Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7.
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XVIII.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1936.
-NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, i« Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
V zadrugarstvu je rešitev
Vsaikdo, ki je zasledoval delovanje in razvoj ljubljanske Nabavljalne zadruge v poslednjem času, mora priznati kako presenetljivo in kar neverjetno se je zadruga okrepila v zad'njih štirih letih. Občni zbori zadnjih let nam pričajo o vedno večjih uspehih zadruge, zraven pa o porastu zanimanja članov za svojo zadrugo, pričajo pa tudi o prodiranju pravega zadru-garskega mišljenja v zmeraj širše; kroge drž. uslužbenstva v Ljubljani.
O uspehih ljubljanske Nabavljalne zadruge v zadnjem poslovnem letu smo že zadnjič poročali. Navzlic hudi gospodarski stiski, v kateri životari drž. uslužbenstvo, je zadruga vendarle uspešno zaključila bilanco. Čeprav so se prejemki javnih uslužbencev zadnjo jesen tako katastrofalno znižali, da je moral vsak posameznik skrčiti svoje izdatke in se omejiti pri nakupih, sta se zaradi pristopa novih članov množina prodanega blaga in vsota izkupička povečali nasproti prejšnjemu letu. Pristopilo je 128 novih članov, tako da je bilo vseh članov konec minulega leta že 1717. Od teh jih kupuje redno v zadrugi 1093, za 61 več kakor prejšnje leto.
Ti dve številki sta vredni razmišljanja. Predvsem se je treba zavedati, da je število članstva za Ljubljano še zmeraj odločno prenizko. Treba bo še mnogo smotrne propagande, da pritegnemo v zadružne vrste vse tiste tovariše, ki si o koristi zadružne vzajemne pomoči še niso na jasnem. Med člani bo pa treba doseči, da se res vsi Poslužujejo pri nakupih svoje zadruge, ker so sicer zanjo mrtvi in brez pomena. Najboljše priporočilo je gotovo red in točnost v zadružni prodajalni in pa kvaliteta blaga.
Zanimivo je, da so vkljub znižanju prejemkov nakupovalci za gotovino narasli. Zdaj jih kupuje že 455 za gotovino in le še 638 na kredit. Prvi so se lani zvišali za 69, nakupovalcev na kredit je pa bilo konec minulega leta za 8 manj. Proti takojšnjemu plačilu v gotovini se je prodala lani že več kot tretjina prodanega blaga. Ta pojav je treba pozdravljati, ker kaže prvič, da navaja kupovanje v zadrugi člane k varčnosti, drugič pa ker preskrbuje zadrugi vselej dovolj razpoložljive gotovine, da more odbor plačevati blago sproti in tako znižati pri nakupu stroške. Nujno bi bilo želeti, da se kupovanje proti gotovini še kar najbolj razširi in. poveča, kar bo konč-nn v korist vgeb članov.
Razveseljivo je tudi, da se je zni-jUpni znesek dolgov, za katere je at ruga stavila zaznambe na prejem-no C lan‘>m- To dokazuje, da odbor res-dohf r- 'Vi13 ne nastajajo neizterljivi omemb .rav Je vredno posebno kalo * in P°hvale dejstvo, da se je
.« ,isto W i= ^
znaša	Jem. mcrilu' Sf '
doseči J /o‘ Da :se Je moglo to up 1-i'jp /as u8a uslužbenstva zadru-fn’ io‘ PraVljaI° svoje delo vestno n pošteno, prav tako pa tudi zasluga
• Z°r. va’ ,7 Je 6ktbel0 za pravilno izvajanje odborovih sklepov. Tsko
Pokazuje?«dellteV PreSeŽka med člane, lovan jal 5 -PrVl1Začctki socialnega de-Jd nase zadruge. V minulem letu.
se je namreč izplačalo 16 elanom na pogrebninah nad 12.000 Din podpor, sorazmerno z njihovim povprečnim nakupom. Tod se pojavljajo za našo zadrugo še mnoge druge velike in hvaležne naloge. Treba bo rešiti ne le vprašanje pogrebnin, temveč moramo skušati doseči kar, najprej še vse ostale daljnje cilje, kakor so vprašanje bolniških podpor, raznih človekoljubnih in kulturnih socialnih akcij, treba bo misliti sčasoma na razdolžitev članstva in kar je še enakih prepotrebnih nalog. Seveda bo treba za to še več tovariške solidarnosti in vzajemne po žrtvovalnosti. Pogrebni sklad, ki je bil ustanovljen pri zadrugi pod imenom »Vzajemna pomoč«, ima zdaj1 šele samo 326 članov, ki ob smrti vsakega člana plačujejo po 2 Din, in se jim ob letu skupna vsota teh prispevkov o.l-tegne od povračila, tako da niti ne opazijo teh izdatkov.
