blažu na Dobenu ali pa pri našem članu na Rudniku pri Radomljah. To povabilo za vse naše člane sklenem s podatkom, da je tovrstna rekreacija zelo priljubljena med vojnimi invalidi in vsemi, ki radi migajo, se družijo in obenem tudi tekmujejo.
Člani društva vojnih invalidov so prisotni tudi na prireditvah, srečanjih, spominskih slovesnostih, izletih, pri pogrebnih svečanostih za pokojnimi člani s praporom, govorom, vencem, ikebano ali svečami. Vsem našim članom in ostalim želim zdravja, prijateljstva in skupnega delovanja v našem društvu.
Jože Novak
V društvu Jesenski cvet bomo aktivni tudi v letošnjem letu
Člani medgeneracijskega društva Je-senki cvet smo imeli konec marca redno letno skupščino. Letos je bila še posebej pomembna, ker je bila volilna. Po dolgem času smo imeli skupščino v gostišču Jamarski dom na Gorjuši. Udeležba je bila zares velika. Od 203 se je zbralo kar 127 članov. Pridružilo se nam je tudi nekaj vabljenih gostov: iz Občine Moravče je prišel župan, iz Občine Domžale podžupan, iz Občine Lukovica referentka za družbene dejavnosti, iz Občine Trzin predsednik društva upokojencev in iz Občine Mengeš novinarka, ki ureja občinsko spletno stran. Predsednica društva, ga. Rozman, je opisala dogajanja v društvu od prejšnje skupščine. Najpomembnejša dejavnost društva so bila redna tedenska srečanja skupin. V tem obdobju je ena od skupin prenehala delovati, njeni voditeljici pa sta kmalu ustanovili novo skupino v Ihanu. Od drugih aktivnosti so bile najpomembnejše: dan odprtih vrat društva, poletni tabor v Strunjanu, izlet članov v Stično in strokovna ekskurzija voditeljev v Zavod Hrastovec, nastop članov društva s plesno točko na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, ogled filma Be-ležnica in predavanje g. Kukmana o zdravilnih rastlinah. Ob koncu poročila se je predsednica zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo vse začrtane naloge uspešno izpeljali. Posebno zahvalo je izrekla vsem dosedanjim članom organov društva. Sledilo je poročila organizatorke lokalne mreže starih ljudi za samopomoč, ki ga je podala ga. Hrovat. V poročilu je najbolj poudarila potek intervizijskih skupin voditeljev in usposabljanje voditeljev. Trenutno je v procesu usposabljanja sedem kandidatk. Intervizijska srečanja potekajo redno enkrat mesečno. Po potrebi se voditelji skupin obrnejo tudi individualno na vodji intervi-zijskih skupin ga. Hrovat in ga. Krivec Fugger. Sledilo je še poročilo blagajni-
Sobota, 6. junij 2009
Gremo na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev
Društvo izgnancev Slovenije v soboto, 6. junija 2009, ob 10. uri, v veliki dvorani Športnega centra Tivoli organizira PRVI EVROPSKI KONGRES IZGNANCEV IN BEGUNCEV -ŽRTEV FAŠIZMA IN NACIZMA V LETIH 1920-1945.
Pokrovitelj kongresa je predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Na kongresu bodo predvidoma sodelovale delegacije sorodnih društev iz več kot 10 evropskih držav, pričakujemo pa tudi predstavnike mednarodnih organizacij. Program kongresa bodo popestrili glasbeni umetniki.
Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale bo organizirala brezplačni prevoz na kongres, kamor vabi vse svoje člane in članice, pa tudi njihove prijatelje in sorodnike.
Avtobusa bosta 6. junija, ob 8.30 odpeljala z avtobusnih postaj v Moravčah in Lukovici, skupni odhod na kongres z avtobusne postaje v Domžalah je ob 9. uri. Kongres bo predvidoma trajal do 14.30. Avtobusa bosta vse udeležence in udeleženke po končanem kongresu odpeljala domov.
S kongresom obeležujemo tudi 7. junij - praznik slovenskih izgnancev. Vse informacije dobite na tel.: 031/385-105.
Pričakujemo, da se boste kongresa udeležili v čim večjem številu.
Dobrodošli!
Društvo izgnancev Domžale
čarke društva, ga. Hacin, in poročilo nadzornega odbora, ki ga je podala ga. Grošelj.
Poročilom je sledila predstavitev programa dela in finančnega plana za naslednje leto. Program je obsežen in bo zahteval veliko aktivnosti. Letos smo imeli tudi volitve v organe društva: predsednika, izvršni odbor, strokovni svet, nadzorni odbor in častno razsodišče. Predloge so podale skupine. Obravnaval jih je strokovni
svet, izvršni odbor je na zadnji seje pripravil predloge in jih podal na skupščini.
Za predsednico je bila ponovno izvoljena ga. Rozman. Člani so potrdili predlagane kandidate.
Predsednica se je zahvalila v svojem in v imenu vseh izvoljenih kandidatov. Obljubila je, da se bodo trudili, da bo društvo tudi v bodoče delalo uspešno, v zadovoljstvo vseh vključenih. Izrazila je zadovoljstvo, da sta izvoljena tudi dva člana, uporabnika naših storitev. Vlogo delovne predsednice je izvrstno opravila Marija Radkovič, ki je za zaključek prebrala zanimive misli avtorja Mira Štebeta.
Vsi udeleženci so prejeli nageljček. Občni zbor smo zaključili s kosilom in družabnim srečanjem.
Vlasta Rozman
PGD Domžale - mesto
Tretji košarkarski turnir
Navadili smo se že, da v PGD Domžale - mesto poteka košarkarski turnir, zato smo se v soboto, 25. aprila, zopet zbrali. Sonce nas je dobro grelo in pet ekip se je borilo za zmago.
Tudi tokrat so ekipe sestavljali gasilci s prijatelji, kot vedno pa je sodeloval tudi župan Toni Dragar. Ekipe so se dobro borile, sem ter tja so se tekmovalci jezili na sodnika, a so bili na koncu vsi dobre volje in nasmejani, saj je nervoza popustila. Matjaž, Samo, Boštjan in Timotej so ubranili dvakratni naslov zmagovalcev in tudi tokrat jim je uspelo, za kar jim vsi od srca iskreno čestitamo. Ekipa DMB pa je dobila nagrado za »fair play«, saj so imeli najmanj prekrškov, kar je seveda tudi vredno pohvale. Tudi naši najmlajši in ženske smo se preizkusili v metanju na koš in seveda na koncu vsi prejeli simbolične nagrade, zaradi teh pa so
bili otroci še posebej veseli. Dan je bil dolg in vmes smo se podprli z dobrotami z žara ter posladkali s slastnimi Mihovimi dobrotami. Med samimi tekmami smo se sproščeno pogovarjali, analizirali težke akcije igre in se vsi skupaj prav lepo zabavali. V časih, ko se vsem nekam mudi, je tak košarkaški turnir pravi balzam za vse nas. Matjaž Čevka in Boštjan Kokalj sta tudi letos vse profesionalno organizirala in izpeljala, za kar se jima vsi udeleženci res zahvaljujemo. Komaj čakamo na naslednje leto, da se zopet zberemo in poveselimo skupaj.
Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto
Regijsko tekmovanje DMG
Uspeh mladine iz PGD Studenec
V soboto, 18. aprila, je v Mengšu potekalo 11. regijsko tekmovanje oz. srečanje društev Mladi gasilec regije Ljubljana III. Iz našega društva so se tega tekmovanja udeležile tri starejše ekipe deklet in fantov, ki so zastopale Osnovno šolo Dob: Dob II (Kristjan Jemec, Jure Slapar in Urška Kocijančič), Dob IV (Tina Jasenc, Pia Marinček in Kaja Rožič) in Dob V (Eva Marinček, Nastja Simon in Lidija Kocijančič), pod vodstvom mentorjev Klemena Zabreta in Boštjana Primožiča. Na koncu so bili podeljeni še pokali in medalje prvim trem najbolje uvrščenim ekipam v posamezni kategoriji.
MLAJŠI PIONIRJI
1.	OŠ. Rodica I
2.	OŠ. Rodica II
3.	OŠ. Mengeš
STAREJŠI PIONIRJI
1.	OŠ. DOB V
2.	OŠ. DOB IV
3.	OŠ. DOB II
Seveda nihče pred začetkom ni verjel, da bi dekleta in fantje dosegli kar trojno zmago na regijskem tekmovanju DMG, a so imeli motiv, da so svoje barve - OŠ Dob in društva - čimbolj dostojno zastopali. Prvi dve ekipi iz vsake kategorije sta si zagotovili nastop na državnem tekmovanju oz. na srečanju društev Mladi gasilec, ki bo 25. in 26. septembra 2009 v Osnovni šoli Gornja Radgona. Za vse dosežke na tem tekmovanju čestitamo vsem trem ekipam in mentorjem, ki so odlično pripravili vse tri ekipe.
Boštjan Primožič
Turistično društvo Jarše-Rodica
Med je
hrana, zdravilo in darilo
»Čebela je simbol reda, marljivosti, čistosti in je usodno predana naravi,« so ugotovili v Turističnem društvu Jarše-Rodica ter se odločili, da v sodelovanju s Čebelarskim društvom Mengeš 25. in 26. aprila 2009, v Kulturnem domu Groblje, pripravijo prireditev in razstavo z naslovom Med je hrana, zdravilo in darilo. Namen prireditve pa je bil tudi seznaniti ljudi o pomenu čebele na naše življenje ter jih opozoriti, da bi izginotje čebele imelo uničujoč učinek za človeštvo.
Tako so s prireditvijo in razstavo želeli povedati, da čebele spadajo med socialne
žuželke, ki žive v velikih skupinah, družinah, nekateri jim pravijo žuželčje države. Toda podrobnosti s človeško državo so samo v imenu, saj čebelja država ne pozna konfliktov in nasilja, kar temelji na biološki evoluciji. Čebelja skupnost je zelo učinkovita, saj je osnovana na pravičnem socialnem redu. Čebele ne poznajo socialnih razlik med bogatimi in revnimi, zato so vse sobice, v katerih rastejo čebelji otroci, druga ob drugi, s skupnimi stenami in enako velike. Čebele so neprecenljive, saj z opraševanjem zagotavljajo človeštvu vsaj dve tretjini vse potrebne hrane. Ljudje se že dolgo zavedamo pomena čebel za predelavo hrane, zaradi česar so te, še posebej domača čebela - kranjska sivka, trdno zasidrane v mitologiji, regiji in kulturi. Čebeljarjenje se je začelo razvijati na Slovenskem že v 13.stoletju, ko so obsežne površine pokrivala ajdova polja. O njih je pisal že Janez V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, kjer omenja tudi panje in končnice. Čebelarja je narava bogato obdarila. Dala mu je medonosno čebelo. Slovenci smo ponosni na našo kranjsko sivko. Za Slovence sta torej slovenski med in cvetni prah najbolj primerna, ker vsebujeta cvetni prah rastlin, ki rastejo na našem območju.
Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Obiskovalci so bili tako nad pestrim programom prireditve kot nad razstavo zelo zadovoljni. Iskreno se zahvaljujemo vsem nastopajoči: Romanu Končarju, plesni baletni skupni Balerina Mengeš, OS Rodica, OŠ Mengeš, g. Medveščku, Marini Lenček, Francu Kublju, Tadeji Capuder, Čebelarski družini Domžale, vsem čebelarskim društvom, ansamblu Jureta Svetlina, ansamblu Gamsi, Čebelarski zvezi Slovenije, g. Noču ter Čebelarski družini Mengeš, g. Boštjančiču in g. Pavriču, za res veliko pomoč in prizadevanja pri izvedbi in pripravi same prireditve. Prihodnost je v dobrih ljudeh, ki imajo čebele radi in bodo tudi v prihodnje sporočali: »Več nas je, močnejši smo.«
Vida Strajnar
__v
Turnir Športnega društva Homec v ročnem nogometu
V petek, 24. aprila, je v gostilni Repanšek na Homcu potekal turnir Športnega društva Homec v ročnem nogometu.
Na tekmovanje se je prijavilo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali v parih, ki so bili izžrebani pred začetkom turnirja. Nervoza prijavljenih tekmovalcev pred žrebanjem parov je bila velika, saj nihče ni vedel, katerega partnerja bo dobil. Za dobro vzdušje je poskrbelo tudi veliko gledalcev, ki so navijali za svoje favorite. Po več kot petih urah igranja med pari smo dobili zmagovalce, ki so prejeli pokale in praktične nagrade. Prva dva sta prejela tudi prehodni kroni, saj sta postala kralja ročnega nogometa. Prvo mesto sta dosegla Boris Andrejka in Domen Černivec, drugo mesto je po »vročem« finalu pripadlo Cirilu Maroltu in Francu Sedlarju, tretje mesto pa sta dosegla Gregor Jesenovec in Blaž Burnik. Čestitamo!
Miha Ulčar
Zmagovalci turnirja z organizatorji (Foto: Anja Topolovec)
Pogovor s častnikom, majorjem Binetom Kladnikom, predsednikom Občinskega združenja slovenskih častnikov Domžale
Podpisali listino o sodelovanju vseh veteranskih organizacij v Občini Domžale
Vodenje Občinskega združenja slovenskih častnikov Domžale je v letu 2007 prevzel Bine Kladnik, ki je na občnem zboru združenja predstavil poročilo o opravljenem delu ter usmeritve dela za letošnje leto. Najslovesnejši del občnega zbora, ki so se ga udeležili tudi predstavnik Zveze slovenskih častnikov, polkovnik Anton Donko, in predstavniki občin, pa je bil namenjen podpisu listin o sodelovanju vseh veteranskih društev v Občini Domžale, ki so jih podpisali: za Občinsko združenje borcev za vrednote NOB
-	predsednica Marija Majhenič, za Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana, Odbor Domžale
-	predsednik Maksimiljan Kar-ba, za Občinski odbor veteranov vojne za Slovenije - predsednik Janez Gregorič, za Društvo vojnih invalidov - predsednik Jože Brodar ter za Občinsko združenje slovenskih častnikov Domžale - Bine Kladnik, ki sem mu ob tej priložnosti postavila tudi nekaj vprašanj.
Kaj vse je Občinsko združenje slovenskih častnikov Domžale delalo v preteklem obdobju?
V preteklem obdobju smo se redno sestajali, tako v okviru naše organizacije kot z veteranskimi društvi v naši občini, na katerih smo sprejeli vse odločitve za uspešno delovanje. V Lendavi smo se srečali s tamkajšnjimi častniki in veterani na delovnem srečanju in pohodu, saj nam izmenjava izkušenj koristi in prispeva k uspešnemu delovanju. Uspešno smo sodelovali z Zvezo slovenskih častnikov, se udeležili dneva odprtih vrat slovenske voj ske
v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani ter si z zanimanjem ogledali novosti v oborožitvi in opremi. Na vadbišču za biatlon pri Ihanu smo organizirali streljanje z MK-puško. Z dobro voljo in organizacijsko prednostjo našega člana Milana Narata, ki je še aktivni član SV, smo organizirali tudi streljanje s pehotnim orožjem in z najnovejšim orožjem SV - vojaško puško FN 2000 S na strelišču Crn Grob. Organizirali smo vsebinsko zelo zanimivo in aktualno predavanje stotnika Ernesta Pleha Pripadniki Slovenske vojske v mirovni operaciji v Afganistanu. Predavatelj nam je skozi besedo in sliko orisal državo, njene značilnosti, navade in običaje ter seveda s poudarkom na vojaškem delovanju misije. Stotnik Pleh, kot udeleženec misije, nam je približal vse tegobe in grozote, ki se dogajajo v tej nemirni, revni državi. V oktobru pa smo se udeležili zelo zanimive vojaške vaje Zmožnost SV 2008 na Počku.
Pomemben del vašega delovanja so tudi različni pohodi ter udeležbe na različnih slovesnostih.
Res je. Tako smo se udeležili 23. tradicionalnega pohoda na Triglav, skupaj z OZVVS Domžale. Prvič se je na najvišji vrh povzpel tudi naš prapor. Poleg planinskega in kulturnega programa nam ostanejo v spominu nepozabni večeri druženja častnikov, veteranov, borcev pod vrhom našega očaka, kjer se navzamemo slovenstva in pripadnosti še za čez celo leto. Naš praporščak Želj ko se je udeležil 140. obletnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, nekaj naših članov pa tudi koncerta Orkestra SV, s
PGD Jarše-Rodica praznuje
Gasilke in gasilci PGD Jarše-Rodica letos praznujemo 45. letnico obstoja in delovanja.
Na to slovesnost se že nekaj let intenzivno pripravljamo, tako z zbiranjem finančnih sredstev kot s temeljito notranjo obnovo gasilskega doma. Najprej smo obnovili obe garaži, kjer smo napeljali novo elektriko in namestili novo razsvetljavo. Postavili smo nove regale in police, na katerih imamo nameščeno osebno zaščitno opremo operativcev, da je takoj pripravljena za morebitne reševalne akcije. V letošnjem letu smo z obnovo nadaljevali, in sicer smo najprej popolnoma prenovili toaletne prostore. Zamenjali smo vse svinčene odtočne cevi, na novo napeljali vodovod, zamenjali sanitarije in keramične ploščice. Prenovili smo tudi pisarno in kurilnico. V začetku aprila smo odstranili staro streho, namestili nove strešne letve, opaž, kritino in obnovili vsa kleparska dela. Tudi naš vozni park se je postaral. Ker s sedanjim kombijem (GVM - 1) zaradi starosti ne bomo smeli več opravljati prevozov mladine, smo se odločili za nakup novega. Kupili smo nov FIAT DU-CATO 33L, ob tem pa smo se odločili
tudi za nakup gasilskega priklopnika, ki bo služil za prevoz motorne brizgalne in ostalega orodja, ki ga potrebujemo za usposabljanje in intervencije. Vozilo in priklopnik bomo uradno prevzeli na slovesnosti, ki bo v nedeljo, 7. junija 2009. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem našim krajanom in donatorjem za vsa finančna sredstva, saj brez vaše podpore vse te obnove in novi nakupi ne bi bili izvedljivi.
Še enkrat vsem prisrčna hvala in pova-
bilo, da se nam pridružite na praznovanju, v soboto, 6. junija 2009, ko bo ob 18. uri velika gasilsko-reševalna vaja na Poslovni center Jarše - Plesno šolo Miki in nato pri gasilskem domu v Sr. Jaršah veselica z ansamblom Vaški sekstet. V nedeljo, 7. junija 2009, bo ob 15. uri parada in slovesni prevzem vozila, nato pa veselica z ansamblom Razpotniki.
Na pomoč!
Jože R.
solistko Nušo Derenda v Ljubljani. Odzvali smo se tudi vabilu gostitelja, Hotela Krona, ob praznovanju 10. obletnice uspešnega delovanja. Udeležili smo se tradicionalnega pohoda v organizaciji OZVVS Domžale, skupaj z njimi pa smo organizirali strokovno ekskurzijo v Rezijo, Benečijo in Čedad k našim zamejskim Slovencem. Imeli smo priliko spoznati, kako sta slovenstvo in pripadnost pomembna onkraj sicer sedaj evropskih meja. Zadnja aktivnost v preteklem obdobju je bila udeležba z OZVVS na 7. pohodu prijateljstva Rado-vljica-Bled-Vrba.
S kakšnim namenom ste na občnem zboru v svojem poročilu posebej spregovorili o konfliktih in napetostih v mednarodnih odnosih?
Predvsem zato, ker je potrebno, da jih poznamo in se zavedamo njihovih posledic - tudi na našo državo, saj naši vojaki sodelujejo kar na precej območjih po vsem svetu. Pa tudi zato, da se ob tem spomnimo, da smo generacija, ki je odločilno vplivala na uspeh ob osamosvojitvi, tokrat pa izjavljamo, da še nismo za staro šaro in še vedno lahko računate tudi na nas.
Kako ocenjujete sodelovanje z občinami?
Z občinami Domžale, Mengeš in Lukovica smo sklenili pogodbe o sofinanciranju v letu 2008. Izkoriščam priložnost in se vsem županom iskreno zahvaljujem za prispevke, brez katerih bi bilo delovanje onemogočeno. Ob tem naj povem, da smo se z ostalimi veteranskimi organizacijami in Občino Domžale dogovorili tudi o souporabi prostorov na Ljubljanski cesti 36 v Domžalah, v nekoliko skrčeni kvadraturi zaradi previsokih stroškov.
Marsikaj naredite tudi za prepoznavnost vaše organizacije.
V preteklem letu smo nabavili še nekaj kap, majic in jaken, ki so vse označene z vezenim logotipom. Da je bila to prava odločitev, smo potrditev dobili tudi na srečanjih in pohodih.
Tudi humanitarnost vam ni neznana?
Udeležili smo se tudi humane krvodajalske akcije, ki je bila tudi tokrat organizirana z dobrim odzivom v Domžalah. OZSČ Domžale številčno ni veliko, tolažimo pa se
lahko z dejstvom, da dajemo prednost kvaliteti pred kvantiteto. Ob tej predpostavki pa vseeno lahko upamo, da se bo tudi številčnost postopoma izboljševala, saj je zaznati trend naraščanja.
Zakaj ste se odločili za podpis listne sodelovanja?
Z ostalimi veteranskimi organizacijami v občini smo delo drug drugega dobro spoznali, začeli sodelovati, plod sodelovanja pa je tudi podpis Listine o medsebojnem sodelovanju z Občinskim združenjem vojne za Slovenijo, Občinskim združenjem borcev za vrednote NOB, Društvom vojnih invalidov Domžale ter nami in pomeni predvsem skupne aktivnosti, v katerih bo sodelovalo kar največ članov vseh veteranskih organizacij, predvsem pa koordinacijo naših aktivnosti, za katere lahko rečemo, da smo jih usklajevali že doslej: s skupno prisotnostjo na različnih dogodkih, predvsem pa spominskih slovesnostih in pohodih. Z Listino želimo poudariti, da nas druži domoljubje in zavest, da smo se vsak ob svojem času in v razmerah, ki jih je narekovala ogroženost domovine, bojevali in v tem boju tudi zmagali. Skupne naloge bodo predvsem ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih, sodelovanje pri domovinski vzgoji, obrambni vzgoji in sodelovanje s SV ter pri skupnih prizadevanjih ob urejanju zakonske zaščite veteranov in njihovih pravic.
In kaj bo vaša prioriteta v letu 2009?
V programu smo posebej zapisali, da bomo nadaljevali z aktivnostmi, ki predstavljajo vez med Slovensko vojsko in civilno družbo. Strokovna predavanja in ekskurzija, častniški klub in streljanja s pehotnim orožjem bodo naša prioriteta v tem letu.
Pred nami so okrepljeno sodelovanje z veteranskimi organizacijami v naši občini, kar pomeni še večjo udeležbo na posameznih spominskih in drugih prireditvah ter pohodih.
Bi se morda želeli komu posebej zahvaliti za uspešno delo?
Za pomoč bi se rad zahvalil sekretarju Marjanu, podpredsedniku Tonetu oziroma celotnemu predsedstvu, praporščaku Željku, Milanu za organizacijo streljanja, OZVVS Domžale in njenemu predsedniku Janotu, brez tega dobrega sodelovanja ne bi že zaradi male številčnosti dosegli omenjenih rezultatov, ZSČ in predsedniku polkovniku Butari, občinam Domžale, Mengeš in Lukovica ter Martinu Bibiču. Hvala še enkrat vsem, ob upanju, da se bo uspešno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Za konec, preden rečem hvala za pogovor, morda še povabilo vsem, ki bi radi sodelovali z vami?
Naše združenje združuje častnice in častnike, podčastnice in podčastnike ter vojake Slovenske vojske. Lahko nas pokličete tudi po telefonu: 041/653107 (predsednik) oz. 041/386580 (sekretar).
Hvala in veliko uspehov tudi v letu 2009.
Vera Vojska
Spletna kavarna Macchiato Domžale z obogateno ponudbo
Spletna kavarna Macchiato Domžale, ki jo najdete na Slamnikarski ulici 1d — v okviru poslovno stanovanjskega bloka Krizant, je svojo ponudbo ob začetku letošnjega poletja obogatila.
Bralci in bralke ter obiskovalci spletne kavarne že veste, da sta nova najemnika poskrbela, da je ta odprta vse dni v letu ter da ob raznovrstnih pijačah in toplih napitkih, sendvičih ter rogljičkih zagotavlja predvsem možnosti uporabe računalnikov. Njihova uporaba se je v zadnjem času zelo povečala, obiskovalci pa radi koristijo tudi priložnosti za videopogovore.
Ob spletni kavarni je urejen tudi vrt: pred kavarno s pogledom na bližnji vstop v Domžale, za prijetne poletne dni pa lastnika priporočata predvsem prijetno posedanje na urejenem vrtu, ob katerem bodo v kratkem postavljena tudi igrala za najmlajše. Tako so povabljene zlasti mamice z najmlajšimi, ki si bodo v prijetnem kotičku lahko poklepetale, medtem ko se bodo njihovi otroci brezskrbno igrali. Novosti so bogata ponudba sladoledov, različnih sendvičev in toastov, izbranih vin, tudi pršuta. Kar nekajkrat se je namreč že izkazalo, da obiskovalci radi skupaj pogledajo najaktualnejše TV-oddaje ter da je komentiranje njihove vsebine prijetnejše v skupini. Tako se ob četrtkih zvečer že zbirajo stalni obiskovalci, ki radi povedo svoja (ne)strinjanja o te-
mah iz znane pogovorne oddaje, najbolj glasno pa je v spletni kavarni ob komentiranju različnih športnih dogodkov. Pa to še ni vse. V prihodnje načrtujejo, da bo spletna kavarna tudi priložnost za športne stave, razmišljajo pa tudi o manjših koncertih, kot je bil obisk Mestne godbe Kamnik. Pa še o akciji, ki pravzaprav to ni, saj v Spletni kavarni Macchiato velja vse leto: za dobro kavo boste plačali le 99 centov. Dobrodošli!
V.
Ob občinskem prazniku
Ribiška družina Bistrica Domžale ob prazniku Občine Domžale
Največ je ujel Jože Smrekar
Ribiška družina Domžale je bila ustanovljena 20. junija 1954 v Domžalah in v letošnjem letu praznuje 55-letnico uspešnega dela. Upravlja z vodami, ki so na območjih občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Kamnik, Komenda, Cerklje, Kranj in Dol pri Ljubljani ter je med največjimi ribiškimi družinami v Sloveniji.
Upravlja namreč z vodami celotnega porečja Kamniške Bistrice, od izvira do izliva v Savo in z vsemi pritoki ter umetnimi strugami zajema skoraj 400 km vodotokov in 19 ribnikov. Zaradi obsežnosti območja, ki ga RD pokriva, je razdeljeno na štiri večja območja, s katerimi upravljajo pododbori: Domžale, Kamnik, Moravče in Pšata. Člani in članice Ribiške družine Bistrica Domžale se združujejo zaradi varstva in gojitve rib, varstva voda in okolja nasploh, ribolova ter športno-rekreativne dejavnosti, pomembna pa je tudi njihova vloga na področju ribiškega turizma in vzgoje mladine tudi za varovanje okolja, kjer so posebej znani po svoji skrbi za čiste vode, kar vsako leto dokazujejo tudi z dobro obiskanimi čistilnimi akcijami in stalnim opozarjanjem na problematiko varovanja voda. Pomemben del njihove športno-rekreativne dejavnosti so tekmovanja, ki jih organizirajo sami ali pa se jih le udeležujejo, ko jih sorodna društva pripravljajo po celi Sloveniji. Tradicionalno tek-
movanje v lovu krapa s tulcem so letos pripravili na Gradiškem jezeru, ki vse bolj postaja priljubljena točka - tako za ribiče kot rekreativne pohodnike in kolesarje. Tako se je 27. aprila na tradicionalnem tekmovanju, ki ga vsako leto namenjajo prazniku Občine Domžale, zbralo več kot 80 ribičev, ki so se pomerili v lovu krapa. Prijetno praznično dopoldne je privabilo tudi številne druge obiskovalce, ki so občudovali različne tehnike lova ter navijali za ribiče, družinske člane, prijatelje ali le znance ter jih privoščili dober ulov, ki se je začel že ob osmi uri zjutraj. Prijetno lovljenje na jezeru, kjer ima svoj dom tudi labod, pa tudi kakšne race se najdejo, je trajalo do 11. ure, ko je bil tekmovalni del zaključen, družabni pa se je pričel s prijetnim druženjem, ki ga je pripravilo vodstvo družine. Na razglasitvi najboljših sta ob Rajku Bajcu, predsedniku Ribiške družine^ Bistrica, ter tajniku Eduardu Špendlu sodelovala tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter Martin Rebolj, župan sosednje Občine Moravče, ki sta najboljšim izročila tudi pokale. Prejeli so jih: Jože Smrekar, ki je ujel 15,52 kg rib, Damijan Nastran, kateremu je iz Gradiškega jezera uspelo potegniti 8,26 kg rib, tretje mesto pa je pripadlo Robiju Strnadu, ki se lahko pohvali, da je ujel 5,78 kg rib. Čestitamo!
V.
Skupinski posnetek zmagovalcev tekmovanja.
Rezultati ribiškega tekmovanja na Gradiškem jezeru
Ribiška družina Bistrica Domžale je 27. aprila izvedla 3. tradicionalno ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem na Gradi-škem jezeru pri Lukovici.
Ribiškega tekmovanja se je udeležilo 80 športnih ribičev iz večih ribiških družin v Sloveniji. Sodniška komisija je ob koncu tekmovanja ugotovila, da je 77 kg rib (pretežno krapi) ulovilo skupaj 29 tekmovalcev. Zmagovalec Jože Smrekar (štartna številka 1) je imel pravo srečo. Skupno je na koruzo uspel ujeti 7 večjih krapov (15,52 kg rib), njegov sosed na štartni številki 4, Damijan Nastran, ki je bil drugi, pa 8,26 kg rib. Damijan je ujel tudi zajetno mersko ščuko in večjega koi krapa. Tretje mesto je osvojil Robi Strnad (skupaj je ujel 5,78 kg rib).
Rajko Bajec, predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale, je ob koncu povedal, da se je tokratnega tekmovanja udeležilo rekordno število tekmovalcev, kar kaže na to, da so tovrstna tekmovanja primeren dogodek za krepitev prijateljskih vezi med športnimi ribiči. Tekmo sta obiskala tudi župana občin Moravče in Domžale ter ekipa RTV Slovenija. Posnetek prispevka si lahko ogledate v podcastu na njihovi spletni strani RTV SLO (Slovenska kronika, 30. 4. 2009, ob 10.05 minut). Več posnetkov s tekmovanja si lahko ogledate na naši spletni strani: www.rd-bistrica-domzale.si.
mag. Tomaž Lavrič RD Bistrica Domžale
IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV
stran
8
Avtorica projekta Dnevi odprtih vrat Osnovne šole Domžale
Srednjeveški pisar med učenci Foto Mira Smrkolj
Dnevi odprtih vrat Osnovne šole Domžale
Na Osnovni šoli Domžale so potekali dnevi odprtih vrat. Starši so v treh dneh spoznavali in ujeli utrip šole ter tudi sami sodelovali pri različnih dejavnostih.
