47
D r a g i c a  H a r a m i j a
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta
Ti l k a  J a m n i k
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
PROJEKT MEDGENERACIJSKEGA BRANJA
Pri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS smo v sodelovanju z Javno agencijo za knji-
go RS osnovali projekt medgeneracijskega branja z naslovom Medgeneracijsko povezo-
vanje ob literarnih delih, ki so namenjena najstnikom in odraslim, s katerim smo želeli 
povezati skupine mladih bralcev iz srednjih šol, 3. triletja OŠ ter študentov z odraslimi 
bralci v istem kraju (isti splošni knjižnici, na isti šoli, v domu starostnikov ipd.). Med cilji 
projekta sta najpomembnejša promocija kakovostnih, naslovniško odprtih literarnih del in 
povezovanje bralcev različnih starosti, pri čemer se projekt opira na Priporočilo evropske-
ga parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006). V članku 
so predstavljeni rezultati prvega šolskega/študijskega leta projekta (2014/2015), dodane pa 
so že tudi nekatere informacije za šolsko/študijsko leto 2015/2016.
The Reading Badge of Slovenia Association – SAFY in cooperation with the Public Book 
Agency of Slovenia founded a project of intergenerational reading, titled Intergenerational 
connecting with literary works, dedicated to teenagers and grown-ups. The aim of the 
project was to bring together groups of young readers from secondary schools, upper grade 
of elementary school, students and adult readers in the same place (public library, school, 
home for elderly people, etc.). The project, which aims at promotion of quality literary 
works for readers of different age groups, is based on the Recommendation of the European 
Parliament and the Council of Europe on key competences for lifelong learning (2006). 
The article presents results of the first school/study year of the project (2014/2015), also 
including some information on the school/study year 2015/2016.
1 Uvod
Bralna značka je bila ustanovljena v šolskem letu 1960/61 in se je razvila v 
mogočno gibanje za razvoj bralne, knjižne in književne kulture v vsem slovenskem 
kulturnem prostoru (torej ne samo v Sloveniji, temveč tudi pri zamejcih in zdomcih 
oz. izseljencih). Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS (www.bralnaznacka.si) 
organizira in usmerja delo mentorjev branja ter mladih bralcev od predšolskega do 
srednješolskega obdobja (ocenjujemo, da vsako leto za bralno značko bere približno 
140.000 bralcev; v zadnjih letih sodeluje več kot 70 % vseh osnovnošolcev, ki jih 
48
vodi 6.500 mentorjev, za druge skupine bralcev nimamo tako natančnih podatkov); 
že več kot petnajst let berejo za bralno značko odrasli, spodbujamo tudi medge-
neracijsko branje. Mentorji branja pripravijo bralne sezname in se skozi šolsko 
leto1 o prebranih knjigah pogovarjajo z bralci (ti preberejo 3–7 knjig na sezono, 
odvisno od starosti). Bralna značka za otroke in mladostnike se začne vsako šol-
sko leto 17. 9. (rojstni dan in dan smrti pisatelja Franceta Bevka) in se zaključi po 
2. 4. (mednarodni dan knjig za otroke ali Andersenov dan).2 Temeljni vprašanji 
Bralne značke pri vseh starostnih stopnjah in v vseh bralnih skupinah sta: izbor 
del za branje (priporočilni seznami) in oblike, metode in načini dela, primerni za 
različne starostne skupine bralcev. Bralna značka postaja po 56 letih način branja 
vseh generacij in je prepoznavna blagovna znamka, ki je leta 2011 prejela najvišje 
državno odlikovanje, zlati red za zasluge, in je prava zgodovina multidisciplinar-
nega delovanja na širokem področju bralne kulture (več o tem Haramija 2016).
Pri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS smo v šolskem oz. študijskem leti 
2014/2015 v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS osnovali projekt Medgene-
racijsko povezovanje ob literarnih delih, ki so namenjena najstnikom in odra-
slim, s katerim želimo povezati skupine mladih bralcev iz srednjih šol, 3. triletja 
OŠ ter študentov in odrasle bralce v istem kraju, torej v isti splošni knjižnici, na 
isti šoli oz. študente s starostniki, večinoma v kraju (ali bližnji okolici) njihovega 
stalnega prebivališča. Povabili smo mentorje bralnih krožkov za mlade bralce, 
mentorje bralnih krožkov za odrasle bralce, knjižničarje in koordinatorje branja 
(za bralno značko). Nekaj naslovov nam je posredoval Andragoški center. Projekt 
je potekal ob knjigah iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec Društva Bralna značka 
Slovenije – ZPMS in iz projekta Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo RS.
V prispevku so predstavljeni rezultati prvega šolskega/študijskega leta projekta 
(2014/2015), dodane pa so že tudi nekatere informacije iz poteka projekta v šol-
skem/študijskem letu 2015/2016.
1.1 Osrednji cilji projekta:
 – spodbujati medgeneracijsko branje literature,
 – promovirati kakovostno slovensko mladinsko literaturo iz zbirk Zlata bralka, 
zlati bralec in Rastem s knjigo, predvsem t. i. »over-cross« besedila oz. naslov-
niško odprta besedila, ki predstavljajo korpus večnaslovniških literarnih del,
 – senzibilizirati obe starostni skupini bralcev za teme in probleme, ki jih obrav-
navajo ta literarna dela, primerjava podobnih besedil, izmenjava mnenj o 
literaturi, primerjava osebnih izkušenj (tudi obujanje spominov), stkati med-
generacijsko izmenjavo in povezovanje.
Spodbujanje medgeneracijskega branja je v najširšem smislu zasnovano že v 
Priporočilu evropskega parlamenta in sveta (2006: 10–18), v katerem je podanih 
 1 Branje otrok in mladostnikov se praviloma veže na potek šolskega leta, med tem ko bralna 
značka za odrasle pogosto teče celo koledarsko leto.
 2 Tilka Jamnik in Peter Škerl sta v šolskem letu 2015/2016 pripravila slikanico (gre za poprav-
ljeno izdajo) Ostržek bere za bralno značko, v kateri so na enostaven način predstavljena vsa 
pravila Bralne značke.
49
osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje,3 in sicer se prva in druga kom-
petenca nanašata na poslušanje, govorjenje, branje in pisanje v maternem jeziku 
in v tujih jezikih; peta kompetenca govori o vseživljenjskem učenju učenja (pri 
čemer je kot bistvo znanja poudarjeno nenehno razvijanje spretnosti in pozitivnih 
odnosov do učenja); pri socialnih in državljanskih kompetencah (šesta kompetenca) 
je poudarjena medkulturnost kot način razvoja sodelovalne družbe vseh generacij; 
osma kompetenca opredeljuje kulturno zavest in izražanje (prav tam: 18): »Pravo 
razumevanje lastne kulture in občutek identitete sta lahko osnova za odprt od-
nos in spoštovanje do različnosti kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema 
tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim 
samoizražanjem in sodelovanje v kulturnem življenju.« Priporočene kompetence 
smo v projektu povezali na način medgeneracijske izmenjave mnenj ob prebranih 
kakovostnih besedilih.