V agrarni državi, kakor je naša, bo razpoloženje množic nasproti državnemu uslužbenstvu ostalo' najbrž še dolgo časa enako neprijazno. Tudi če se kakorkoli spremene politične razmere, bo kmetsko prebivalstvo, ki tvori ogromno večino in ki zaradi padca cen poljedelskih pridelkov težko živi, občutilo naše prejemke kot hudo in nepotrebno breme. Na izdatno izboljšanje našega gmotnega položaja torej ne smemo upati, vsaj v doglednem času ne. Kaj nam preostane v borbi za obstanek drugega kakor — samopomoč?
Kot edina uspešna oblika v boju za ohranitev našega življenjskega m gmotnega položaja ®e nam kaže zadružništvo. Načelu materialističnega egoizma moramo zoperstaviti vzajemno, nesebično delovanje vseh za vse. Kaj je mogoče doseči, če je državno uslužbenstvo prežeto z duhom zavednosti in zadružne požrtvovalnosti, pričajo sijajni vzgledi naših nabavljalnih zadrug, kakor so ljubljanska železničarska, mariborska i. dr. Ce bi bila med ljubljanskimi drž. uslužbenci zavest nujnosti zadružne samopomoči močneje razvita, bi bilo v naši zadrugi vsaj petkrat toliko aktivnih članov, kot jih šteje danes. V tem primeru bi bile vse zvišene naloge zadruge prej in temeljiteje ostvarljive.
Napredek zadruge'je viden in lep, vendar se število članstva le še vse prepočasi množi, čeprav so rezultati znani vsakomur. Kaj je torej razlog, da se drž. uslužbenstvo v Ljubljani ne oklepa z večjo gorečnostjo svoje zadruge? Ne vemo. Morebiti so krive temu tudi ponovne slabe izkušnje minulih let. La pomislek danes ni več upravičen. Vsi vemo, da se je v zadnjih štirih letih gospodarilo v naši zadrugi tako vzorno, nesebično in pošteno, da moremo z zaupanjem gledati v bodočnost. Rezultati kažejo, kaj je bilo s trdim delom mogoče ustvariti tako rekoč iz nič. Zato pričakujemo in .želimo, da se pridružijo krogu zavednih zadrugarjev še vsi tisti ljubljanski tovariši, ki danes nebrižno stoje ob strani, da bo mogoče ustvariti iz naše zadruge rriočno, trdno moralno in gmotno središče in matico vsega stanu drž. uslužbencev. Naša osamosvojitev je mogoča le v zadružni organizaciji, ki bo objela nas vse do zadnjega. To mora biti naš cilj, katerega moramo doseči čimprej. Zato:
v zadrugo!
Spomenica dalmatinskih upokojence^
javljamo
umirovljenih zvamčnika i služit el j a t rimorske banovine« s sedežem v Spli-
tu, katero je ta zveza poslala ministr-skerpu svetu in finančnemu ministru. Iz spomenice posnemamo samo naslednje točke:
»Na podlagi navedenih dejstev prosi udano podpisana Zveza visoki naslov, da v interesu splošnega zadovoljstva, državne štednje in pravičnosti v državi blagovoli izenačiti plače staroupokojencev z njihovimi tovariši novimi upokojenci, ali da jim odmeri temeljne pokojnine po jasnih predpisih rimskih konvencij iiz leta 1922., ki so tudi v naši državi prejele najvišjo sankcijo, in to za vsako zlato krono po 15 Din v papirju in da izplača zaostanke od 1. januarja 1919 do končne odločitve, ker je to naša, doslej neizplačana, v potu obraza zaslužena in z zakonom zajamčena zasebna lastnina. To se pa more urediti tudi brez posebnih izdatkov ali povečanja proračuna in tudi prihraniti na sledeči način:
1.	Odpuste naj se iz službe vsi navedeni tuji državljani, ne glede na to, dadi imajo- ali ne kvalifikacije, s čemer se bodo zmanjšali ogromni osebni izdatki in se bodo oljašala bremena v težki krizi obnemoglim državljanom.