V torek, 14. aprila, so v popoldanskem času potekale različne ustvarjalne delavnice ročnih spretnosti, in sicer: astronomsko-naravoslovna dejavnost, računalniška delavnica, likovna, video delavnica, aerobika, kuharska delavnica,
plesna delavnica s tekmovalnima plesnima skupinama: MINI SOVICE - 3., 4. in 5. razred ter SOVICE - 6., 7., 8. in 9. razred, delavnica ustvarjalnega pisanja, pisanje inicialk, delavnica grajskega pisarja, UNICEF-ova delavnica afriškega plesa, knjižničarska dejavnost. Starši so se v velikem številu udeleži-
li delavnic ter v njih pomagali svojim otrokom. Povsod je bilo zelo delavno in sproščeno. Skupaj so ustvarjali različne izdelke: pomladne šopke iz krep papirja, prtičke - lutke, slike iz servi-etne tehnike, kipe iz plastenk, hiške iz lesa, slike na foliji, eko čestitke, iskali učno gradivo na medmrežju, debatirali, plesali, snemali, ročno pisali okrašeno prvo začetno črko - inicialko ... O dnevih odprtih vrat sem se pogovarjala z mentorico, učiteljico razrednega pouka in univ. dipl. pedagoginjo Miro Smrkolj.
Že 34 let poučujete v osnovni šoli. Kaj vas je spodbudilo, da ste se lotili tako zahtevnega dodatnega dela?
Na uvodni konferenci v jeseni je naš v. d. ravnatelja, dr. Branimir Černohor-ski, predlagal, da bi imeli starševski teden. V februarju smo se o izvedbi začeli
Primerjava pitnih vod s čebulnim testom
Kakšno vodo pijemo?
Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja in od njene kakovosti je odvisno tudi naše zdravje. Zaradi tega sva se odločila raziskati kakovost pitne vode s čebulnim testom, ki pokaže splošno prisotnost strupenih snovi. Najino raziskovanje je bilo odkrivanje poti do najbolj zanesljivega čebulnega testa.
Izvedla sva tri čebulne teste na različne načine in z vsakim dopolnila način analize rezultatov. Analizirala sva ustekleničene vode Zalo, Tiho, Dano, Costello, Radensko Naturelle in Odo ter tekoče pitne vode mengeškega in domžalskega vodovoda ter filtrirano vodo iz domžalskega vodovoda v šolskem vodnem baru. Poleg tega sva analizirala tudi vodo iz lokalnega vodovoda Plešivica na Ljubljanskem barju. Rezultate sva obdelala tako, da sva računala odklone od povprečne skupne dolžine korenin mladih čebul in od povprečja najdaljših korenin. Najboljše rezultate sva dobila za ustekleničeni vodi Zala in Dana ter vodo iz vodovoda Plešivica. Najslabše rezultate pa sta izkazali ustekleničeni vodi Oda in Tiha. Izmed testiranih vod se je voda iz domžalskega vodovoda za rast čebule izkazala povprečno
dobra glede na dolžino vseh korenin in podpovprečno glede na dolžino najdaljših korenin. To ne pomeni, da je voda lahko škodljiva za zdravje ljudi, ampak je le pokazatelj genotoksičnih snovi iz okolja, kjer vodo črpajo.
Med 103 učenci 7. in 9. razreda sva naredila krajšo raziskavo in ugotovila, da kar 46 odstotkov učencev za žejo najraje pije vodo. 82 odstotkov učencev doma pije vodo iz vodovoda, v šoli pa večina učencev (50 odstotkov) pije vodo iz vodnega bara, ki prečiščuje in hladi vodo iz domžalskega vodovoda. Tretjina anketiranih učencev meni, da je najbolj kvalitetna vodovodna voda, ker ni predelana. Druga tretjina učencev meni, da je najboljša voda iz plastenk. Izmed teh so najpogosteje omenjali Zalo, Dano in Costello. Glede na rezultate najinih čebulnih testov je njihova izbira dobra. Zahvaljujeva se najinima mentoricama, prof. Vilmi Vrtačnik Merčun in prof. Mateji Vidmar, za pomoč pri raziskavi. Na zdravje!
Timotej Mušič in Boris Adler, OŠ Rodica
podrobneje pogovarjati in sprejela sem vodenje priprav na te dneve. Na eni od delovnih konference sem prisotnim predstavila svoje zamisli o poteku teh dni. Nato so sledile ustvarjalne zamisli o izvedbi svojih dejavnosti, delavnice ali pouka pri posameznih učiteljih. Kot ste na izvedbi lahko videli, s(m)o pokazali veliko mero znanja, ustvarjalnih idej in dobre volje.
Takšno delo me osebno veseli. Z neformalnim druženjem - starši, otroci, učitelj - imam že veliko dobrih izkušenj v preteklosti na ravni svojega oddelka. Takšno delo vedno rodi uspeh pri otrocih in zadovoljstvo pri starših in učiteljih.
Ali ste imeli tudi zunanje sodelavce?
Kot zunanja, povabljena, sodelavca šole sta bila akademski slikar, kipar in restavrator Jože Tönig ter oblikovalec Stane Osolnik. Prvi je sodeloval pri kiparjenju, drugi pa je vodil delavnico grajskega pisarja. Ta delavnica je bila tudi najbolj obiskana, saj je v srednjeveški opravi pisarja in s srednjeveško opremo delavnice, v avli šole, močno pritegnil poglede vsakogar.
Nekateri starši so bili pri pouku v dopoldanskem času. Kako so se vključili v vaš projekt?
V sredo, 15. aprila, so imeli starši možnost prisostvovati pri pouku od 8. do 10. ure in od 13. do 15. ure za oddelke podaljšanega bivanja. Prišlo je veliko staršev. Odhajali so zadovoljni in povedali, da so veseli, da so imeli možnost prisostvovati učni uri. Prav tako so se v četrtek starši vključili v pouk in po predhodnem pogovoru z učiteljem vodili učno uro. Starši so v glavnem predstavljali svoj poklic (porodničar, ekonomist, farmacevt, košarkar, vodja teatra, tolmač, kemik, skladatelj ... ), potovanje v Afriko, Košarkarski klub Domžale, Gasilsko društvo Domžale, izvedli ustvarjalno delavnico - izdelovanje suhih rož, vodili uro ŠVZ in GVZ ter zaplesali.
Nekoliko drugače pa so se odvijale dejavnosti v popoldanskem času? Mi lahko opišete potek dogajanj?
Popoldne, ob 16. uri, je bilo organizirano športno plezanje na mali steni pod Šumberkom, pod vodstvom učitelja športne vzgoje in Alpinističnega odseka Domžale. Peščica prisotnih, staršev in učencev, ki se je poskusila v plezanju, je bilo navdušenih nad organizacijo in prijaznostjo in hvaležna za novo izkušnjo.
Od 13. do 14. ure so v OPB organizirali Igre brez meja. Pomerili so se v hoji po ovirah, skoku v daljino, potiskanju po gredi, valjanju (palačinke), hoji po štirih vzvratno (pogled med nogami), poskokih po eni nogi in teku na 60 metrov.
Od 17.30 do 18.30 je potekal nogomet - sinovi : očetje ter odbojka hčerke : matere, istočasno je potekala tudi delavnica »Sodelovanje s starši«. Po vseh opravljenih dejavnostih so starši napisali svoja mnenja, pohvale in pripombe. Poleg pohval so bile zapisane še želje po večkratnih podobnih aktivnostih skupaj z otroki. Nekdo je zapisal: »Čestitam za idejo in pripravljenost učiteljev za delo z nami tudi v popoldanskih urah«.
Dnevi odprtih vrat šole so bili kamenček v mozaiku pristopov šole k izboljšanju sodelovanja med šolo in domom in potekali so v zadovoljstvo vseh: učencev, staršev in učiteljev.
Iskreno čestitam voditeljici in vsem sodelujočim!
Saša Kos
Planinski ...
Odpravili smo se na 1. Srčkov pohod na Kisovec in Veliko Planino:; Sicer smo nameravali zaradi mlajših sestric in bratcev pohod končati na Kisovcu, a nas je lepo vreme in dobra volja popeljala prav na vrh Velike Planine:;
V prijetnem vzdušju smo organizirali še »planinsko Društo Sonček« in se odločili, da bomo z izleti v naravo nadaljevali. Pa drugič še malo dlje!
In ker se tako radi družimo, smo odšli še na
... in smučarski izlet Radomeljskih srčkov
Sicer se je res smučarska sezona že končala, mi pa se še vedno z veseljem spominjamo našega smučarskega izleta v Bodental. - mala generalka in priprave za končni izlet 3.a razreda.
Na pobudo in s pomočjo ŠD Sonček se nas je zbralo zavidljivo število smučarjev. Malih in velikih; vseh »kakovostnih« razredov.......
Vožnja v kolonici je hitro minila in že smo bili na sončnem, snežnem bregu. Polni dobre volje.
Naši tretješolčki so odšli kar malo po svoje; a na tako varnem smučišču ni bilo prav nobene bojazni; »valovčki«, mini skakalnice, gozdna proga, ..so nas vse pošteno izmučili;
Da ne pozabim - imeli smo tudi pravo tekmo, kjer smo sodelovali prav vsi; od najmlajših do vseh staršev:; Zmagali smo pa seveda vsi!!! Po krasnem sončnem smučarskem dnevu so se otroci naužili še sankanja, starši pa na pošten počitek! Še bomo šli!
Na zdravje
V imenu staršev in Otrok 3a OŠ Preserje pri Radomljah
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	pe&lra libira okvirjev
•	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO s te ko!.
•	stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči
•	sončna očala
Delovni cas od port, do pet. od 10. do 18. ure.^-^ Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0X/7211-890
Dagmar Šalamun
»Mali princ« v botaničnem vrtu
V mesecu aprilu smo se otroci iz Zasebnega vrtca Mali princ odpravili na obisk Botaničnega vrta v Ljubljani. Skozi botanični vrt so nas vodile številne poti mimo alpskega vrta, gozdne podrasti, ribnikov in pravcatih zeliščnih in zelenjavnih vrtičkov. Poleg številnih dreves, rastlinskih vrst in skalnjakov, posutih s cvetjem, smo si ogledali tudi rastlinjak, v katerem smo občudovali eksotične rastline, iz katerih lahko nastane vanilja za sladoled, kakav za čokolado ali celo blago za naše majčke.
Otroci so se za trenutek spremenili v prave vrtnarje, saj je vsak v svoj cvetlični lonček skrbno posadil rožico. Prijazne uslužbenke botaničnega vrta so nam razložile, kako naj rožice doma negujemo in nas povabile, da jih spet obiščemo. S cvetličnimi lončki in polni botaničnih vtisov smo se vrnili v naš vrtec, kjer smo še dolgo v dan opazovali posajene rožice.
Skupini Lunic in Zvezdic
Regijsko tekmovanje mladih tehnikov ljubljansko-gorenjske regije
V	četrtek, 16. aprila, je hkrati na OŠ Roje in OŠ 27. julija Kamnik potekalo regijsko tekmovanje mladih tehnikov ljubljansko-go-renjske regije.
V	osmih različnih kategorijah (obdelava lesa, kovine, tekstila oz. usnja, papirja, risanje načrta v CICICadu, izdelava konstrukcije iz LEGO Dac-ta ter ročne spretnosti v OVI II in OVI III, IV) se je pomerilo 42 tekmovalcev iz sedmih osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom. Učenci OŠ Roje so na tekmovanju dosegli izjemen uspeh, saj so zase-
dli eno prvo, tri druga in štiri tretja mesta. Prvo in drugo mesto prinaša učencem tudi uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v petek, 15. maja, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Učenci so radi tekmovali, se med seboj družili in se veselili tako priznanj kot lepih nagrad, ki so jih prejeli vsi tekmovalci. Za donacije nagrad se donatorjem tudi najlepše zahvaljujemo.
Slavko Lenaršič Vodja tekmovanja
Šolska ograja - kamen spotike
Vodstvo z ravnateljico Ano Nušo Kern in zaposleni OŠ Preserje pri Radomljah si prizadevajo učencem zagotoviti čim lepše, prijetnejše, predvsem pa varno bivanje v šoli. V ta namen je Šolski sklad poskrbel za ograjo okrog šole, ki omogoča brez-krbno tekanje, varnost in svobodo, hkrati pa varuje šolsko lastnino.
A ravno ta ograja je v zadnjih časih, predvsem v času prostih dni, največkrat na udaru. Različne poškodbe se kar vrstijo, kar povzroča sive lase in dodatne skrbi. Ob tem se poraja vprašanje: Ali je res tako zabavno uniče-
vati tujo lastnino? Odgovor bi najbrž lahko podali tisti, ki se na ta način znašajo in uničujejo. A kaj, ko so njihova imena nepoznana. Zato vodstvo šole prosi okoliške prebivalce in vse očevidce, naj bodo pozorni na tovrstna dejanja in v kolikor opazijo uničevanje, to takoj prijavijo pristojnemu organu.
Vsi si želimo, da bi bili naši otroci varni in da bi se v šoli dobro počutili, zato združimo moči in preprečimo uničevalcem njihovo namero. Recimo vandalizmu STOP.
Jasmina Pogačnik
Slaščičarna OGER
stari Irzin, Mengeška 26
NiLiliiiin v.iiii vel i kii i/birm |jomfiiih in utnoikih
tort |>o mjih katalogih, torte velikosti ml 3
ItoKuv ii;i|!Ti'j. tortr (udijj I Hrt H l ILM ,
(Idiim('o pori», ročno ijdcliiiicdoiii^r
jji skuli- in oMjlr sbsjrirr
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
5 64 20 SO, odprco vsak da« od 7, do 11, %0 wre
%ws
K9
MM
Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 - ZVPEP-UPB1, 41/07-ZVRK) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep
O -m | V • J •	1*VV •	1	V • •	1*VV
določitvi volisc in območij volisc
za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 7. junija 2009.
VOLIŠČE 4.10.01 KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št. 1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a,
8,	9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7,
9,	11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5,
Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03
DOM KRAJANOV V ŽEJAH
Žeje 10,
Brezovica pri Dobu,Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41,
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod
Sv Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I. ulica, H. ulica, III. ulica, IV ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Go-stičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31 a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Če-šminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska
III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Dri-nova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8, Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.09 GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Ka-rantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Kar-lovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.11 GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13
KULTURNI DOM RADOMLJE II
Prešernova cesta 43, Radomlje
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a,
5,	6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Skrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovec,
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51.
VOLIŠČE 4.10.16 DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2,
2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št.
6,	6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
VOLIŠČE 4.10.18
KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA Papirniška cesta 1, Vir
Količevo, Vir:
Papirniška cesta, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10. 950 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Predsednik okrajne volilne komisije Peter Golob, univ. dipl. prav.
Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 - ZVPEP-UPB1, 41/07-ZVRK) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep
O -m m V j •	1 *VV •	1	V • •	1 *VV
določitvi volišč in območij volišč
Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 7. junija 2009.
VOLIŠČE 4.11.01 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št. : 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. : 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 GALERIJA DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13,
Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.03 OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.:
1a, 1b, 1 c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III
Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Go-stičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 OSNOVNA ŠOLA RODICA
Kettejeva ulica 13, Domžale
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettej eva ulica št.: 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA Cesta talcev 12, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 ČISTILNI SERVIS (ZOREC) Depala vas 5, Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 - ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale
Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pri-davko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.10
KS VENCLJA PERKA DOMŽALE
Ljubljanska 58, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. : 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE
Ljubljanska 68, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12
NOVA OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.11.13 OSNOVNA ŠOLA JARŠE Šolska 1a, Spodnje Jarše
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14
GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica.
Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.15
OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH Pelechova 83, Preserje pri Radomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica -del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št. : 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.950 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Predsednica okrajne volilne komisije Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
ZDRUZENI ZELENI
Za kakovost živLjenja
v L	- # -
S« ■ ■ ■ ':■
mš % OH

■'mp
*
:	J
Franc Černagoj
VOLITVE POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT
stran
10
SDS: Slovenija zmore več
Bližajo se volitve v Evropski parlament, na katerih se bo predstavila tudi lista Slovenske demokratske stranke. Njen nosilec je podpredsednik SDS dr. Milan Zver, poleg njega so na listi še podpredsednica SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje in predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, nekdanji minister za notranje zadeve in predsednik Odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS Dragutin Mate, dolgoletni poslanec v državnem zboru RS Mirko Za-mernik, nekdanja vrhunska alpska smučarka in dobitnica bronaste olimpijske kolajne v slalomu Katja Koren Miklavec ter mednarodni tajnik SDS in nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Anže Logar.
Druge volitve v Evropski parlament v zgodovini samostojne Slovenije bodo
potekale v nedeljo, 7. junija 2009. Zavedati se moramo, da odločitve, sprejete na ravni Evropske unije, neposredno vplivajo tudi na nas, prebivalke in prebivalce Slovenije.
Če bo Lizbonska pogodba zaživela, bo imel Evropski parlament bistveno večje pristojnosti pri odločanju, zato je izjemno pomembno, kdo zastopa naše interese. Ni nepomembno, če slovenski evropski poslanec ne zna vložiti amandmaja na predlog, ki bo imel bistvene posledice za slovenske državljanke in državljane. Prav tako ni nepomembno, če nek drug poslanec samo sedi v parlamentu in se razprav aktivno ne udeležuje. Zato te volitve niso le še ena državljanska dolžnost, ampak so odlična priložnost, da v Evropo pošljemo usposobljene ljudi, ki se bodo znali boriti za naše interese ter interese naših lokalnih okolij. Prav slednje je bistvena odlika kandidatk in kandidatov na listi
SDS, ki imajo poleg posluha za lokalna okolja tudi še kako potrebne evropske izkušnje.
SDS je članica največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu - Evropske ljudske stranke-Evropskih demokratov (EPP-ED) ter ima kot taka bistveno večjo moč, ko gre za sprejemanje pomembnih odločitev. Napovedi za letošnje evropske volitve kažejo, da se vloga EPP-ED ne bo bistveno spremenila.
V iztekajočem se mandatu je imela SDS dva poslanca v Evropskem parlamentu,
ki sta svoje delo opravljala odlično. Dr. Romana Jordan Cizelj je bila izbrana za evropsko poslanko leta na področju energije in je tako bila med 785 evropskimi poslanci ena od devetih izbrancev, nagrajenih za izredne dosežke.
Dr. Milan Zver poudarja, da politika SDS temelji na vrednotah in ne na interesih. V tem duhu se bodo evropske poslanke in poslanci iz vrst SDS trudili za ureditev gospodarskih razmer, traj-nostni razvoj in inovacije, spoštovanje tradicionalnih in univerzalnih vrednot, kot so človekove pravice, solidarnost, demokracija ter enakost med ženskami
in moškimi. Obenem se bodo zavzemali za transatlantsko sodelovanje in evropsko povezovanje. Prvo je bistveno za našo varnost in reševanje globalnih problemov, drugo pa za razvoj in napredek Evrope kot celote.
»Odločno smo se postavili za samostojnost, preudarno in predano smo vodili Slovenijo in Evropo, znamo delati bolje, ker verjamemo, da Slovenija zmore več,« je vodilo kandidatk in kandidatov na listi SDS.
Naročnik: SDS, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana
Prihodnost EU je v njeni rasti in krepitvi inovativnosti
LDS bo izkoristila talente in intelektualno moč naših ljudi za to, da se bo vključevala v evropsko razpravo o izzivih prihodnosti - in načinih za soočenje z njimi in tako obogatili skupni življenjski prostor, ki je v Evropi - domovini naše domovine. Gospodarstvo in finančna kriza
Podpirali bomo vse skupne ukrepe EU za reševanje gospodarske in finančne krize, predvsem ukrepe, usmerjene v krepitev inovativnosti in konkurenčnosti. Prihodnost Evropske unije
Po mnenju LDS je prihodnost EU v njeni rasti, zato podpiramo njeno nadaljnjo širitev, še zlasti na države zahodnega Balkana. Trajnostni razvoj, ki vključuje varovanje okolja
Do leta 2020 moramo za 20% zmanjšati izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov, za 20% povečati delež energije iz obnovljivih virov ter za 20% zvišati energetsko učinkovitost. Varovanje temeljnih človekovih svoboščin
Naši poslanci v EP bodo tudi v novem mandatu sledili sodobnim evropskim liberalnim idejam in branili temeljne človekove svoboščine.
Kandidati in kandidatke:
1.	Jelko Kacin
2.	Mirjam Muženič
3.	dr. Slavko Ziherl
4.	mag. Sonja Kralj Bervar
5.	Borut Cink
6.	mag. Darja Mohorič
7.	Aleš Gulič
Naročnik: LDS, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
Evropa se začne v Sloveniji
Lista SLS: za krščanski etos, družinske vrednote, skrb za ljudi in slovenski nacionalni interes v Evropskem parlamentu
V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da brez naših poslancev v Evropskem parlamentu določena za Slovenijo pomembna področja ne bodo ustrezno obravnavana ali pa bodo s strani slovenskih poslancev preprosto izpuščena. V SLS se zavedamo, da je pomembno zastopanje Slovenije v Evropskem parlamentu. V Evropskem parlamentu se mora slišati slovenski glas, ki bo zastopal slovenske interese, interese slovenskih ljudi.
Listo SLS sestavljajo so kompetentne osebnosti, od katerih bi prav vsak znal in zmogel prepričljivo zastopati Slovenijo in njene interese v zapleten in velikem mehanizmu Evropskega parlamenta.
Dr. Ivan Žagar
Ime dr. Žagarja tako v slovenskem kot v evropskem prostoru povezujejo z lokalno samoupravo. Minister Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kar desetletni župan Občine Slovenska Bistrica, pripravljavec drugega stebra oblasti lokalne samouprave - pokrajin, zagovornik decentralizacije Slovenije, predvsem pa strokovnjak z neprecenljivimi izkušnjami na področju koriščenja evropskih sredstev za lokalne in tudi državne projekte, se je odločil prevzeti odgovornost nosilca liste na listi SLS - Slovenske ljudske stranke predvsem zato, ker verjame, da so smernice SLS dober kažipot tudi za Evropsko unijo.
Naročnik: SLS, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana
Dr. Marta Ciraj
Dr. Cirajeva, mati štirih otrok, je direktorica Urada RS za kemikalije in ustanoviteljica Ustanove Petra Pavla Glavarja, katere prvenstvena naloga je štipendiranje socialno šibkejših, a nadarjenih otrok, in pobudnica tradicionalnega romanja slovenskih kmetov k njihovemu zavetniku Antonu Martinu Slomšku na Ponikvo. V SLS menimo, da so posledice uporabe fito-farmacevtskih sredstev ena ključnih tem v današnjem času tako v Sloveniji kot po vsej Evropski uniji. Sicer pa je dr. Ciraj eva že dolgo aktivno vključena v evropske organizacije s tega področja, med drugim je bila leta 2007 imenovana za članico Upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije v Helsinkih.
Prof. dr. Marjan Senjur
Prof. dr. Senjur, vodja strateškega sveta v prejšnji vladi, je v enem od intervjujev izjavil, da »se mora Slovenija zgledovati po državah, ki so bolj razvite od nje.« Pomembna je beseda »zgledovati«, saj to pomeni, da se Slovenija lahko primerja z drugimi, ne more pa kopirati ali prenašati njihovih rešitev. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da Slovenija v Evropskem parlamentu potrebuje natanko take ljudi, kot je minister SLS za ekonomske odnose in razvoj v mandatu od 1996 do 2000. Ljudi, ki vedo, da mora Slovenija poiskati svoje rešitve in strategije in da ni dovolj, če le slepo sledimo drugim po njihovih poteh.
Nada Skuk
Poslanka, zagovornica enakih možnosti, političarka, predsednica Mažoretne in twirling zveze Slovenije je le del talentov, ki jih Nada Skuk nosi v sebi. Krščanski nazor, prepleten s kleno naravo, notranjsko men-taliteto, čutom za socialo in zmožnostjo prisluhniti ljudem oblikujejo njeno življenje in delo. S Slovensko ljudsko stranko živi že vrsto let, trenutno kot aktualna predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS in članica Izvršilnega odbora SLS. Kot svetovalki v Poslanski skupini SLS so ji še posebej blizu teme s področja sociale, družinske in ženske politike.
Ciril Smrkolj
Besede »odgovornost do kmetijstva, podeželja in narave« so besede Cirila Smrkolja ob izvolitvi na trenutno funkcijo predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so besede. Kmet, minister SLS za kmetij stvo od leta 1997 do 2000, pobudnik, ustanovni član ter prvi predsednik reprezentativnega Sindikata kmetov Slovenije in borec za pravično vrednotenje odkupnih cen osnovnih kmetijskih pridelkov se je v času osamosvojitve Slovenije aktivno vključil v proces demokratizacije nove države, nikoli pa ni pozabil na oblikovanje trajnostne kmetijske politike in zagotavljanje primernega socialnega standarda kmetov.
Marija Ribič
Družina Mariji Ribič pomeni korenine, tukaj so sinova Tim, nadarjen tenorist, in Rok, ki svoj kruh, tako kot mama, služi v vodah podjetništva, ter mož Janez, dolgoletni župan Dupleka in poslanec SLS v Državnem zboru RS. Karizma Marije Ribič je pustila neizbrisen pečat v njenih državnih funkcijah - bila je državna sekretarka na Ministrstvu RS za obrambo, namestnica generalne sekretarke Vlade RS v Uradu predsednika Vlade RS ter generalna direktorica Pošte Slovenije. Na pot kandidatke za evropsko poslanko se je v vrstah Slovenske ljudske stranke podala s prepričanjem, da Evropa potrebuje takšne ženske - odločne in uspešne, s trdno oporo svoje družine.
Janez Podobnik
Janez Podobnik je eno vidnejših imen slovenske politike. Sprva župan Občine Idrija, nato pa še en mandat župan Občine Cerkno, je bil leta 1992 izvoljen za poslanca v DZ RS, nato pa še na volitvah leta 1996 in 2000. Od leta 2003 do 2007 je bil predsednik SLS, v mandatu od 2004 do 2008 pa minister za okolje in prostor. V mandatu od 2000 do 2004 je bil kot parlamentarni predstavnik Slovenske ljudske stranke opazovalec, nato pa poslanec v Evropskem parlamentu, kjer je aktivno sodeloval v Odboru za regionalno politiko, transport in turizem, tako da mu delovanje Evropskega parlamenta vsekakor ni tuje.
Evropa potrebuje spremembe. Socialni demokrati po Evropi smo zavezniki novega ravnovesja: med konkurenčnostjo in solidarnostjo, med človekom in skupnostjo, med skupnostjo in naravo. Sedanja kriza je rezultat odsotnosti takšnega ravnovesja. Gradnja pravičnejše družbeje pravi odgovorna današnje stanje. Z usklajenim nastopom ima Evropa sposobnost, da spremeni svet.
		VOLITVE POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT	stran 12
			
VOLIMO PO EVROPSKO
7.JUNIJ 2009
IVO VAJGL
BERNARDAJEKLIN
m
PETER J. CESNIK
CVETA ZALOKAR ORAZEM	ROMANJAKIC
FELICITAMEDVED Dr. MATEJ LAHOVNIK
v Evropskem parlamentu
Predstavitev programa in kandidatov na www.zares.si
^if C« Nova Slovenija
IV vi Krščanska ljudska stranka
Lista NSi za volitve v Evropski parlament
1.	Lojze Peterle
2.	Ljudmila Novak
3.	Mojca Kucler Dolinar
4.	Anton Kokalj
5.	dr. Alenka Šverc
6.	mag. Klemen Žumer
7.	Ksenija Kraševec
Podpišem!
5i Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
%
* Ob enkratnem nakupu 4 aparatov bele tehnike, mikrovalovnih pečic ali kuhinjskih nap, vam pri najcenejšem aparatu priznamo 99 % popust.
Ponudba velja v času od 23. 4. do 26. 5. 2009 v tehničnih prodajalnah Mercator s tovrstno ponudbo.
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
S
Mercator
najboljši sosed 60 Ič t
KOLEDAR DOGODKOV
stran
14
PONEDELJEK, 18. MAJ 2009
SREDA, 20. MAJ 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na pogovor o aktualnem političnem dogajanju. Gost večera bo dr. Vlado Miheljak - pojem političnega kolumnista na Slovenskem, ki ga odlikujeta pokončnost, kakovost in samostojna drža. Pogovor bo vodila domžalska poslanka - gospa Cveta Zalokar Oražem. Vstop prost!
KDAJ: 19. uri
KJE: Center za mlade Domžale
Vabljeni na brezplačno predavanje pod vodstvom Lili Jazbec, prof z naslovom Kaj početi na počitnicah? Predavanje bo izvedeno v okviru programa za odgovorno starševstvo.
TOREK, 19. MAJ 2009
KDAJ: 10. uri
KJE: Knjižnjica Domžale
Vabljeni na igrano predstavo predstave Ko se kokoška zaljubi v petelina Mojiceje Podgoršek. Nastopajo učenci Osnovne šole Jurija Vege Moravče; mentorica: Marija Zibelnik;Za zaključeno skupino!
KDAJ: 19. uri
KJE: Center za mlade Domžale
Avtorica in psihiatrinja Darja Boben Bardutzky bo predstavila svojo knjigo Kurja šola, mačja šola. To je knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi profesorji, vsi učitelji in vsi starši. Knjiga pripoveduje o dveh tipih šol: kurji šoli, ki je prispodoba slabo organizirane šole v kateri trpijo vsi vključeni, in mačji šoli, kjer se zaposleni veselijo svojega dela in delujejo za skupni cilj - da so v njihovi šoli vsi uspešni in se vsem dobro godi. Vabljeni!
Zaključni koncert ob 15. obletnici
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
SIRENE
ZADNJI KONCERT V ORIGINALNI ZASEDBI
pod vodstvom Petre Grkman
nede[ja, 31. maja 2009, ob 20.00 uri Poletno gledališče Studenec
SPREMLJEVALNI BAND:
Klaviature: Tomaž Pirnat
in Nejc Škofic Bas kitara: Uroš Trebižan Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern
POSEBNI GOSTJE:
Eva Černe Občinski pihalni orkester Sv. Rupert pod vodstvom dirigenta Boštjana Dimnika skupina Tribute2love
Prodajna mesta: Poletno gledališče Studenec (051/616 -151), Vele trafika, Domžale, Gostilna-Pub ROK, Krtina, Frizerski salon Tomaž Kveder, Radomlje, e-Študentski servis, Domžale in e-Študentski servis, Kamnik.
KDAJ: 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na Eko pravljico — igrano predstavo avtorice in mentorice predstave Tine Preglau. Nastopajo učenci 6. in 7. razreda OŠ Vencelj Perka Domžale. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice!
ČETRTEK, 21. MAJ 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na odprtje razstave Jurjevanje v Beli Krajini. Organizira: javni zavod Razvojno informacijski center Bela krajina, v sodelovanju s Knjižnico Domžale. Vstop prost! Govornik ob otvoritvi bo Gregor Jevšček, izvršni producent festivala. Razstava bo na ogled od 21. maja do 15. junija 2009 v Knjižnici Domžale!
SOBOTA, 23. MAJ 2009
KDAJ: od 14. - 16. ure KJE: Knjižnica Domžale
Otroke od 8. do 15. leta starosti prisrčno vabimo, da se nam pridružijo v soboto, 23. maja 2009, ob 14.00, da bomo skupaj iskali SREČO... Pod vodstvom gospe Nives Podmiljšak bomo izsledili zaklad sreče; pisali, brali in prepevali pesmice; se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermau-ner; uprizorili pravljico ter ustvarjali... Pridružite se nam vsi otroci dobre volje!!! Število prostih mest je omejeno. Prijave zbiramo do 15. maja 2009 na oddelku za otroke in mladino.