Naslovniško odprta literatura na motivno-tematski, strukturni in jezikovni 
ravni presega meje mladinske književnosti, kot je definirana na Slovenskem, saj 
so po starostni meji tovrstna literarna dela namenjena bralcem v srednješolskem 
obdobju in pozneje. Trend preučevanja tega posebnega tipa literature je najpogoste-
je angleško poimenovan kot cross-over literature ali young adoult literature, torej 
prehodna, mejna književnost ali književnost za mlade odrasle. Ameriški teoretiki 
tovrstne pojavne oblike književnosti zaznavajo in preučujejo že vse od sredine 
sedemdesetih let dvajsetega stoletja, npr. Donelson in Nilsen v delu Literature for 
today’s young adults poimenujeta (Donelson, Nilsen 2005: 5) »konec sedemde-
setih in prvo polovico osemdesetih let kar zlata leta o vedenju/zavedanju obstoja 
književnosti za mlade odrasle«. Avtorja navajata, da različne institucije sicer ne 
uporabljajo enake definicije termina mladi odrasli, npr. National Assessment of 
Educational Progress šteje v to skupino mlade med 18. in 22. letom starosti, Edu-
cational Testing Service pa celo med 21. in 25. letom (Donelson, Nilsen 2005: 2), 
dejstvo pa je, da s stališča književnosti termin zajema širšo populacijo mladih.4 
Romani za mlade odrasle imajo posebnosti, ki so prilagojene tej populaciji, moč-
no se razlikujejo od otroške književnosti in imajo več skupnega s književnostjo 
za odrasle bralce (Garland 1998: 12): »Stil mora biti bolj odkrit in direkten, brez 
daljših opisov, glavni literarni lik mora biti mlajši kot v nemladinski književnosti, 
 3 Kompetence, ki jih navajata Evropski parlament in Svet evropske unije, so: sporazumevanje v 
maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kom-
petence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljan-
ske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje (Priporočila 
evropskega sveta in parlamenta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, 2006, str. 
394/13).
 4 Z liste nagrajenih ameriških knjig (objavljene v Donelson, Nilsen (2005: 16–27)) je razvidno, 
da so nekatera dela označena kot branje za pozno najstniško obdobje ali zgodnja dvajseta leta. 
Sherry Garland v študiji Writing for young adults navaja (Garland 1998: 8), da v »šestdesetih 
letih dvajsetega stoletja nastopi obdobje prave književnosti za mlade odrasle – literatura, ki je 
izrecno napisana za najstnike. Nekateri pravijo, da je prvi roman za mlade odrasle Salingerjevo 
delo Igra v rži (Varuh rži), izdan je bil leta 1951. /…/ Mnogi teoretiki pa vendarle umeščajo 
začetek tovrstne literature v sredino šestdesetih let.«
50
tudi perspektiva pripovedovanja je drugačna.«5 Zavedanje o posebnostih literature 
za mlade odrasle je zaznati tudi v Sloveniji, saj je Pregledni in priporočilni seznam 
mladinskih knjig za leto 2007 z naslovom Polet nad črtasto pižamo ali pogum iz 
ptičje perspektive, ki ga pripravlja Pionirska – Center za mladinsko književnost 
in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (izšel je septembra 2008), prvič 
uvedel 4. stopnjo, s katero označuje knjige, primerne za srednješolce.
V branje smo ponudili mladinske knjige iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec 
Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS (12 naslovov) in iz projekta Rastem s 
knjigo Javne agencije za knjigo RS (6 naslovov).6 Knjige smo brezplačno delili 
bralcem; toda vsi o njih niso poročali na skupnih bralnih srečanjih. Vodje skupin 
so s podarjenimi knjigami (po dve knjigi) lahko obogatili tudi svoje knjižnice.7
Skupine so se oblikovale od oktobra 2014 do februarja 2015, število bralnih 
srečanj v posameznih skupinah je bilo različno, njihova medgeneracijska sestava 
raznolika, za knjige iz naše ponudbe so se skupine odločale po svojih željah. Ne-
katere skupine so brale vse do konca maja 2015.8
Skupine medgeneracijskega branja v projektu lahko razdelimo v tri sklope: 
skupine bralcev po Sloveniji, skupine bralcev v Mestni knjižnici Kranj in branje 
študentov Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (veči-
noma) v domovih starostnikov.
2 Predstavitev dela v šolskem/študijskem letu 2014/2015
2.1 Posamezne medgeneracijske skupine (v nadaljevanju MG) po Sloveniji so 
se oblikovale na pobudo projekta (koordinatorica vseh skupin je bila mag. Tilka 
Jamnik)
Tako se je oblikovalo 11 skupin, ki so se srečale večkrat: imele so 50 srečanj, 
na katerih je skupaj sodelovalo 97 mladih bralcev (prebrali so 341 knjig) in prav 
tako 97 odraslih bralcev (prebrali so 437). Skupine so bile ustanovljene: na OŠ 
prof. dr. prof. Josipa Plemlja Bled, OŠ Bogojina, OŠ Bršljin, v Mestni knjižnici 
Grosuplje, na OŠ Lesce, OŠ A. T. Linharta Radovljica, OŠ Šenčur, OŠ Ivana Can-
karja Vrhnika in na Ekonomski šoli Novo mesto, Srednji zdravstveni šoli Celje ter 
na Gimnaziji Ptuj.
Skupine so bile zelo raznolike (učenci 3. triletja in učiteljice, med njimi tudi 
upokojene; učenke 3. triletja in starejši bralci iz kluba v kraju; učenci 3. triletja, 
 5 Trditev, da je glavni literarni lik mlajši kot v nemladinski književnosti, pomeni, da je lik le 
malce starejši od potencialnega bralca, saj ga bo tako knjiga pritegnila. V realistični prozi je 
za razumevanje besedila namreč potrebna neka zrelostna stopnja, morebiti podobne izkušnje, 
ali pa je knjiga pisana na način, da poskuša mladega bralca odvrniti od nekega dejanja (nasil-
ništvo, odvisnost).
 6 Ker so nam nekateri naslovi knjig pošli, imamo v naboru knjig za šolsko leto 2015/2016 le 16 
naslovov (9 iz zbirke Zlata bralka/zlati bralec in 7 iz projekta Rastem s knjigo).
 7 Vodjem skupin smo izdali potrdila o sodelovanju v projektu.
 8 V poskusnem obdobju projekta smo glavne koordinatorice in vodje posameznih bralnih skupin 
delo opravile prostovoljno. Dogovorili smo se, da bo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS 
v letu 2015 tisti del projekta, ki se nanaša na delo s skupinami na terenu in distribucijo knjig, 
vodilo znotraj programa Bralnic in tako podprlo del izvedbe projekta.
51
starši in učitelji, dijakinje in profesorji). Vse skupine je koordinatorica Tilka Jamnik 
obiskala, skoraj v vseh tudi izvedla prvo srečanje (izvedla je delavnico s pesniško 
zbirko Izbrane Rozine v akciji Andreja Rozmana Roze) ali pa je le predstavila 
projekt in nabor knjig. V dveh primerih je koordinacijo med šolami in enotami 
knjižnice prevzela osrednja knjižnica (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Ra-
dovljica in Knjižnica Ivančna Gorica). Dve MG skupini sta se dogovorili za eno 
skupno srečanje, in sicer z OŠ Bršljin in Srednja ekonomska šola iz Novega mesta. 
Tri skupine so za eno srečanje izbrale knjige, ki niso bile iz našega nabora. Dve 
MG skupini sta na zadnjem srečanju samo evalvirali svoje branje in se dogovarjali, 
kako nadaljevati sodelovanje v projektu v šolskem letu 2015/2016.
Iz nabora knjig so te skupine izbrale 18 naslovov (naslovi literarnih del so raz-
vrščeni padajoče): 8 × Rozman, Andrej: Izbrane Rozine v akciji; 6 × Möderndorfer, 
Vinko: Kot v filmu; 5 × Vegri, Saša: Naročje kamenčkov; 3 × Velikonja, Irena: 
Polet je na okenski polici, Golob, Tadej: Zlati zob, Karlovšek, Igor: Gimnazijec, 
Vidmar, Janja: Pink; 2 × Pavček.doc, Trubar.doc; 1 × Bevc, Cvetka: Desetka, Cerar, 
Miro: Osnove demokracije, Dim, Dušan: Distorzija, Ilich, Iztok: Pota knjige, Noor-
dung.doc, Pregl, Slavko: Geniji brez hlač, Pregl, Slavko: Spričevalo, 1 × Štampe 
Žmavc, Bina: Cesar in roža, Vojnovič, Goran: Jugoslavija, moja dežela.