2.	Odpuste naj se iz službe vsi naši državljani, ki nimajo zakonskih kvalifikaciji in ki so bili sprejeti po poli-' tični protekciji, kakor tudi tisti, ki so se moralno ali sicer korupcijsko kom- -promitirali, če je kaj takih.
3.	Zapleni naj se zasebno premoženje vseh državnih in samoupravnih aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki ne morejo z gotovostjo dokazati, da so do tega bogastva prišli na pošten način ali ga zakonito podedovali, ker s prihranki od plač niso mogli priti do bogastva.
4.	Reaktivirajo naj se v državni in samoupravni službi vsi' mlajši in sposobnejši upokojenci, ki so bili po krivdi dosedanjih režimov politično preganjani in poslani v pokoj, odpusti naj se pa enako število tistih, ki še nimajo pravice do pokojnine, če so bili po strankarsko-političnih protek-cijah sprejeti v službo. Na ta način bo država mnogo prihranila, dobila izkušene in sposobne uslužbence za veliko število let in to za samo razliko med njihovimi aktivnimi in pokojninskimi prejemki.
5.	Po nedavni izjavi g. finančnega ministra dr. Letice naj se odvzamejo pokojnine vsem tistim, ki ne morejo z gotovostjo dokazati, da so pokojnino po zakonu zaslužili in naj se tako prejeti zneski vrnejo državnim blagajnam.
6.	Naj se rešijo tisoči prošenj upokojencev, ki že po več let nerešene leže po raznih ministrstvih in drugih uradih, ker mnoge družine, ki čakajo na rešitev teh prošenj, trpe pomanjkanje,
7.	Pokojnine naj se izplačujejo vnaprej in sicer vsakega prvega v me-
secu, ne pa po 15 do 20 dni kesneje, kakor doslej', da bo mogoče redno plačevati hrano in najemnino.
8.	Vdovam naj se pokojnina redno nakazuje vsakega prvega sledečega meseca, ne pa po več mesecih, ali v mnogih primerih po letu dni, kakor se je to doslej dogajalo.
9.	Državni upokojenci naj se oproste plačevanja kuluka (§ 97. uradniškega zakona iz 1. 1931.), ker ima ta davek značaj občinske, ne pa državne davščine (zakon o samoupravnih cestah od 8. maja 1925).
10.	Državnim in samoupravnim upokojencem in njihovim družinskim članom naj se dovolijo zakonske ugodnosti neomejene polovične vožnje po železnicah in parobrodih enako, kot aktivnim uslužbencem in njihovim družinskim članom za vse leto, ne pa samo po trikrat na leto, kakor doslej (§ 4. ustave), in da se reši v tem smislu prošnja od dne 22. marca 1935, št. 25, ki je bila poslana prometnemu in finančnemu ministru ter ministrskemu svetu, ker je bila naknadno po predpisih kolkovana.
11.	Odpravijo naj se določbe § 68. fin. zakona za 1. 1934./35., tako da bodo revnejši upokojenci, ki nimajo nad 2.500 Din celokupne pokojnine na mesec, imajo pa nad 5 družinskih članov brez zaslužka, mogli biti zaposleni pri državnih in samoupravnih podjetjih brez znižanja njihovih prejemkov in brez dvojnega odbijanja uslužbenske-ga davka, kakor se ta dvojno v nekaterih privatnih podjetjih odbija, to pa samo upokojencem.
12.	Noben upokojenec, čigar celotna pokojnina presega 3.000 Din na mesec, pa nima nad 5 družinskih članov, ne sme biti zaposlen v nobeni službi, ker more s tako pokojnino dostojno živeti.
13.	Vsem upokoj-encem in njihovim družinskim članom naj se dovoli svobodno izvrševanje obrti pod pogojem, da točno plačujejo davke, in to brez izgube osebne in družinske doklade, kakor ostalim državljanom, ker v tem primeru mnogi ne bodo niti reflektirali na zasebne službe.
14.	Vsem upokojencem, brez ozira na odslužena leta, naj se izenačijo osebne doklade, ker so mnogi odišii v pokoj mnogo prej in brez svoje krivde, ker morajo vsi enako plačevati najemnine in življenjske potrebščine, pa se nobeden ne more opravičevati s tem, da Vsa leta ne prejema niti popolne osebne doklade.«
Prednjo resolucijo objavljamo v informacijo našim upokojenim tovarišem, dasi se z njeno vsebino v celoti ne moremo strinjati.