KDAJ: ob 20.30 uri
KJE: Izpred gostinskega podjetja Trojane na Trojanah
Vabljeni na 19. nočni rokovnjaški pohod. Pohodniki se bodo odpravili na pot 23. maja ob 20,30 uri izpred Gostinskega podjetja Trojane na Trojanah. Iz Trojan bo pot vodila na planino Lipovec in preko Kozjaka do Češnjic v Tuhinju, nato na Oseke in preko planine Travnik do Tomanove planine in na Črnivec, kjer bo pohodnike v Gostišču GTC 902 pričakal »rokovnjaški golaž«. Pot bo dolga 45 km. Hoje po srednje težkem terenu (ponoči), z vmesnimi postanki, je za 11 ur. Za organizacijo letošnjega bosta poskrbela Vodniški odsek Planinskega društva Kamnik in Organizacijski odbor pohoda.
NEDELJA, 24. MAJ 2009
KDAJ: 9.30 uri
KJE: Športni park Domžale
Vabimo vas na 3. tradicionalni rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice. Vabljeni tako rekreativni tekači, najmlajši, ki bodo tekli na Lumpi teku, kot tudi tisti, ki si želijo šport doživeti v obliki nordijske hoje!
TOREK, 26. MAJ 2009
KDAJ: 18. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornika? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam v četrtek. 26. maja 2009, ob 18.00 v dvorani Knjižnice Domžale. V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-prak-tik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni!
PETEK, 5. JUNIJ 2009
Javni sklad Republike Slovenije Izpostava Domžale
vabi na
Koncert pevskih zborov Divertimento iz Landskororna na Švedskem ter Mešanega pevskega zbora Slamnik, Kulturnega društva Ihan
V soboto, 23. maja 2009, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Dobrodošli!
Javni sklad Republike Slovenije Izpostava Domžale
vabi na
Spominsko slovesnost ob 20. obletnici smrti glasbene pedagoginje in zborovodkinje Metke Pichler
V petek, 15. maja 2009, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Dobrodošli!
KDAJ: 19. - 21. ure
KJE: Center za mlade Domžale
Vabijo vas na tečaj risanja — uvajanje v osnove študijskega risanja. Program: risanje predmetov (tihožitje), figure in glave, kjer bo poudarek na proporcih, prostorski postavitvi in kompoziciji. Orodje, ki ga potrebujete: risalna deska, svinčnik (HB-2B), risalni list in radirka. Tečaj bo vodil akademski slikar Vojko Aleksič. Cena je 20 €.
Kulturno društvo Groblje
vabi na
šesto Druženje pod lipami
v soboto, 16. maja 2009, od 9. do 18. ure v drevoredu pred Kulturnim domom Groblje.
Sodelovali bodo rezbarji in različni rokodelci, ves dan pa bodo nastopale različne kulturne skupine - ljudske pevke, citrarji, harmonikarji, narodno-zabavni ansambli ter drugi.
Dobrodošli! Preživite z nami prijetno soboto!
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
• Jesper Juul: DRUŽINSKE VREDNOTE, Didakta, 2009 Pred nami je tretja knjiga danskega družinskega terapevta, ki je prevedena v slovenščino. Po Kompetentnem otroku in knjigi To sem jaz! Kdo si pa ti?, je na naše police prišla knjiga o družinskih vrednotah in o samih odnosih med družinskimi člani. Živimo v času, ko se je svet vrednot krepko spremenil; stare vrednote patriarhalne družine nam niso več sprejemljive, v sami družbi pa ni soglasja kaj je prav in kaj narobe; tako smo starši prepuščeni zgolj svojemu občutku o tem, kar se nam zdi, da je prav in kaj ne. In v takšnih časih, ko se praktično ne moreš upreti na družbeno sprejete vrednote, ker jih ni, kaj lahko zgubiš orientacijo in ne veš, kam in kako naprej. Avtor v knjigi poudarja, da bi kljub temu, da našo družbo obvladujejo tržni zakoni, kateri vplivajo tudi na razkroj vrednot, družine vseeno morale temeljiti na vrednotah, ki omogočajo razvoj osebno in družbeno odgovornih posameznikov. In da bomo lažje dosegli ta cilj, h kateremu nas najbrž večina stremi, nam bo v pomoč tudi pričujoča knjiga, v kateri je preko primerov prikazano, kako se lahko pravilneje odzovemo na vsakdanje težavice in težave v družini.
•	Doris Lessing: SPOMINI PREŽIVELE; Celjska Mohorjeva družba, 2008
Spomini preživele, je roman postavljen v bližnjo prihodnost (izdan l.1974!), v čas po nedoločeni veliki svetovni katastrofi. Apokaliptično, anarhično okolje velemesta služi kot ozadje zgodbe, ki nam jo v prvi osebi podaja ženska srednjih let, ki vseskozi ostane neimenovana. Le-ta ima v oskrbi odraščajoče dekle Emily, in njenega domačega ljubljenčka Huga, bitje, ki ni ne pes ne mačka. Nevaren svet boja vseh proti vsem, je kot izčiščen oder na katerem trojica preizkuša temeljne vrednote ljubezni, sočutja in solidarnosti. Ob branju se nam porajajo vprašanja o značaju in ranljivosti človeške družbe, o pogojih ki jo omogočajo, o naravi socialnih vezi in norm... Roman ponuja različne nivoje branj in interpretacij. Prepriča predvsem avtoričin uvid v krhko naravo civilizacije na eni in močno stremljenje po ohranitvi človečnosti na drugi strani. Velja omeniti, da je to tudi edino delo Doris Lessing, po katerem je bil posnet film, (Memoirs of a Survivor iz l.1981, glavna vloga Julie Christie, označen kot psihološko filozofski triler).
•	Sven Lindqvist: IZTREBITE VSE DIVJAKE!, Sanje, 2009
Knjiga obravnava kolonialno zgodovino in pokaže, kako so v vseh vojnah med tako imenovanimi civiliziranimi in divjaki, Evropejci zmagovali, saj jih je gnal silen pohlep, poleg tega so bili tehnološko daleč pred Afriko. Po ocenah naj bi bila Evropa kriva za smrt vsaj 50 milijonov staroselcev. Evropski izobraženci so seveda vedeli in še danes vedo kaj se dogaja, vendar očitno dejstva ne zmotijo zadostnega števila ljudi. Dandanes ni nič drugače, le da se tokrat evropski pohod nadaljuje pod pretvezo vojne proti terorizmu.
L mji
spom
PJI PRE ilVELü
OTROCI IN MLADINA
• Drew Hayden Taylor: PONOČNJAK, Založba Miš, 2009 Šestnajstletna Tiffany je pripadnica indijanskega plemena Odžib-va. Z očetom in babico živi v rezervatu Otter Lake. Tifany ima veliko problemov, mama je zapustila družino in si ustvarila novo, z očetom se ne razumeta najbolje, zaljubi pa se tudi v belopoltega fanta in zdi se, da je njuna zveza že vnaprej obsojena na propad. Zgodba postane skrivnostna s prihodom podnajemnika v njihovo hišo. Tujec Pierre L'Errant je prišel z Evrope in ima čudne navade. Spi v kleti, ponoči se potika po gozdovih, podnevi pa se skriva pred svetlobo. Zgodba se preplete z indijanskimi legendami, ki pripovedujejo o demonih in zlu, ki naj bi pustošili po gozdovih njihovega rezervata. Odlična, napeta zgodba.
• Roald Dahl: GROMOZANSKI KROKODIL, Sanje, 2007 Sredi blatne afriške reke je ležal gromozanski krokodil. Prečkal je pragozd in odšel v mesto, da bi poiskal majhne otroke in jih pojedel. Za ta skrivni načrt je imel pripravljene prebrisane zvijače - spremenil se je v kokosovo palmo, v gugalnico na otroškem igrišču, v vrtiljak, v leseno klop s štirimi nogami. Ko je krokodil že mislil, da je z zvijačo dobil otroke, so se pojavile živali iz džungle - nilski konj, opica, ptica in slon, ter jih rešile. Kaj pa se je zgodilo z gromozanskim krokodilom? Slon Rilko ga je vihtel po zraku toliko časa, da je priletel naravnost v vroče sonce, ki ga je scvrlo. Pisatelj je v zgodbo vpletel veliko humorja. Knjiga je namenjena bralcem prve triade osnovne šole.
MEDIOTEKA
• ODBEETKI (I heart Huckabees) - DVD, Karantanija cinemas, 2006
Končno en dober slovenski prevod naslova filma - naslov Odbeetki namreč pove veliko več kot angleški naslov, saj film z angleškim naslovom I heart Huckabees definitiv-no sodi med najbolj sveže in odbite filme. Vendar pa še zdaleč ne gre za kakšno neumno komedijo - prav nasprotno. Gre za zelo inteligentno komedijo, ki v sebi skriva in združuje globoka filozofska in družbeno kritična vprašanja, izhodišča za razmišljanje ter tudi nekatere možne odgovore, potencialne nauke, lekcije in spoznanja. Odbeetki so film o smiselnosti življenja, raziskovanju (ne) naključij, o povezanosti vsega, kar obstaja, o ljubezni, prijateljstvu, kapitalizmu, ekologiji in še čem. Odlična igralska zasedba pa je le še dodatna začimba, ki film približa čisti desetki.
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
Slavnostni koncert Godbe Domžale z Nušo Derenda
Petek, 22. maj 2009, ob 20. uri Hala KC v Domžalah
VSTOP PROST!
Sobota, 23. maj 2009
Koncerti prijateljskih godb po domžalski občini:
lokacija	začetek koncerta	godba
pred Halo KC Domžale	10.00	Laška pihalna godba
pred Mercator centrom	11.00	Godba Koprivnica
Godbeni paviljon	12.00	Godba Sevnica
pred Kulturnim domom Groblje	13.00	PO Alples Železniki
pri Rok pubu, Krtina	12.00	Pihalni orkester Lesce
pred Gostilno Soklič, Zalog	13.00	Pihalni orkester Lesce
pred Krajevno skupnostjo Dob	15.00	Mengeška godba
pred Kulturnim domom Radomlje	15.00	Godbeno društvo Trebče
Od 14. ure dalje srečanje prijateljskih godb pred Halo KC v Domžalah.
A
Modno šiviljstvo
~ šivanje moške in ženske konfekcije ~ ~ modno svetovanje ~
izdelava poročnih in maturantskih oblek po meri
BrnotSabina s.p. Gostičeva 66a, Radomlje
tel.: 041 575 699 sabina.brnot@siol.net
■lili
Kdo se smeje ženi od ministra?
Branislav Nušič: Gospa ministrica (Gospoda ministarka)
Režija: Dušan Jovanovič SNG Nova Gorica
Ocena predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika; petek 8. maj 2009
V literarnih in seveda gledaliških delih Branislava Nušiča je potrebno v povezavi s predstavo Gospa ministrica v izvedbi SNG Nova Gorica (v koprodukciji z Gledališčem Koper) izpostaviti tisto tematsko značilnost, katero je Nušič razvijal skozi vsa svoja dela, torej temo oblasti, ki je tokrat obravnavana v žanru komedije oz. politične komedije. Kontrastno spreminjanje oz. razvoj zapleta je pri Gospe ministrici sila enostaven in za današnje razmere (Nušič je igro napisal pred približno osemdesetimi leti) mestoma banalen, vsekakor pa ji ostaja ogrodje za dosego cilja prikazovanje manjvrednih značajev, ki jih Nušič išče v politiki oz. njenem vplivu (eden izmed redkih vidikov igre, ki še dolgo ne bo zastarel).
Prenos igre v slovensko okolje ima v osnovi vsaj dve problematični izhodišči, ki v veliki meri determinirata sam
koncept uprizarjanja. To sta prenos jezika in posodobitev posameznih prizorov igre, ki so s časom izgubile na svoji aktualnosti. V primeru jezika se je primorsko gledališče naslonilo na prevod Milana Jesiha iz leta 1989 in ga dopolnilo z narečjem posameznih likov, za katerega je poskrbel Danijel Malalan. Takšna posodobitev se je odlično obnesla že pri Beckettovem Godotu, vendar z bistveno razliko, razmerje med jezikom in uprizoritvijo je v veliki meri odgovarjalo bolj izdelanemu režijskemu konceptu, ki je tokrat umanjkal. Žal se zdi, da je koncept predstave preveč usmerjen v aktualizacijo na vizualni in jezikovni ravni, kot pa izpiljenju tistega, kar je pri Nušiču najbolj problematično -prehajanju skozi komično ravnovesje in neravnovesje dogajanja oz. prehod skozi konstrukcijo komedijskega dogajanja in oblikovanja komičnih zapletov. Posledično je zato funkcionalnost vizualne podobe predstave, skupaj s kostumografijo, morda še najbolj dovršen del predstave. Volumino-zna scenografija Jake Ivanca, ki je bil hkrati tudi asistent režiserja, spominja na prizorišče atiških tragedij; celotno vizualno polje dogajanja je namreč centralno postavljeno pred ogromna
vrata, ki izgledajo kot izhod iz svetišča oz. kraljeve palače in posledično služijo kot referent za nadaljnji razvoj naslovne protagonistke. V sledenju vizualnih referentov očitno poizkuša Jovanovič stilizirati like. To uspe predvsem z odlično kostumografijo Jelene Prokovič, žal pa s tem liki prehajajo v prekomerno grotesko (recimo Gorazd Žilavec kot Stric Vasko), tako da se gledalec nima več čemu smejati. K sreči je nosilna vloga Saše Pavček (s to vlogo je postala žlahtna komedijantka Dnevov komedije 2009) mestoma bolj premišljeno zasnovana, predvsem v samem začetek, ko se ubada z revščino in neperspektivnim možem in v končen nagovoru občinstva (mestoma Minu Kjuder, Ana Facchini in Ivo Barišič manj podlegajo karakterni komiki).
Kljub upravičenemu črtanju nekaterih vlog, predstava ne uspe ustvariti sto-
pnjujočega ritma, čeprav deluje kot homogena enota, morda zato, ker je ta homogenost zgolj vizualno stilizirana in ne vsebinsko pogojena. Seveda je tudi možno, da Nušičeva komedija predstavlja (pre)velik zalogaj ob pre-moščanju ovir, ki so vezane na njeno regionalno in jezikovno posebnost oz. na prenos igre v neko drugo okolje. Zanimivo je dejstvo, da je predstava imela premiero kmalu po izvolitvi nove vlade in čeprav se vlada ne menja tako hitro, kot v predstavi, se oblast znotraj institucij lahko kaj hitro spreminja, kot to prikazuje primorsko gledališče. In ker je vsaka komedija povezana s smehom, še ključno vprašanje za vse: risum teneatis? - Ali se sploh lahko zadržite, da bi se ne smejali? V mojem primeru je odgovor da.
Matjaž Marinič
Zaključek modrega, glasbenega abonmaja v Kulturnem domu Franca Bernika
Odlični mednarodni godalni kvartet NIZIOL
(nadaljevanje s strani 1)
Že v uvodnem Haydnovem Kvartetu št. 61 v d-mo-lu, op. 76, je bilo slišati vse tiste poustvarjalne in komornoglasbene poudarke vseh štirih godalcev, ki so dali slutiti, da gre tokrat v Domžalah za nekaj več: za pristno in celo vrhunsko muziciranje, ki smo mu bili potem prisotni vse do konca tega koncerta. Poustvarjalni crescendo in neke vrste izvedbeni naboj je sledil v obsežnem in malo manj znanem, pa zato nič kaj manj popularnem (spet) štiristavčnem Godalnem kvartetu št. 2 v D-duru Rusa Aleksandra
Borodina. Šlo je za ravno pravšnja razmerja vseh štirih godalcev, za enovito lokovanje, celo za neke vrste idejno nadgradnjo notnega zapisa v mu-zikalni rezultat. Finale tega domžalskega večera pa je bil seveda Godalni kvartet št. 1 v f-molu, op. 11, še drugega Rusa, Petra Iljiča Čajkovskega, in še (ne)obvezni dodatek: odlomek iz Dvoržakove-ga Kvarteta v F-duru, »Ameriškega«. Za vse štiri umetnike bi lahko enostavno ugotovili, da gre za prvovrstne, (pri nas) skoraj neznane umetnike, pa vendar skupaj z odličnim inštrumentarijem (samo
prvi violinist igra na eno od Stradivark!) in za skoraj nedosegljive godalne poustvarjalne dosežke. Tudi s tem koncertom so si Domžale ponovno priklicale glasbeni Barbizon. Ta je sicer nedaleč od Ljubljane, pa vendar tudi v celotnem sporedu (letošnjega 11. glasbenega abonmaja) lahko ugotovimo, da smo bili priča nekaterim povsem ino-vativnim koncertom, ki so marsikdaj obšli »belo« Ljubljano.
Franc Križnar
Koncert abonmajskega cikla
Na stopnišču tria CLAVIMERATA
V Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah smo v sredo, 22. aprila, poslušali glasbeno združenje Clavimerata, trio, ki ga sestavljajo klarinetist Gregor Kovačič, violinist Janez Podlesek in pianistka Ilonka Puci-har.
Clavimerata je bila ustanovljena leta 1997, najprej pod imenom Trio Mefi-sto, danes pa bi poskušali razvozljati njihov umetniški naslov kot »came-rata s klavirjem«, združba s klavirjem
torej. Nastopili so na petem koncertu letošnje sezone v Modrem abonmaju, ki smo ji letos našteli že enajsto tekočo. V triu Clavimerata igrajo skupaj ugledni mladi glasbeniki, ki hodijo svoja pota, tako z načinom skupno uglašene igre, kot tudi sporedom, ki je bil na tem večeru nov in svež in s prvim dogovorom za programski splet, kot je povedal violinist Janez Podlesek. V svoj abonmajski spored so uvrstili Sentimentalne plese Janija Goloba, zvočno variacijsko verižico Sijaj, sijaj Jake Puciharja, Graduale
NOVI RENAULT CLIO. WOO-HOO ŽE ZA 7.990EUR!
Avto Car S osi m m
S salon: 01/72 37414, servis: 01/72 37279

RENAULT
Maksa Strmčnika z domače glasbene gredice, z evropskih glasbenih poljan pa Suito, ki jo je napisal francoski skladatelj s sodobnim smernikom Darius Milhaud in znameniti madžarski skladatelj Bela Bartok, ki je povsem odkril svoj ustvarjalni in življenjski obraz z delom Contrasts (Nasprotja). Spored z glasbenim poreklom in dramaturško napetostjo in s pomembnim poudarkom za ustvarjanje slovenskih skladateljev, kar je še posebej pomembno.
Trio je ob izvedbah pokazal izredno sporazumen dogovor za razkrivanje značilnosti predstavljenih del, tesen umetniški in poustvarjalni pristop, individualno izbrušenost posameznih instrumentov in lahkoto podajanja in-vencije čez mrežico zanesljivih zvočnih prehodov. Noben servis ni šel v prazno.
Trio ima značaj, govori svojo besedo, čeprav je v nekoliko stranskem rokavu etablirane komornoglasne tradicije in bolj za današnjo nošnjo z zgledi v jazzovski idiomatiki (klarinet). Pou-stvarjalne strasti potešijo v sproščeni, živahni in nikjer naveličani prizadevnosti v odkrivanju novega sporočila. Tudi s sporedom je niso mahnili kar povprek in počez, pa tudi nikjer ubrali najcenejše bližnjice. Na začetku smo se znašli na zvočnem »stopnišču« dela Graduale za violino, klarinet in klavir Maksa Strmčnika, ki kaže skladateljevo fazo preizkušanja aktualnih sodobnih artikulacij, pa je ob njih obdržal tudi umetniško sredico lirične ekspresije. Zanimivo delo, ki je zazvenelo s tremi interpreti zelo toplo in plastično. Sentimentalni plesi
Janija Goloba so glasba za poslušanje, manj zahtevna za poslušalca, primerna za hitro komunikacijo in zato s tremi interpreti takoj pri poslušalcih v dvorani. Skladatelj Jaka Pucihar je z ljudsko Sijaj, sijaj nanizal kar bleste-čo variacijsko ogrlico za prizmatični kalejdoskop ljudskih in jazzovskih primerov, ki so se še najbolj barvito lomile v izgovorjavi klarinetista Gregorja Kovačiča.
Darius Milhaud in njegova Suita, nabirek dostojne in čiste glasbe, ki ne potrebuje posebnega razmisleka in govori naravnost in brez ovinkov. Kot trio Clavimerata, lepo in prežnje. Še največ poustvarjalne simpatije in celosten okus treh interpretov pa smo začutili ob izvedbi Kontrastov Bele Bartoka. Z razpetimi jadri so zapluli v zelo zahtevno morsko panonsko širja-vo skladateljevega velikega zapisa, ki sega od čardaško lasanske širjave ritma do kar urbanih prometnih znakov v zadnjem delu, ko se Bartok, preko ljudske geste in skoraj lisztovsko me-fistovske grimase ob kakšnem uvodnem mrtvaškem plesu (solo violina) Saint Saensa, vzpne do zadnjih not simfoničnega dela Concerto. Celostno delo, komorno simfonični koncept, s skoraj obsedenim hitrim plesom zadnjega dela. Virtuozne izvedbe z močnimi začimbami. Za pomiritev pa še odlomek zgodbe z vzhodne strani L. Bernsteina.
Preveč gneče na koncertu ni bilo - poslušalce abonma še čaka. Odlični sporedi, izbrani interpreti bi morali privabiti in vzpodbuditi več zanimanja.
Bogdan Učakar

—
H ■'
KULTURA
stran
16
80 let domžalskega godbenega doma
Da je domžalski godbeni dom res nekaj posebnega, poleg zavidljive starosti o tem priča vrsta (neaktivnosti, ki so se v njem skozi vsa leta odvijale. Od slovesnosti ob vgradnji vogelnega kamna do praznika ob otvoritvi doma, od dramskih predstav do skladišča neuporabnih pisarniških pripomočkov in navsezadnje do knjigarne, ki daje danes domu posebno noto. In kar je najpomembneje - godbeni duh v domu ni nikdar zamrl, saj vsa leta v njem še vedno živi in uspešno deluje domača godba.
Predno so se domžalski godbeniki odločili za gradnjo doma, so vaje potekale v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja cerkve na Goričici. Vadbeni prostori so kmalu postali premajhni, zato so leta 1925 stekle priprave za gradnjo. Od Vinka Riedla so godbeniki kmalu odkupili zemljišče ob kamniški progi, nato pa so se začela zidarska dela pod taktirko mojstra Ivana Sršena in zapisi kažejo, da je šlo na nedeljo 58 okrašenih vozov, z godbo na čelu, po opeko v mengeško opekarno. Mengeški župnik se je ob tem menda pritožil domžalskemu, da so motili božjo službo. Po končanju temeljnih del so godbeniki 12. septembra organizirali slovesnost ob vzidavi vogelnega kamna, pri kateri je bil slavnostni govornik skladatelj Emil Adamič. Sama gradnja je sicer potekala brez zapletov, če izvzamemo velike finančne težave. Pripravljalni
Godba Domžale
1884-2009
V našem časopisu namenjamo nekaj pozornosti najstarejšemu društvu v naši občini, ki letos praznuje 125-letnico neprekinjenega delovanja. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob godbenem vikendu v petek, 22. maja, in v soboto, 23. maja. Torej v petek vabljeni na slavnostni koncert z Nušo Deren-do v domžalsko halo KC ob 20. uri. V soboto vas bo 10 gostujočih godb zabavalo po različnih točkah domžalske občine, nato pa se bo srečanje nadaljevalo ob 14. uri pred domžalsko halo, kjer bo vsaka godba izvedla show program. Ne zamudite godbenega vikenda!
odbor je za pomoč prosil tudi rojake v Ameriki in dom je bil uspešno končan že čez tri leta. 4. avgusta 1929 se je otvoritev novega doma začela z budnico domače godbe, ki ji je sledila vrsta drugih prireditev. Po uradni otvoritvi in blagoslovitvi doma so godbe izmenoma izvajale koračnice, vse skupaj pa je prenašal Radio Ljubljana. Zapisi poročajo, da so ljudje v slavnostne Domžale prihajali od vsepovsod, tudi z vla-
kom, in Domžale so bile kmalu nabito polne.
Med leti 1928 in 1941 je v okviru godbe organizirano začel delovati dramski odsek, ki je uspešno prirejal igre tudi po vojni, ko so izvedli vrsto odmevnih predstav. Godbeniki so pred in po 2. sv. vojni prirej ali tudi koncerte, zabavne večere, pustne zabave, vinske trgatve in silvestrovanja.
Po vojni je dvorano doma sicer ob-
novil Ljudski oder, toda to je bila le ena izmed mnogih kratkoročnih prenovitvenih del, ki so se vrstila še skoraj 50 let. Razlog za ''polovičarsko'' obnavljanje doma se je nahajal v dejstvu, da država v nobenem obdobju ni pripomogla k celoviti obnovi doma -društvo se je tako nenehno srečevalo s finančnimi težavami.
V poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja je dramska sekcija prenehala delovati, dvorana pa je dobila predvsem skladiščno funkcijo. V tistem času je iz doma izginil dragocen glavni zastor, ki ga je rešil Mihajlo Simon in skril v Polakovo tovarno. Danes se zastor zopet nahaja v dvorani doma - v knjigarni Beseda. Ob stoletnici godbenega društva so godbeniki del doma spremenili v društvene prostore, ko so dobili nazaj tudi njegovo lastništvo. Leto 2001 z vidika celovite gradbene prenove postane ključno, saj so obnovili klubski prostor, izdelali novo fasado, vključno s toplotno izolacijo, ter godbeni dom na novo prekrili. Stare, neuporabljene dvoranske prostore je v najem vzel častni član godbe Roman Kos in jih preuredil v knjigarno. Danes godbeni dom polno živi in deluje. V njem sta za godbenice in godbenike vitalnega pomena predvsem vadbeni prostor ter klubski prostor, v katerem se člani družijo. V domu najdemo še notni in gospodarski arhiv ter stanovanje nad omenjenimi prostori, v katerem prebiva hišnik s svojo družino. Tu je tudi že omenjena knjigarna, ki s svojo vsebino uspešno zaokrožuje stavbo izrednega pomena za domžalsko in okoliško kulturno zgodovino.
PATO
S hvaležnostjo 50 fotografij za 50 let
Takšen je naslov prodajne razstave sestre Aleše Stritar v galeriji Družina, ki bo odprta do 15. maja. Sestra Aleša Stritar je šolska sestra sv. Frančiška Kristusa kralja, ki je življenjsko pot začela v Ljubljani, kjer je obiskovala šolo za oblikovanje in fotografijo. Pred tridesetimi leti se je posvetila Bogu in po končani teološki fakulteti več kot desetletje poučevala verouk. Sodelovanje z ekipo za pripravo učbenikov jo je spodbudilo, da je ponovno pričela razvijate dane ji talente, ki jih sedaj uresničuje tudi pri delu za Cerkev na internetu.
Na tokratni prodajni razstave so sla-vljenki spregovorili dr. Janez Gril, Jožica Ličen v imenu Karitas in s. Rafaela Glasenčnik, provincialna predstojnica, ki ji je pripadla čast odprtja razstave. Tokratne slike so razporejene v sedem sklopov, in sicer poti, svetloba, drevesa, postoj in glej, v planinah, pokrajina in strukture. Celoten izkupiček tokratne razstave je s. Aleša, ki je verouk poučeval tudi v Domžalah, namenila Karitas za ljudi v stiski. Če tudi Vas mika imeti za spomin kakšno njeno sliko, potem se še lahko odpravite v galerijo Družina in prispevate svoj delček k čudovitem praznovanju obletnice sestre Aleše. Pravijo, da se o letih ne spodobi govoriti, sicer pa glede na njen izgled in delovno zagnanost pričakujemo še kakšno razstavo, mogoče tudi v Domžalah, kjer je pustila svojevrsten pečat.
djd
Nova zgoščenka sopranistke Pie Brodnik
Luštno je vigred
Pred kratkim nas je z željo, da predstavi novo zgoščenko, v poročno dvorano v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in v Galerijo Veronika v Kamniku povabila sopranistka Pia Brodnik, ki je tudi članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in zadnja leta redno nastopa v njihovih domačih gledaliških predstavah.
Luštno je Vigred je zgoščenka, na kateri je Pia Brodnik zbrala 20 slovenskih ljud-
skih skladb, v priredbi za glas in klavir. Na dobro obiskanih, posebej v Kamniku, prijetnih glasbenih večerih smo v izvedbi sopranistke Pie Brodnik, tenorista Meto-
da Palčiča, ki je učenec sopranistke, ki poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter pianista Matija Potiska lahko prisluhnili skladbam z nove zgoščenke,
v prijetnem pogovoru voditeljice Tadeje Capuder z vsemi izvajalci pa tudi izvedeli marsikaj zanimivega o samih skladbah pa tudi snemanju v dvorani Glasbene šole Vič-Rudnik.
Plošček je založila Založba Dream studio Krt, snemalec in producent je bil Dominik Krt, za oblikovanje je poskrbel Boštjan Martinjak, uvodnik v knjižico, ki je del nove zgoščenke, pa je delo muzikolo-ga Aleša Nagodeta.
Hvala Glasbeni šoli Domžale za prostor in Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan za pomoč pri organizaciji in izvedbi prijetnega glasbenega večera, Pii Brodnik pa iskrene čestitke za nov uspeh na glasbeni poti.
Vera
[/ i \w \	K		41		i	- * n		•	«1/		i*		• .u
Ui i/J	i 1 ^	—j	i* i		a I	ki	i:	b]	1 |y				P
" LU	Iv 1 i? 1		Itt i ^^	1 J	a	%\t		U	n	&	m		i
r 1r \	>. [J			J		r* i	I9J	[si	U	i	Ü	J	li
'':;	r1		m		'mgi LU	□	m	J	u	i in	u		[*
l i \			4		iti	M	»	!	•		IV		IV
Delo Polone Demšar: Rodbina, žgana glina, 2008
Čestitamo!
Kiparka Polona Demšar izbrana med 560 prijavljenimi
Polona Demšar se je rodila 31. maja leta 1979 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, se je v šolskem letu 1998/99 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje - smer kiparstvo. Leta 2003 je diplomirala pri prof. Luju Vodopivcu in dr. Levu Kreftu, nadaljevala pa je z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri mentorici Tanji Pak, in ga zaključila leta 2007.
Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, društva Visart - društva za organizacijo, izvedbo in promocijo kulturnih projektov ter Sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela na Sv. Trojici in v Ljubljani. Za svojo ustvarjalnost, ki smo jo lahko občudovali na različnih samostojnih in skupin-
skih razstavah, je prejela vrsto nagrad in številna priznanja, ki se jim je pridružilo tudi sodelovanje na 3. mednarodnem festivalu postmoderne keramike CERAMICA MULTUPLEX 2009. Sredi aprila je bil v prostorih starega gradu in Mestnega muzeja v Varaždinu na Hrvaškem odprt 3. mednarodni festival postmoderne keramike CERAMICA MULTU-PLEX 2009. Strokovna žirija je izmed 560 prijavljenih avtorjev izbrala 140 avtorjev iz 40 držav sveta, med katerimi so Slovenijo zastopale umetnice Vilma Kobilsek, Bojana Križanec, Nataša Sedej, Nika Stupica, Danica Žbontar in Polona Demšar. V okviru festivala bodo do 24. maja potekale številne delavnice in drug zanimiv spremljevalni program.
Iskrene čestitke!