Vse skupine so bile zadovoljne z medgeneracijsko izmenjavo mnenj o prebranih 
knjigah. S srečanji želijo nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Nekaterim so 
ostale knjige še iz šolskega leta 2014/2015 in želijo z njimi nadaljevati MG branje 
v šolskem letu 2015/2016; skoraj vse skupine si želijo ponudbo knjig, kot je bila 
prvo leto projekta (da knjiga ostane bralcu); nekatere MG skupine pa predlagajo, 
da bi določene knjige darovali bralni skupini (šoli, knjižnici ipd.), da bi jih lahko 
večkrat uporabili; nekatere MG skupine so se odločile, da bodo ponujenemu naboru 
knjig iz obeh bralnih akcij (Zlata bralka, zlati bralec in Rastem s knjigo) dodajali 
svoje po lastnem izboru, toda brali jih bodo v MG skupinah.
2.2 Medgeneracijsko branje v Mestni knjižnici Kranj (koordinatorica Damjana 
Mustar): V projektu je sodelovalo 10 bralnih skupin odraslih in starejših bralcev, ki 
se ob branju srečujejo že več let. Da so se te skupine vključile v projekt MG, so le 
v eno svojih srečanj pritegnile tudi mlade bralce in se z njimi pogovarjale o izbrani 
mladinski knjigi. Srečanj je bilo osem (tri skupine starejših so se združile, da so 
se pogovarjale z večjo skupino mladih). Sodelovalo je 43 mladih in 69 odraslih 
bralcev. Iz nabora knjig so izbrali 6 naslovov (naslovi so navedeni padajoče): 3 × 
Möderndorfer, Vinko: Kot v filmu; 1 × Rozman, Andrej: Izbrane Rozine v akciji, 
Golob, Tadej: Zlati zob, Trubar.doc, Bevc, Cvetka: Desetka, Pregl, Slavko: Geniji 
brez hlač.
Odrasli in starejši bralci v bralnih skupinah so zadovoljni, da so brali mladinske 
knjige in o njih izmenjali mnenja z mladimi. Sodobne mladinske knjige v projektu 
MG se jim zdijo kakovostne, tudi v prihodnje si želijo podobnih srečanj.
2.3 Študentke Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru 
berejo v domovih starostnikov (koordinatorica prof. dr. Dragica Haramija): V 
sklopu predavanja o Bralni znački smo študentom razrednega pouka, predšolske 
vzgoje in slovenistike predstavili projekt in mladinske knjige, namenjene med-
generacijskemu branju. Za sodelovanje se je odločilo 25 študentk, poročilo jih je 
oddalo 21, brale so v 15 domovih starostnikov, in sicer v Mariboru (Dom Danice 
52
Vogrinec in Dom Tezno), Rakičanu, Lenartu v Slovenskih goricah, Ormožu, 
Ljutomeru, Poljčanah, Radencih, Vranskem, Krškem, Slovenskih Konjicah, Bre-
žicah, Hrastniku, Šmarju pri Jelšah in na Ptuju, na domovih posameznikov in v 
Kulturni hiši tete Malčke (Cirkovce). Študentke so večinoma želele brati starej-
šim v domovih v njihovem domačem kraju oz. v najbližjem domu starostnikov 
glede na njihove stalne naslove, kjer so jim brale prostovoljno v prostem času. 
Koordinatorica projekta je navezala stik z domovi starostnikov in sproti reševala 
nekatere težave.
Študentke so brale posameznim starostnikom ali manjšim skupinam. Knjige so 
izbrale po svojih interesih, vendar upoštevaje želje in predvsem zmožnosti staro-
stnikov. V naboru knjig so izbrale 8 naslovov: 9 × Štampe Žamvc, Bina: Cesar in 
roža; 6 × Vegri, Saša: Naročje kamenčkov; 4 × Möderndorfer, Vinko: Kot v filmu; 
2 × Vojnovič, Goran: Jugoslavija, moja dežela, Pavček, Tone: Pavček.doc; 1 × 
Pregl, Slavko: Geniji brez hlač, Velikonja, Irena: Poletje na okenski polici, Rozman, 
Andrej: Izbrane Rozine v akciji.
Študentke so hitro ugotovile, da so za branje starostnikom primernejša krajša 
prozna besedila (npr. Bina Štampe Žmavc) in poezija (npr. Saša Vegri) ter bese-
dila, ob katerih se starostniki lahko poistovetijo s svojimi spomini (npr. Goran 
Vojnović). Gre za glasno branje varovancem, ki ne morejo več brati sami ali pa 
preprosto uživajo v glasnem branju, in za kramljanje po branju. Branje je treba 
prilagajati poslušalcem, kar je v mnogih primerih za bralce naporno. Ob sprotnem 
prilagajanju branja starostnikom so študentke posegale pogosto po literarnih delih, 
ki niso bila na seznamu gradiv: zbirka ljudskih pravljic Zlata ptica, Povodni mož 
Franceta Prešerna, Mislice in pesniška zbirka Lübezen Ferija Lainščka, serija 
knjig o holokavstu Morrisa Gleitzmana Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj, kratkoprozna 
zbirka Medved Pu A. A. Milna, Sant Exuperyjev Mali princ, zbirka povedk o 
Mariboru in okolici Mariborske vedute ipd. Večinoma so študentke brale staro-
stnikom med vikendi, včasih tudi večkrat na teden. Iz zbranih poročil je videti, 
da so zadovoljni tako varovanci kot bralke, ki govorijo o dragocenih izkušnjah, 
ki so jih pridobile; s prostovoljnim branjem varovancem želijo nadaljevati tudi v 
prihodnje. Zaradi prilagoditve starostnikom so študentke brale večinoma dela, ki 
niso bila na seznamu, saj so ugotovile, da so se tako bolj približale starostnikom, 
zato bomo to ugotovitev upoštevali v študijskem letu 2015/2016 in pripravili 
seznam primerne kratke proze in poezije za starostnike, študentje bodo izbirali 
s seznama priporočenih kakovostnih knjig, hkrati se bodo tudi v bodoče sproti 
prilagajali željam starostnikov.
Iz preglednice 1 je razvidno, da so vsi udeleženci v projektu skupaj prebrali 
931 knjig, od tega mladi bralci 344 (37 %) knjig in odrasli 587 (63 %) knjig. Delež 
odraslih bralcev poveča predvsem branje študentk starostnikom in po eno MG 
srečanje v 10 skupinah starejših bralcev Mestne knjižnice Kranj: sodelovalo je 
43 mladih (38 %) in 69 starejših bralcev 62 %). Branje študentk starostnikom je 
treba statistično natančneje razložiti: bralo je 21 študentk, ki so prebrale 28 knjig s 
seznama (16 %); brale so 150 starostnikom (84 %) v domovih starejših, pri čemer 
ne gre nujno za različne starejše, temveč so bile v nekaterih domovih skupine ves 
čas branja homogene, drugje so se starostniki menjavali zaradi bolezni ali drugih 
okoliščin, nihče pa ni nehal hoditi k bralnim uram, ker mu to ne bi bilo všeč.