Nekaj o zaposlitvi žensk
Izredno značilen znak povojne dobe je naraščajoče prodiranje žensk v vse panoge služb, zlasti tudi v javne službe, kjer so bile do vojne ženske uslužbenke prave izjeme, izvzemši nekaj strok (pošta, šolstvo itd.)
Razlogi, zakaj je danes toliko žensk v službah, ki so bile še pred kratkim nekako absolutno 'rezervirane moškim, so ugotovili že mnogo učenjaki sociologi in se je 6 tem važnem vprašanju 'razpravljalo že na neštetih mednarodnih zborovanjih. V splošnem 'se strinjajo vsa naziranja v tem, da so poglavitni vzroki, zakaj stopajo ženske v službe, v katerih tekmujejo z moškimi uslužbenci, v glavnem naslednji: 1. gola potreba zaslužka za vdove in ločene žene, ki niso zadostno preskrbljene in so brez premoženja; 2. prenizek zaslužek moža oziroma drugih družinskih Članov, ki ne zadošča za življenje družine — kar velja prav tako za omožene, kakor tudi za
neomožene ženske; 3. stalna ali začasna nesposobnost moža ali drugih družinskih članov za delo, brezposelnost, bolezen itd., kar vse zadene zlasti omožene ženske; 4. povečani izdatki za življenje in skrb za starost in obne-moglost, ki vodi v službe predvsem samice, ločene žene in vdove; 5. v poslednji vrsti pa stopajo ženske v službe iz potrebe po luksuznem življenju ali pa zaradi tega, ker se hočejo samostojno udejstvovati, vendar je pa takih žensk le prav neznatno število.
Zanimivi so statistični podatki o razmerju prebivalstva po spolu. V Evropi je v vseh državah dosti več žensk nego moških. V Rusiji na primer je na tisoč moških 1229 žensk, v Švici 1130, na Francoskem 1120. V Jugoslaviji je v zadnjČm štetju 141.806 žensk več nego moških, ker pride na 1000 moških že 1121 žensk. Kaj naj počno te odvišne ženske? Kako naj bodo žene in matere, ko pa ni zanje sploh do-
volj moških? Kdo naj jim nudi delo in zaslužek, kdo naj jih hrani in vzdržuje?
Zanimiva je ženska statistika iz Nemčije, ki ima po štetju iz leta 1933. vsega skupaj 65,218.461 prebivalcev. Od teh je (v okroglih številkah): 33,500.000 žensk. Od teh si služi svoj kruh približno 11,500.000. Brezposelnih žensk je bilo 1,150.000. Od zaposlenih je bilo po službah na kmetih 4,650.000, v industriji in obrti 2,758.000, od teh delavk skoro dva milijona. V trgovini in prometu je zaposlenih nad 1,900.000 žensk, v gospodinjstvu 1,250.000, v javnih in privatnih službah pa nad 900.000. Od teh je skoro 100.000 uradnic, ostale so pa uslužbenke raznih kategorij. Slične razmere vladajo tudi po drugih državah srednje in zapadne Evrope.
Prav zanimivi so tudi podatki o omoženih ženskah in samicah. Od vsakih sto žensk jih je na Bolgarskem omoženih 69, na Angleškem 56, na Francoskem 50, v Nemčiji 53, na Švedskem 46 itd. V Združenih državah Severne Amerike je samo 59% omoženih žensk. Ti podatki potrjujejo, da se ogromna večina žensk poteguje za službe, zgolj iz najnujnejše skrbi za
obstanek, ker nimajo nikogar, ki bi jih vzdrževal. Pri današnjem materialističnem svetovnem redu zasluži vsak nameščenec, bodisi ročni ali umski delavec, prav komaj le zase in za najožje člane družine, za druge mu pa ne preostane prav nič. Tako so tudi vse osamljene ženske (razen mnogih omoženih), primorane, da si same preskrbe svoj kruh tudi po službah, katere so bile prej izključno namenjene moškim.