Vera
Otroški in mladinski zbori na Viru
Tokrat so se organizatorji vsakoletne revije otroških in mladinskih zborov odločili, da združijo skupaj moči glasov tako pevskih kakor glasov molitve in pripravili zelo zanimive litanije Matere božje.
Na začetku je domači župnik Jože Tomšič, zadolžen tudi za cerkveno petje v domžalski dekaniji, razložil potek in že smo pričeli. Najprej molitev, nato pa na vsak odpev na tri, čudovito milo petje zborov. Vsak je na vrsto prišel dvakrat in tako se je molitev združila s prepevanjem zborov. Tokrat so nam v nedeljo, 19. aprila, prepevali otro-
ški pevski zbor Sončni žarek iz Domžal, Brda, Jarš, Sv. Petra iz Blagovice, Zvonček iz Moravč, Ihanski zvončki iz Ihana, Zvonček z Vira in mladinski zbori Zmaji iz Moravč, Strune z Vira in zbor Župnije Jarše. Čudovito nedeljsko popoldne sta nam polepšala petje in molitev v cerkvi sv. Jožefa, ki počasi dobiva podobo lepega sakralnega objekta in ne nazadnje izredno funkcionalnega. Brez okrepčila nas tudi tokrat niso spustili z Vira in mi se, tako kakor vedno, nismo dali prositi, saj se ob prigrizku in pijači marsikaj izve.
djd
0% gotovinski popust pri nakupu korekcijskih očal
0% gotovinski popust pri nakupu sončnih očal
\©PTIKA
▼ III Radomlje
delovniki od 8. do 12. ure, od 15. do 19. ure, soboto od 8. do 12. ure 01/722 88 90. 031/635 801
Od gledališke predstave do narodnozabavne, zborovske in čisto resne glasbe
Na Viru smo doma - drugič
»Pred letom dni so se nam na prvem glasbenem večeru predstavili plesalci, otroci iz vrtca, glasbeniki narodne glasbe, ženski pevski zbor, harmonikarski orkester ter druge skupine in posamezniki. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem nastopajočim in sodelavcem, ki so nam prirediti nepozaben večer,« je v letošnjem povabilu na prireditev NA VIRU SMO DOMA zapisala predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah, Saša Lavrič, in nas povabila na nov koncert z novimi zanimivostmi in veliko glasbe.
Glasbeni večer se je zgodil v petek, 24. aprila, v Kulturnem domu na Viru, skozi prijeten večer raznovstnega kulturnega dogajanja pa nas je popeljala voditeljica Saša Einsiedler. O tem, kako sta videti Človek in Genteleman, avtorja Eduarda de Fillipa, so nam, potem ko so nas trije »mlinarji« z velikimi vrečami žita, ki so jih prinesli na oder, spomnili na pomemben del zgodovine Vira, v odlomku iz istoimenske gledališke predstave pokazali mladi igralci Kulturnega društva Vir pri Domžalah: Saša Lavrič, Eva Majdič, Tadej Stražar in Tomaž Usenik. Njihova prizadevanja, da bi se kar pred občinstvom naučili igrati igro,
so med občinstvom prebudila smeh in prepričanje, da od mladih igralcev lahko pričakujemo marsikaj. Z Vira je doma tudi del narodnozabavnega Max benda, ki nam je zapel, da bi bili dve sladki besedi povesem dovolj, najbolj pa ga poznamo po tem, da je PRVI NA VASI. O rožah na vrtni gredi ter snegu, ki leži po hribih, so prepevale članice Ženskega pevskega zbora Pepine Župnije sv. Jožefa Vir, ki bodo čez sedem let praznovale prvih deset let uspešnega petja in so nas že na tej prireditvi povabile na svojo 10-letnico. Komaj dva meseca pa igra narodno-zabavni ansambel Jureta Svetlina, v katerem poleg naslovnika igrajo še Kamilo Domitrovič ter Dominik in Anže Kozjek. Čeprav je bil to šele njihov drugi nastop, so obiskovalci z navdušenim ploskanjem dokazali, da jim gre dobro. Lepo je bila sprejeta tudi Aleksandra Surla, slepa študentka, ki bo nekoč simultana prevajalka, trenutno pa jo najbolj zaposluje njen kuža, ki ji pomaga na njenih poteh. Solo petje študira v Glasbeni šoli Domžale pri profesorici, ki jo je tudi spremljala na klavirju, zapomnili pa si jo bomo tudi po njeni prisrčni izjavi o študiju solo petja: »Če bo šlo, če pa ne, pa nič hudega.« Bravo, Aleksandra!
Prijetno je bilo srečanje z znanim Vir-janom, ki nikoli ne pozabi povedati, da je v Valvazorjevi ulici najlepše na svetu, 84-letnim Stanetom Ceraijem, ki je v pogovoru z voditeljico obudil spomine na mladost, poroko, na življenje nekoč, ko ni bilo niti vode niti elektrike, ko je bilo ocvrto jajce velikansko darilo, pa tudi na svoje delo v Avstriji in na priložnostno delo kot klavec prašičev. Prijetno kramljanje je vzbudilo veliko smeha in iskrene želje, da gospod Stane Cerar tudi v prihodnje ostane zdrav. Sledil je najresnejši del prijaznega pev-sko-glasbenega večera, v katerem so nam s svojim igranjem in petjem večer polepšali: Luka Einfalt - tenorska tuba ter Petra Einfalt - flavta, ki sta se predstavila tudi skupaj in nas navdušila; enako kar nismo mogli nehati ploskati ob nastopu sopranistke Mateje Volčanšek
ter bas-baritonista Janka Volčanška. Vse je na klavirju spremljal pianist Jan Sever. Enkratno, med njihovim glasbenim ustvarjanjem si skoraj nismo upali niti glasno dihati.
Res je: preživeli smo skoraj dve prijetni urici v znamenju izbrane glasbe in prijetne družbe in res je tudi, da nam ni bilo treba spraševati, kaj bi bilo, če bi bili bogati, kot se je spraševal eden od imenitnih pevcev. Ker smo bili bogati. Bogati kvalitetne glasbene ustvarjalnosti, mladostnega zagona in veselja, da je na Viru doma toliko ustvarjalnih ljudi in imenitnih glasbenikov. Predsednica Saša Lavrič, lahko ste zelo zadovoljni z večerom in ne pozabite - čakamo tudi na NA VIRU SMO DOMA tri.
Vera Vojska
Šarmantni Stane s simpatično sogovornico Sašo Einsiedler
Pobegle daljave med nami
Za Knjižnico Domžale je bila sreda, 3. decembra 2008, na obletnico rojstva Franceta Prešerna, prav poseben dan. Dvorana za kulturne prireditve je pokala po šivih, ko nam je Silva Mizerit predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Pobegle daljave.
Vendar to ni bila samo predstavitev nove knjige. V ospredju je bil pogovor Marjana Gujtmana s pesnico. Marjan Gujtman je pesmim v zbirki napisal spremno besedo. Pogovarjala sta se o njenem pogledu na stanje poezije tu in zdaj, na pisanje in branje poezije pri nas, na življenje in delo zanesenjaških poetov, na njeno ustvarjalno pot in podobno.
Prve pesmi na prireditvi je Silva posvetila svojemu ljubemu možu, dolgoletnemu sopotniku, ki ga je pred nedavnim premagala zahrbtna bolezen. Osebno izpovedne, globoke, izrazno močne, ganljive ... Nekaj pesmi je prebrala pesnica sama, nekaj gospod Gujtman, največ pa sta jih z veliko mero recitatorskega znanja prebrali kolegici Anica Gladek in Iva Ogorevc.
Pesmi Silve Mizerit so v knjigi razdeljene v dva sklopa, Pobegle daljave in Rumena vrata. Življenjske izkušnje, prelite v stihe z izjemnimi prispodobami, z zavedanjem minevanja, z vedenjem, da so daljave že nedosegljive, povezane le v šopek spominov. Sprijaznjena je z odhodom v mir in v neznane daljave. Vsaka pesem je bila pospremljena z ustrezno izbrano fotografijo Janeza Medveška, na platno jih je med recitacijami računalniško predvajal Silvin sin, Jani Mi-zerit. Med pesmi so se razpredle tudi prijetne klasične melodije virtuoza na kitari Matica Smolnikarja. Vsem, ki smo uspeli prisostvovati, se je zdelo, da so se pobegle daljave vrnile med nas, nas božale in trosile upanje, da bodo za vedno ostale. Silva, čestitamo za čudovito novo knjigo, ki jo krasi barvna slika slikarke Bernarde Zajec. Prepričani smo, da Pobegle daljave niso zadnja zbirka in se bomo kmalu ponovno srečali ob naslednji izdaji, ko bomo morda lahko o njej poročali pravočasno.
L.Z.
Galerija Dom v Radomljah
Fotografska razstava Zima, zima bela
V Radomljah so 20. aprila odprli razstavo Zima, zima bela, s katero je 23 fotografov Mavrice predstavilo svoje umetniško ustvarjanje v zadnjih mesecih. Fotografije je izbral in tudi ocenil Lado Kutnar, ekscelen-ca mednarodne fotografske zveze. V kulturnem programu je nastopil citrar Tomaž Plahutnik
Razstava je imela značaj pregledne letne razstave, ki jo društvo pripravlja vsako leto decembra, tokrat pa so jo zaradi praznovanja 40-letnice kluba pripravili 4 mesece kasneje. Impresiven je bil že pogled na stene, ki so kar v dveh nadstropjih radomeljskega kulturnega doma predstavljale bogastvo tematskih raznolikosti ustvarjalcev Mavrice. Odlika Mavrice je tudi njena množičnost, saj je fotografiranje praviloma samotarsko delo in se le redko katero slovensko društvo lahko pohvali s tolikšnim številom fotografov, ki so povrh vsega generacijsko zelo raznoliki.
Osebno občutenost in izpovednost fotografij je še dopolnil Tomaž Plahutnik s citrami, ki je samostojno zaigral nekaj skladb, napravil pa je tudi glasbeno podlago projekcijama diapozitivov. Poleg fotografij, ki so visele za stekli, so si udeleženci odprtja razstave v temi ogledali izbrane in nagrajene diapozitive v klasični tehniki fotografiranja na celuloidni film in diapozitive v digitalni tehniki, kjer je podoba zapisana v elektronski obliki. Razloček pa ni le v zapisu obeh fotografij; poznavalci zaznajo tudi razloček v barvni zgradbi in paleti, postavitvi zrna, ostrini izrisa, nasičenosti površine, svetlobni niansi-ranosti in prelivanju barv. Obiskovalci so razloček zaznali med projeciranjem: klasični diapozitivi se menjujejo s hrupom projektorja in včasih opaznim ostrenjem pa tudi svetloba, ki jo daje projektorska luč je toplo rumena; digitalni diapozitivi se menjujejo neslišno,
svetloba LCD-projektorja pa je povsem hladno bela.
Razstavo je odprl Metod Marčun, predsednik sveta KS Radomlje, ki je svojemu videnju razstave in delovanja domačega društva dodal čestitke nagrajenim avtorjem in še posebej Mavrici, ki je ob občinskem prazniku prejela srebrno plaketo za svoje delovanje. Igor Kuzmič, podpredsednik Mavrice, je podelil priznanja avtorjem najboljših fotografij in diapozitivov. Za fotografije so jih prejeli Anka Až-man (1. nagrada), Milan Jazbec (2. nagrada), Mateja Ab sec (3. nagrada), Mimi Pollak, Peter Pangeršič, Janez Kosmač, Špela Kragelj in Mojca Pope-lar (diploma).
Za diapozitive so jih prejeli Klavdija Kren (1. nagrada), Milan Jazbec (2. nagrada), Jože Kragelj (3. nagrada), Albinca Kosmač, Janez Kosmač in Jože Kragelj (diploma). Za digitalne fotografije oz. diapozitive so jih prejeli Milan Jazbec (1. nagrada), Klavdija Kren (2. nagrada), Ivana Tucelj (3. nagrada), Ada Mujanovič, Tinkara Koleša, Lili Jazbec, Špela Kragelj in Maša Absec (diploma). Lado Kutnar, selektor in ocenjevalec razstave, je o fotografijah zapisal: »Kljub zrelim 40 letom Mavrice se je tudi ob tokratni društveni razstavi fotografskega ustvarjanja pokazala vsa barvitost, živahnost in vitalnost tega društva. Razstavo izrazno-umetniških fotografij gradijo tri različne kategorije, barvne in črno-bele fotografije na fotografskem papirju, diapozitivi in digitalna fotografija. Prvi dve obravnavata zimsko tematiko, slednja pa predstavlja najširši spekter motivov na prosto temo. Že iz same širine uporabljene tehnike, od klasične, z nostalgijo obarvane črno-bele fotografije do sodobne, z računalniško tehnologijopod-prte digitalne fotografije, se kaže vsa dinamika in živopisnost fotografskega kluba. Izbor predstavljenih motivov in
tehnik jasno odseva generacijsko pla-stovitost kluba, katerega gradijo tako že dolgo uveljavljeni nosilci društvene dejavnosti, ki so soustvarjali njegovo celotno zgodovino in so še danes ključni motor dogajanja, kot tudi mladi rod, ki šele dobro odstira prve tančice fotografske umetnosti. Tako se na tokratni razstavi prepletajo stvaritve izkušenih fotografskih očes s svežimi idejami mlade ustvarjalne generacije, katera v veliki meri razume digitalni jezik in klasično fotografijo uspešno nadgrajuje z »računalniškim« poustvarjanjem. Čeprav je zimska motivika na prvi pogled razmeroma monotona, brezbarvna, pa je ustvarjalcem uspelo prikazati izjemno širino motivov, na intervalu med ostrim in širokim kotom, med detajlom cvetnega lističa ujetega v objemu ledene ploskve do zasnežene gorske krajine zajete v širokem planu. Kot kontrast zimski sivini se pojavljajo intenzivne barve prometnega znaka, okrašenega s snežnimi kristali ali pa z barvami nasičeni modni dodatki snežaka, ali človeška postava sredi spokojne beline, odeta v živahen kolorit. Kot protiutež zasanjani pokrajini je postavljena dinamičnost plezalca, ki se na robu zmogljivosti in se z vso drznostjo vzpenja po zamrznjenem slapu, ali kričeča razposajenost otroške igre v mehkobi snega in na drsečih ledenih površinah. Nekateri ustvarjalci izkoriščajo druge likovne prvine - strukturo
in vzorec. Tako iščejo v zasneženi naravi posamezne ponavljajoče vzorce, skupine dreves, upogibajočih se pod težo bele obloge, ali z objektivom zarisujejo čipkaste motive, ki jih na iglicah dreves ustvarjajo snežni kristali, ali se ozirajo za preprostimi, vendar kompozicijsko zanimivimi sledovi na beli podlagi in tako na najboljši možni način izkoriščajo drobne svetlobne ni-anse.«
Igor Lipovšek
Kramljali smo z Zlatko Levstek in s soncem
Pred nekaj meseci je naša znana pesnica Zlatka Levstek, v Kulturnem domu v Radomljah, predstavila svojo najnovejšo pesniško
zbirko Kramljam s soncem. Zunaj je padal prvi pravi sneg, nam pa je bilo ob Zlatkinih pesmih svetlo in toplo.
Svojo zbirko in tudi pesniški večer je Zlatka razdelila na tri dele: v prvem kramlja s soncem sama - prepeva, pije rdeče barve, se ovija z bleščavo in zapleše s soncem. Staranje je ne skrbi, saj vedno najde dovolj poguma in optimizma v lepih spominih, dnevih polnih smeha, v svetlih bar-
vah svojih slikarskih umetnin, ki tudi krasijo knjigo. V drugem delu, ki ga je naslovila Sončeva preja, se sprehaja po naravi in nam prinaša nešteto drobnih pogledov in lepot, ki jih v naglici vsakdana tako radi spregledamo. V tretjem pa z mo-drookim možem, svojo veliko ljubeznijo, ki ji dolga leta zakona niso odvzela leska in topline, zapleše sončni ples. Ob branju teh pesmi ni treba napenjati možganov in iskati globokih simbolnih pomenov. Preproste so v svojih svetlih metaforah, razumljive in prijazno spodbudne. Ko jih prebiraš, ti razsvetlijo še tako temačen dan.
Da so pesmi dosegle naša ušesa in naše duše, so pripomogle izvrstne recitatorke: Zlatka sama, Iva Ogo-revc in Janka Jerman. Mlada violinistka Lara pa je poživila večer z nekaj violinskimi vložki.
Čeprav zasneženi večer ni ravno vabil od doma, sem prepričana, da nikomur od navzočih ni bilo žal, da je našel pot na Zlatkino predstavitev. Upamo, da ni bila zadnja. Prav zato se nam zdi prav, da spregovorimo o njej še enkrat, ker v času predstavitve tega nismo mogli storiti.
M. S.
KULTURA
Spremembe javnega glasbenega šolstva in razvojne možnosti Glasbene šole Domžale
stran 18
Je nova zakonodaja sprožila premike tudi v naših mislih in srcih?
Odločili smo se za življenje brez nasilja
Glasba je človekova kulturna potreba v vseh časih. Izraža njegovo neusahljivo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvočno govorico je široko odprta zakladnica obče človeške kulture, njene vrednote pa so nenadomestljiv dokaz kulturne samobitnosti.
Slovenski narod se je skozi glasbo, zlasti zborovsko in še posebno ljudsko, že od davnih časov predstavljal in dokazoval svoj obstoj. Fenomen predstavljajo pevski zbori, ki jih najdemo v vsaki slovenski vasi in kažejo na dolgoletno glasbeno tradicijo ter predstavljajo izjemno kulturno izročilo. Na drugi strani stojijo številni mednarodno priznani solisti in glasbene skupine, ki v svet prenašajo slovensko kulturo in prikazujejo slovenski narod v najboljši možni luči. Delovanju profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov ob strani stojijo glasbene šole, ki mlade skozi vzgojno-izobraževalni proces pripravljajo na tovrstno delovanje.
Glasbeno šolstvo je v zadnjih desetih letih doživelo kar nekaj sprememb, ki izhajajo predvsem iz vladnih ukrepov, žal pa ti pri starših pogosto izzovejo negativne reakcije, ki smo jih deležni predvsem zaposleni v šoli, ne pa odgovorni v vladnih službah, zato je namen tega prispevka tudi pojasnitev nekaterih dilem.
Javno glasbeno šolstvo ima na Slovenskem že globoke korenine in dolgo tradicijo, še posebno pa je svoje sledi pustil razvoj v drugi polovici 20. stoletja. Korenita prenova se je zgodila v šolskem letu 1979/80, ki je prinesla izpopolnjen sistem tako na vsebinskem kot tudi organizacijskem področju. Sledilo je obdobje strmega vzpona kvalitete glasbenega pouka, učencem pa so bile dane številne možnosti za ljubiteljsko in profesionalno glasbeno izobraževanje. Naslednja velika sprememba celotnega osnovnega šolstva se je zgodila na prehodu v novo tisočletje, temeljiti prenovi osnovnošolskih programov pa je sledila tudi prenova glasbenega šolstva, ki je prinesla številne organizacijske spremembe, žal pogosto na škodo otrok. V šolskem letu 2003/04 smo pričeli poučevati po novih učnih načrtih, ki so posodobljeni in izboljšani. Vedno večji problemi pa se kažejo v sistemu vpisa otrok v glasbeno šolo, ki je bistveno spremenjen, trajanje šolanja pa skrajšano, v primerjavi s prejšnjim sistemom. Medtem ko je prej trajalo predšolsko glasbeno izobraževanje tri leta, imamo po novem samo dve leti (5- in
6-letniki). S sedmim (do devetim) letom naj bi se otroci vpisali v prvi razred instrumenta in nauka o glasbi hkrati, če se odločijo za instrument, ki fizično omogoča tako zgodnjo vključitev (npr. violina, klavir ...). Včasih so otroci praviloma pri osmih letih pričeli s poukom nauka o glasbi, naslednje leto pa pričeli tudi s poukom instrumenta in bili že primerno razviti za igranje večine instrumentov. Za vpis na pihala in trobila je priporočena starost devet ali deset let in več, zato se otroci, ki so se odločili za te instrumente, po zaključeni glasbeni pripravnici kar nekaj let ne morejo vključiti v glasbeno šolo. Tukaj nastaja sistemska vrzel, ki jo zlasti starši in otroci občutite in izražate nezadovoljstvo, glasbene šole pa so pri reševanju te stiske tudi precej nemočne. V Glasbeni šoli Domžale smo omenjeno vrzel poskušali reševati z nadstandardnim programom nadaljevalne glasbene pripravnice in skupinskim poukom kljunaste flavte, kar pa se ni izkazalo kot zelo uspešno. Ob tem je potrebno omeniti, da nadstandardni program pomeni dodatno obremenitev že tako zelo obremenjenih učiteljev, ki moramo ob dodatnih urah pouka ustvarjati tudi nove učne programe, pojavlja pa se tudi vedno večja prostorska in časovna stiska.
Tako v prejšnjem sistemu kot tudi sedaj se šolanje v glasbeni šoli deli na nižjo in višjo stopnjo, v katero lahko prehajajo le najboljši učenci. Prej so lahko naši najuspešnejši učenci, ki niso imeli želje po poklicni glasbeni usmeritvi in nadaljevanju šolanja na srednji glasbeni šoli, nadaljevali po zaključenih šestih letih še štiri leta na višji stopnji. Ta možnost je ostala tudi po prenovi, a se je skrajšala na dve leti. Tako so se včasih lahko šolali približno do osemnajstega leta in nato nadaljevali svojo pot v amaterskih orkestrih in pevskih zborih, danes pa učenci šolanje zaključujejo predvidoma okoli svojega štirinajstega leta. Jasno je vidno nedopustno krčenje programov, ki naši mladini ne prinaša nič dobrega.
Prenova programov pa je prinesla tudi nekaj novosti, saj se je predmetnik razširil in dal možnost poučevanja ljudskih instrumentov po javno veljavnih programih. Kljub tej možnosti veliko glasbenih šol v svojih programih ne ponuja le-tega, saj se tudi od učiteljev ljudskih instrumentov zahteva visoka izobrazba glasbene smeri, tako izobraženih učiteljev pa skorajda ni. V javnosti kot tudi v osebnih pogovorih smo v zadnjem obdobju večkrat slišali očitek, da ne poskrbimo
za pouk ljudskih instrumentov, ki pa je popolnoma neutemeljen. Poleg izpolnjevanja zgoraj zapisane zahteve, ki je gotovo najpomembnejši pogoj, mora povečanje odobriti Ministrstvo za šolstvo in šport, dane pa morajo biti tudi prostorske možnosti. Dokler ne moremo izpolniti vseh treh pogojev, tudi tak pouk ni možen. Vpis v prvi razred glasbene šole poteka vsako leto ob koncu šolskega leta, še pred tem pa morajo otroci opraviti sprejemni preizkus, na katerem preverjamo otrokov glasbeni posluh in spomin ter nekatere fiziološke sposobnosti in nikakršnih znanj. Sprejemni preizkus predstavlja edino možno strokovno merilo za vpis, saj vseh otrok, ki se želijo vpisati, ne moremo sprejeti. Ministrstvo za šolstvo in šport že nekaj let zaradi varčevanja ne dovoli povečanja števila učencev, čeprav smo v Glasbeni šoli Domžale že dolgo daleč pod slovenskim povprečjem števila vpisanih otrok v glasbeno šolo, glede na število šoloobveznih otrok, in se vodstvo šole vsako leto ponovno trudi za dodelitev novih oddelkov. Pogosto slišimo tudi očitke, da se v javnih glasbenih šolah premalo prilagajamo otrokovim željam, starši pa nas vse pogosteje obravnavajo kot servis, ki nudi tečaje ali krožke, ki naj bodo tako vsebinsko kot tudi časovno popolnoma prilagojeni njihovim potrebam, pri tem pa pozabljajo ali sploh ne vedo, da je javna glasbena šola državna šola z javno veljavnim programom, njeno delovanje pa urejajo zakoni in predpisi. Torej gre za šolo, ki ima redno zaposlene visoko izobražene učitelje, ki poučujejo po predpisanih učnih načrtih in jih morajo izpolnjevati prav tako kot osnovnošolski in srednješolski učitelji. Na ta način nudimo visoko kakovosten in strokoven glasbeni pouk, ki ob redni in vestni vadbi učencev vodi k celostnemu razvoju otrok in tudi vrhunskim glasbenim dosežkom. Šolanje poteka v popoldanskem času, urnik pa se v največji možni meri prilagaja prostemu času učencev, vendar to vedno le ni možno, saj se naš pouk zaradi podaljševanja pouka v osnovni šoli in delovnega časa staršev vedno bolj pomika v pozne popoldanske in večerne ure, zato bo v bodoče potrebno še veliko obojestranskega razumevanja in potrpljenja.
V Glasbeni šoli Domžale, ki s svojim delovanjem pokriva občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, izpolnjujemo zakonsko predpisane naloge, ki pa se jih trudimo prilagajati željam naših učencev in staršev kolikor je le mogoče. Seveda je na
prvem mestu kakovostno izvajanje pedagoškega procesa, ki se vsako leto potrjuje v številnih uspešnih nastopih naših učencev, dodatno pa še z doseganjem izjemno visokih rezultatov na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov. Naši učenci se številno odločajo za poklicno glasbeno pot in so s pomočjo naših mentorjev skoraj brez izjeme uspešni na zelo zahtevnih sprejemnih preizkusih za vstop na srednjo glasbeno šolo.
V	šoli se trudimo, da bi se vsi uspešnejši učenci po zaključenem šolanju vključili v eno od oblik aktivnega preživljanja prostega časa z glasbo (pevski zbori, orkestri, pihalne godbe ...). Ob rednem delu pa se tako vodstvo kot tudi učitelji Glasbene šole ukvarjamo s številnimi dodatnimi dejavnostmi, ki bogatijo naše delo in kolektiv, predvsem pa širšo javnost. Tako imamo na šoli kar tri vodje študijskih skupin, ki vodijo izobraževanje in posvete učiteljev in ravnateljev naše regije oz. države, na šoli potekajo številna dodatna izobraževanja za učitelje z mednarodno udeležbo, ukvarjamo se s poskusnim uvajanjem novih programov, kot je zgodnja glasbena vzgoja za štiriletne otroke, izvajamo znanstveno dejavnost in izsledke raziskav objavljamo v strokovni literaturi, sodelujemo na mednarodnih pedagoških konferencah itd. Predvsem pa vsi zaposleni s svojim zgledom pozitivno vplivamo na mlade glasbenike, saj je večina vključena v orkestre in zbore bodisi kot instrumentalist/pevec bodisi kot dirigent/zborovodja, kar nekaj naših učiteljev pa koncertira tudi solistično in v komornih zasedbah. Vse našteto je delo, ki ga opravljamo dodatno in prostovoljno, in je izjemnega pomena tako za šolo kot tudi celotno družbo.
V	zadnjih letih se v šoli žal vse pogosteje ukvarjamo z nezadovoljstvom staršev, katerih otrok ni bil sprejet, čeprav nimamo vzvodov s katerimi bi lahko povečali vpis, nekateri posamezniki pa bi najraje prevzeli v svoje roke kar vodenje šole, ker jim nekatere stvari pač niso všeč. Menim, da je vsaka dobronamerna kritika dobrodošla in jo bo vodstvo šole gotovo upoštevalo, metanje polen pod noge pa so nizki udarci, ki ne vodijo v pravo smer.
Vizija Glasbene šole Domžale v bodoče je stalno izboljševanje kakovosti pouka in materialnih pogojev, med katerimi so gotovo prioriteta ureditev studia tolkal, nabava pravih orgel in rešitev prostorske stiske v Domžalah, v naslednjih letih pa vsekakor nadaljnji trud za povečanje števila učencev, razvijanje programa zgodnje glasbene vzgoje v sodelovanju z že uveljavljenimi evropskimi strokovnjaki za to področje in širitev programa šole v okviru danih možnosti.
Mag. Veronika Šarec
Predsednik dr. Danilo Türk je pred dobrim letom dni razglasil novi Zakon o preprečevanju nasilja. Ta zrcali drugačno podobo družine: ne idealizira jo z vedno udobnim in varnim gnezdom, od koder mladež samozavestno izletava. Predvideva tudi, da nekateri starši niso tako vešči gradnje gnezda in je izročilo ter izkušnja, ki jo nosijo s seboj, za odraščanje in preživetje naraščaja lahko pomanjkljiva. Ohranja dobre stare družinske vrednote, a ne pozablja na tiste, ki se jih niso imeli možnost učiti in jih usvojiti. Ne tišči rok prek oči pač odkrito ugotavlja ponekod celo ogroženost življenja v družini. Sporoča nam, da je nasilje v družini prisotno, da smo se z dejstvi dolžni soočiti, ga razkrivati in se mu upreti.
Zakon o preprečevanju nasilja nas je presenetil z nekaterimi pomembnimi novostmi, kot je npr. obveznost prijave, prioritetne obravnave in sodelovanja državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri preprečevanju nasilja in zagotavljanju varnosti. Kaj pa posamezniki, ki se srečujemo s tragičnimi zgodbami nasilja v družini kot prijatelji, znanci, sosedje, sorodniki ...? Pogosto pomislimo, da se nimamo pravice vtikati v življenje družine, a ko se zgodi tragedija, nehote čutimo pekočo vest. Nihče in nikoli ne more obsoditi človeka, ki zazna ogroženost otroka ali odrasle osebe in odkrito ali anonimno o tem
obvesti pristojno službo (policijo, tožilstvo, center za socialno delo). Žrtvi se lahko postavi ob bok tudi kot zaupna oseba, zagovornik, skrbnik in ji pomaga pri oblikovanju načrta za varno prihodnost. Nasprotno, naša neodzivnost terja disciplinsko in kazensko odgovornost.
»Družine« ne obravnava le v ožjem smislu partnerjev in otrok: zakon o preprečevanju nasilja jo razširja tudi na nekdanje partnerje, sorodnike do 3. kolena, svaštvo do 2. kolena, posvojitelje in posvojence, rejnike in rejence, skrbnike in varovance ter osebe, ki imajo skupnega otroka in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posebno skrb in varstvo pred nasiljem namenja mladoletnim družinskim članom, starejšim osebam, invalidom in osebam, ki niso spodobne skrbeti zase zaradi osebnih okoliščin.
Zakon omogoča tudi strožje ukrepe zoper nasilneže, kot sta možnost večmesečne prepovedi približevanja in dodelitve skupnega stanovanja v izključno rabo žrtvi. Žrtvi pa omogoči brezplačno pravno pomoč po posebnih kriterijih saj predvideva, da zaradi nasilja lahko ostane brez sredstev kljub rednim in zadostnim prihodkom.
Ministrstva so z novim zakonom dobila nalogo, da v enem letu določijo postopke svojim organom in organizacijam in sprejmejo predpise, ki bodo omogočali usklajeno in učinkovito delovanje pri preprečevanju in obravnavi nasilja. Aprila letos je na osnovi te določbe stopil v veljavo Pravilnik o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini.
Center za socialno delo Domžale, ki je nosilec vloge za koordinirano obravnavo nasilja v družini v regiji šestih centrov za socialno delo, bo 14. maja organiziral regijski posvet za predstavnike vladnih in nevladnih organizacij, ki se pri svoji dejavnosti srečujejo s primeri nasilja v družini. Na njem bo nadaljeval s seznanjanjem vsebine Zakona o preprečevanju nasilja ter Pravilnika o sodelovanju organov, delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb. Posebno pozornost bomo namenili tudi preprečevanju nasilja nad starejšimi osebami in invalidi oz. osebami s posebnimi potrebami. O tem pa bo tekla beseda na predvideni jesenski okrogli mizi.