53
Preglednica 1: Knjige, ki so jih brali v medgeneracijskih skupinah, šol. leto 2014/20159
Naslov knjige Število prebranih knjig
Študentke 
PEF in FF
21 študentk
Mestna 
knj. Kranj
10 skupin10
Skupine po 
Sloveniji
11 skupin11
Število 
prebranih  
knjig
Skupaj
vseh pre-
branih 
knjig
mla-
di
od-
rasli
mla-
di
od-
rasli
mla-
di
od-
rasli
mla-
di
od-
rasli
Möderndorfer, Vinko:  
Kot v filmu 4 21 28 31 44 48 76 100 176
Rozman, Andrej: Izbrane 
Rozine v akciji 1 11 3 7 64 77 68 95 163
Vegri, Saša: Naročje kamenčkov 6 31 0 28 31 34 62 96
Štampe Žamvc, Bina: Cesar 
in roža 9 53 0 14 18 23 71 94
Golob, Tadej: Zlati zob 1 10 3 7 17 27 21 44 65
Velikonja, Irena: Poletje na 
okenski polici 1 4 24 30 25 34 59
Karlovšek, Igor: Gimnazijec 0 3 7 15 24 18 31 49
Vidmar, Janja: Pink 0 0 15 27 15 27 42
Trubar.doc 0 2 3 15 16 17 19 36
Pavček.doc 2 8 0 11 14 13 22 36
Bevc, Cvetka: Desetka 0 3 13 5 8 8 21 29
Pregl, Slavko: Geniji brez hlač 1 1 4 8 3 10 8 19 27
Vojnovič, Goran: Jugoslavija, 
moja dežela 2 11 3 5 5 16 21
Pregl, Slavko: Spričevalo 0 0 10 9 10 9 19
Noordung.doc 0 0 5 9 5 9 14
Cerar, Miro: Osnove 
demokracije 0 0 4 5 4 5 9
Dim, Dušan: Distorzija 0 0 4 5 4 5 9
Ilich, Iztok: Pota knjige 0 0 2 5 2 5 7
Skupaj: 18 naslovov 28 15012 43 69 273 368 344 587 931
10 11 12
 9 Sivo obarvani naslovi (6) so iz projekta »Rastem s knjigo« JAK, drugi iz zbirke »Zlati bralec/
zlata bralka« (12) Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.
 10 Sivo obarvani naslovi (6) so iz projekta »Rastem s knjigo« JAK, drugi iz zbirke »Zlati bralec/
zlata bralka« (12) Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.
 11 11 skupin se je srečalo večkrat: imele so 50 srečanj, na katerih je skupaj sodelovalo 97 mladih 
bralcev (prebrali so 341 knjig) in prav tako 97 odraslih bralcev (prebrali so 437 knjig).
 12 Srečanj je bilo osem (tri skupine starejših so se združile, da so se pogovarjale z večjo skupino 
mladih). Sodelovalo je 43 mladih in 69 odraslih bralcev.
54
V posameznih MG skupinah, ki so se oblikovale prav na pobudo MG projekta 
in so se srečale po tri do šestkrat v šolskem letu 2014/2015, so mladi bralci prebrali 
273 (43 %) knjig in odrasli 368 (57 %) knjig.
Med cilji projekta si sicer nismo posebej zastavili povečanja zanimanja za 
branje med mladimi bralci, vendar bi si ga seveda želeli. Prav tako ni bilo kot cilj 
posebej izpostavljeno, da bi si želeli tudi večji delež moških bralcev, tako mladih 
kot odraslih oz. starejših. Morda bi si za oboje prizadevali, če že ne v tem, vsaj v 
naslednjem šolskem letu.13
3 Menja bralcev o knjigah, ki so jih brali v medgeneracijskih skupinah, 
šol. leto 2014/2015
V članku literarna dela niso predhodno predstavljena, ker smo želeli zbrati mne-
nja sodelujočih in skozi njihovo perspektivo predstaviti mnenja o izbranih knjigah.
3.1 Vinko Möderndorfer Kot v filmu
Kaj so povedali mladi: knjiga jim je bila všeč, zlasti način, kako se avtor pribli-
ža mlademu bralcu. imeli so občutek, kot da res piše Gašper, ne pa odrasli pisatelj 
En učenec se je prav poistovetil z Gašperjem in se na srečanju odprl ter zaupal 
svoje stiske. Odlika Möderndorferjevega romana je, da je težke stvari povedal na 
lahkoten in zabaven način; vsebina jih ni pretirano pretresla, konec, takšen kot 
je, so predvidevali že med branjem. Prvi del knjige jim je bil bolj všeč kot drugi; 
pogovarjali so se o izkušnjah z guglanjem. Eni mladi bralki bi se zdelo zanimivo 
izvedeti, od kod je avtor črpal jezik mladih, saj marsikaterega od izrazov, upora-
bljenih v knjigi, ne pozna (npr. klinik, psihič), druge pa seveda pozna in uporablja 
(guglanje, gugl, fejs, skajp). Všeč jim je bila uporaba predaha – »v življenju je treba 
večkrat imeti predah,« »predahneš in vzameš zalet za naprej.« Nekaterim dijakom 
se je zgodba zdela preveč preprosta in napisana za mlajše bralce, vendar so skozi 
pogovor odkrivali tudi teme, o katerih med branjem niso razmišljali, npr. o odnosu 
med Gašperjem in starši, najbolj pa o vrstniških odnosih, nasilju, prijateljstvu.
Kaj so povedali odrasli: knjiga je bila večini všeč, ker je aktualna, napisana 
iz današnjega časa za današnje mlade, ker odpira tako različne in aktualne teme 
za pogovor. Napisana je duhovito, kar daje knjigi še poseben čar. O knjigi se je 
zanimivo pogovarjati z mladimi, ker Gašperjevo zgodbo vidijo drugače kot učite-
lji. Ob branju so se zavedali, kako mladi danes zares živijo, kako »odvisni« so od 
tehnologije; hkrati pa so ugotovili, kaj vse jim ta tehnologija omogoča. Razmišljali 
so o problemih modernega sveta, ki je svet računalniške tehnologije, poln stresa, 
razpadajočih družin in drugih stisk mladih in odraslih. Bralke so iskale rešitve na 
podlagi osebnih doživetij in izkušenj … Poudarile so pomen pristnih odnosov in 
napako staršev, ki želijo, da otrok v nekaterih situacijah razume stvari kot odra-
sel, drugič pa je obravnavan kot otrok. Odraslih bralk jezik v literarnem delu ni 
motil, saj je avtor uporabil zborno slovenščino in – glede na tematiko in glavnega 
 13 Odrasli v tem primeru niso bili samostojni bralci, temveč poslušalci branja študentk. Večinoma 
so o prebranem besedilu razpravljali s študentkami.
55
protagonista – presenetljivo malo pogovornega jezika. Zadovoljni so bili, da so 
spoznali Möderndorferja kot mladinskega pisatelja, »Knjiga je upravičeno dobila 
toliko nagrad – spoznala sem popolnoma drugačnega Möderndorferja – prijaznega 
in lepih besed.« Svetujejo, naj bi knjigo prebralo čim več staršev najstnikov.
Vtisi koordinatoric: Vsaka skupina je prebrano doživela iz svojega zornega kota, 
branje je bilo poučno za vse. Sodelujoči so bili navdušeni nad mnenji bralcev druge 
generacije. Problemska mladinska literatura je dobro izhodišče za medgeneracijski 
pogovor in primerjanje izkušenj. Knjiga je spodbudila zanimivo diskusijo, v kateri 
so se pojavljala nova in nova vprašanja. Starejše bralke so ugotavljale, da zadnje 
čase berejo o samih močnih mladih ljudeh, ki jih življenje preizkuša, a se ne dajo 
in premagajo svoje težave – to jih zelo veseli, saj je taka literatura gotovo lahko 
mladim bralcem v navdih. Veseli jih tudi, da zaradi takih knjig, kot je Kot v filmu, 
tudi slovenska mladinska književnost doživlja razcvet in presega okvire stereotipov 
glede (otroških in mladinskih) tem, jezika in zahtevnosti.