Številni uradni statistični podatki pričajo, da je naval žensk na službe le posledica hudih gosipodarskih razmer. Teh pa ni mogoče popraviti na tako enostaven način, kakor bi bila splošna izključitev vseh žensk brez izjeme iz javnih in zasebnih služb, dasi se zdi na prvi pogled, da je v tekmovanju žensk z moškimi na tem polju nekaj nezdravega. Razlogov gospodarske stiske, ki je objela ves svet in zlasti srednji sloj torej ni iskati v dejstvu, da se ženske zmerom živahneje in številneje uveljavljajo v gospodarskem življenju, temveč drugod: v neurejenem gospodarskem sestavu današnje kapitalistično organizirane Človeške družbe.
Nabavne in prevzemne komisije
II. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1934.
B. Prevzemne komisije
(Konec.)
Kadar je odbiti del manjši od 5% celotne vrednosti nabave, se sme nabava prevzeti, če ni to na škodo nabave same, vsekakor se pa mora odbiti vsota, ki ustreza neprevzetemu delu nabave. Iz istega vzroka se smejo priznati tudi večdela (viški) izvršenega posla, če ne presegajo 5% od skupne vrednosti.
Glede prevzema gradbenih del in prevzemne klavzule na računih, veljajo po novem zakonu isti predpisi, kakor po starem zakonu.
*
Nastane vprašanje:	ali sme biti
prevzemna komisija sestavljena iz istih članov kakor nabavna komisija?
Zakon o drž. računovodstvu iz 1. 1910. nam na to vprašanje odgovarja tako-le: Pristojno oblastvo, ki odreja in odobrava nabave raznih potrebščin, določa hkrati tudi komisijo za prevzem nabavljenega materiala. Odgovor zakona na gornje vprašanje je nezadovoljiv. Iz besedil zakona, sledi bolj ah manj jasno, da ima nakazovalec v tem pogledu prosto voljo.
Tudi novejši zakon iz 1. 1934. ni dosti jasnejši. Prevzem izvršenega posla po pogodbi se vrši komisijsko, razen, če gre za nabave, katerih vrednost ne presega 1000 Din. Komisija mora imeti najmanj tri člane. Člane komisije določi nakazovalec v odločbi o odstopu posla oz. v odobritvi pogodbe. Nakazovalec ima glede sestave komisije tudi po novem zakonu popolnoma proste roke.
Pa poglejmo, kako postopajo v tem pogledu posamezni nakazovalci.
Minister za pravosodje je predpisal v pravilniku o rač. službi pri pridobitnih panogah v kazenskih in sličnih zavodih, da člani nabavne komisije, kadar gre za nabave ali dela, ki jih je izvršiti z direktno pogodbo (do zneska 100.000 Din), vrše hkrati tudi prevzem nabavljenih predmetov ali del. Komisija, ki izvršuje in prevzema direktne nabavke ali dela (potom ustne ali pismene pogodbe), je odgovorna za nabavljene predmete in dela tako dolgo, dokler ne izda nakazovalec odloka o dokončni ugotovitvi in likvidaciji dolga
t. j. dokler se računi ne likvidirajo. Odlok o dokončni ugotovitvi in likvidaciji ustreza po novem zakonu o drž. rač. odločbi o dospelosti plačila. Odločbi o dospelosti plačila je priložiti račun, pogodbo in odločbo o končnem anga-ževanju s predhodnim začasnim anga-ževanjem (referatom) in komisijskim zapisnikom kot sestavnimi deli odločbe o dospelosti plačila.
Prevzem predmetov nabavljenih potom licitacij (preko 100.000 Din) odredi nakazovalec tako, da določi komisijo treh članov in jim priobči odločbo o odstopu posla oz. odobritvi pogodbe, s katero (odločbo) jih je imenoval za člane prevzemne komisije. Prevzemni komisiji se izroče splošni, tehnični in specialni pogoji, pogodba in račun stranke (tvrdke). Komisija pregleda nabavljene predmete s pomočjo priloženih listin, ugotovi dejansko stanje, sestavi zapisnik o poteku svojega poslovanja in predlaga, če je nabavlje-
ne predmete prevzeti ali ne. Čim izvrši prevzemna komisija pregled nabave, izroči nabavljene predmete oskrbniku materiala, overi račun dobavitelja in ga izroči s prevzemnim zapisnikom vred nakazovalcu, ki izda odlok o dokončni ugotovitvi (definitivni konstataciji) in likvidaciji oz. odločbo o dospelosti plačila.