Alenka Savnik (alenka.savnik@gov.sil Reg. koordinatorica za obravnavo nasilja Center za socialno delo Domžale
11. letni koncert učencev klavirja Glasbene šole Domžale
Razpoloženja
Skozi različna razpoloženja so nas v torek, 7. aprila, popeljali učenci klavirja Glasbene šole Domžale. Doživeto so poustvarili glasbo skladateljev, od baroka do 20. stoletja. S svojim nastopom so dokazali, da premoremo veliko mladih talentov, ki jih uspešno vodimo klavirski pedagogi.
Ena izmed njih, naša dolgoletna, izjemno uspešna in prizadevna kolegica, prof. Mila Živulovic, je takole predstavila svoje razmišljanje o koncertu in našem delu: »Če preletite naslove skladb, slutite, da se bomo z glasbo selili na različne nivoje razmišljanja in čustvovanja. Prav to odkrivanje in spoznavanje mnogoterih glasbenih izrazov sta najbolj pomembni nalogi klavirskega pouka, ki jima pedagogi z eno besedo pravimo muzikalnost. Kako iz pik, ki so posejane po notnem črtovju, sestaviti celoto, ki odgovarja naslovu in kompo-nistovemu emocionalnemu svetu? Samo točno odigrane note niso dovolj za prepričljivo izvedbo. Dve osnovni občutji, kot sta veselje in žalost, učenec kmalu obvlada, ker jih loči med seboj po eni strani z močnim in hitrim igranjem ter po drugi strani s tihim in počasnim. Vendar nam glasbena literatura odkriva še mnoge druge vzgibe in stanja človekove notranjosti. Naštejmo jih nekaj: otožnost, hrepenenje, nežnost, zasanjanost, vznesenost, mističnost, igrivost, ljubeznivost, razposajenost, hudomušnost, objestnost, usodnost in še bo lahko naštevali.
Kot je slikarju pomemben vsak odtenek barve in vsaka poteza s čopičem, da slika zaživi v celoti, tako glasbeniki - instrumentalisti iščemo najboljše rešitve tonskega barvanja in izraza. Od prvih razlik glasne in tihe igre, preko obvladanja legato in staccato igre, se zvočna pestrost
m
v
postopoma širi in poglablja. Seveda je to proces, ki zahteva tako pedagogovo znanje kot učenčevo prizadevnost. Že začetnik mora biti zbran, da mu med igranjem nežne pesmice ne uide izpod prstov kakšen oster ton. Lahko si predstavljate, kako sta zadovoljna, pravzaprav srečna oba, ko skladbica zazveni ritmično pravilno in z dognano vsebino. Na vse finese prstne igre se v taki popolnosti lahko odziva le klavir in nikakor ne elektronske klaviature.
Je pa res, da imajo mladi glasbeniki različne sposobnosti in različne značaje, zato imajo nekateri raje živahne skladbe, drugi bolj mirne. Učitelji želimo izbrati čim bolj pestro literaturo iz vseh obdobij glasbene umetnosti, saj se zavedamo, kako močno glasbena vzgoja vpliva in čustveni in intelektualni razvoj otrok.«
Meta Novak
cl
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale in
Zveza kulturnih društev Občine Domžale
vabita na odprtje razstave
KULTURNA DRUŠTVA V DOMŽALSKI OBČINI 1884-2009
Ob 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s prvim nastopom domžalskih godbenikov
v četrtek 28. maja ob 19. uri v Galeriji Domžale
i :sr
- H
zMl
Taborniki + Bohinj = dogodivščina
Z avtobusom iz Domžal v Ljubljano, od tam z naslednjim avtobusom do Kranja, naprej z vlakom do Jesenic, kjer že čaka vlak za v Bohinjsko Bistrico (ja, že sam prevoz je bila prava dogodivščina), od tam pa peš do Bohinja.
V soboto, 18. aprila, smo se taborniki odpravili v Bohinj, v kočo Zveze tabornikov Slovenije, ki jo vsak tabornik pozna pod imenom Gozdna šola, na dvodnevno dogodivščino.
Čeprav smo imeli občutek, da smo prepotovali nekaj držav (glede na to, koliko prevoznih sredstev smo zamenjali), sobote še zdaleč ni bilo konec. Na dnu nahrbtnika je še vsak od nas našel energijo za igranje odbojke, nabiranje drv za večerni ogenj, prirejeno igro Človek ne jezi se, kjer ni najhuje to, da ti nasprotnik pošlje tvojega človečka nazaj v hiško, ampak naloge, ki ti sledijo na vsakem koraku (tako si moral soigralcu očistiti čevlje, v jezeru poiskati zlato ribico, zaplesati
Tango ...). Večer pa smo zaključili ob tabornem ognju in prepevanju taborniških pesmi.
Juhuhu, jutranja telovadba v nedeljo, nas je vse prebudila in napolnila z novo energijo, pljuča pa z svežim zrakom. Tabornik živi z naravo, jo varuje in spoštuje. In ravno v tem duhu smo dan nadaljevali in del obale Bohinjskega jezera očistili smeti. Našli smo še čas za kanuar-jenje (ob tem eni spoznali kako izgleda, ko ti v kanu teče voda in jo je potrebno vestno zlivati nazaj v jezero), tekmovanje v spuščanju »doma narejenih« splavov in na zadnje še za urjenje v tehniki, kako spet spraviti vse nazaj v nahrbtnik ter odhod nazaj v Domžale (tokrat z avtobusom iz Bohinja v Ljubljano, kjer so nas čakali starši).
Tako si je naša akcija res zaslužila ime - dogodivščina.
Vivija Kolar
KISC - Kandersteg International Scout Center
65 km južno od glavnega mesta Švice, Berna, se nahaja KISC - center, ki stoji in nudi prenočišče ter najrazličnejše dejavnosti tabornikom in skavtom s celega sveta, že od leta 1923, ko je želja o tem, da bi obstajal taborni prostor, kjer se bomo lahko srečevali vsi člani najrazličnejših taborniških in skavtskih organizacij, postala resničnost.
V aprilu se nas je približno 50 tabornikov iz cele Slovenije, tudi
iz Domžal, odpravilo v Švicarsko mesto Kandersteg, da bi obiskali ta center. Ne samo velikost celotnega kompleksa, ampak tudi organiziranost (celotni center upravljajo taborniki - skavti in to prostovoljno), prečudovita narava, poleg vsega pa še neverjetna skrb za okolje (v centru se je potrebno držati strogega ločevanja odpadkov, vso energijo pridobivajo iz obnovljivih virov, uporabljajo okolju prijazna čistila, varčujejo s pitno vodo in elektriko ...). Pravljičnost celotnega centra te spremlja na vsakem koraku; rut-ke visijo s stropov, najrazličnejše zastave plapolajo v vetru, pionirski objekt te pozdravi pri vstopu v center .
Namen obiska - spoznati center in njegovo delovanje, splesti nova poznanstva, uživati v lepotah Kan-derstega, dobiti nove ideje za izboljšanje taborniškega programa in motivacijo za nadaljnje delo, je bil več kot le dosežen.
Vivija Kolar
Fotografska predavanja v Centru za mlade
V marcu in aprilu so se v CZM-ju odvijala fotografska predavanja, namenjena mladim in drugim ljubiteljem digitalne fotografije.
Prvo predavanje, ki ga je vodil doc. Jure Smole, akademski kipar, je imelo naslov Semantika fotografskega prostora. Predavanje je obsegalo več tem, kot so: kompozicija fotografije, simbolika barv, pomen predmetov na fotografiji in učinek fotografije na človeka.
Feštival v Tivoliju
Na sončno soboto, 18. aprila, se je poln avtobus navdušenih mladih tabornikov in njihovih vodnikov, polnih energije, odpeljal proti Ljubljani. Kam? Na Feštival seveda! Ko smo prispeli v Tivoli, smo se navdušeno zapodili proti razno raznim delavnicam, ki so jih za nas pripravili drugi taborniki. Porisali smo si obraz, uspešno preživeli progo preživetja, malce zapeli, pojedli slastne kokice, se zapeljali v kanuju kakšen krog ali dva, se kaj novega naučili in se seveda, kot vedno, zabavali. Za piko na i smo veselo polizali še vsak svojo kepico sladoleda, nato pa odšli domov. In nobenega dvoma: v Tivoliju se srečamo tudi naslednje leto.
Urška
Naslednje predavanje je vodil Peter Pokorn, mojster fotografije, EFIAP/b. Udeležencem je predstavil zakonitosti zlatega reza, veliko pozornosti je posvetil izbiri motiva, pripravi izrez in drugim zakonitostim, ki pripomorejo dobri fotografiji. Izvedeli smo tudi, kako fotografijo opremiti za razstavo. Prisotni so s seboj prinesli svoje fotografije, ki ji je gospod Pokorn poko-mentiral in ocenil.
Zadnje predavanje je bilo namenjeno fotografski tehniki, ki ga je vodil Matjaž Intihar, avtor prve slovenske knjige o digitalni fotografiji, urednik revije in spletne strani e-Fotografija. Predavatelj je pojasnil osnove uporabniške vrednosti današnjih digitalnih fotografskih kamer. Na srečanju je bilo predstavljeno, kako pripraviti ter obdelati fotografije z računalniškimi programi.
V četrtek, 14. maja 2009, ob 18. uri, pa se nam obeta še eno fotografsko predavanje za zaključeno skupino mladih, ki ga bo vodil mag. Tomaž Lauko.
3. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice
Rekreativni tek 2009
V Športnem parku v Domžalah, bomo letos, 24. maja 2009 ponovno gostili rekreativni tek, ki ga vsako leto pripravijo Socialni demokrati skupaj z Mladim forumom, Atletskim klubom Domžale, TVD Partizanom in ostalo domžalsko mladino. Tudi letos pripravljajo poleg teka nemalo zanimivih dogodkov, o pripravah in tem, kaj vse lahko pričakujemo, pa smo povprašali kar predstavnike odbora.
Če začnemo pri športnem delu rekreacijskega teka, ki je vsekakor bistvo vsega skupaj, naj je predsednik Atletskega kluba Domžale, Roman Lazar povedal naslednje: »Rekreacijski tek kot oblika športnega rekreacijskega udejstvova-nja se v teh časih vse bolj razširja, lahko rečmo, da ljudje iščejo vrsto sprostitev. Tečejo zaradi zdravja, konec koncev zaradi druženja in sam tek kot rekreacija omogoča v bližnji okolici, v bližini doma, na gozdnih poteh in poljih primerno mesto za sprostitev. V AK domžale podpiramo prireditve kot je ta rekracijski tek, kajti tudi to je lepa promocija za atletiko. Z zavodom za šport letos intenzivno delamo v projektu in organiziramo tudi rekreativno skupino v katero se bodo občani lahko vključevali in malo potrenirali in spoznali tek po strokovni plati, v našem okolju,« je povedal predsednik AK Domžale in dodal: »Prijave za 3. rekreacijski tek že prihajajo, je pa težko povedati koliko jih bo, ker je odvi-
sno od samega vremena. A glede na tradicijo teka pričakujemo, da se bo zbralo lepo število tekačev.« Vitomir Rupnik, član organizacijskega odbora iz vrst Socialnih demokratov pa je povedal: » 3. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice se je že zapisal kot stalnica v koledar športnih prireditev v Domžalah. Je rekreacijskega značaja in vsako leto privabi večje število udeležencev. Tek, kot osnovna dejavnost služi za nabiranje energije tako za druge športne panoge, kot za dobro počutje v šoli oz. na delovnem mestu. Tek v Domžalah ima tradicijo in pogled v prihodnost kaže na organizacijo oz. razširitev teka po ulicah Domžal, ki bi poživil dogajanje in privabil večje število navijačev. Z razširitvijo bi tek postal š zanimivejši za več tekačic in tekačev. Lumpi tek, kot zaščitni znak prireditve za otroke in njihove starše, poživi dogajanje na stadionu in ob njem. Dobro je obiskana tudi zaključna prireditev z žrebanjem in podelitvijo nagrad. Ločeno od prizorišča, se vsako leto več udeležencev poda na nordijsko hojo po bližnji okolici.« Za konec smo o letošnjem dogajanju povprašali še Sašota Kozlev-čarja, podpredsednika Mladega foruma SD Domžale, prav tako člana organizacijskega odbora, ki, med drugim, skrbi tudi za varnost. Predstavil nam je potek teka: » Tek se bo letos pričel ob 9.30 uri, prijave bodo možne v različne ka-
36. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov
Občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin vabijo na
skupni koncert lovskih pevskih zborov in rogistov ter Godbe Domžale,
ki bo v soboto, 13. junija 2009, ob 20. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah.
Dobrodošli!
tegorije. Sam tek poteka tako, da je prvi krog po stadionu, da se tekači razporedijo, potem pa se teče po trasi za Kamniško bistrico, do obračališča pri Radomljah in potem nazaj po isti poti do stadiona, kjer bo cilj. Skupaj znaša progra 9,5 km. Ob progi bodo redarji, ki bodo poskrbeli za to, da bo proga, kjer bi se lahko zavilo iz poti, ali bi vpadali drugi, zavarovana. Poskrbljeno bo za ambulantno vozilo in redarji bodo pripravljeni na to, da če do česa pride, da pravočasno ukrepamo. Če bodo kakšne poškodbe, upamo, da jih ne bo, bo za to poskrbljeno.«
Lansko leto sta bila gosta oba župana, tako domžalski Toni Dragar, kot tudi kamniški Tone Smolnikar.
»Povabljena sta oba tudi letos, da se premakne vzpostavitev poti med občinama. Sedaj je rekreativ-
na pot potegnjena iz Domžal do Radomelj, želja pa je, da bi se čim bolj uredila in bila prehodna vse tja do Kamnika. Zato je pomembno, da sta župana obeh občin prisotna, da se na terenu prepričata kako in kaj,« je še dodal Sašo Kozlevčar.
Za konec pa še povabilo na letošnji rekreacijski tek: »Tisti, ki vam ni vseeno, da nedeljo dopoldne preživite doma, se udeležite rekreacije, pridite na tek, na svežem zraku ob vodi, v družbi ljudi, prijateljev in rekreativno pretečite določeno razdaljo. Ob tem pa vas vabimo, da se zabavate tudi ob druženju in dogodku,« je še dejal Kozlevčar.
Mi pa lahko povemo, da vse tekače na koncu čaka tudi topel obrok in pijača, za kar bodo poskrbeli taborniki.
Mateja A. Kegel
Turistično društvo Jarše-Rodica
ob 10-letnici obstoja
v soboto, 23. maja 2009, ob 14. uri
vabi na slavnosto razvitje društvenega prapora pred Kulturni dom Gro-
blje.
Pred in po razvitju prapora bo igrala godba, zavrteli pa se bomo tudi ob zvokih ansamblov. Pripravili bomo bogat srečolov ter hrano in pijačo.
Pridite in videli boste, da se v Grobljah znamo zabavati.
Cerarjev memorial ter čistilna akcija
V petek, 17. aprila, popoldne se je v Domžalah v parku za občino prav tako kot vsako leto tudi letos odvijalo taborniško druženje, ki smo ga poimenovali po Janezu Cerarju, ustanovitelju domžalskih tabornikov. Pa vendarle letos ni vse potekalo običajno. Poleg zabavnega druženja, streljanja z loki, pitja taborniških coctailov in pečenja slastnih ocvrtih mišk smo v istem popoldnevu skupaj z vodniki prav vsi mladi taborniki odšli še na čistilno akcijo. In to kakšno! Prav vsak vod, ki pa jih sigurno ni bilo
malo, je s čistilne akcije prišel z nabito polno vrečo, večina celo z dvema, nasmehom na obrazu ter ponosom ter zadovoljstvom v očeh, ko smo se zavedali da ni potrebno veliko, da našemu okolju ponovno vrnemo čar in njegov naravni sijaj pa četudi na žalost, zaradi ravnanja okolice, ne za dolgo časa. Ja, ponovno nam je uspelo. Poudarimo pa naj, da moramo na svoje okolje misliti vsi in to ne le en dan v letu temveč vsak dan, prav vsak trenutek nas narava potrebuje, da ji vračamo naravno lepoto, ki jo prav vsi tako občudujemo. Domžalski taborniki iz rodu Skalnih taborov se bomo še naprej trudili z njo in upamo tudi, na še čim več tako prijetnih in hkrati okolju prijaznih taborniških akcij!
Zala, Nina, Teja - RST
Prvi maj? Seveda, v taborniški družbi!
Ja, res je. Prav okoli prvega maja in sicer natančno od 30. aprila do 2. maja smo se domžalski popotniki in popotnice odpravili na pot. V četrtek smo se že navsezgodaj zjutraj zbrali v Domžalah kjer smo v nahrbtnike naložili potrebno odpremo ter se z vlakom odpravili iz Domžal mimo Ljubljane proti Metliki, kjer se je začela naša pot. Zemljevid, kom-
pas, ogromen nahrbtnik ter poho-dniški čevlji so bili oprema vsakega od nas. Prehodili smo kilometre gozdnih poti, občudovali Lahinjo ter Kolpo ter se tudi namočili v še zelo ledeni prvomajski Kolpi. Pot smo zaključili v Črnomlju od koder smo se v Ljubljano ponovno vrnili z vlakom. Večere smo preživljali ob taborniškem ognju ter prepevanju pesmi ter tako obujali poletne noči ter se napolnili s pričakovanji poletnih taborov. Dokazali smo, da preživetje v naravi za nas ni samo fraza ampak tudi način na katerega lahko preživimo neverjetne tri dni kateri so se nam vtisnili v še en lep spomin.
Zala Hribar
Center za mlade vabi na
Te čaj risanja -uvajanje v osnove
študijskega risanja
Program:
Risanje predmetov (tihožitje),
Figure in glave, kjer bo poudarek
na proporcih, prostorski postavitvi in kompoziciji.
Orodje, ki ga potrebujete:
Risalna deska, svinčnik (HB-2B) Risalni list in radirka.
Tečaj bo vodil akademski slikar Vojko Aleksič.
Začetek: 5. junij (petek)
Trajanje: vsak petek v juniju od 19h do 21h
Cena 20 evrov
P®
UREDNIŠTVO
stran
20
J
pisma bralcev
ObJivlWdo prisjMV ke avtorjev,
Lumli itlL-nlikLl4i jc pih/junii nrrdmil\ u in so milinVi prkpi^ ki krajši lkJ .i'Jil 1 /nafcov s prtslcdlci.
Ilkmli oln L'uisnm hr;jkL\ da scilt&ča /apisatw v l'isroih bralajn niso slaliiOa urcdfiür a.
Odgovor na članek »Vrtički in ekološko kmetovanje«
V članku z naslovom Vrtički in ekološko kmetovanje (Slamnik, 10. 4.), poslanka Cveta Zalokar-Oražem navaja, da je kmetijstvo v EU in pri nas »močno zavoženo«. Naj pojasnimo, da je Slovenija zelo načrtno izvajala program postopnega prila-ganja na prevzem Skupne kmetij -ske politike EU (SKP). Naš vstop v EU zato na področju kmetijstva ni povzročil večjih pretresov. Danes v celoti izvajamo vse ukrepe SKP in kmetom zagotavljamo pogoje, ki so primerljivi z razvitejšimi članicami EU. Da bi se Slovenija čim bolj pripravila na nove razmere predvsem na globalnem trgu, ministrstvo v sodelovanju s stroko in socialnimi partnerji pripravlja novo strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. Avtorica članka tudi navaja, da se Slovenija zdaleč preslabo samoo-skrbuje in da je kar 70 odstotkov kmetijskih površin posejanih s hibridno koruzo. Podatki kažejo, da je stopnja samooskrbe enaka ali celo višja porabi na področjih govejega mesa, mleka, drobnice, perutnine ipd. Slabše se oskrbujemo na področjih zelenjave in žit. Od slednjih pa je bilo v letu 2008 s koruzo za zrnje in silažno koruzo skupaj posejanih slabih 39 odstotkov vseh njivskih površin.
Glede ideje, da je treba družinam ponuditi zemljo na Tolminskem, v Baški grapi, Kozjanskem ipd. naj pojasnimo, da je lastnina zajamčena z ustavo, rešitve pa morajo temeljiti na spoštovanju veljavne pravne in ekonomske ureditve razpolaganja in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Naj ob tem omenimo, da prejemajo kmetije na teh območjih posebna izravnalna plačila za območja s težjimi pridelovalnimi razmerami, kar jim omogoča dodaten dohodek za kmetovanje na teh območjih.
Ne moremo se strinjati s trditvijo, da smo »premalo spodbujali ekološko kmetijstvo«. Ministrstvo trenutno namenja najvišjo finančno podporo na hektar v okviru kmetijsko okolj skih ukrepov prav za ekološko kmetijstvo (v 2007 skupno 6 mio EUR). Prav tako ministrstvo izdatno sofinancira prav promocijo ekološkega kmetijstva in njegovih proizvodov, ki jih vključuje tudi v promocijske aktivnosti ministrstva tako doma kot v tujini (v zadnjih treh letih: preko 240.000 EUR). Ministrstvo je dolžno zagotoviti pogoje za vse oblike kmetovanja: konvencionalnega, integriranega in ekološkega. Odločitev o tem, kaj in na kakšen način bomo pridelovali, je na koncu prepuščena kmetu, potrošniku pa izbor posameznih izdelkov. Vsa pri nas pridelana hrana mora ustrezati predpisanim zahtevam za posamezno obliko pridelave in biti varna, kar kontrolirajo za to ustrezne inšpekcijske službe.
Jernej Kovač Predstavnik za odnose z javnostmi MKGP
Obnova mrliških vežic v Domžalah - na Pšati pa dnevnih sob !? (2)
Začudil sem se pismu občana F. Hrovata, ki ga sicer ne poznam.
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli dve vstopniki za poljubno predstavo v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2009/2010 in sicer: PETER SUVOROV iz RADOMLJ, JURE PAVLIN iz LJUBLJANE, LOJZE FORŠČEK iz TRŽIČA in BOJAN ŠTIFTAR iz DOMŽAL. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož:
1.	nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC;
2.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT;
3.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX;
4.	nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami in
5.	nagrada: dve majici Honda.
Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 4. junija 2009.
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
7	1230 Domžale.
Veseli pa me, da prebira »svetniška vprašanja« na spletnem naslovu občine. Tako je lahko izvedel, da je za mesto Domžale oz. vse mestne KS prioritetna naložba v letih 2009 in 2010 obnova in razširitev mrliških vežic na domžalskem pokopališču. Kot svetnik LDS in kot član sveta KS Simona Jenka prisluhnem občanom Domžal in v občinskem svetu zastopam njihove interese in potrebe - pa tudi vseh drugih občanov, ki me kontaktirajo.
Žal mi je, da nisem bil v stanju pomagati tudi krajanom Pšate in drugim, saj me niti KS Dragomelj-Pšata niti občan F. Hrovat o tem izredno perečem problemu ni seznanil, niti o tem nisem bil seznanjen v občinskih odborih, občinskem svetu niti s strani občinske uprave. Kot verjetno veste, je bil občinski proračun za leti 2008 in 2009 sprejet v 1. polovici lanskega leta (tam naložbe v vežico ni bilo!), na zadnji letošnji seji občinskega sveta pa smo sprejemali rebalans proračuna za leto 2009. Kot svetnik LDS sem praktično edini vložil amandmaje k predlaganemu rebalansu, ki jih je občinski svet tudi sprejel. Operativne naloge vezane na pripravo in realizacijo občinskega proračuna vodi župan z občinsko upravo, sam pa že od leta 1991 delam kot občinski svetnik neprofesionalno in se trudim za komunalno enakost v Občini Domžale. Po vašem mnenju pa sem postal »glavni krivec« za probleme v KS Dragomelj-Pšata oz. Pšate prav jaz kot pisec amandmaja št. 586, čeprav so pred mano vsekakor odgovorni tako župan, občinska uprava kot tudi vaša krajevna skupnost -prosim tudi, da upoštevate, da sem le eden od 31 izvoljenih občinskih svetnikov. Kje so ostali svetniki, ki pa imajo razumevanje za težave občana Hrovata? V kolikor bo problem mrliške vežice za Pšato rešen, če umaknem svoj amandma št. 586, to takoj rade volje storim. Vsekakor se strinjam z vami, da potrebujete mrliško vežico. Spominjam se mojih let v vlogi, ki sem jo imel v »SKIS-u Domžale« in kasneje kot predsednik izvršnega sveta - pred sprejemom proračuna
ni bilo niti ene od 27 KS v bivši večji Občini Domžale, v katero ne bi prišel na njihov sedež, prisluhnil občanom na zborih in skušal z občani uskladiti letni občinski proračun. Boste rekli - to je bil socializem, sedaj je drugače! Pa na tem segmentu ni nobene potrebe po drugačnosti - gradili smo mrliške vežice v Radomljah, Mengšu, Homcu, Dobu ... in še vrsto drugih komunalno-cestno-energetskih objektov.
Ne, gospod F. Hrovat, vaši očitki do mene so krivični in morate se vprašati pri sebi: ali je to pošteno? Ne glede na vaš način pisanja pa sem se pripravljen z vami in predstavniki vaše KS sestati, zatem zadevo proučiti pri občinski upravi in nato tudi dopolniti moje svetniško vprašanje oz. pobudo št. 586. Upam samo, da ni kakšnih posebnih zemljiških ali okoljskih problemov, vezanih na lokacijo vežice. Ob ponedeljkih, od 17. do 19. ure, imamo na OO LDS Domžale govorilne ure v Domžalskem domu, predhodno pa svoj prihod najavite na telefon naše sekretarke (031/351-750).
Anton Preskar Svetnik LDS
Sprenevedanje in zavajanje
Odnos predstavnikov občinske oblasti do občanov je vse prej kot prijazen. Občani smo pogosto deležni sprenevedanja in zavajanja, ki že meji na cinizem. Začne se pri županu, opažamo pa ga žal tudi pri nekaterih njemu podrejenih uradnikih.
Županov urad je že dvakrat iz popolnoma birokratskih razlogov zavrnil pobudo občinskega svetnika, v kateri je jasno izražena želja, da Javno komunalno podjetje Prodnik pripravi predlog novega odloka o komunalnih odpadkih, ki bi upošteval načela okolju primernega ravnanja z biološko razgradljivimi gospodinjskimi odpadki, zapisana v državnih predpisih. Župan se spreneveda in zahteva od pobudnika, da pripravi osnutek odloka, nje-
Brezplačno cvetje za krajane Krajevne skupnosti Venclja Perka
Krajane obveščamo, da lahko v petek, 15. maja 2009, od 16. do 19. ure, in v soboto, 16. maja 2009, od 9. do 12. ure, v Cvetju Ksenija, Depa-
la vas 120 (pri pokopališču) brezplačno prevzamejo okrasno cvetje za okrasitev balkonov in oken ob cestah, s katerim bomo polepšali naš kraj.
Janez Ulčar, predsednik sveta KS
govo izvajanje pa finančno ovrednoti. Birokratsko sprevrženo. Direktor javnega podjetja Prodnik na pisno zahtevo podpisanega ne pojasni, kje je pravna podlaga ali predpis, ki bi prepovedoval kompostiranje in uporabo gospodinjskih bioloških odpadkov na lastnem vrtu. Še več, grozi mi z inšpekcijami in sodiščem, ker ne uporabljam rjavega zabojnika, hkrati pa me obtožuje kurjenja vej ob Kamniški Bistrici. Zaprošenih dokazov o tem domnevnem dejanju mi ne posreduje. Cinično.
Občinski »inšpektor« za ceste pol metra visoke kupe odpadnega materiala, nelegalno navoženega na občinsko gozdno cesto, posmehljivo okvalificira kot nasipanje ceste. Občinski svetnik mlajše generacije samozavestno zagovarja širitev deponije komunalnih odpadkov in nove cestne povezave na deponijo iz zahodne smeri v času, ko se v EU pripravlja popolna prepoved neposrednega deponiranja odpadkov. Hudo, kadar okolj ska zavest ne sega dlje od angleške trave na domačem vrtu.
In še o preračunljivosti JP Prodnik. Stanovalci štirih starejših stanovanjskih blokov v Domžalah, s skupno 24 stanovanji, so zaprosili, naj jim industrijski kontejner, za katerega je mesečni račun na stanovanje večji, kot je na primer račun za enodružinsko stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema, zamenjajo z običajnim skupnim 700-litrskim zabojnikom, ki bi jim povsem zadostoval. Pristojni za odvoz odpadkov že več kot pol leta ne uspejo nabaviti zaprošenega zabojnika. Žalostno, toda resnično. Resnično lahko govorimo o krizi morale v naši družbi.
Jože Nemec
Brezmadežni II
Pljuvati po vladi JJ je ne le neproduktivno, ampak je celo kon-traproduktivno, obenem pa po načelu nepravičnosti z neverjetno lahkotnostjo obravnavamo težka politična, socialna in gospodarska vprašanja, kar presega že tako ne
prezahtevna pričakovanja državljanov. Politična kriza se poglablja z neverjetno lahkoto in po logiki izbijanja klina s klinom jo enako ali podobno tudi obravnavamo. Izraziti komunistični retoriki, za katero smo napačno mislili, da je že popustila, prihaja naproti sicer neizprosni boj za oblast. Negodovanje z vseh strani pa žal ne more sanirati obstoječega stanja in pušča za seboj golo razdejanje. Namesto poglabljanja v napake vlade JJ bi bilo produktivneje sprevideti, da se ministri vlade BP enostavno igrajo s Slovenijo, vključno z Borutom Pahorjem. Morda je tu še najslavnejša izjema France Križanič, sicer član Pahorjeve SD. Odpuščanja delavcev se vrstijo kot po tekočem traku, se širijo kot trenutno mehiški oziroma kalifornij ski še neraziskani virus gripe, ob čemer pa seveda ne smemo prezreti, da se politična kriza poglablja tudi drugje po svetu. Ob pobegu ali prebegu določenih LDS-ovcev iz stranke je Katarina Kresal pravilno izjavila, da je potapljajočo ladjo treba reševati, nekako tako. Odnosi med LDS in Zares so nujno obremenjeni z načinom nastanka stranke Zares; ali to priznajo ali ne, je vseeno. Kaj pa SDS in SD, ob tem imam v mislih, da nekatere z leve politične opcije zelo moti Pahorjeva konsen-sualna politika, kar pa niti najmanj ni državotvorno. Nekdo je dejal, da pa so skupni imenovalec političnih frustracij prav tajkuni, ki jih tudi v Domžalah ne manjka. Nekaj bi jih lahko naštel, toda NOMINA SUNT ODIOSA, kar v prenesenem pomenu pomeni »NE IZGOVARJAJ IMEN PO NEPOTREBNEM«. Izpostavljati grehe vlade JJ, hkrati pa kakor ne hoteti videti Pahorje-vega komaj petmesečnega mandata kriz oziroma preraščanja ene zaostritve v drugo ... - ali ni to zgolj sejanje ljulke in beganja med slovenske volivce? Bolje bi se bilo usmeriti v naravo spora med LDS in Zares, ki je hkrati tudi Pahorjeva zgodba in njegovega vodenja vlade, kakor izrecno pravi odlična novinarka Meta Roglič.