3.2 Andrej Rozman Roza Izbrane Rozine v akciji
Kaj so povedali mladi: Bili so zelo zadovoljni, prav navdušeni nad srečanji. 
Všeč jim je bilo, da so se tako zabavno ukvarjali s privlačno poezijo. Bili so spro-
ščeni, poistovetili so se s prebranim, nekateri so se v pogovor vključevali tudi, ko 
niso bili pozvani. Pesmi so jim všeč predvsem zaradi humorja in slenga, pa tudi 
to, kako je pesnik posodobil nekatere kanonske like (lepo Vido, hlapca Jerneja, 
Urško). Roza jih je pritegnil že v OŠ, ko so ga spoznavali pri pouku slovenščine. 
Presenečeni in zadovoljni so, da lahko izmenjujejo mnenja s svojimi učitelji.
Kaj so povedali odrasli: Tudi odrasli so bili zadovoljni s srečanji. Veliko jim 
pomeni, da dobijo svoj izvod knjige, ker si nekateri radi označijo pomembne stvari. 
Pesmi so jim bile všeč zaradi sporočilnosti, motivov, humorja, razumeli so jih tudi 
širše, glede na osebne izkušnje; večina je sodelovala zelo sproščeno, potrudili so 
se, da niso delovali pokroviteljsko, ljubo jim je bilo slišati pristna mnenja mladih 
bralcev (ne ponavljanja šolskih interpretacij).
Vtisi koordinatoric: Pohvalile so domiselno in sproščeno vodenje Tilke Jamnik 
(v šolskem letu 2014/2015 je s pesniško zbirko Izbrane rozine v akciji izvedla bral-
ne delavnice v šestih MG skupinah), sodelavke projekta, ki je povezala različne 
bralce v skupinah in vse motivirala za delo. Delo s pesniško zbirko je bilo v veselje 
obema skupinama bralcev – odraslim in učencem, zanimivo je bilo poslušati raz-
lične interpretacije posameznih pesmi. Bralci so ugotavljali, da pesmi niso nujno 
namenjene samo določeni starostni skupini bralcev.
3.3 Saša Vegri Naročje kamenčkov
Kaj so povedali mladi: Pesmi so jim bile všeč, toda ne vsem že med branjem, 
pač pa šele na srečanjih, ko so se o njih pogovarjali; izmenjava mnenj jih je spod-
budila k iskanju in branju pesmi. Pesmi iz prvega razdelka so se jim zdele preveč 
otroške, srečevali so jih že v nižjih razredih; pesmi iz drugega, tretjega in četrtega 
razdelka so bile zanje zanimivejše, saj so v njih preproste in tudi nenavadne živ-
ljenjske stvari, predstavljene s posebnega zornega kota, preprosto, a vseeno so jim 
56
vzbudile veliko možnosti za razmišljanje in pogovor o prebranem. Pesmi v zadnjem 
razdelku so se jim zdele težje razumljive, podoživljali so jih po svoje, bolj dobe-
sedno, čeprav je v večini pesmi začutiti preneseni pomen oziroma imajo globlji 
pomen. V eni skupini je vsaka bralka zelo doživeto predstavila svojo izbrano pesem 
(z ilustracijami, novo napisano pesmijo, zgodbo, ki naj bi bila povod za pisanje 
pesmi, s plakatom v obliki kolaža, z glasbo, s primerjavo pesmi drugega avtorja, 
s prepevanjem in animacijo pesmi ipd.). Študentke, ki so brale pesniško zbirko 
starostnikom, so bile zelo zadovoljne, saj so se na pesmi odlično odzvali in ob 
njih večinoma pripovedovali o svojih spominih (na otroštvo, otroke, odnose ipd.).
Kaj so povedali odrasli: pesmi so se jim zdele izvirne in poučne, polne mo-
drosti in skrivnosti, ki jih starejši poznamo in ob poeziji znova oživijo kot večna 
vprašanja, pojavijo se spomini, ki jih delimo z mladimi … Zanimivo jim je bilo 
pesničino vživljanje v otroški svet in realistično predstavljeni odnosi med otroki 
in odraslimi. V zadnjih pesmih je pesnica izlila svoja najgloblja čustva in bralcu 
zelo odkrito predstavila svoje življenje in svoj svet. Poseben in inovativen je slog 
pisanja, kjer se čuti pesničina ustvarjalna svoboda, saj so nekatere pesmi napisane 
v prostih verzih. Nekatere učiteljice so povedale, da jim poezija ni tako blizu, da 
bi se o njej lahko pogovarjale; druge so priznale, da bi brez spremne besede pesmi 
razumele drugače oziroma jim ne bi bile všeč.
Vtisi koordinatoric: Zanimive so bile predstavitve pesmi, različne interpretacije 
in različni pogledi mladih in odraslih na isto pesem, starostno različni skupini 
sta druga drugi razlagali pesmi in se ob tem zabavali. Prijetno presenečenje je bil 
odziv staršev, vsi prisotni so pesmi že prej prebrali in se na srečanje pripravili.
3.4 Bina Štampe Žamvc Cesar in roža
Kaj so povedali mladi: pravljice so se jim zdele zabavne; v njih so prepoznavali 
motive mnogih znanih pravljic, vendar so te zelo drugačne, saj se v njih ne konča 
vse srečno. Študentke so pravljice z veseljem brale in s starostniki vodile razgovor 
o tematiki posameznih pravljic. To knjigo so študentke izbrale najpogosteje.
Kaj so povedali odrasli: vse pravljice so se jim zdele zelo življenjske; zanimivo 
se jim je zdelo razmišljanje mladih o življenjskih ciljih, presenečeni so bili nad 
realnostjo mladih. Starostniki v domovih, ki so jim brale študentke, so se na knjigo 
lepo odzivali, prepoznavali so motive iz drugih pravljic in komentirali dogajanje.
3.5 Tadej Golob Zlati zob
Kaj so povedali mladi: knjiga jim je bila všeč, v njej so videli predvsem napeto 
zgodbo (kriminalko). Ena od učenk ima deda, ki živi v Strmcu, zato je še z večjim 
zanimanjem spremljala dogajalne kraje v romanu, saj so se ujemali z dedovim 
pripovedovanjem. Zanimiva se jim je zdela plezalna izkušnja, saj je večina na 
športnem dnevu preskusila to dejavnost. Najmanj so se mlade bralke identifici-
rale s poglavjem, kjer je prišlo do pretepa, všeč pa jim je bil začetek ljubezenske 
zgodbe. Nekaterim mladim knjiga ni bila všeč, predvsem tistim, ki ne marajo 
plezanja in gora.
57
Kaj so povedali odrasli: Knjiga je bila zanje zanimiva, ker je večžanrska in se 
jim zdi zelo primerna za medgeneracijsko branje. Posebej všeč so jim bili napeti 
opisi plezalnih podvigov. Večini sta bila všeč predvsem vsebina in slog pisanja, 
navdušili pa so jih tudi mladostniški literarni liki s svojimi dejanji in pogledi na 
življenje. Zgodba predstavlja, kakšni smo ljudje, ob določenih dejanjih se velja za-
misliti (npr. pohlep in pieteta do mrtvih); zgodba je sicer malo »za lase privlečena«, 
a ugaja, ker je tekoča, zapleti so nepredvidljivi in zbujajo zanimanje. Tudi odrasli 
so jo z veseljem prebrali, vendar so jo brali tudi na drugih nivojih (premagovanje 
samega sebe v steni, opisi plezanja in narave, pravljični motivi, kulturna dedišči-
na …). Različni načini branja so bili tudi predmet pogovora na srečanju.