Pri nabavah potom direktne pogodbe (predhodno zaključene ustne ali pismene pogodbe) je v pravilniku o rač. službi pri pridobitnih panogah v kazenskih in sličnih zavodih jasno povedano, da morejo biti člani nabavne in prevzemne komisije isti, pri nabav-kah potom javnih licitacij pa je dano nakazovalcu na voljo, da more enega ali drugega člana iz nabavne komisije pritegniti tuđi v prevzemno komisijo, ali pa sestaviti prevzemno komisijo popolnoma nezavisno in ločeno od nabavne komisije. Poslednji način je priporočati v interesu Stvari same.
Socialna samopomoč drž. uslužbencev
Ob številni udeležbi članstva se je v nedeljo 22. marca t. 1. dopoldne vršil v beli dvorani hotela Union v Ljubljani šesti redni občni zbor Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine. Zborovanje je otvoril s toplim pozdravom vsem zborovalcem predsednik g. Janko Dolžan, izčrpni delovni poročili pa sta podala tajnik g. Viktor Markič in blagajnik g. Viktor Bischof.
Kakor je razvidno iz teh poročil, Šteje društvo, ki ima svoj posmrtni in bolniški sklad, 1518 članov in članic, izmed katerih je v bolniškem skladu včlanjenih 958. V minulem letu je umrlo 10 oseb in na posmrtninah je bilo izplačanih 36.000 Din. Nakaznic za zdravnike je bilo izdanih 2000, za lekarne pa 1800. Zdravnikom je društvo izplačalo za ordinacije 71.000 Din honorarjev, za zdravila 91.000 Din, za višinsko zdravljenje in porodniške podpore pa je bilo izplačanih 3000 Din. V
treh primerih je društvo uspešno posredovalo pri banski upravi za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Ob koncu leta 1935 je društvena imovina znašala 539.000 Din, prometa pa je bilo v celem 2,700.000 Din.
V svrho sanacije bolniškega sklada je sklenil občni zbor, da prispevajo v kritje primanjkljaja za leto 1935 vsi redni člani tega sklada (otroci izvzeti) po 60 Din, da se od 1. januarja 1936 dalje zviša mesečni prispevek rednih članov tega sklada od 13 na 15 Din ter da vsak član prispeva za vsako prejeto zdravniško ali lekarniško nakaznico po 5 Din Prav tako je občni zbor sklenil, da se dovoli znižana pristopnina po 40 Din (za otroke po 10 Din) vsem onim, ki pristopijo k društvu do 30. junija, ter da je pristop možen le onim državnim in banovinskim uslužbencem, upokojencem in njihovim svojcem, ki še niso prekoračili 45. leta starosti.
Uradniško pravo v praksi
Prejemanje podpore in prispevki za uradn. pokojninski sklad. Na vprašanje ali je treba od podpor po 1. odst. § 96. u. z. tudi plačevati prispevke v uradn. pokojninski sklad, dobimo odgovor iz neke razsodbe državnega sveta od 27. septembra 1935., štev. 25.063. Ta razsodba je takole utemeljena: »Po § 138. u. z’, si vlagatelj pridobi pravico
do rodbinske pokojnine iz uradn. pokoj n. sklada, če je vlagal najmanj 5 let, in umrl kot vlagatelj v sklad. — Iz spisov tega spora je videti, da je bil mož tožiteljice odpuščen iz državne službe zaradi bolezni z odločbo ... in da mu je na podlagi § 96. u. z. bila dovoljena podpora v višini 30% plače in položajne doklade, in da je kot tak
A. Birabeau:
Pasja zgodba
»Seveda, ljuba moja, ko bi ti kdo drugi pripovedoval, kar se mi je dogodilo, gotovo ne bi verjela in si mislila: ,Če Luiza prisega, da ji je življenje s Henrijem neznosno, je to očitna laž...‘ — Ampak ne, draga moja, zagotavljam ti, popolnoma res je, kar ti povem: Henrija nisem mogla več prenašati. Čisito telesno mi ni bilo mogoče več gledati ta ljubosumni obraz, katerega je zdaj zdaj jeza nenadoma spačila, nisem mogla poslušati več besed, ki so mi nastavljale pasti, nič več prenašati pogledov, ki so prežali name. Bože moj, kako more grda poteza skaziti lep obraz! Mislim, da lahko postaneš nezvesta, če moraš prenašati ljubosumnega moža. Ljubosumneža varati, to mora biti užitek! Igra! Sport! Ampak če je človek tako, kakor jaz, čisto nedolžen na duši in telesu, te pogled takega človeka spravi do obupa!... Ne, nisem te nailagala, ljuba moja: postal je neznosen! In dokaz 'temu je, da sem mu nekega dne stisnila v roke klobuk in plašč in mu dejala: »Tukaj na, prijatelj, nič več te m treba nazaj.«
Kako sem se oddehnila drugo jutro! Da mi ne bo treba več nenadoma zaslišati, kako se vrti njegov ključ v ključavnici. Nič več skrbeti, da li ne leže pisma naokoli. Nič več se plašno spraševati: Pa mu nisem morda česa pozabila povedati? Bo mar spet godrnjal, če mu rečem, da bi rada še šla na sprehod? Grem lahko s prijateljico na čaj? Smem ... Ah, ljuba moja, tisto jutro bi bila lahko postala najsrečnejša vseh žena. Toda nekdo mi je to onemogočil. In ta nekdo jie bil Kiki.