Ivan Kepic
www.citroen.si
CITROEN C4 Picasso
PRIHRANEK 3.600 €
redni popust finančna pomoč
C1H04N p-t*—Itom
Slika je simbolna. Predstavljeni model: C4 Picasso. Emisija CO2 predstavljenega modela: 155-177 g/km. Poraba goriva predstavljenega modela: 5,9-7,5 l/km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do 31.5.2009.
2.600 € 1.000 €
AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
aittbr CfECJ RIHTAJC	VSHJE	VPETA i*TE-TIC HE	LAIUAALI iPlAV ZA pnvwvoüL ■ l'DTNIKBV NA Htl»|H PA«ih		CLUDC Aull TOBEITT DWTh			HVK PÜ'.HEf	■DHU «Fit*. ZAHOPiKA HAtm	HIAUMHHUDU U.I LANEKA TKAhJHA it nnnt		rJLivihiKi SEtliER ithi;	hCUtKI r*«»r (DE0RD1	WJIHil «PMfcA «ITA Hl A r(H(JHi« mirjijCu		utu UAOLHIH (KASPARI	JUfHft -:C?LliKI j.iflrnM(iJL	TflUt SVETINA	BtHTT »TUR			EDMJHiKI 0Z1P	tFäh> »FERNA KUKA IJARIflLA)	DOCUI ZAHL-DCDK STfJfcF RAT ZAitlTA 'REU VREMENSKIMI VPLIVI		MtoM BREJEM. HLfn	rUAN CBSIU »IHK* PATRICIA)
PHDBA touna l£i£SA				MEiTDV DSREBkJl P«JWI SDSEDA IRINA						tiutt. wznriur				F(H(tF iE VIND PENlHl 11X0 tDREt					uA[R!fc± IDFJU.KA lUCCh					HA.VECJJ nRVASJil DTK			
tftU LUKA 1«f|MlC-nruiHCl										VNETJE TElTtM									JEZERO V um" ITALUl Milih Uli»					kl ATI EAtKlN EOCBV t)6HI TERU1H			
Mene u EAHStm MAVSE-■ A*U|					VELKA iTinS-VAhJiKA /LHAJIin					KMtJ/A KEWUSKE fDilnJSE FDVAB UEHEt								IZÜHul iTCAKILA 1 HD MEiTD n DD K1ÜUA									
■D PRAVHA MhetICl uurn					EUE JÜDIN vwvn< DLHSK.I |*DRAj		jllJTHlliM MTASTAtA KAU&OiK! PKI11K Ul					REKA TIA JUG II LANE	ELhIJ NEKDAJUI INDIJWI PDLtliK tilTm			EZ4JMRLI KIMM	NEMlHl nzjK IfRuiTI					MIRI1XI IIRALEC WHHF0					
iiniuD. it DEKLI C L hA BtE-ti i HUWi.L3																	ANLLESkl PE1NIK tlKDVAll 1-UUlTl R4REN					AUhlSAtl 1/LLt.fn-TSVAHJE ,iMHr, NDRVAT					MI6MI m
riiupjk PMDBA				DK J^UE Hl püszajv All IC HE H UMU					«ELAVIL V iHAHNL						um:.. DK JU&D JA'KCHI DBJU.I sueiihE						DEL L fiSEi AV10R JCUEU IMENA						
iT« HJWM				NftJÜHA IN TJUSKA UtEJinn Eh 4					tUUMil 5i KAUE DRV						iriJRTNA HHHA. iUEJT						CINKJIA 1UAikA iHDPIhA VJUZhl SlIJHUI						
PQMDt: H AÜ AS]-Etil itn» tujika skupina vjuim Sibiriji, ID R0 jej Era i sevfmi Italiji, K AT ALI N .vrsta smtcticnf s in n If. L J K ■ f iqu r.i, RECEPIS-jmStna f rejemnica, PET0RT A-pniotl.H za kemijske paskuse, $TH AMlN-mtezasla bombažna »ti Ijneiu liijjiina za vezenje
Atletski miting Domžale open 2009
»You are simply the best«
Prvič je startna pištola v petek, 24. aprila, ustrelila že nekaj minut čez 16. uro, ko so se na 60-metrsko razdaljo iz nizkega starta pognali najmlajši pionirji. Za prvo zmago AK Domžale je poskrbel Klemen Ribaš, ki je bil po teku še treh skupin lahko vesel bronaste medalje, do konca mitinga z zares številčno udeležbo pa se je na zmagovalnih stopničkah zvrstilo še 48 zmagovalcev ...
Sodniki atletskega sodniškega zbora Domžale so imeli polne roke dela, saj je bilo na urniku poleg štirih tekov na različnih razdaljah še pet metov in skok v daljino. Na že tradicionalni miting je svoje atlete in atletinje pripeljalo kar 21 slovenskih klubov. Ti so bili sprva navdušeni nad lepim in toplim vremenom ter vetrom v hrbet za sprin-terje, kasneje pa so se po ogrevanju v anorakih in s kapami s preizkušnjami pogumno spoprijemali v dežju.
V	množici atletov so se tako hitri kot močni izkazali tudi številni Domžal-čani. Začnimo z dobitniki odličij v tekaških disciplinah.
V	močni konkurenci članov je v teku na 1000 metrov najvišja stopnička le za 6 stotink sekunde ušla Petru Kaste-licu (2:29,36), na isti razdalji se je v konkurenci mladink na drugo mesto uvrstila tudi Cita Cvirn (3:06,75). Alja Sitar in Klara Hribar sta bili najhitrejši v teku na 300 metrov (41,86 in 42,73).
Luka Marolt je bil v teku na 60 metrov drugi za precej hitrejšim Ljubljančanom, zmaga pa ni ušla Hani Gorza, ki je zlatemu sprinterskemu rezultatu (60 metrov: 8,18) dodala še bron v teku na 300 metrov. V teku na 600 metrov sta se izkazala domžalska pionirja: med fanti je bil najhitrejši Anže Zupan (1:29,51), med dekleti je bila tretja Eva Aljančič (1:43,04). Bronasto tekaško medaljo si je pritekel še Rok Kveder (60 metrov: 8,69). »You are simply the best,« je iz zvočnikov za Domžalčane še večkrat odmevalo ob razglasitvah za najboljše metalce. Bernarda Letnar je bila z metom kopja 47,69 metra najboljša med članicami, z dvema zlatima je miting zaključila Petra Pavlič, ki je bila med mlajšimi mladinkami najboljša tako v metu kopja kot suvanju krogle - obakrat pred še eno Domžalčanko Tjašo Rajh. Odlično je šlo Evi Mrše, ki je najdlje med pionirkami sunila 3 kg težko kroglo in bila druga v metu kopja. Med pionirkami »kladivašicami« je bila Tamara Cerar srebrna, Maja Pirc bronasta, med »diskašicami« pa
se je na drugo mesto uvrstila tudi Saša Cerar. Svoj delež k uspešnosti domžalskih metalcev je dodal tudi moški del ekipe: v pionirski konkurenci je na drugo stopničko dvakrat stopil Mark Selan (disk, kopje), na tretjo pa Denis Kumek (krogla, kopje). V kopju je bil tretji Jože Pirnat, v metu diska za člane je slavil Dino Sejarič. In kakšni so bili komentarji pred, med in po tekmovanju? Organizator, Atletski klub Domžale, je bil zadovoljen s številom prijavljenih atletov in še bolj s številnimi stopničkami za domače atlete. Tekmovanje je uspelo natančno izpeljati sodnikom, čeprav so se nekatere discipline zaradi številčnosti zavlekle. Nekateri trenerji so bili z dosežki zadovoljni, občasno so se kot običajno slišali tudi jezni komentarji ... Za večino atletov in atletinj je bil miting generalka pred začetkom sezone; kot vedno so s stadiona z naj širšim nasmehom odšli zmagovalci, nekaterim so rezultati pokazali napredek, drugim pa, da bo potrebno še potre-nirati!
Čestitke in nasvidenje leta 2010!
Atletinje za mesto uspešnejše od ekipe fantov
V Novem mestu je 18. aprila vel ekipni duh, saj se je na atletskem stadionu zbralo 17 mladinskih moških in 16 ženskih ekip, ki so se pomerile za naslov ekipnih prvakov Slovenije. Tako fantje kot dekleta so točke nabirali v 19 disciplinah, zato glede na obsežnost ekip - 6 domžalskih mladincev in 9 mladink, ni bilo realno ciljati na ekipno zmago, so pa dekleta zabeležila solidno sedmo, fantje pa osmo mesto. Med dekleti sta s konkurenco pometli dolgoprogašica Eva Aljančič, ki je nastopila v teku na 1500 metrov (5:04,57 min), in Petra Pavlič, ki je poleg prepričljive zmage v suvanju krogle (13,09 m) osvojila še odlično drugo mesto v metu kopja (36,13 m). Klara Hribar je bila z novim osebnim rekordom na 100 metrov (12,72) tretja, na peto mesto se je uvrstila v še enkrat daljši preizkušnji (26,56). Tjaša Rajh je bila četrta v kopju in mesto slabša v krogli, peta in sedma je bila Eva Mrše v metu kladiva oziroma diska. Kladivo Tamare Cerar je pristalo pri 24,33 metra, kar je zadoščalo za četrto mesto, iz vrste metalk Danila Emberšiča pa je nastopila še Saša Cerar, ki je bila tako v disku kot kopju osma. Najdaljšo žensko preizkušnjo na tekmi je pretekla Cita Cvirn, ki je kot peta zaključila tek na 3000 metrov, kot edina skakalka pa je v skoku v višino nastopila Nika Marolt.
Med mladinci so nastopili štirje tekači in dva metalca. Luka Marolt je nastopil na 200 metrov, Gregor Lazar na 400, čez cilj 800-metrske preizkušnje je kot šesti pritekel Anže Zupan, na 1500 metrov pa je bil sedmi Jaka Vodnjov. Marku Sela-nu je šlo suvanje krogle bolje od rok kot met diska (osmo in deseto mesto), kladivo in kopje pa je metal Denis Kumek.
Čestitke!
Spomladanski kros domžalske regije 2009
Veliko mladih tekačev in navijačev v Športnem parku Vir
Prijetno torkovo popoldne, 5. maja 2009, je v Športni park Vir privabilo več sto tekačev in tekačic, ki so se pomerili v spomladanskem krosu domžalske regije, ki ga je v okviru Zavoda za šport in rekreacijo Domžale organiziral in izvedel Atletski klub Domžale.
Mladi in še bolj mladi tekači so se veselili dobro pripravljenih prog v okviru športnega parka, najhitrejši tudi medalj in pohval ter čestitk, vsi pa prijetnega druženja in napitka, s katerim so se lahko odžejali, predvsem pa prijateljev in znancev s sosednjih šol. Organizatorji, Atletski klub Domžale, so prav ta dan pripravili tudi srečanje s starši, ki bi želeli, da njihovi otroci atletiko vzamejo kot interesno dejavnost, so bili nad množičnostjo tokratnega krosa navdušeni, saj je bilo med mlajšimi kategorijami tudi več kot sto tekačev. Ob tem pa se je tudi pokazalo, da so bili med zmagovalci največkrat učenci in učenke, ki se že ukvarjajo s tekom - kot atleti, nogometaši, košarkarji, odbojkašice, zmagovalke so bile tudi plesalke in še kakšen šport bi se našel. Medalje so podeljevali mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Roman Lazar, predsednik, ter Marjan Gorza, častni predsednik Atletskega kluba Domžale. Svoje delo je dobro opravil zbor sodnikov AK Domžale, pa tudi številni starši, stari starši, znanci in prijatelji, ki so glasno zaploskali vsem, ki so srečno in uspešno pritekli v cilj.
Rezultati
Dečki, roj. 2003 in mlajši: 1. Nejc Kotnik, Vrtec Urša, 2. Žiga Farkaš, Vrtec Domžale, 3. Gregor Piškur, Vrtec Ostržek, Rodica;
Deklice, roj. 2003 in mlajši: 1. Neža Saje, Vrtec Medo, 2. Tina Kuhar, Vrtec Domžale, 3. Katarina Huč, AK Domžale;
Najhitrejši učenci letnik 1994 in mlajši
Učenci, roj. 2002 in mlajši: 1. Žiga Fermišek, OŠ Mengeš, 2. Tristan Ciglar, AK Domžale, 3. Maks Ul-čar, OŠ Domžale;
Učenke, roj. 2002 in mlajše: 1. Nika Levičnik, OŠ Trzin, 2. Neja Majcen, OŠ Mengeš, 3. Nina Boljka OŠ Ihan;
Učenci, roj. 2001 in mlajši: 1. Erik Urbanija, OŠ Jurij Vega Moravčje; 2. Miha Kralj, OŠ Rodica, 3. Jakob Pezdirc, OŠ Janko Kersnik Brdo;
Učenke, roj. 2001 in mlajše: 1. Katja Reven, OŠ Mengeš, 2. Patricia Kos, OŠ Dob, 3. Nina Dimc, OŠ Trzin;
Učenci, roj. 2000 in mlajši: 1. Urban Hran, OŠ Mengeš, 2. Simon Gregorin, 3. Tadej Rosulnik, oba OŠ Preserje pri Radomljah;
Učenke, roj. 2000 in mlajše^ 1. Zala Pia^ Pirc, OŠ Jurij Vega Moravče, 2. Lana Štrumbelj, OŠ Dob, 3. Neja Karner, OŠ Dragomelj;
Učenci, roj. 1999 in mlajši: 1. Tibor Gorenc Stanko-vič, OŠ Ihan, 2. Jernej Golija, OŠ Domžale, 3. Miha Florjančič, OŠ Ihan;
Učenke, roj. 1999 in mlajše: 1. Ana Blaž, OŠ Ro-dica, 2. Ana Kračman, OŠ Mengeš, 3. Nina Pavlič Hren, OŠ Rodica;
Učenci, roj. 1998 in mlajši: 1. Blaž Lipar, OŠ Mengeš; 2. Aljaž Bratec, OŠ Domžale; 3. Gašper Hren, OŠ Mengeš;
Učenke, roj. 1998 in mlajše: 1. Teja Vidic, OŠ Domžale, 2. Nina Grčar, OŠ Dragomelj, 3. Neža Pirnat, OŠ Domžale;
Najhitrejše učenke letnik 1994 in mlajše
Učenci, roj. 1997 in mlajši: 1. Jan Repas, OŠ Rodica, 2. Rok Simon, OŠ Venclja Perka, 3. Kristjan Rojs, OŠ Rodica;
Učenke, roj. 1997 in mlajše: 1. Tina Vaupot, OŠ Trzin; 2. Lejla Veladžič, OŠ Domžale, 3. Petra Kuna-vec, OŠ Jurij Vega Moravče;
Učenci, roj. 1996 in mlajši: 1. Rok Kveder, OŠ Preserje pri Radomljah, 2. Arber Halili, 3. Gašper Volči-ni, oba OŠ Domžale;
Učenke, roj. 1996 in mlajše: 1. Gabi Kumek, OŠ Rodica; 2. Nina Jasenc, 3. Šelma Veladžič, obe OŠ Domžale;
Učenci, roj. 1995 in mlajši: 1. Miha Hrovat, OŠ Jurij Vega Moravče, 2. Žiga Ručigaj, OŠ Rodica, 3. Matevž Zlatnar, OŠ Venclja Perka Domžale;
Učenke, roj. 1995 in mlajše: 1. Eva Aljančič, OŠ Domžale, 2. Manca Slabanja, OŠ Dragomelj, 3. Kaja Žgajnar, OŠ Domžale;
Učenci, roj. 1994 in mlajši: 1. Gregor Lazar, OŠ Dragomelj, 2. Luka Pavli, OŠ Venclja Perka, 3. Mihael Furjan, OŠ Mengeš;
Učenke, roj. 1995 in mlajše: 1. Špela Peterka, 2. Klavdija Kovač, obe OŠ Domžale, 3. Kaja Štupica, OŠ Dragomelj.
Čestitamo!
Vera
zdravo tfmitvo
Duhec tek
Sekcija dečki in deklice od 5 do 15 let je zaključila vadbeno sezono 2008/2009. V Športnem parku Domžale smo v sredo, 22. aprila, organizirali še zadnje športno srečanje, na katerega smo v našo družbo povabili družinske člane naših vadečih. Za konec sezone smo pripravili DUHEC TEK, ki postaja obvezen športni zaključek vadbene sezone.
Vreme je bilo idealno in temu primerna je bila tudi udeležba tekačev, ki so si sami izbrali tempo in dolžino tekaške poti ob Kamniški Bistrici. Zmagovalci smo bili vsi, ki smo na ta lep dan naredili nekaj zase! Letos smo uvedli tudi štartnino za naš tek: vsak tekač je moral prinesti eno limono. Naše pomočnice so v času našega teka pripravile enkratno svežo limonado iz nabranih limon, tako da smo se po teku tudi prijetno odžejali. Hvala vsem udeležencem teka za limone, posebna zahvala pa tudi PIGMENT d.o.o. in OŠ Domžale, ki nam že nekaj let stojita ob strani in nam pomagata pri naših projektih. Hvala tudi vsem vaditeljem za uspešno in požrtvovalno delo z našimi otroki. Vsi otroci prijazno vabljeni v našo novo vadbeno sezono in k novim športnim dogodivščinam v oktobru 2009.
Ob tej priložnosti bi radi povabili naše člane še na en tek, in sicer TEK PRIJATELJSTVA, ki bo 24. maja, v Športnem parku Domžale, od 9. ure dalje. Kot dodatno športno aktivnost naše društvo organizira tudi pohod NORDIJSKE HOJE, ki se bo odvijal istočasno kot tek. Naše društvo bo že pred štartom pripravilo tudi spoznavanje z nordijsko hojo, nekaj parov palic pa bo na voljo tudi za tiste, ki bi se radi aktivno priključili k pohodu.
Ob občinskem prazniku
Kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale 2009
Blizu 300 kolesarjev kolesarilo po območju občin Domžale, Lukovica in Moravče
Letošnje Kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale 2009, ki sta ga organizatorja, Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarski klub Hrast Dob, namenila 19. aprilu — prazniku Občine Domžale, je 25. aprila v Športni park Domžale privabilo več kot 200 kolesarjev, ki so se pomerili za Pokal Slovenije v kategorijah amaterjev, mastersov in žensk, ter blizu 100 rekreativcev, vse skupaj pa je potekalo tudi v okviru akcije Slovenija kolesari.
Letošnja prireditev je potekala v prijetnem sončnem vremenu, ki je v Športni park Domžale do 10. ure, ko je udeležence na pot pospremil mag. Janez Zupančič, direktor tekmovanja, privabilo blizu 300 kolesarjev in kolesark. Med rekreativci smo lahko opazili tudi precej otrok, ki so se skupaj s starši in starimi starši odpravili na nekaj deset kilometrov dolgo pot. Ta se je sicer začela v Športnem parku Domžale s skupnim startom vseh udeležencev in udeleženk, tekmovalno pa na startu v Dobu, od koder so se tekmovalci odpeljali proti Gorjuši, Brezovici, se z Rač-nega vrha spustili v Brezje ter nato po delu trase skozi Moravško dolino pripeljali v Preserje pri Lukovici, od koder so se, skupaj z ostalimi, nekaj po 12. uri pripeljali v koloni v Domžale. Ob poti so bile organizirane prijazne okrepčevalnice, organizatorji pa so poskrbeli, da je bilo tudi na cilju precej živahno. Občina Domžale, Komisija za turizem, je pripravila informativno stojnico. Z dobrotami so udeležence pogostile članice Društva podeželskih žena Domžale, vsi udeleženci so bili deležni toplega obroka, spominskega darila in medalje, najboljši pa so prejeli pokale in praktične nagrade. Pomembno je še zapisati, da so prav vsi kolesarji in kolesarke varno pripeljali na cilj, za kar organizatorja zaslužila vse čestitke, saj sta poskrbela za vse potrebno, zahvaliti pa se je potrebno tudi vsem udeležencem, saj so spoštovali vsa dogovorjena pravila. Pokale in praktična darila so na zaključni slovesnosti podeljevali Martin Rebolj, župan Občine Moravče, Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ter direktor prireditve in hkrati direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janez Zupančič.
Najboljši v posameznih kategorijah na cestno kolesarki dirki Ženske A: 1. Patricija Jamnik, KK Postojna; 2. Darja Regoršek, Bici-kel.com; 3. Sara Drmota, KD Brda Dobrovo;
Organizatorja, Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarski klub Hrast, se iskreno zahvaljujeta za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve številnim posameznikom ter še posebej: občinam Domžale, Lu-kovica in Moravče, Zavarovalnici Triglav, Helios Domžale, Mercator d.d. Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojane, Sintal d.d. Ljubljana, Aqua d.o.o. Ljubljana, Zaključna dela v gradbeništvu Peter Korošec s.p., Mula-lič Esad s.p., Mulalič Muhamed s.p., nogometna kluba Domžale in Radomlje, Športni klub Nika Ihan, Controlmatik commerce d.o.o. Rova, Metal profil d.o.o. Domžale, Elektroinstalacije Milan Skočaj s.p. Graverstvo Bruno Kosim, Slovenijašport -3 t d.o.o. Ljubljana, Lomi sport d.o.o. Pesnica in Elan-inventa d.o.o.
Iskrene čestitke najboljšim članicam
Ženske B: 1. Vida Uršič, 2. Jelka Rakuš (obe ŠD Bambi); 3. Ivi Rakoš (ŠD Turbo M);
Amater A: 1. Primož Obal, KK Tro-povci; Klemen Breznikar, KK Ro-gla; 3. Andraž Hostnik, KK Tempo;
Amater B: 1. Uroš Černigoj, KD Izvir Vipava; 2. Anže Žakelj, ŠD Bambi; 3. Marko Hlebanja, Bicikel.
Amater C: 1. Tadej Blatnik, Bici-kel.com; 2. Gregor Vida, ŠD Energija Domžale; 3. Simon Avbar, KD Papež Podgorje;
Master A: 1. Mitja Oter, Prvaetapa. com; 2. Andrej Lindič, Bicikel.com; 3. Andrej Guček, Bike ek Haloze;
Master B: 1. Aleš Hren, ŠD Poljane; 2. Andrej Marovt Helešič, KK Sava Kranj; 3. Borut Osojnik, ŠD Turbo M;
Master C: 1. Anton Vidic, 2. Lucjan Premrn, oba KD Izvir Vipava; 3. Borut Vovk, ŠD Bambi;
Master D: 1. Brane Bojanc, ŠD Ra-mar; 2. Primož Čerin, BVG Gulč; 3. Robert Bauman, KD Brda Dobrovo;
Master E: 1. Marjan Srnel, ŠD Turbo M; 2. Bojan Ropret, ŠD Bambi; 3. Boštjan Slak, KD Brda Dobrovo;
Master F: 1. Ivan Kastelic, BVG Gulč; 2. Matej Mihovec, 3. Janez Zakotnik, oba ŠD Turbo M;
Master G: 1. Zorko Cigoj, KD Brda Dobrovo; 2. Lojze Oblak, ŠD Bambi; 3. Peter Strašek, Bike ek Haloze;
Master H: 1. Herbert Kotnik, KD Mengeš; 2. Franc Mikuž, KD Izvir Vipava; 3. Jože Hafner, KD Brda Dobrovo;
Master I: 1. Marko Rejec, KD Izvir Vipava; 2. Milan Bafar, KK Postojna; 3. Alojz Levičar, Kolo klub Špri-kla Krško.
Vsem kolesarjem in kolesarkam, tako tekmovalnim kot rekreativ-cem, iskrene čestitke, ter dobrodošli na kolesarjenju po območju Upravne enote Domžale 2010.
Ob tem pa še posebna zahvala za sodelovanje vsem varnostnikom na progah, in sicer: Društvu tabornikov - Rod skalnih taborov na območju Občine Domžale; tabornikom iz Občine Moravče ter članom GD Prevoje, ki so za varnost poskrbeli v Občini Lukovica.
Vera
Vabljeni!
TVD Partizan Domžale www.tvdrustvo-partizandomzale.si
KLANE d o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
Dober dan, Lara Pančur
Predstavljamo še tretjo izmed mladih vražjih Virjank
»Prvič sem stopila na smuči pri treh letih, učitelj pa je bil oči. Že takrat sem tekmovala s starejšim bratom Lukom in poskušala smučati povsod tam, kjer je smučal on. Kasneje pa sem se učila karving zavojev v Smučarskem društvu Domžale, pri trenerju Jožetu Lenčku,« pravi Lara Pančur z Vira, zadnja od treh mladih smučark, ki smo jih poimenovali kar »vražje Virjan-ke«. Spoznali ste že Niko Bernar-dič in Špelo Mičunovič, danes vam predstavljamo leto dni mlajšo Laro Pančur, par besed pa smo namenili tudi njenemu bratu Luku, uspešnemu smučarju in atletu, ki ga bomo predstavili ob eni izmed drugih priložnosti.
Kako se počutiš v OŠ Rodica? Ti v šoli omogočajo tvoje treninge?
V	šoli se počutim dobro. Ker zaradi treningov veliko manjkam, so mi učitelji vedno pripravljeni pomagati. Sošolka Lucija pa mi posoja zvezke, da prepišem vso manjkajočo snov.
Katero disciplino imaš najrajši, zakaj?
Najraje imam slalom, ker sem imela letos v tej disciplini zelo dobre rezultate. Uživam pa tudi v vožnji veleslaloma in še hitrejšega super veleslaloma.
V	katerem klubu si vključena in kdo je tvoj trener? Si z njim zadovoljna?
Sedaj smučam pri SD Novinar v Ljubljani, kjer je moj trener Dani Mattias, pred leti tudi odličen smučar. Razumeva se dobro, čeprav je včasih na treningu strog in zelo zahteven.
Kje vse trenirate in kako je videti trening na snegu? Treniramo v Švici, Avstriji, največ pa v Sloveniji. Lani sem bila prvič tudi na Norveškem, kjer je kot zanimivost le nekaj ur trajajoča dneva svetloba. Treningi so prijetni, včasih pa tudi zelo mrzli. Ker pa se kot skupina odlično razumemo, vse slabe trenutke hitro pozabim.
Lahko poveš pet, morda deset največjih uspehov?
Bila sem državna cicibanska podprva-kinja. Zmagovala sem na Zmajčkov-em pokalu, pokalu Krvavca, pokalu Andraž, pokalu Hervis ...
Se spominjaš svoje prve medalje?
Svojo prvo medaljo sem dobila na pokalu Hervis v Kranjski Gori, kjer sem dobila tudi prvi pokal.
Si se kdaj poškodovala?
K sreči še nisem bila poškodovana, kljub temu da sem imela kar nekaj grdih padcev.
Trener nas vedno opozarja, da moramo biti ravno zaradi nezgod kondicij-sko dobro pripravljeni.
Kdo te navadno spremlja na tekmovanjih?
Letos, ko z Lukom tekmujeva na istih tekmah, sta mami in oči vedno zraven.
Lani pa sva imela tekme sočasno na različnih smučiščih in smo se velikokrat dogovarjali, kdo bo šel kam navijat. Za naju navijajo tudi stari starši in včasih pridejo pogledat tekme tudi prijatelji.
Na spletnih straneh šole, ki jo obiskuješ, sem našla tudi objave o tebi, bratu in vajinih uspehih - ko nastopata tudi za šolo. Se ti zdi, da so ponosni na vaju, predvsem pa, ali meniš, da je treba nastopati za šolo? Rada zastopam svojo šolo, ne samo v smučanju, temveč tudi na atletskih tekmovanjih. Zelo se veselim šolskih športnih iger, ki jih organizira naša šola 23. maja.
Kaj si želiš v življenju in posebej v športu?
Želim si še naprej dobrih rezultatov in odličnega uspeha v šoli.
Se ukvarjaš še s kakšnim športom, morda tudi v njem dosegaš kakšne uspehe?
Moj drugi šport je atletika, saj je to del kondicijske priprave za zimo. Sedaj sem bila na občinskem krosu četrta, jeseni pa upam na še boljši rezultat.
Kaj delaš ob prostem času, če ga imaš, bereš knjige, gledaš filme?
Prostega časa imam malo. Tedaj berem knjige, rišem in na MSN klepetam s prijateljicami - smučarkami po Sloveniji.
Imaš svoje vzornike?
Moja vzornica je Lara Gut in seveda naša Tina Maze.
Kako bo videti tvoje letošnje poletje?
Poleti gremo na morje. Tam bom kolesarila, surfala, plavala in opravila vsakodnevni suhi trening. V avgustu pa gremo na ledenik, kjer se bomo pričeli pripravljati za novo sezono.
Pričakovanja?
Želim si še naprej dobrih uvrstitev, saj bom s tem tudi obdržala sponzorstvo za smučarsko opremo Fischer, ki mi jo nudi podjetje VITA Trebnje.
Zelo uspešen je tudi tvoj brat Luka, ki je tudi odličen smučar in se lahko pohvali s kar nekaj imenitnimi uspehi? Ga lahko zaprosiš, da na-šteje dosedanje največje uspehe in pove, kaj pričakuje od naslednje sezone.
Luka Pančur: Moj največji uspeh je drugo mesto na mednarodni tekmi v veleslalomu za pokal Sljeme v Zagrebu. Lani sem bil sedmi v skupnem seštevku državnih tekmovanj, letos kot mlajši pa nisem imel preveč sreče. Sem pa zato imel nekaj odličnih tekaških uvrstitev kot tekmovalec Atletskega kluba Domžale. V novi sezoni si želim uvrstitev med prvih šest smučarjev v državi, jeseni pa še nekaj dobrih tekaških rezultatov.
Hvala obema in naj bo športna sreča vselej z vama.
Vera
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
e.mail: mlbos^voljj.n^t
MI BO 5 d.O.O. tel: 01/83 14 SI 5, GSM: 031 305 4SI
SPORT
KK Pirueta
Na kotalkarskem tekmovanju
stran
22
Prvega in drugega maja je v Novi Gorici potekal že 30. mednarodni pokal v kotalkanju, na katerem so nastopili klubi iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Nastopilo je kar 150 tekmovalcev in tekmovalk iz šestnajstih klubov.
Udeležil se ga je tudi Kotalkarsko drsalni klub (KDK) Domžale, katerega člani že leta pridno trenirajo v pokriti dvorani RCU v Lukovici, pod budnim očesom trenerke Violete Mordej in trenerja Mateja Draščka. Na dvodnevnem tekmovanju so si tekmovalke in tekmovalec KDK Domžale v posameznih kategorijah priborili tudi nekaj visokih mest. Blaž Kovač iz Domžal je bil drugi med dečki začetniki, Sara Kovačič je bila v skupini E v dolgem programu tretja, Tanita Fabjan Demšar pa četrta.
Med mlajšimi deklicami so se v kratkem programu od četrtega do šestega mesta zvrstile Chiara Mordej Filippi-ni, Ajda Tič in Manca Capuder, Tjaša Kovačič pa je med kadetinjami zasedla 12. mesto.
V kratkem programu so nastopile tudi kotalkarice iz drugega domžalskega kluba KK Pirueta. Tina Ozebek je med mlajšimi mladinkami zasedla četrto mesto, Špela Berlot pa pri kadetinjah deveto mesto. Tina Ozebek je bila še bolj uspešna v obveznih likih, kjer je osvojila prvo mesto. Tekmovalci in tekmovalke so v bleščečih dresih pokazali veliko znanja in elegance, čeprav je bilo to šele eno izmed prvih tekmovanj v letošnji sezoni. Do konca jih bo na vrsti še kar nekaj, med drugim tudi na kotalkališču v Domžalah. Tekmovanje v Domžalah organizira Kotalkarski klub Pirueta, potekalo pa bo 28. junija.
