List 37.
Od deteljniga semena. 
Deteljno seme doma pridelovati, je zavolj dvojnih vzrokov potrebno , pervič: je deteljno seme vselej drago , če se mora kupovati, tedaj si mora kmetovavec denarje prihraniti skerbeti; kar se zavoljo tega laglej zgodi, ker vsaki, kteri deteljo prideluje, prav lahko vsako le'to majhin kos zato odločiti zna, in če ga tudi več pridela, kolikor ga sam potrebuje, se kupec za tako seme kmalo dobi, posebno če se s takim semenarn tako ravna, kakor se mora ž njim ravnati. Po tem takim poplača deteljno seme svoj prostor bolje , kakor drugo nar boljši sadje ali seme. Drugi vzrok je ravno tako imenitin: če se deteljno se'me doma prideluje, se pusti pervič dobro dozoriti, in drugič de se pri sušenju ne pokaži. Tako se ima zmeram dobro seme, in se ni treba bati, goljufan biti. Kar je pa pri tem nar hujši, je, de slabo ali zaležano ptuje seme ne izhaja, in de sta tako denar in klaja za eno leto zgubljena, kar kmetovavca v veliko stisko pripravi, če ima živino, pa klaje ne za-njo.
V drugim letu po setvi detelje se pripravin kos za seme pusti. — Nekteri svetvajo , de naj se za seme pri drugi košnji nekaj detelje pusti. Pa to ne izhaja vselej dobro, ker se ali manj semena perdobi, ali pa clo seme vselej dosti ne dozori, in de po tem vse seme ne izhaja , in plevel njivo preraste. Boljši je, de se en kos pri pervi in pri drugi košnji pusti; ker seme na kosu od perve košnje pušenim vselej dobro dozori, in se veliko semena pridobi, in če seme na kosu po drugi košnji (če je v jeseni dobro in lepo vreme) dobro postane, se pridela semena dosti,  de  se ga lahko še kaj proda.
Za seme odločena detelja se tako dolgo stati pusti ,   dokler  glavice černorujave postanejo,   in de seme
iz njih ; če se za poskušnjo zmenca, ni več rumeno, ampak je bolj rujavkasto. Potem se ob suhim in stanovitnim vremenu požanje ali pokosi, in se pusti, de se dobro posuši; po tem se. ko sonce sije, na voz naloži, in domu spelja; doma se na pod, parmo ali skedinj dene na suh kraj , de je na zraku ali na luftu, in pozimi pri hudim mrazu se omlati. Pri pervim mlatenju se ne dobi vse seme iz glavic , ker se prav težko vun spravi; in de se tolikajniga semena v plevih ne zgubi, se pleve varno v žaklje denejo, in se nekaj časa v hišo za peč denejo, in ko se prav posušijo, se še enkrat zmlatijo, in seme kakor pervič zveja, dobro osnaži, in za potrebo na suhim kraju dobro spravi. — Pleve, ktere še ostanejo, se za klajo živini spravijo , in se med poparjeno klajo zmešajo za živinsko pičo.
Kjer se enkrat na kmetii naredi, de se živina na pašo ne goni. ampak poleti in pozimi doma v hlevu redi, tu po tem ni mogoče, de bi se detelja, naj bo kakoršna koli hoče, vselej pri suhim vremenu pokosila , in domii spravila , ampak to se mora večkrat v dežji zgoditi; tako se mokra domu spravi. — Živina hoče vsaki dan zreti, naj bo vreme, kakoršno hoče; ali vender pri vsim tem se zna škodljiviga napihnenja obvarovati, če se polaganje s skerbnostjo zgodi, in mokra detelja ali s slamo zmeša, ali živini ne na enkrat preveč, ampak po malim in večkrat daje , ali de se ji da vmesne klaje. Pri takim ravnanju se ni treba nevarnosti zavolj napihovanja bati; vender se mora pri tem posebno varno paziti, de se detelja, naj bo mokra, mlada ali suha domu pernešena, na kupe višji kakor za en čevelj, naj bo v hlevu, ali kej drugej, ne nameče, ker se lahko vname , posebno pa če je mokra , in po tem ni samo gnjusobna za živino, ampak jo tudi napihne, in to še berž, če se ji po velikih povzemkih (porcjonih) polaga.
v
Živino na mlado ali mokro deteljše na pašo goniti, je nevarno, ker za pastirje odločeni ljudje nobenkrat prav na živino ne pazijo; in živina, če bi se vender mogla pasti, se mora le malo pasti pustiti, de ji paša ne bo škodljiva; ali k žalosti vidimo veliko izgledov, de je na tako vižo že neizrečeno veliko živine ob življenje prišlo. Ce se pa v hlevu živini polaga, zna gospodar, gospodinja ali kteri drugi oskerb vedno pazljivo oko na družino ali posle imeti, de se polaganje v škodo ne napravi. —De se napihnjenje živine po detelji še bolj obvarje, je dobro, de se pri sejanju deteljniga semena med 8 funtov 3 funte francoskiga visoki ga ovsa fFranzosischer Roggeri, Avena elatior) skupaj poseje. Na to vižo se dobra zmes detelje in trave, in manj škodljive klaje za živino pridobi.