Vtisi koordinatoric: Knjiga je zelo primerna za medgeneracijsko branje, v njej 
se prepleta več žanrov. Avtor je kot dober poznavalec narave in malo manj dober 
poznavalec mladostnikov s knjigo uspel privabiti k pogovoru o zanimivi temi. Za-
radi računalniške prezentacije s slikami je knjiga še zanimivejša, ena od udeleženk 
je začela celo s pripravami na izlet (za skupino), povezan z romanom Zlati zob.
3.6 Irena Velikonja Poletje na okenski polici
Kaj so povedali mladi: Knjiga je bila mladim bralkam zelo všeč, ker je berljiva, 
a hkrati bralca spodbuja k razmišljanju o mladosti in odraslosti; popolnoma so se 
»našle« v situacijah, ki jih doživlja glavna junakinja. Mama v romanu je dobila kar 
velik minus, ker so jo doživljale kot prestrogo in kot osebo, ki je preveč zaščitni-
ška do hčere, saj vidi povsod strahove. Starši bistvenih stvari ne bi smeli skrivati 
otrokom, so še menile mlade bralke.
Kaj so povedali odrasli: Z dolgočasne okenske police se je razvila zanimiva, 
poučna zgodba, iz katere veje optimizem. Bralke so obujale spomine na svoja 
najstniška leta in se nasmejale. Analizirale so posamezne situacije … Čudile so se 
pripovedovalki, da je za svoja leta pač preveč odrasla in razumevajoča. Kot ključni 
dogodek so označile razkritje mamine skrivnosti, šele po tem dogodku se glavna 
junakinja začne obnašati kot prava pubertetnica. Menile so, da je potrebno zmeraj 
najti način, kako otroku povedati resnico. Roman je pripovedno in dramaturško 
bolj klišejski, a prijeten za branje. Pozna se, da je od nastanka knjige minilo že 
nekaj let, odzivi mlade populacije pa se hitro spreminjajo, čeprav temeljne vrednote 
ostajajo zmeraj enake.
Vtisi koordinatorice: »Vsi so jo z veseljem prebrali, a zaradi mnogih obveznosti 
niso mogli na srečanje. Morda pa se jim je knjiga zdela tako enostavna, da niso 
čutili potrebe po izmenjavi mnenj.«
3.7 Igor Karlovšek Gimnazijec
Kaj so povedali mladi: Nekaterih dijakinj knjiga ni pritegnila, dogodki in na-
ključja so se jim zdeli preveč neverjetni, da bi se lahko vživele v zgodbo. Peter se 
jim je sicer smilil, vendar jim ni bil preveč všeč. Dobro pa se jim je zdelo, da se je 
uprl in se začel boriti. V drugi skupini je bila knjiga večini všeč, posebno delovanje 
glavnega literarnega lika, kritične pa so bile do odnosa med materjo in sinom. V 
58
eni skupini se mladi niso odzvali, knjige sploh niso prebrali, že na začetku jih je 
odvrnila zaradi težke teme in jezika.
Kaj so povedali odrasli: Odrasli so izhajali iz dejstva, da so dogodki namerno 
potencirani, saj je avtor hotel opozoriti na vse napake, ki se dogajajo v družinah, 
šoli, na policiji, v prevzgojnih zavodih in na sodiščih. Nekdo je pripomnil, da bi 
morali obstajati prevzgojni zavodi za slabe starše. Ugotovili so, da knjiga sploh 
ni mladinsko čtivo, da najbrž zato ni pritegnila mladih, pa da je mogoče za njih 
»zastarela«, saj večina bere »trendovsko« literaturo. Ker so vsi sodelujoči odrasli 
učitelji na šoli, so bili pozorni predvsem na problematiko šole, odnos učiteljev in 
stereotipe, ki si jih ustvarjamo. Knjiga jih je presunila; pogovarjali so se o jeziku, 
o posameznih literarnih osebah. Menili so, da je tema podana zelo realistično, ven-
dar je končni zasuk skoraj pravljičen. Pogovarjali so se tudi o zavodih, o družbeni 
problematiki, pomenu staršev, o osamljenosti … Učiteljica, ki je sicer pravnica in 
poučuje strokovne predmete, je problematiko osvetlila tudi s strokovnega stališča, 
kar je bilo mladim zelo všeč.
Vtis koordinatorice: Večina odraslih je knjigo že poznala, ugotovili so, da 
prvič niso bili tako pozorni na vrsto dogodkov in namigov, ki so jih opazili pri 
ponovnem branju.
3.8 Janja Vidmar Pink
Kaj so povedali mladi: Knjiga jih ni preveč pritegnila, tematika jim ni blizu in je 
niso razumeli. Težko se bere, ker so dogodki razdrobljeni in nakazani s prekratkimi 
opisi. Zmotil jih je tudi jezik, mariborščina. Občutili so, da niso izvedeli dovolj o 
tistem času. Pritegnile pa so jih določene komične situacije.
Kaj so povedali odrasli: Odrasli so se v knjigi našli, obujali so spomine; pri 
večini je zbudila nostalgijo po starih časih. Jezik je vsaj na začetku zmotil tudi 
odrasle, nekateri so avtorici očitali tudi pretiravanje. Večini je bil roman zelo všeč.
Vtisi koordinatoric: Srečanje je bilo polno smeha, odrasli so kar tekmovali, 
kdo bo povedal več anekdot iz šolskih dni. Mlajši so jih z zanimanjem poslušali, 
do besede so prišli bolj malo. Odlična knjiga za medgeneracijsko branje! V neki 
drugi skupini je bilo vzdušje sproščeno, pri pogovoru so sodelovali vsi. Mlade so 
spodbujali, naj v pogovoru primerjajo svoj način življenja z nekdanjim, naj povedo, 
kaj se pogovarjajo s starši … Mlade bi morali za branje take knjige pripraviti že 
prej, o polpretekli zgodovini se baje v šoli ne učijo prav dosti; knjiga pa je odlično 
izhodišče za obdelavo tega obdobja pri zgodovini.
3.9 Trubar.doc
Kaj so povedali mladi: Branje knjige je bilo zahtevno, a poučno, saj so izvedeli 
veliko o Trubarju in tistih časih, predvsem o šoli, nastajanju črkopisa, jezika, pre-
ganjanju nove vere … Mladi so povedali, da bodo knjigo še večkrat vzeli v roke, 
predvsem, ko bodo pisali kakšen referat ali seminar. In še bolj bodo spoštovali 
slovenski jezik in kulturo, ki sta nastajala v težkih razmerah. Knjiga je zanimiva, 
polna podatkov, ki so jih že pozabili; marsikatere besede v zgodbah niso razumeli, 
vendar jih to ni motilo, ker so podane tudi razlage, in to tako, kot da se o tem 
59
pogovarjata in učita študentka in srednješolec. V eni skupini so knjigo razdelili 
na 19 enot in vsak udeleženec je predstavil svoj del, primerjali so Trubarjev čas z 
našim in ugotovili tudi zanimive (neprijetne) podobnosti.
Kaj so povedali odrasli: Poudarili so, da je bilo zahtevno branje, a so začutili 
pomembnost našega jezika. Nova izkušnja za vse bralce, saj so spoznali, da je 
pomembno znati brati vse zvrsti jezika. Knjiga je bila zanje zanimiva, saj so ob 
branju obnovili znanje o Primožu Trubarju in o življenju v tistem obdobju. Všeč 
jim je tudi bilo, da so neznane besede, ki jih je uporabljal Trubar, pojasnjene ne-
posredno ob robu besedila. Čustveno jih je pretreslo, kako se je Trubar poslovil 
od Slovencev (Trubar od Slovencev slovo jemlje). Knjiga jim je všeč, ker jih je 
mdr. opozorila, da premalo cenimo slovensko literaturo in da sploh ne poznamo 
podatkov o pomembnih Slovencih ali pa smo jih celo pozabili.