Eleganten šport
Umetnostno kotalkanje je na prvi pogled zelo podobno umetnostnemu drsanju: z glasbo, atraktivno koreografijo, lepimi dresi ter elegantnimi liki in atraktivnimi skoki. Kotalkanje trenira kar nekaj deklet iz domžalske in luko-viške občine. Toda, glede na to, da je dvorana praktično na dosegu rok, bi
I iflTI^uiiui vuiii rvrvui v
Podelitev pokalov in medalj v Novi Gorici
se jim lahko pridružilo še več deklet. Tudi fantje so dobrodošli. Trenutno ima KDK Domžale v svojih vrstah le enega fanta. Blaž je med najmlajšimi, toda na tekmovanjih redno dobiva pokale za visoke uvrstitve. Fantov je namreč zelo malo in v posamezni kategoriji redko tekmujejo več kot trije. To je lahko še posebna vzpodbuda za nove člane! Velika vzpodbuda začetnikom je tudi sistem tekmovanj. Ta omogoča udeležbo vsem, saj tekmovanja potekajo v različnih starostnih skupinah, ki so razdeljene tudi glede na to, koliko časa tekmovalke oziroma tekmovalci vadijo umetnostno
kotalkanje. Tako bodo imeli letos priložnost za nastope tudi vsi, ki so se kotal-karskemu klubu pridružili jeseni. Mladi, ki bi si želeli pridružiti klubu KDK, lahko več informacij dobijo na katerem izmed treningov, ki potekajo na RCU, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, od 16. do 18.30. Kotalke si je mogoče tudi izposoditi, tako da lahko kandidati preizkusijo, kako jim odgovarja takšno športno udejstvovanje. Vadba je namenjena otrokom od tretjega leta starosti dalje.
Igor Fabjan
Miki osvajamo
Uspešni v mnogih plesnih zvrsteh, disicplinah in kategorijah
Plesalec v electric boogie disicplini, Andraž Mrak, si je že tretje leto zapored priplesal naslov državnega prvaka med solisti člani, prvega mesta pa se je veselil tudi s soplesalcem De-janom Djurovičem med EB-pari člani. Njegov varovanec Janez Štrukelj je med pionirji prav tako stopil na najvišjo stopničko, naslove državnih prvakinj so osvojila tudi dekleta orientalskih malih skupin v kategoriji pionirk in mladink (koreografija: Andrea Zanardi) ter mladinski orientalski par Ana Car in Alenka Rav-
nikar. Na 2. mesto sta se med electric boogie pari člani uvrstila Žiga Žar-gi in Matej Resnik, med šov solisti mladinci je 4. mesto zasedel Jernej Gregl, med pari pionirji pa Laura Potočnik in Lana Smolnikar. Street šov skupina Black and White (koreografija: Martina Mrak Tekavc) se je v finalu uvrstila na 5. mesto, v veliki konkurenci mladinskih parov pa sta se v finale na 6. mesto uvrstili Petra Peček in Petra Ravbar. Na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih sta se najbolje uvrstila Jaka Podgor-
šek in Katarina Matuš, ki sta v kategoriji pionirjev prišla v finale in si priplesala 5. mesto. Na evropskem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih pa so se pionirski plesalci uvrstili v finale v kar dveh disciplinah, mala skupina Pismonoše (koreografija: Maja Lavrinc) se je uvrstila na 3. mesto, par Laura Potočnik in Lana Smolnikar sta med pari osvojili 6. mesto, med mladinskimi solisti pa se je Jernej Gregl uvrstil na 8. mesto.
Aprilsko vreme ni kaj dosti vplivalo na rezultate tekmovalcev Plesnega kluba Miki, ki so s svojo vztrajnostjo prebrodili že marsikatero oviro na poti k uspehu v plesu. Tekmovanja so se intenzivno začela 18. aprila, ko sta potekali kar dve državni prvenstvi - v Murski Soboti se je odvijalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pa državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Poleg zgoraj omenjenih uvrstitev sta finale v kategoriji pionirjev na državnem prvenstvu v LA-plesih z uvrstitvijo na 8. mesto za las zgrešila Martin Mestek in Kaja Judež. V nedeljo, 19. aprila, se je v Cerkljah na Gorenjskem odvijal drugi sklop državnih prvenstev v modernih tekmovalnih plesih. Finalne uvrstitve so prinesle veliko veselja, plesalci, ki so za las zgrešili finala, med njimi tudi plesalci Plesnega kluba Miki, Nina Semprimožnik in Domen Kren (7. mesto) med šov pari člani ter street šov formacija Singing in the Rain (6. mesto, koreografija: Andraž Mrak) pa so
žalost kmalu zamenjali za navdušenost - pestre točke finalnega večera, kjer je, predvsem v street šov disciplinah, prevladovala inovativnost, neverjetna energija in plesna dovršenost pa so nas vse pustile odprtih ust. Iz Beograda, kjer je v dvorani Sava center od 1. do 3. maja potekalo evropsko prvenstvo v šov plesih, so se tudi tokrat z najboljšimi rezultati domov vrnili prav najmlajši plesalci Plesnega kluba Miki, na katere je bila poleg staršev še posebej ponosna plesna pedagoginja Maja Lavrinc: »Prvič ponavadi ne odplešejo dobro, naslednja dva kroga pa so me plesalke zelo presenetile. Ne glede na tremo v prvem krogu tekme pa vedno odplešejo s srcem in dušo, zato so na odru zelo prisrčne, kar na koncu prinese rezultat, s katerim smo vsi zadovoljni.« Evropskega prvenstva so se udeležile tudi plesalke mladinske formacije s točko Plesalnica 3 (koreografija: Romana Pahor) in osvojile 11. mesto, plesalki Petra Ravbar in Petra Peček sta med mladinskimi šov pari osvojili 15. mesto, mala skupina Škorpijoni se je uvrstila na 18. mesto, članska zasedba petih plesalcev pa se je s točko So you think you can dance? uvrstila na 19. mesto. Ponovno so bile počitnice športno in izobraževalno obarvane, zato ni bilo časa za brezskrbno uživanje. Nekateri plesalci so se poleg tekem namreč morali pripravljati tudi na nacionalne preizkuse znanja, s katerimi zaključujejo osnovne šole.
Romana Pahor www.mikiples.com
Državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračnim orožjem
Komisija za tekmovalni šport Zveze za šport invalidov Slovenije - para olimpijskega komiteja - je naše društvo, MDI Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin, izbrala za izvedbo osemnajstega državnega prvenstva invalidov Slovenije v streljanju s serijskim in standardnim zračnim orožjem. Pri MDI Domžale smo se izvedbe prvenstva lotili zelo resno, k sodelovanju pa povabili še Strelsko društvo Trzin. Krajevna osnovna šola nam je odstopila veliko telovadnico, v katero smo namestili osemnajst strelskih mest, saj so bili tekmovalci razdeljeni v šest skupin po osemnajst tekmovalcev, glede na stopnjo invalidnosti, skupinsko ali pa posamezno. Na tem tekmovanju so nastopili najboljši strelci iz cele Slovenije, med njimi tudi dva naša člana, Andrej Perne in Franci Mušič, ter paraolimpij ski prvak Franc Pintar. Vse skupaj se je začelo ob pol deveti uri zjutraj, ko so nastopili strelci prve skupine. Po tem nastopu je sledila slavnostna
otvoritev, ki sta se je med drugim udeležila tudi župan Občine Trzin, Tone Peršak, in sekretar Zveze za šport invalidov Slovenije, Igor Malič, ki sta poleg predsednice Vide Perne povedala nekaj besed. Predsednica jim je zaželela lep dan in veliko sreče, nato pa je sledil nastop še preostalih petih skupin. Krasno je bilo videti, kako kljub raznovrstnim poškodbam invalidi še vedno počnejo, kar jih najbolj veseli in da so pri tem uspešni. Predsednica Vida Perne je po zaključku tretje in šeste skupine tekmovalcem in tekmovalkam podelila medalje za prva tri mesta vseh kategorij.
Za dobro počutje in izvedbo prvenstva se zahvaljujemo Osnovni šoli Trzin, vodji tekmovanja Fran-ciju Mušiču in vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega prvenstva. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam čestitke in še veliko uspehov na nadaljnih tekmovanjih!
MDI DOMŽALE
Državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in rekreativce
V soboto, 18. aprila, je v Šenčurju pri Kranju potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in rekreativce.
Kljub lepemu vremenu je bila udeležba zelo velika. Tekmovalo se je v različnih starostnih kategorijah: posamezno, moške dvojice, ženske dvojice ter mešane dvojice. Domžalska igralca Franci Strnišnik in Lojze Zore sta v kategoriji dvojic osvojila odlično drugo
mesto, v tekmovanju posameznikov, v starostni kategoriji od 40 do 49 let, pa so igralci Bojan Maselj, Franci Strni-šnik, Lojze Zore in Janez Zore dosegli zavidljivo uvrstitev med 16 najboljših. Z mislimi na ponovitev rezultatov se podajamo na evropsko prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu, ki bo junija 2009 v Poreču na Hrvaškem.
Janez Zore
Karate društvo
ATOM Shotokan-Do Domžale
Usklajenost gibanja 325 karateistov
Red in disciplina sta eni izmed glavnih načel karateja in ravnotežje ter mirnost izraža že fotografija - 18. in 19. aprila so se v športni dvorani v Rušah ATOMovci pridružili številnim karateistom in karateistkam iz Slovenije, Srbije, Italije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške, ki so prišli na 8. S. K. I. F. mednarodni Karate-do seminar »Kancha« Hirokazu Kanza-we, 10. DAN.
Japonski mojster je predstavil svoj pogled na Shotokan Karate-do, ki ga vidi predvsem v tradicionalni obliki karateja v tehničnem smislu. Njegovi ideji so sledili treningi, kjer je bil poudarek na pravilni tehnični
izvedbi osnovnih tehnik, kar karateistom v nadaljevanju omogoča uspešen razvoj nadaljevalnih in zahtevnih kombinacij različnih tehnik. Teoretične in praktične prikaze ter izvedbe nekaterih kat je obogatil še njegov sin, Sensei Nobuaki Ka-nazawa, 6. DAN, ki je s svojo prisotnostjo in izkušnjami sodeloval tudi na specialnih treningih osnovnih in mojstrske kate ter treningu A-repre-zentance Slovenije, ki je obdelala dinamiko, reakcijo in eksplozivnost skozi osnovne tehnike, tako ročne kot nožne tehnike. Izmed 40 ATOM-ovcev je bil za Blaža Ravnikarja in Tadeja Trinka vrhunec seminarja zagotovo izpit za višje DAN pasove; Blaž ima zdaj prvi mojstrski pas
1. DAN (SHO-DAN), Tadej pa pas za 2. DAN (NI-DAN).
Ker pa je za ravnotežje ob delu potrebna tudi zabava, se je več kot 80 predstavnikov iz vseh slovenskih S. K. I. F. klubov zbralo na družabnem večeru S. K. I. F. družine, v hotelu Veter v Rušah. Srečanje je bilo posvečeno rojstnemu dnevu »Kan-
cha«, zaradi česar so se prisotni lahko posladkali tudi s torto, večer pa so poleg demonstracijske točke reprezentantov Slovenije, pod vodstvom Sensei-ja Lovrenca Kokalj a, 4. DAN, popestrili še tamburaši bratje Kavkler.
Bojana
Sankukai karate klub Domžale
Druga in tretja pokalna tekma ter vaditeljski seminar
Tokrat vam podajamo kratek povzetek z vaditeljskega seminarja, ki je potekal v Umagu, in rezultate 2. ter 3. pokalne tekme, ki sta potekali 8. februarja in 19. aprila 2009 v Ljubljani.
Vsako leto se trenerji in pomočniki vseh slovenskih Sankukai karate klubov zberejo pod vodstvom tehničnega mentorja, Vlada Paradižnika, na vaditelj skem seminarju, ki poteka v Katoru pri Umagu. Prijetno okolje in pokriti prostori za treniranje nudijo idealne pogoje za pripravo in izvedbo seminarja, ki je namenjen izpopolnjevanju, nadgrajevanju in preverjanju znanja s področja poučevanja na treningih karateja. Letošnji seminar je bil med 26.
Težkoatletski klub Domžale
Domžale v vodstvu
Najmočnejši Domžalčani so Težkoatletski klub Domžale popeljali na sam vrh razpredelnice za pokal Slovenije 2009.
V klubskih prostorih KDU Olimpije v Ljubljani se je v nedeljo, 19. aprila, odvijalo prvo tekmovanje v dviganju uteži za pokal Slovenije. Ekipo so zastopali po trije tekmovalci iz posameznega kluba. Za ekipo TAK Domžale so Dominik, Boštjan in Štefan opravili odlične dvige in osvojili največ točk. Tekmovanje se je točkovalo po sinclarjevih tablicah, kar pomeni, da se seštejejo najboljši dvigi posameznika v potegu in sunku. Seštevek teh dveh disciplin pomeni biatlon, ki se množi z indeksom telesne teže tekmovalca. Domžalčani so po opravljeni disciplini poteg zaostajali pred Olimpijo za 6 točk, nato pa so zaostanek nadoknadili v sunku in z odlično taktiko in borbenostjo povedli za 22 točk. Tako se je Tak Domžale uvrstil na prvo mesto pred KDU Olimpijo, Tak Rudar Velenje in Body Fit Celje. Za Tak Domžale so nastopali Štefan Dominko - poteg 105 kg,
sunek 125 kg, biatlon 230 kg, 270,60 točk, Dominik Kozjek - poteg 90 kg, sunek 121 kg, biatlon 211 kg, 244,66 točk in Boštjan Peterca - poteg 105 kg, sunek 145 kg, biatlon 250 kg, 276,40 točk.
T. M.
in 29. aprilom in udeležilo se ga je 36 trenerjev in pomočnikov. Sam seminar je zelo intenziven, saj je poleg štirih treningov na dan, kjer se predvsem poučuje praktično, organizirano tudi spoznavanje s teorijo, na koncu pa sledi tudi izpit in potrjevanje trenerske licence. Seveda se vsako leto pridruži nekaj novih članov, ki želijo postati trenerji in s so s svojim trudom in prizadevanjem ter resnim pristopom pokazali, da so primerni za tako delo. Skozi sistematično napredovanje po trenerski poti, na začetku kot demonstrator in pozneje pomočnik trenerja, za kar se seveda opravlja tudi preizkus znanja, si pridobivajo znanje in izkušnje, ki jih mora vsak trener vsekakor imeti za uspešno delo. Pravi trener ni samo tisti, ki najbolje izvaja tehniko, zmaguje na tekmovanjih in borbah, je tudi tisti, ki se je pripravljen učiti, sprejemati in podajati tehniko na način, ki je primeren v danem trenutku, ter zna prisluhniti težavam in popravljati napake.
V Ljubljani sta potekali druga in tretja pokalna tekma, ki so se je udeležili člani, članice in starejši dečki iz Domžal. Kot že vemo, so pokalna tekmovanja del sistema celoletnega tekmovalnega obdobja in služijo kot preverjanje, treniranje in preizkušanje tekmovalčevih sposobnosti in pripravljenosti. S tem tekmovalec ohranja kondicijo in kakovost borbenih tehnik, enako pa so take tekme dobrodošle za preskušanje na novo naučenih tehnik in kombinacij.
G. J.
Klub borilnih veščin Domžale
v
Nasvidenje 23. maja v Športnem parku Domžale
Kot že nekaj let doslej, bo tudi letos 23. maja 2009 v Športnem parku v Domžalah srečanje mladih, v okviru katerega bo nastopil tudi Klub borilnih veščin Domžale. Predstavili se bodo, tako starejši kot najmlajši, ki predstavljajo prihodnost kluba in s svojim delom ter nadarjenostjo obetajo, da bo tekmovalna in rekreativ-
na pot Kluba borilnih veščin Domžale tudi v prihodnje uspešna.
Kot pravi Marjan Bolhar, predsednik Kluba borilnih veščin, se že kar nekaj časa pripravljajo na svoj nastop v Športnem parku Domžale, ki ima več namenov. Najprej bi radi pokazali, kaj vse znajo, predstavili bi radi svoje uspešne
tekmovalce, ki se v nekaterih kategorijah uvrščajo med najboljše v Evropi, hkrati pa bi radi povabili vse, ki sta jim borbenost in pogum blizu, da se vključijo v njihov klub.
V avgustu jim boste lahko zaploskali na tekmovanju v borilnih športih za 6. pokal KS Dob. Do tedaj pa nasvidenje.
Vera Vojska
V letu 2008 življenjskim zavarovancem namenili kar 5 milijonov evrov dobička
Uspešno poslovanje Merkur zavarovalnice
Konec aprila je bila skupščina Merkur zavarovalnice d.d., na kateri so potrdili Letno poročilo 2008 ter podelili razrešnico nadzornemu svetu in upravi družbe.
V Merkur zavarovalnici so lansko poslovno leto ocenili kot zelo uspešno, saj je bilo zbranih 43,6 milijona evrov premij, kar je 5,4 odstotka več kot leto poprej. Glavnino zbranih premij so predstavljala življenjska zavarovanja (klasična in naložbena) in sicer
37,2 milijona evrov. Konec leta 2008 je bilo sklenjenih 82.586 življenjskih zavarovanj kar pomeni 8 odstotni tržni delež na področju trženja življenjskih zavarovanj. Ustvarjenih je bilo 4,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, oz. 3,6 milijona evrov dobička po obdavčitvi. Še posebej so ponosni, ker so zavarovancem življenjskih zavarovanj namenili skupno kar 5 milijonov evrov dobička. Za leto 2009 je načrtovana skupna 3,9 odstotna rast premije.
Mednarodni nogometni
turnir U-10 v Domžalah
Po uspešno končani sezoni v zimski ligi, kjer so domžalski cicibani, rojeni leta 1998, osvojili drugo mesto (tekmovanje v MNZ Ljubljana) in še nekaj drugih osvojenih lovorikah v hladnejšem delu leta, se ciklus tekmovanj in treningov nadaljuje v pospešenem ritmu. Najprej je selekcija uspešno opravila mini priprave v hrvaškem Medulinu, sedaj pa pod vodstvom trenerja Primoža Jeršina mladci nadaljujejo zmagoviti niz v ligi na prostem.
Kot že dve leti zapored, tudi letošnji maj ne bo minil brez domačega tur-
nirja na visoki ravni. Ta se bo odvijal 17. maja, od 10. ure dalje. Sodelovalo bo 12 ekip, med njimi tudi ekipe iz Italije in Hrvaške. Pravico bodo mladim nogometašem delili štirje mednarodni sodniki. Prav tako bo poskrbljeno za tradicionalno bogat srečelov. Obilo dobrega nogometa, bogate nagrade, hrana in pijača so zadosten razlog, da pridete v Športni park v Domžalah in se sami prepričate, kakšne naslednike imajo aktualni državni prvaki.
Bojan Cerar
25 let domžalske poti spominov
Domžalska pot spominov je bila urejena in uradno odprta 23. maja 1980, v sodelovanju Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Kulturne skupnosti Domžale in Planinskega društva Domžale. Prvotno se je pot imenovala Pot spominov NOB Občine Domžale, dolga je več kot 110 km in je speljana v nadmorskih višinah od 300 do 957 metrov (Špilk nad Blagovico). Pot ima 19 kontrolnih točk, od tega 10 v naseljih pri skrbnikih z vpisnimi knjigami in žigi, 9 pa pri spomenikih in obeležjih NOB. Označba na poti je rdeče-bela Knafelčeva markacija, zanje pa skrbijo (ali so skrbele ... ) planinska društva Blagovica, Domžale, Janez Trdina iz Mengša, Moravče in Onger iz Trzina. Na posameznih odsekih po isti trasi potekajo še Ljubljanska mladinska pot, Evropska pešpot E - 6, Badjurova in Zasavska planinska pot. Iz Domžalske poti spominov sta nastali dve novi obhodnici - Moravška in Rokovnjaška planinska pot.
vica-Katarija-Moravče: prehodimo jo lahko v 7 urah in ima 6 kontrolnih točk;
Moravče-Hrastnik-Limbarska gora-Golčaj-Trojane: dolžina 6 ur, 4 kontrolne točke;
Trojane-Špilk-Češnjice-Trnovče-Rudnik-Radomlje: dolžina 11 ur in 30 min, 6 kontrolnih točk; Radomlje-Preserje-Mengeš-Raši-ca-Trzin-Domžale: 7 ur in 30 min, 3 kontrolne točke.
Za pomoč pri hoji je bil pred leti pripravljen in natisnjen Vodnik po Domžalski poti (štiri izdaje, v skupni nakladi 12.500 izvodov), ki vsebuje opis poti, razlago o posameznih po-
„.^sw m sporno v Tabor Iura lOmin
Sv hjtQ 3ure
Obisk je primeren za vse starostne skupine, za hojo v skupini ali posamezno in v vseh letnih časih. Doslej je pot v celoti prehodilo več kot 2100 obiskovalcev, številni tudi večkrat, tako da je bilo podeljenih okrog 4200 priznanj. Zakonca Tončka in Jurij Vulkan iz Domžal sta pot prehodila več kot stokrat. Na vseh kontrolnih točkah skupaj je bilo v teh letih v vpisne knjige vpisanih več kot 63.000 ljudi. Pot obišče 53 pomnikov in spominskih obeležij iz 2. svetovne vojne, nudi pa nam tudi veliko užitkov v razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce in Karavanke, po lepoti pa ne zaostajajo razgledi na dolino reke Save, na Moravško in Tuhinjsko dolino ter Črni graben. Celotno pot lahko naredimo v enem kosu ali po delih. Na več točkah jo lahko prekinemo in se z različnimi prevoznimi sredstvi vrnemo na izhodišče. Posamezne odseke, ki vodijo po kolovozih, je mogoče tudi preko-lesariti. Za srednje dobre pohodnike so primerne naslednje štiri etape: Domžale-Tabor-Sv. Trojica-Muro-
Začetek poti pri mostu čez Kamniško Bistrico v Domžalah (Lojze Pirnat).
mnikih, prostor za kontrolne žige in zemljevid (nekdanje) Občine Domžale. Zaradi intenzivnih sprememb v pokrajini (gradnja avtoceste in drugih cestnih povezav, širitev naselij) nekateri opisi v vodniku ne držijo več, enako velja tudi za uporabo zemljevida.
Za pot je petindvajset let skrbela Komisija za Domžalsko pot spominov pri Občinskem odboru ZB in NOB Občine Domžale. Njeni člani so bili Miha Bernot, Marijan Gril, Zvone Poje, Ivan Šraj, France Vesel in Jurij Vulkan. Od leta 2007 je celotno pot v oskrbo prevzelo Planinsko društvo Domžale. Igor Kuzmič je februarja 2005 pripravil predlog za poživitev poti, vendar do tega ni prišlo. Tako nov vodnik in zemljevid, ki bi poskrbela za boljšo opremljenost poti in promocijo aktivnega načina preživljanja prostega časa, še čakata na uresničitev.
Borut Peršolja
Na črno-belih poljih
Jeran
zmagovalec Kostroja
Jeran. Na poti do zmage je bila zlasti pomembna njegova zmaga nad mojstrom Srečkom Kolaijem v šestem kolu. Vrstni red: Jeran 8, Krumpačnik 7.5, M. Srebrnič 7, Kolar in Janžekovič po 5.5, Perič, Špalir, V. Srebrnič, Tolič, G. Goršek, Florjancic, Muhič in Cojhter po 5 itd.
Domžalski
turnirji
Član Šahovskega društva Domžale, Boštjan Jeran, je dosegel lep uspeh, saj je zmagal na drugem odprtem šahovskem turnirju Kostroj v Slovenskih Konjicah. Še toliko bolj, ker je za seboj pustil mednarodnega mojstra Krum-pačnika, mojstra Marka Srebrniča in Kolarja ter vrsto močnih mojstrskih kandidatov. Igral je zelo zanesljivo, saj je bil od samega začetka v vrhu tabele.
Na turnirju je sodelovalo trideset šahi-stov. Boštjan je remiziral edino s Krum-pačnikom v drugem in Markom Srebrni-čem v petem kolu, zatem pa je zabeležil štiri zaporedne zmage, kar je zadostovalo za prvo mesto. H končnemu slavju mu je deloma pomagalo dejstvo, da je Kolar Krumpačniku v zadnjem kolu odščipnil pol točke. Presenetljiva je bila uvrstitev drugokategornika Janžekoviča s Ptuja na petem mestu. Zelo dober je bil tudi Perič iz Zagorja ob Savi na šestem mestu, čeprav ga je v zadnjem kolu premagal prav
Na aprilskem turnirju v pospešenem šahu je zmagal Čepon - 6, pred Jeranom in G. Gorškom s po 5.5, Jazbecem, B. Skokom, Musičem in F. Kozarskim s po 4.5. Sodelovalo je 26 igralcev. Na mar-čevskem turnirju je slavil M. Srebrnič -5.5, pred Čeponom, Črepanom in V. Sre-brničem s po 5 ter Jeranom in J. Skokom s po 4.5 itd. Odzvalo se je 21 igralcev, na obeh turnirjih so odigrali sedem kol. Po štirih odigranih mesečnih turnirjih je v vodstvu Čepon - 60, pred Ivačičem 49, M. Srebrničem 42, Jeranom 41, Gantarjem 35, F. Kozarskim 31, B. Skokom 28 točk itd. Doslej se je na turnirjih odzvalo 42 ljubiteljev šahovske igre.
Jože Skok
SPORT
stran
24
Domžalski košarkarji na poti novega uspeha
Domžalski košarkarji so v drugem delu državnega prvenstva prikazovali dobre predstave in na koncu zasluženo pristali na 2. mestu. Čeprav prvenstva s tem še ni konec, čaka jih še polfinale, ko se bodo ponovno borili z vedno neugodno novomeško Krko in če bo sreča na klonjena, potem še finale. In kaj vse je bilo potrebno, da so prišli do tega?
Že konec aprila so na gostovanju pri Geoplin Slovanu v Ljubljani dosegli sladko zmago, saj so gostitelje premagali s 73:55. Sledilo je maščevanje Krki za poraz v Novem mestu. V Domžalah so jih košarkarji Heliosa nadigrali in 2. maja slavili z 75:60. Prav tako so padli Hopsi iz Polzele na domačem terenu. Helios je bil boljši, rezultat pa v prid Heliosa 77:68. Za konec rednega drugega dela prvenstva, pa so se poigrali še z Zlatorogom Laško, ki je 9. maja gostoval v Hali komunalnega centra
v Domžalah. Rezultat je bil tokrat 95:77.
Helios si je z drugim mestom pogojno priboril tudi vstopnico za NLB ligo v prihajajoči sezoni, medtem, ko vstopnica v ligo NLB za Union Olimpijo ni vprašljiva, saj so bili po rednem delu prvi. Zakaj pogojna za Helios? Izgubi jo lahko le v primeru, da državni prvak postane Krka, ki je trenutno tretjeuvrščena po drugem delu tekmovanja, ali pa Zlato-rog Laško, ki je po prvem delu drugi. Če bo športna sreča naklonjena domžalskim košarkarjem do konca, pa bo znano že kaj kmalu. Prvi ta konec tedna, ko na gostovanje prihaja novomeška Krka...
(mak)
v
Učenci OS Venclja Perka so osvojili 2. mesto na državnem prvenstvu v košarki za starejše pionirje
V petek, 10. aprila 2009 je v Šoštanju potekal finalni turnir 43. pionirskega festivala v košarki, ki je najstarejše in najmnožičnejše tekmovanje OŠ v Sloveniji.
Nastopile so OŠ Šoštanj, OŠ Grm iz Novega Mesta, OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice in OŠ Venclja Perka iz Domžal. V prvi polfinalni tekmi so učenci OŠ Venclja Perka po dramatični končnici premagali OŠ Šoštanj z rezultatom 54:50, v finalu pa so morali priznati premoč učencem iz OŠ Grm, ki so zmagali z 72:48. V tekmi za tretje mesto je OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice premagala OŠ Šoštanj z izidom 53:49. Za najboljšega igralca turnirj ja je bil izbran Marko Kastelic iz OŠ Grm, najboljši strelec je bil Jan Riz-man iz OŠ Šoštanj, najboljšo peterko turnirja pa so sestavljali Marko Kastelic in Žiga Zatežič oba iz OŠ Grm, Miha Lipičar iz OŠ^ Milojke Štrukelj, Aldin Hasič iz OŠ Šoštanj in Žan Čarman - Radojkovič iz OŠ Venclja Perka.
OŠ Venclja Perka je na poti do velikega finala zmagala na občinskem in področnem tekmovanju, v izločilnih bojih pa premagala še OŠ Brežice, OŠ Majšperk, OŠ Litija in OŠ Primoža Trubarja iz Laškega. Igra ekipe je bila skozi celo sezono dobra. Trener Gregor Avbelj je
dal priložnost vsem igralcem. Prav homogenost in izenačenost sta krasili letošnjo ekipo. V njej so igrali fantje, ki so si uspeha zelo želeli in si ga s trdim delom tudi priborili. K uspehu je prispevalo tudi kvalitetno in strokovno delo trenerjev KK HELIOS iz Domžal.
Za ekipo so nastopili: Peter Ulčar, Tomaž Ulčar, Klemen Zule, Tilen Hočevar, Luka Pavli, Grega Pirc, Kristjan Pirnat, Urban Braune, Jan Ljubišič-Slejko, David Gabrovšek, Matevž Kohek, Žan Čarman-Radoj-kovič, Jaka Slaviček in Din Hodžič. Trener je bil Grega Avbelj, vodja ekipe pa Primož Parkelj.
Primož Parkelj
			n
TRGOVINA X ÄVTODELI			
potrošili materia
-	zavore
-	sklopk« - filtri
- amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/7227233 delavnica 01/722 7S 94
Domžalski nogometaši ugnali Interblock
Domžalskim nogometašem letošnja sezona ni naklonjena. Slava, v kateri so se kopali minule sezone je očitno pošla, borijo se na sredini lestvice, o naslovu prvaka pa so nehali sanjati že kar nekaj tednov, če ne mesecev nazaj. Tega si je sedaj tako ali drugače že priboril Maribor. Po nekaj letnem premoru.
Že sam zapis na uradni spletni strani NK Domžale, da so si z enaj sto zmago (proti Interblocku) v sezoni aktualni državni prvaki tudi teoretično zagotovili zaostanek, priča o tem, da je zgodba o uspehu domžalskega prvoligaškega nogometnega plesa žalostno zaspala, a nadaljevanje, da za tretjim mestom zaostajajo šest točk, tri kroge pred koncem, vseeno daje upanje. Pa poglejmo, kako so v zadnjim nekaj krogih odigrali domžalski nogometaši. 25. aprila je v Domžalah gostovala ekipa MIK CM Celja, ki jo vodi nekdanji trener Domžal, Slaviša Stojanovič. Zmaga Celjanov je bila sladka, Domžalčani pa sklonjenih glav po rezultati 0:3. Nadaljevali so s Štajersko, ko so 2. maja gostovali v Mariboru, ki je tokrat zmagal 2:1. Tudi Hit Gorica je
bila tokrat boljša od NK Domžale, zmaga Goričanov v Športnem parku 0:2. Pe petih krogih brez zmage pa vendarle, gostovanje v Ljubljani pri
Interblocku in zmaga Domžal 0.2. V naslednjem krogu v Domžale prihaja FC Luka Koper, že to soboto.
(mak)
Košarka - Elvira Rošič Ključanin
Domžalske starejše deklice državne podprvakinje!
Ekipa starejših deklic iz Osnovne šole Domžale je v letošnjem letu doživela lep uspeh. Osvojile so drugo mesto na zaključku štirih najboljših ekip iz vseh Slovenije, postale so torej državne podprvakinje. Seveda smo se ob tem obrnili na njihovo trenerko, El-viro Rošic Ključanin, ki z dekleti deluje že kar nekaj let, in uspeh je zagotovo tudi posledica dobrega dela z mladimi košarkaricami.
Kako ste z ekipo pravzaprav prišle do turnirja najboljše četverice?
Ves čas smo bile prve v naši regiji, od začetka do konca, in smo tako skozi ta tekmovanja prišle do final foura, kjer nastopijo štiri najboljše šole v Sloveniji.
Kako pa je bilo potem na zaključnem turnirju, ki je bil v Vipavi?
Imele smo ugoden žreb, dobile smo Vipavo, ki smo jo tudi premagale pred tem s klubsko ekipo. Moram povedati, da je bila ista ekipa v šoli tudi moja ekipa v KK Domžale, z mano pa so punce 6 let. Sicer pa je na turnirju ekipa iz Grosuplja že od začetka ciljala na naslov prvaka.
Tekmovanje je bilo torej v Vipavi, zakaj ne v Domžalah? Mi bi želele, da bi bilo tekmovanje pri nas. Razočarana sem nad ravnateljem OŠ Domžale, ker v šoli niso pokazali interesa za organizacijo turnirja v Domžalah, čeprav so stroški praktično minimalni. Žal mi je tudi zato, ker je to moje zadnje leto kot trener na tej šoli.
Odhajate pa kam?
Z novim letom sem zamenjala klub, odšla sem na Ježico, kjer so razmere bolj urejene, tudi kar se tiče prepoznavnosti. Zdaj tam delujem in časovno ne zmorem, ker sem tam prevzela ekipo, s katero imamo treninge štirikrat tedensko. V šoli pa je bilo prej tako, da sem otroke, s katerimi sem delala v šoli, pritegnila še v klubsko košarko in sem lahko delala z njimi tam.
Kaj pa sicer ženska košarka v Domžalah?
Domžalska košarka je zelo malo promovirana. Zelo nezainteresirani so ljudje v Domžalah. Vsa ta leta, ko sem delovala v tej občini, je bilo nujno zlo, da se nekaj dogaja s temi puncami v Domžalah. So bili dobri rezultati, a nobenih sponzorjev. So
bile donacije s strani občine, a smo pri pokrivanju dvoran morali dodajati finance. Pa tudi sicer, če nismo sami kaj napisali, naredili in prinesli v objavo, ni bilo nič. V Domžalah se je sicer zelo dobro delalo, ta trenutek pa ne vem, ker ne spremljam več, odkar sem odšla. Klub sem zapustila z lepimi spomini. Ko sem bila še v klubu, so vse selekcije delovale, dosegale solidne rezultate, tudi članska ekipa, letos je bila tretja v pokalnem delu.
Kaj pa slovenska ženska košarka?
To je pa že drug problem. Jaz imam občutek, da je krepko nazadovala. Že to je žalostno, da je v člansko prvenstvo prijavljenih samo devet klubov, ker drugih niti ni. Tekmovanje je postalo drago, sponzorji niso zainteresirani. Z mlajšimi selekcijami pa se kolikor toliko dobro dela. Se mi zdi, da se na njih še kolikor toliko dela, pa se vendar na koncu vse zlije, vsaka postaja v članico. Vsaka punca, ki ima ambicije, stremi, da bi postala članica.
Kaj pa dvorane, ki so na pol prazne na tekmah?
Skoraj ni obiska. Zdaj smo, recimo, imeli na Ježici zaključni turnir kadetinj in je bilo dva tisoč ljudi. Niti na nogometu jih ni toliko, nenormalno... Kadetinje, mladinke, to so polne dvorane, ko se zlije v konec. Ko pa je regularna tekma, recimo Domžale : Ježica, pride približno 50-60 ljudi, pa še to starši, ki so otroke pripeljali, ali fantje od deklet, ki igrajo. Zelo skop obisk. Pri mladinkah pa je tako, da starši pridejo pogledat, zraven še kakšna
babica, dedek in jih malo vzpodbujaj°.
Kaj pa sicer Šolska košarkarska
liga?
V	bistvu deluje po istem principu.
V	ŠKL je še toliko hujše, ker se igra v času pouka. Telovadnice so čisto prazne, razen tisti razred, ki ima tisto uro telovadbo, drugi pa načeloma ne pridejo.
Je v domžalski košarki kakšno ime, ki bi se lahko razvilo v slovenski ženski košarki?
Ja, definitivno, v moji ekipi. So potenciali, verjamem, da se bo o njih še govorilo. Imam močnega organizatorja, branilca, dekleti sta bili tudi v reprezentancah. Prav tako je
z najmlajšimi, če bodo le delale. Jaz jih nimam več, a v klubu, če bodo pridno delale in se razvijale, lahko uspejo.
Pa imajo interes?
Seveda.
Kaj pa osebni cilji na področju košarke?
Dobro delati še naprej, kot sem do sedaj, ali pa še boljše. Rezultati povedo svoje, imam jih ogromno, ljudje me poznajo po tem.
Katere pa bi najraje izpostavila?
Bila sem državni podprvak pred dvema letoma z mojo ekipo, bila sem 3. v Sloveniji, z isto šolsko generacijo. Tudi 6. mesto v Sloveniji med vsemi ekipami v ligi za prvaka ni slabo. Zame je uspeh že to, da otrok, ki začne pri meni igrati košarko, nadaljuje potem do konca. To je največji uspeh. In da te ima otrok v lepem spominu.
Kakšna je primerjava med žensko in moško košarko?
Saj vemo, polne dvorane, številčnejše mlajše kategorije, če pogledamo samo domžalski klub: imajo 4-5 ekip mlajših dečkov, tri ekipe starejših dečkov, dve mladinski, dve kadetski, tudi vlaga in dela se bistveno več z njimi. Podobno je s promocijo.
Kaj pa stanje na igrišču?
Moška je zagotovo bolj razvita kot ženska, vsaj gledanost, razmišljanje, zavzetnost. Pri ženskah je največji osip pri kadetinj ah, ker se fantje takrat še trikrat bolj zavzamejo in petkrat bolj zagrabijo. Pri puncah je to najbolj rizična skupina - srednja šola, takrat odnehajo. Tudi fante sem trenirala, na OŠ Domžale, in je bistvena razlika v treniranju fantov ali deklet. Zato je moška košarka veliko bolj uspešna.
Mateja A. Kegel
CJX5
#71
Martina Škofic
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 0- 12 in 16-18 sobota: 9-12
Govorica preprostih stvari
Jezus učencem umije noge
Med zadnjo večerjo je Jezus svojim učencem dal svojo »novo zapoved« medsebojne ljubezni. Da bi se jim ta zapoved neizbrisno vtisnila v zavest, je ob koncu napravil nekaj povsem nepričakovanega: vzel je posodo z vodo in vsem po vrsti umil noge (Jn 13,1-15). To dejanje je bilo v starem Orientu izraz vljudnosti in pozornosti do gosta in so ga opravljali v glavnem sužnji. Samo posebej odličnim gostom je noge umil gostitelj sam. Jezus je hotel s tem dejanjem pokazati svojo ponižnost in pripravljenost za služenje ter k temu zavezati tudi učence: »Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.« Njegovo dejanje zunanjega očiščenja je bilo obenem znamenje odpuščanja grehov: Jezus v resnici umije njihove duše.
Umivanje nog je kasneje dobilo v Cerkvi bogoslužni značaj, postalo je del bogoslužja velikega četrtka in se kot takšno ohranilo do danes: škof pri večerni sveti maši dvanajsterim starejšim možem umije noge. V zgodnji Cerkvi so to Jezusovo dejanje razlagali kot krst apostolov in kot postavitev zakramenta sv. krsta. V srednjem veku so ga začeli bolj povezovati z zakramentom pokore (spovedjo) in je postalo znamenje odpuščanja grehov. Zato je ta prizor v vzhodnih cerkvah pogosto naslikan v preddverju cerkve. Vernike je spominjal, da se morajo pokesati svojih grehov, preden vstopijo v svetišče. Prizor srečamo tudi v apsidi (sprednjem delu cerkve) blizu slike, ki prikazuje obhajilo apostolov. Nauk je jasen: za vreden in rodoviten prejem obhajila moramo najprej prositi Boga, da nam z odpuščanjem »umije duše«.
Umivanje nog so verjetno najprej uvedli po samostanih na Vzhodu. Izvršil ga je opat (predstojnik samostana). Po zgledu menihov sta to navado prevzela najprej krajevni škof in patriarh in kasneje tudi bizantinski cesar. Tudi na Zahodu srečamo ta obred najprej po samostanih, v 7. stoletju ga uvedejo v stolnicah, od 12. stoletja dalje ga pozna tudi papežev ceremonijal. Pod papežem Inocencem III. (u. 1216) so ga opravljali vsako soboto. Škof in papež (»Kristusov namestnik«) naj bi kot neposredni »podobi« Kristusa posnemala tudi njegovo ponižnost. Najprej so ta obred razumevali kot »služenje bratom« (»tudi vi ste dolžni drug drugemu umivati noge« - Jn 13,14), zato so bili tega izraza bratske ljubezni deležni le kleriki. Kasneje so umivanje nog začeli razumevati tudi kot »služenje ubogim«. Tako so ponekod celo kanoniki, opati in svetni knezi ubogim in beračem s ceste umivali noge. S tem je bil povezan tudi gmotni dar za uboge v obliki hrane ali denarja.
Prizor so v cerkveni umetnosti upodabljali vse od 4. stoletja dalje, npr. na sarkofagih. Včasih ga postavljajo ob stran prizoru, ki prikazuje Pilata, kako si umiva roke. Pilat se razglaša za nedolžnega pri Jezusovi smrti, apostoli pa priznavajo, da niso popolni in zato potrebni Jezusovega očiščenja. Vzhodna (bizantinska) umetnost bolj poudarja vidik očiščenja in s tem odpuščanja grehov, zahodna pa se bolj ustavlja ob pouku, ki ga Kristus daje apostolom. Desno roko ima dvignjeno v kretnjo poučevanja, z levo pa kaže na umivalnik na tleh. Apostoli poslušajo, nekateri si že odvezujejo in sezu-vajo sandale - znamenje, da jih Jezus odvezuje njihovih grehov. Ponekod je naslikan, kako kleči pred apostoli.
Bogdan Dolenc
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Objavlja
Razpis za pridobitev letnih kart za obisk kopališča Domžale
Letno karto lahko pridobi vsak občan že pred začetkom kopalne sezone. Telefonsko, po e-pošti ali osebno sporočite naslednje podatke:
priimek in ime, točen naslov, letnico rojstva,
status: zaposlen, dijak, študent, upokojenec.
Cena letne karte, ki omogoča neomejen obisk kopališča Domžale v času kopalne sezone, znaša:
za občane Domžal
za otroke, mladino in študente	8,00 EUR
za odrasle	15,00 EUR
za občane drugih občin	
za otroke, mladino in študente	15,00 EUR
za odrasle	30,00 EUR
Hkrati pozivamo tudi društva, ki želijo organizirati razne tečaje, organizirano sprostitveno vadbo v načrtovanem terminu, da si zagotovijo rezervacijo in zakup termina po ceni 5 EUR/teden/posameznika.
Kopalna sezona se hitro bliža, vremenoslovci zagotavljajo lepo poletje, zato si čim prej zagotovite letno karto in s tem ugodno neomejeno koriščenje bazenov.
Naročila sprejemamo na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, vsak dan, od 11. do 14. ure, na sedežu Zavoda, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, telefonsko (01/721 68 62) ali po elektronski pošti: janez.zu-pancic.zavod-sport@siol.net in marta.grilj.zavod-sport@siol.net.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
sporoča, da je od 1. 5. 2009 dalje, vsak četrtek v mesecu, med 17.30 in 18.30, stadion Domžale oziroma atletska steza na voljo vsem občanom - ljubiteljem teka.
Skupaj tečemo na stadionu v Domžalah
V	začetni fazi ne veljajo za tek nobena posebna pravila (razen pravil, ki veljajo za uporabo stadiona v celoti), kajti vsak posameznik si bo glede na lastne sposobnosti določil količino teka in tudi način priprave na ta tek.
V	primeru, da bo udeležba začela presegati številko, ki že omogoča formiranje homogenih skupin, bo Zavod skupaj z Atletskim klubom Domžale lahko zagotovil organizirano, vendar neprisiljeno vadbo, s ciljem, da bo tek postal vsakemu užitek, z vsemi pozitivnimi atributi zdravega načina življenja.
Stadion bo torej odprt za ljubitelje teka, v perspektivi pa bomo udeležencem zagotovili tudi garderobne prostore (velika nova garderoba v Domu športnih organizacij), čeprav je pričakovati, da bo večina udeležencev prišla na stadion že ustrezno pripravljena za tek.
Zavod bo sistematsko spremljal aktivnost občanov in najbolj aktivne v letu tudi simbolično nagradil (male plakete - za udeležence z več kot 40-kratno udeležbo v letu, medalje za najmanj 15-kratno udeležbo). Sistematsko spremljanje je mogoče na podlagi uradnih prijav z naslednjimi podatki:
priimek in ime, točen naslov, letnica rojstva.
Resnost projekta bo mogoča le z vpisnino, s simboličnim letnim nadomestilo 3 EUR, za kar vsak prijavljeni prejme bombažno majico z napisom »Skupaj tečemo na stadionu v Domžalah« in posebno izkaznico za evidentiranje dejanske prisotnosti.
Seveda pa tek ne bo omejen samo na atletsko stezo. Pot ob Bistrici in Šumberk nudita ob lepem vremenu še več užitkov kot atletska steza. Ne glede na to pa bo zbirališče vedno na stadionu.
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33
E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
Support skupine - skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da Društvo za mentalno zdravje v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč, pod
vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno, ob četrtkih, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.
intPa
Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) objavlja
JAVNI RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2009 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb.
Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju Občine Domžale, v velikosti od 55 do 70 m2.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati:
1.	ime in naslov ponudnika - prodajalca,
2.	podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja,
3.	ponujeno ceno,
4.	datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni).
Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«.
Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/ m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva.
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale, najkasneje do vključno 1. 6. 2009, do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku, ali nepopolne vloge se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110.
OBČINA DOMŽALE Župan, Toni DRAGAR
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
objavlja razpis za zaposlitev
REŠEVALCA IZ VODE (dve delovni mesti)
na kopališču Domžale, v času kopalne sezone, ki bo trajala okvirno od 20. 6. do 10. 9. 2009.
Pogoji za zaposlitev za določen čas, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, so naslednji:
•	opravljen izpit za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (A2),
•	opravljen iz prve pomoči za reševalca iz vode,
•	opravljen zdravniški pregled z izdanim potrdilom za zmožnost opravljanja dela reševalca iz vode.
Vse druge pogoje dela: razpored delovnega časa, višina nadomestila, vsebina dela reševalca in druge obveznosti reševalca bodo določene z medsebojnim dogovorom oziroma pogodbo, na podlagi predhodne usklajenosti z izbranima reševalkama ali reševalcema.
Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati, ki stanujejo na območju Občine Domžale, ali v neposredni bližini, kandidati, ki imajo urejen status zasebnega športnega delavca, samostojnega podjetnika ali študenta.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Prijave lahko pošljejo tudi po elektronski pošti: janez. zupancic.zavod-sport@siol.net.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja razpis za
Vljudno vabljeni!
Društvo za mentalno zdravje Predsednik Zlatko Jajčanin
oddajo prostih terminov na odbojkarskih igriščih v športnem parku Domžale
Prosti so naslednji termini za igranje:
ponedeljek, torek, sreda in četrtek, od 8. do 17. ure ter od 21. do 22. ure, petek, sobota in nedelja, od 8. do 22. ure.
V primeru organizacije večjih uradnih odbojkarskih turnirjev, ki so uvrščeni v koledar Odbojkarske zveze Slovenije, bo Zavod pravočasno obvestil interesente o zasedenosti določenega termina.
Poleg igranja odbojke na mivki Zavod za šport in rekreacijo nudi zainteresiranim skupinam tudi možnost najetja površin za organizacijo družabnih srečanj organiziranih skupin, z možnostjo najema drugih športnih površin ali objektov, ki so v upravljanju Zavoda.
Nadomestilo za najem odbojkarskih igrišč ter drugih površin bo določeno s sklenitvijo pogodbe, na podlagi veljavnega cenika za najem športnih objektov in površin, z upoštevanjem dejanske zasedenosti igrišč.
Rezervacijo terminov in druge dodatne informacije bo Zavod posredoval na podlagi prijave, ki jo interesenti sporočijo na elektronski naslov: janez.zupancic.zavod-sport@siol.net ali osebno (tel.: 041/966-192).
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 12. junija 2009, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 4. junij 2009, do 12. ure.
Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Benrika, Ljubljanski 61 oziroma na naslova slamnik@kd-domzale.si, slamnik.urednica@gmail.com.
Po načrtu krvodajalskih akcij Rdečega križa Slovenije ter Zavoda za transfuzijsko medicino Ministrstva za zdravstvo RS organiziramo
krvodajalsko akcijo v Domžalah
v sredo, 27., in v četrtek, 28. maja 2009, od 6. do 14. ure v Domžalskem domu, na Ljubljanski cesti štev. 58 v Domžalah (prostori nekdanje knjižnice).
Pridružite se številnim krvodajalcem, ki vedo, da je za solidarnost primeren vsak trenutek dneva, ter s krvjo, največjim darilom življenja, pomagajo že desetletja.
V imenu vseh, ki kri nujno potrebujejo, vsem krvodajalcem iskrena hvala za njihovo srčnost, plemenitost in pomoč.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
OBJAVE
stran
26
Damjani v slovo!
Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk razsvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam Vsako slovo je bolečina. Vsako slovo je majhna smrt.
»Bila si biser v reki, ki tiho in preudarno teče skozi življenje. Zakaj reka in prekrasni biser z njo sta prerano poniknila? USODA. Le tu najdem odgovor,« je svoj govor ob tragični smrti svoje sestre Damjane ob njenem zadnjem slovesu začela njena sestra Mojca. In ko bereš vse naslednje besede, ne moreš, da se ti ne bi orosilo oko in da se vedno znova ne bi vprašal: ZAKAJ. ZAKAJ so se morala življenja mladih deklet, ki so se odločile, da pospremijo svojo prijateljico na novo življenjsko pot, za hip ustaviti. ZAKAJ se je moralo življenje Damjane, ki je okrog sebe sipala samo dobroto, ustaviti za vedno. Tako odgovorne so bile, kljub mladosti in razposajenosti, druga do druge, do svojih najbližjih, da so naročile avtobus, da bi se po prijetnem druženju, ko bi nazdravile nevesti ter ji zaželele vse dobro v življenju, varno vrnile domov. Tako prijetno razpoložene, s smehom na ustih, v pričakovanju dne, ko se bodo skupaj z nevesto veselile njenega da, so se usedle na avtobus in se odpeljale proti domu, da naprej sanjajo, tudi o poteh, ko bodo same rekle da.
Neoodgovoren, brez izpita in močno vinjen mladenič - kdo ve, na kaj, če sploh na kaj, je - mislil v trenutku, ko je njegovo vozilo trčilo v avtobus z dekleti. Neodgovoren, čeprav že
z negativnimi izkušnjami, saj je bil povzročitelj nesreče s smrtnim izidom, je bil njihova zla usoda. Usoda, ki jih je zaznamovala za vse življenje. Mnoge zaradi poškodb, vse pa zaradi DAMJANE, ki ne bo nikoli dosanjala svojih sanj. In ko je človeku težko, ko bere Moj-čine besede: »Odšla si, odšla v prelepi raj. Objemi mamico še zame. Veš, kadar mi je bilo hudo sem vedno klicala angela - mami, da mi da moč in mi pomaga. Sedaj imam še tebe, moj zlati angel! In čuvaj vse, ti zlatolaska, še posebej varuj Sašota in Luka. Damjana, res nam boš manjkala ... in tvoje vzpodbudne besede, se vedno znova vpraša ZAKAJ in DO KDAJ bodo naše ceste, bodo neodgovorni vozniki, sejali nesrečo in bomo izgubljali ljudi, ki jih imamo radi. Storimo kaj ZA TO, da na cestah ne bo zle usode, ki bo prinašala jok v družine, ne bo neodgovornih voznikov, zaradi katerih je ob cestah mnogo preveč cvetja in sveč, ne bo mrtvih mladih deklet, kot je bila Damjana. Naj bodo sestrine besede ob slovesu od Damjane: »Sedaj imamo zlatega angela, ki nas varuje. Veija-mem, da nas bo posipala s srečo in tako zakrpala boleče srce,« upanje za vse, ki sočustvujemo s Hribarjevimi.
Vera Vojska
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne oveni,
edini val, ki se ne konča, edina luč, ki ne ugasne, je spomin.
Teden pred 85. rojstnim dnem je svojo življenjsko pot sklenila naša draga
Mihaela Hribernik
rojena Pirš
Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčere Martina, Meta in Marina z družinami
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič)
VSPOMIN
Mitji Perčiču
Sedemnajstega aprila je minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji sin, brat, vnuk, pravnuk, nečak in bratranec.
Neizmerno te pogrešamo. Za vedno si v naših srcih.
www.cvetlicarnaomers.si telefon.: 01/72 26 520 • Brezplačna dostava vencev do 30 km.
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
Umrla je naša draga mama
in babica
Ivanka Borin
Železniška cesta 2, Domžale
Od nje smo se poslovili 22. aprila 2009 na pokopališču v Domžalah. Vsi njeni
Že pet let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni dneva, ni noči, da ne bi bil z nami ti. A žal ostala je praznina, ki hudo boli in vse molči, odkar tebe več ni.
VSPOMIN
4. maja je minilo pet let, odkar si nas zapustil dragi mož, oče in ded
Franc Cerar
z Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi
In poletel je gor proti nebu in potonil je v temni ocean. Odtlej eno sonce je več na nebu in eno na zemlji manj. (Tone Pavček)
Z bolečino v srcu sporočamo, da smo se v aprilu poslovili od dragega moža, atija in dedka
Janka Kralja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Še posebej se za ganljive besede ob slovesu zahvaljujemo vsem, ki ste mu namenili zadnje besede v slovo: prijateljici Marti Lovše, gospodu Toniju
Dragarju, županu Občine Domžale, gospodu Branku Rožiču, direktorju Papirnice Količevo, gospodu Franciju Grbcu iz stranke SD in gospodu Franciju Habetu iz Lovskega društva Domžale.
Žalujoči: žena Dani, sinova Aleš in Boštjan z družinama, vnuki Lea, Taša in Miha
Za vse dobro v življenju, mama, hvala ti. Naj duša tvoja ob očetu mirno spi...
ZAHVALA
V 88. letu starosti se je izteklo zemeljsko življenje naše mame
Marije Limoni
rojene Jereb
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti in za vso pomoč in pozornost, ki smo je bili deležni ob njenem slovesu.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala velja tudi pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
V naša srca si se vpisal, čas te nikdar ne bo izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega
Frančiška - Frenka Jegliča
iz Domžal, Matije Tomca 2
se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala kolektivu Vrtca Urša, kolektivu Talar Trans, kolektivu Lesimpex Nova Gorica, dr. Janezu Svoljšku in dr. Bredi Škrbinc ter gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred.
Jasna s hčerkama Karolino in Dajano
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni,
ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami.
VSPOMIN
13. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat
Janez Anžič
iz Bišč 13
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečkein ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
Vladimir - Miro Gerčar
iz Žič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Prisrčna zahvala g. župniku Janezu Jarcu za lep pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta, Pogrebni službi Vrbančič.
Posebna zahvala njegovim kolegom, gasilcem GD Rova in CPV.
Hvala vsem.
Vsi njegovi
Spomin .
edini, ki ostane nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina luč, ki ne ugasne, spomin .
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila hčerka in sestra
Damjana Hribar
22. 10. 1982-26. 4. 2009 Preserje, Kamniška 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše.
Hvala g. župniku iz Homca, Antonu Dobrovoljcu, in g. župniku iz Šmarce, Janezu Grčarju, za lepo opravljen obred. Hvala pevcem homškega cerkvenega zbora in Evi Černe za zapete pesmi.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni, ki jo imamo radi.
Vidva, mati in sin, ki vaju imamo radi, nikoli ne umreta, le daleč stran od nas v nebo drugače zreta.
A še sta z nami, v naših mislih, srcih še živita.
VSPOMIN
Jure in Tončka Vulkan
iz Domžal
27. marca in 2. junija mineva žalostno leto, odkar vaju ni več med nami. Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Žalujoči:
mož in oče Jurij, hčeri in sestri Olga in Joži z družinami
Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090
obžagovanje, podiranje in odvoz drevja vvseh okoliščinah
obrezovanje žmfl meja
košnja zelenic in parkov
ostale Vrtnarske storitve
OTELO
SLI SMO DLJE,
DA VAM PONUDIMO VEČ.
- Dinamična oblika coupeja
■	Prostorna, sodobno oblikovana notranjost
■	1.6 in 1.8 bencinski in 2 litrski dizelski motorji
■	E zraCnih blazin, ESP in TCS
' Daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel in CD radio
NOVI CHEVROLET CRUZE.
POSTAVLJA NOVA PRAVILA.
ST
mali oglasi

10.990 € — posebna ponudba ob lansiranju z 1.6 motorjem in navedeno opremo
AvtohiSa AHAC&C0., D.O.O., DOMŽALE	
Mala Loka 15,1230 Domžale	GET REAL. HPfS
Tel: 01/56 27100,	CHEVROLET
Csm: 041/463 000	
prodaja@ahac-co.eu	www.chevrolet.sl
Slika je slmbollfna. Poraba goriva (I/1DD km): 5,5-7.8. Emisije C02(s/km):145-ia4.Narainlk:AvtohlSaAHAC&C0., d.o.o., Mala Loka 15,123D Domžale
V frizerskem salonu v Domžalah ZAPOSLIMO FRIZERJA ALI FRIZERKO z vsaj dve leti delovnih izkušenj. Frizerski salon MIRA s.p., Matije Tomca 12, Domžale Tel: 031/219 110
PRODAM AVTO, OPEL CLUB 1.6, nov. 2001. Tel: 721-5364
ASTRA
INSTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p.,
Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel.: 040/550-040
10 % POPUST V MESECU MAJU vam nudi kozmetični salon Laneja.
Eva Klančar s.p.,Vir, Čufarjeva 6, 1230 Domžale, laneja@klane.si Tel.:041/840-909
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale Tel.: 041/789-711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722-7897, 041/689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale Tel.: 041/732-267
NUDIM VARSTVO OTROK na svojem domu na prijetni lokaciji v okolici Radomelj.
tel: 041/443-254, Polona Hribar, Žiška c.4, Radomlje.
PRODAM NJIVO. Lepa lokacija ob naselju Šentpavel pri Domžalah, velikost 3600m2 po ceni 12 EUR/m2. Tel: (01) 7242-145 (Janez), ali (041) 277331.
UGODNO OPRAVLJAMO PREVOZE, SELITVE in HLAJENJE PIJAČ NA PRIREDITVAH. Avtoprevozni-štvo Nejc Klančar s.p., Kajuhova ul.15, 1235 Radomlje Tel.: 041/800-251
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Tel.: 040/268-090
Kako zvezdam uspeva: raven trebuh, ozek pas, dvignjena zadnjica?
One poznajo odgovor:
ULTRATONE FUTURA PRO ULTRATONE KAVITACIJA 3 v 1
v 30 minutah porabite 203 kcal = 900 trebušnjakov minus znoj in minus napor
Shakirin trd, raven trebuh je rezultat Future pro - že 12 let Madonna, Gwynneth, Heather Mills in mnoge zvezde uporabljajo OCM tehnologijo Tudi za mlade mamice in za športnike
Edinstveno rešitev za oblikovanje telesa in obraza z OCM tehnologijo nudimo v KALLISTE, kliniki za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko v Domžalah.
V mesecu marcu nudimo posebne ugodnosti. Za informacije in naročanje pokličite na tel.številko 01 7244 300.
STREHOVEC dr. Jagoda
Aljaževa 30, 1000 Ljubljana telefon: 059 937 081
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek
od 13. do 19. ure
Torek od 9. do 13. ure
Sreda od 13. do 19. ure
Četrtek od 13. do 19. ure
Petek od 9. do 13. ure
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 12. junija 2009, rok za oddajo je četrtek, 4. junija 2009 do 12 ure.
MICRA OD 8.720 €
5 LET GARANCIJE
NOTE OD 11.240€
Ona je vedno modna in prav povsod zahteva pozornost. On je čudovito prostoren, kompakten in vedno družinski. Sedaj tudi s petletno garancijo brez omejitve kilometrov. Enkratna ponudba za enkratne ljudi.
Poraba goriva kombinirano (1/100 km) 4,5 - 6,8. Emisija C02: 119 - 159 g/km. Garancija proizva alca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba "5 let garancije" zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi \ trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Velja za vozila iz zaloge. Slika je simbolna. www.nissan.si
SHIFTJhe way you move
Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče
Tel: Ol 723 11 43
www.nissan-krulc.com
^ Mercator Center Domžale
j n t j m i s s i m i
r KO Finančna točka
prem oženiš ko s velo vanje, ri.D.o.
PRVOMAJSKE POČITNICE 09
•	Jadran in Slovenija •odhodi: 24.04. -03.05.
•	Kompasovi klubi - počitnice za celo družino
MERCATORCENTER DOMŽALE: Cest; 1230 Domžale, 01 7295 070, domzale@ki
nlbO
\
J

& wk igrvm&r
PIRAT 5NACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVItO. NARAVNI BOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI ■ TOAST PI RAT S FECIAL
VSE ZA ŠOLO V DZS NAROČI, V USTVARJALNE POČITNICE SKOČIT
LT
V naj v In juniju t Mnrcalor Pifcs *artl(o:
| \	^	pDpuala na urbani ka In dnlnvnH jVHika,
1J	20% popuuH ha tolike paUebiftine".
f p.plr.ln + "K*»«	n4 6
n^^irJ h« v«*i X* IrMa H b* iw nJn »'ot-n* i" nm
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
ii^imiiianifiiaE
CvTfjr m A FwtBM6 no C
wiv rbo rctu m-vp.st
Zlatarna Celje \\ i
u u'ii
Zi		PIRAMO
vs		f 5 €
GaaNA PE14 DOMŽALE; tel: 01/ 724 41 80 .MBOma Pri nakupu ni možno uveljavljati dodatni popust danska izkaznicel		
mESsnn opsihr
www.mestna-optlka.sl
SimPLE
frizerski salon
perilo, ki razvaja
Je prav a rilpiriii
11/mi /vikiuri Jaoi Waii/
wWw.aLpJna.si
SAXTAXA
REAvrtQvE
PONUDBA PRlZNANfH BLAGOVNI H ZNAMK PARFUMOV IM KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
urarstvo
hetfl
1892
AKCIJA - 40%
na določene modele ur znamke Pierre Cardin
AKCIJA 29,90
posebna ponudba ur za samo 29,90 €
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI CAS: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure / sobote od 8. do 21. ure / nedelje od 8. do 13. ure