Vtisi koordinatoric: Izbor knjige in pogovor o njej sta bila dobra; bralkam je bila 
knjiga všeč. Veliko so se naučile in ponovno odkrile nekatere podatke o slovenski 
literaturi in zgodovini. V eni skupini so vsi prebrali knjigo Trubar.doc, dva pa še 
Pota knjige. Tudi ko gre za težje branje, so lahko pogovori o knjigi zelo poučni, 
zanimivi in ustvarjalni.
3.10 Pavček.doc
Kaj so povedali mladi: Mlade bralke imajo zelo rada Pavčka, ga poznajo, 
razumejo in jim je blizu, glede na razpoloženje lahko v vsakem trenutku najdejo 
kakšno pesem zase.
Kaj so povedali odrasli: Pavček je eden redkih toplih, optimističnih pesnikov. 
Njegove pesmi se jim zdijo nekaj posebnega in po njih vedno znova radi posegajo, 
saj so življenjske in dajo misliti.
Vtisi koordinatoric: Pavčkova poezija je pri vseh zbudila podobne občutke, lepe, 
pozitivne, vesele … Pri romanih bi lahko rekli, da so eni bolj za mlade, drugi bolj 
za odrasle, pri Pavčku pa smo vsi nekako povezani, je pesnik za vse generacije. 
V eni skupini je pogovor potekal v dvojicah (učitelj – učenec): vsak je izbral naj-
ljubšo pesem iz zbirke in svojo izbiro utemeljil, niti dva nista izbrala iste pesmi, 
zato je bil pogovor zelo živahen. V eni skupini so brali Pavčkove in Rozine pesmi; 
prav vsi udeleženci so bili tako nad Pavčkom kot nad Rozo zelo navdušeni in so 
po koncu želeli prebrati tudi knjigo drugega avtorja (tisti, ki so brali Pavčka, so 
želeli še Rozine in obratno).
3.11 Cvetka Bevc Desetka
Kaj so povedali mladi: Skoraj vsi so imeli odklonilno mnenje. Omenjali so, 
da jim knjiga ni blizu, češ da so oni generacija Z, da so drugačni. Fantje so bili 
bolj pogumnih od deklet, večina jih ima sicer odklonilen odnos do branja, toda 
v pogovoru se je pokazalo, da znajo presojati like in dogodke iz prebrane knjige. 
Menijo, da je pisateljica prestara, da bi lahko razumela svet mladih; jezik, ki ga 
govorijo literarni liki, ni tak, kot ga poznajo oni, sistem znakov za SMS sporočila 
se jim je zdel preveč zapleten in ga sami ne uporabljajo. Dekleta so bila večinoma 
tiho. Tudi one so izbrale Barbi kot pozitiven lik, rade bi ji bile podobne.
60
Kaj so povedali odrasli: Knjigo so prebrali z zanimanjem; razpravljali so o tem, 
kako gledajo na zabave in pijančevanje ter vandalizem med mladimi. Poskušali 
so ugotoviti, kateri lik bi bil mladim lahko najbolj všeč in zakaj. V eni skupini je 
nastalo duhovito poročilo o jeziku v knjigi z naslovom »Kaj bi rekel Toporišič?«.
Vtis koordinatorice: Izbor knjige ni bil najboljši niti za mlade niti za odrasle 
bralce.
3.12 Slavko Pregl Geniji brez hlač
Kaj so povedali mladi: Učencem tretjega triletja OŠ se je knjiga zdela obsežna, 
malce jim je bilo nerodno ob vsebini, hkrati pa se jim je zdela zabavna. V začetku 
se jim je zdela malo dolgočasna, ko pa se je začelo dogajanje s časopisom UŠEČ, 
jih je pritegnila; všeč jim je bilo sporočilo, da je vsak odgovoren za svoje delo, toda 
uspešnejše je skupinsko delo, kjer delajo eden za vse, vsi za enega. Na sodoben 
način prikazuje najstniška razmišljanja. Vsak mladostnik se lahko najde v njej.
Kaj so povedali odrasli: Knjiga jim je bila všeč, ker poseže na vsa področja 
življenja mladih in je poučna tudi za odrasle in starejše. Preglov slog je berljiv, 
dobro sledi slengu mladih, pisatelj se vživi v njihovo življenje. Simpatična, ne rav-
no literarni presežek, uživali so v posameznih stavčnih strukturah ob opisovanju 
navadnih »pojavov« z nenavadnimi besednimi zvezami.
3.13 Goran Vojnovič Jugoslavija, moja dežela
Kaj so povedali mladi: Zelo dobro je »zastavljen« problem, ki takoj pritegne; 
glavni junak je odločen, usmerjen v iskanje očeta, na katerega je bil očitno pono-
sen, ne verjame mami …
Kaj so povedali odrasli: Iskali so »resnico« v pripovedih svojih staršev o med-
sebojnih odnosih v drugi svetovni vojni in se spraševali, kaj pomeni ostati človek 
kljub slabim izkušnjam, kam pripelje maščevalnost … Knjiga je napisana doživeto, 
glavni junak je pozitiven in veliko sporoča mladim.
Vtis koordinatorice: Srečanje je bilo zanimivo, res pravo medgeneracijsko. 
Starejši so obujali spomine in sporočali mladim, da vsaka vojna prizadene veliko 
ljudi, ki niso ničesar krivi. Pisatelj je pomembno prispeval k razumevanju do-
godkov, ki jih je doživela srednja generacija, medtem ko mladi spoznavajo dneve 
osamosvojitve in nastajanje novih odnosov, ki niso prijazni, prav iz knjig, kot je 
ta. Nekateri odrasli so knjigo celo dvakrat prebrali; zdaj jo posojajo in priporočajo 
še drugim, o knjigi se pogovarjajo tudi v neformalnih skupinah.
3.14 Slavko Pregl Spričevalo
Kaj so povedali mladi in odrasli: Zgodba je nekaterim bila všeč, drugim spet 
ne. Svoje mnenje smo se skupaj naučili utemeljiti in argumentirati.
Vtis koordinatorice: Delo je namenjeno mladim, poučno pa je tudi za odrasle. 
Odrasli bralci niso imeli težav s tem, da so brali mladinsko delo. Učenci pa so 
ugotovili, da dela za mladino sploh niso namenjeno samo njim.
61
3.15 Herman Potočnik – Noordung.doc
Kaj so povedali mladi: Knjiga je poučna in vesoljska, da pa je niso prebrali do 
konca, ker marsičesa niso razumeli; knjigo so označili za fascinantno in zahtevno.
Kaj so povedali odrasli: Knjiga je zahtevna, a neverjetna in fascinantna, nav-
dušujoča. Presenetilo jih je, kako je razmišljal Potočnik v tistem času.
Vtisi koordinatorja-ice: Že predhodno je imela občutek (po nekaterih pripom-
bah), da se bodo tako učenci kot učitelji zaradi zahtevne vsebine poskušali srečanju 
izogniti. Vsi, ki so nato zbrali pogum in prišli, čeprav knjige niso prebrali, so bili 
ob koncu navdušeni. Pogledali so si odlomek o Vitanju, rešili Mega kviz o Potoč-
niku iz leta 2008 in se skupno »pretolkli« do konca knjige. Prisluhnili so 3. pravici 
bralcev, da knjige ni potrebno prebrati do konca – a kakšen zmagoslaven občutek 
je, če vztrajaš in jo prebereš. Razmišljala je, kje so končale knjige zlatih bralcev, 
ki so pred leti prejeli Noordunga nepripravljeni na to knjigo in kaj pomeni knjiga 
udeležencem medgeneracijskega branja, ki so ob koncu začutili neko spoštovanje 
do slovenskega vizionarja in jim je ta knjiga postala dragocenejša kot marsikatero 
leposlovno delo.
3.16 Miro Cerar Osnove demokracije
Kaj so povedali mladi: Nobena od dijakinj knjige ni prebrala v celoti. Všeč jim 
je bila predvsem vizualna podoba knjige ter duhovite ilustracije. Povedale so, da 
se jim je zdelo branje zanimivo in poučno, niso pa v branju uživale. Veliko raje 
berejo leposlovje.
Kaj so povedali odrasli: Zelo podobno so menile učiteljice. Ravno tako so jim 
bile všeč ilustracije, vizualna podoba knjige. Navdušene so bile nad tem, da lahko 
strokovnjak napiše knjigo na preprost, poljuden in berljiv način. Tako bi morali 
biti napisani šolski učbeniki. Poleg tega so bralke omenile, da bi to knjigo morala 
imeti vsaka družina v Sloveniji. Vse pa veliko bolj uživajo v branju leposlovja.
Vtisi koordinatorice: V bralnem krožku se je veliko lažje pogovarjati o lepo-
slovju kot o priročniku. Zanimivo je, kako so bralci pozorni na različne stvari (na 
podobo knjige, tisk, ilustracije, vsebino, posamezne dele besedila). Vsa ta raznoli-
kost branja in doživljanja knjige bogati udeležence bralnega krožka.
3.17 Dušan Dim Distorzija
Kaj so povedali mladi: Mladim se je zdela knjiga super: glavni junak se srečuje 
s problemi, ki so jim blizu: nerazumevajoči starši, omejeni profesorji, zasmehova-
nje vrstnikov, iskanje lastne identitete, zmedenost, strah, ljubezen … Jezik je živ, 
veliko se dogaja, ni dolgčas. (Glasbenih skupin in punka pa niso poznali.)
Kaj so povedali odrasli: Tudi odraslim je bila knjiga všeč, vendar je bil profe-
sor glasbe tisti, ki je ob knjigi najbolj užival, saj je jo je bral skorajda kot lastno 
avtobiografijo. Odprl je nov pogled na drugačnega mladostnika, ki se odloči sle-
diti svojim sanjam. Pošalil se je, da je imel večjo srečo, da ga je na glasbeni poti 
podpirala mama, drugače bi vmes igral v bolj punkerskih vodah. Ugotovili so, da 
62
smo kot starši-učitelji še posebej obremenjeni z mislijo, da je šola najpomembnejša 
stvar na svetu.
Vtisi koordinatorice: Z branjem knjige in z osebnim razkritjem profesorja, ki je 
prehodil podobno pot, da je uresničil svoje sanje, so vsi veliko pridobili. Mislim, 
da je za srečanje ob Distorziji najbolje pridobiti nekoga, ki je v mladosti igral v 
kakšnem ansamblu.
3.18 Iztok Ilich Pota knjige
Kaj so povedali mladi: Zahtevno branje, ker je v knjigi preveč podatkov. Izbrano 
poglavje so morali brati natančno in večkrat. Ker jih knjiga spominja na učbenik, 
ki je zelo povezan s šolsko snovjo, jih ni preveč pritegnila.
Kaj so povedali odrasli: Knjiga jim je bila zelo všeč; manjka pa ji vsaj kazalo 
avtorjev, saj bi bila tako bolj pregledna. Gre za zahtevno branje, ki so ga vzeli kot 
izziv. Ugotovili so, da se je v času, odkar so zapustili šolske klopi, pojavilo veliko 
novih znamenitih Slovencev, za katere še niso slišali.
Vtis koordinatorice: Z branjem knjige so nekateri udeleženci veliko pridobili. 
Odrasli so bili resnično navdušeni nad na novo odkritimi imeni, knjigami, stro-
kovnimi termini, mladi pa malo manj.
4 Sklep
MG skupine v vseh treh sklopih oz. njihove koordinatorice so sproti poročale – 
na posebnih obrazcih – o prebranih knjigah, o izmenjavi mnenj med mladimi in 
odraslimi bralci, tudi o svojih vtisih in pripombah.
Osrednji cilji projekta so doseženi. Skoraj vsi udeleženci so zelo zadovoljni 
s projektom in so se želeli projektu pridružiti tudi v šolskem/študijskem letu 
2015/2016. Nekaj pa jih je zadovoljnih s pridobljenimi izkušnjami z medgeneracij-
skim branjem in želijo nadaljevati z njim, toda v glavnem s knjigami po lastnem 
izboru. Na večini šol in v dveh splošnih knjižnicah so projekt z navdušenjem 
sprejeli tudi direktorji, ne le knjižničarji in kulturni animatorji.
V šolskem letu 2015/2016 se je že oblikovalo 20 samostojnih MG skupin po 
vsej Sloveniji, do sredine marca 2016 je bilo izvedenih že 49 srečanj, in sicer po 
eno srečanje Srednja ekonomska Novo mesto, OŠ Pivka, OŠ Juršinci, OŠ Šalovci, 
Knjižnica Polzela; po dve srečanji OŠ Bled, OŠ Bršljin, OŠ Lesce, OŠ Gorje, OŠ 
Renče; po tri srečanja OŠ Artiče, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Hajdina, OŠ Ilirska 
Bistrica, OŠ Prevalje, Gimnazija in OŠ Murska Sobota; po štiri srečanja OŠ Bo-
gojina, Srednja zdravstvena Celje, OŠ Radovljica, OŠ Šenčur.
Študentje Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru že 
berejo v domovih starostnikov od oktobra 2015, po podatkih iz sredine marca 2016 
sodeluje 27 študentov. Berejo v naslednjih domovih starostnikov: Dom Danice 
Vogrinec Maribor, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Polzela, Špesov dom 
Vojnik, Dom sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, Dom starejših občanov 
Gornja Radgona, Dom Ptuj, Dom starejših Hrastnik, Lambrechtov dom starejših 
Slovenske Konjice, Dom starejših občanov Ljutomer, Center za starejše občane 
63
Ormož, Hiša tete Malči Cirkovce, Dom za starije i nemoćne osobe Stubičar, Mur-
sko Središće, Hrvaška, 4 študentke berejo na domovih.
Prav tako nadaljujejo z medgeneracijskim branjem v Mestni knjižnici Kranj z 
vsemi skupinami, ki so brale že v preteklem šolskem letu.
V vseh skupinah je večina bralk, tako mladih kot odraslih oz. starejših, le okrog 
10 % je bralcev. Vse koordinatorice skupin so ženske, izjema je en koordinator, 
tudi v domovih starejših so prostovoljno brale le študentke. Rezultati MG branja 
glede na spol so zelo podobni ugotovitvam o sodelovanju bralk in bralcev pri bralni 
znački za odrasle.
Literatura
Kenneth L. Donelson in Allen Pace Nilsen, 2005: Literature for today’s young adults. Bo-
ston, New York, San Francisco: Pearson.
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS: http://www.bralnaznacka.si/, pridobljeno 17. 3. 
2016.
Sherry Garland, 1998: Writing for young adults. Cincinnati: Writer’s digest books.
Dragica Haramija, 2016: Bralna značka. Didaktičko-metodički pristupi i strategije – podrška 
učenju i razvoju dece. Beograd: Učiteljski fakultet (v tisku).
Dragica Haramija, Manca Perko, 2011: Bralna značka in njenih petdeset let. Slavistika v 
regijah. Boža Krakar Vogel (ur). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 127–131
Tilka Jamnik, Peter Škerl, 2015: Ostržek bere za bralno značko. Ljubljana: Društvo Bralna 
značka Slovenije – ZPMS.
Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje 
(2006). Uradni list Evropske unije 2006/962/ES (L 394/19), pridobljeno 8. 4. 2016, http://
www.kulturnibazar.si/data/upload/Priporocilo.pdf.