Vidiš, ta psiček je oboževal svojega gospodarja. Šum ključa v ključavnici se mu ni nikdar zazdel nepričakovan. Preden so se vrata odprla, je Kiki vselej poskočil na noge, Strigel z ušesi, postal nemiren, da se je zdelo kakor da z vsem radostno napetim životom pravi:
»Poslušaj no, zdi se mi, da se ne motim. Je on? Je!« Henri se je komaj zmenil za njegov lajež, za skoke, cviljenje in vse njegovo dobrikanje. Njemu je šlo samo za to, da se prepriča, če sem res sama m če ni v mojem obrazu kake poteze nemira. Šele, ko je ugotovil, da je vse v popolnem redu, je rahlo potrepljal Kiklja po hrbtu in se mu s tem zahvalil za vse prekipevajoče veselje.
Torej, lahko si misliš, kako je bilo, ko Kiki ni več videl svojega gospoda. Rano zjutraj je bila to še nestrpnost, opoldne je postal že nemir, v teku dneva se je stopnjevalo do strahu. Tekal je povsod naokoli, vohal pri vseh zaprtih vratih in me pogledoval z začudenimi in prestrašenimi očmi. Ko sem ga hotela pobožati, se mi je razdraženo umaknil, kakor da hoče reči: »Da, saj vendar vem, da si tu! Ampak kje je on?« Postajala sem, že skoro malce živčna, kakor si lahko misliš. S poudarkom in grobov kakor da mu hočem pokazati, da je stvar dokončna, sem mu ponavljala: »Da veš, odpotoval je. Za zmeraj! V kopališče. Z vlakom. Naveličala sem se ga. Slišiš ...'« In bolj ko je postajal njegov pogled žalosten, tem bolj me je dražilo, da bi bila še bolj groba, kakor da se jezim sama nase.
Zvečer ni hotel jesti. Ponoči ni spal. Jaz tudi ne. Slišala sem, kako vzdihuje in kako praska s šapami po podu. Zjutraj je legel pred vežna vrata. Naj sem počela karkoli, se oblekla, šla od doma — tako malo se je zmenil zame, kakor da me sploh več ni: »Lahko počneš, kar hočeš, jaz počakam nanj!« Tako sem se že veselila na ta najin prvi sprehod... na ta sprehod kamorkoli, kamor me je bilo volja in s komer me je bilo volja in dokler me je bilo volja. Toda vse veselje mi je bilo skvarjeno. Nehote sem morala ves čas misliti na zvesto žival, ki je doma slonela za vrati, čigar srce je zadrhtelo ob vsakem šumu in ki je 'pričakovala »njega«. Ko sem prišla domov, me Kiki ni tako prijazno pozdravil kakor po navadi. Ko sem segla v sladkorni c o, ni niti glave obrnil k meni: »Kakor da sploh še mislim na take reči!« In nič ni jedel. Tudi spal ni nič. Drugo
jutro je pa spet kakor straža legel pred vrata.
Danes sem prepričana o tem, ljuba moja, da bi bila Henrija prav kmalu pozabila, če ne bi bila imela te živalce. In kmalu bi bila tako daleč, da bi se bila zaljubila v koga drugega. Tako pa sem morala ves dan misliti samo nanj. Krki me je storil vso živčna Zmerjala sem. ga: »Te ni prav nič sram, da poljubljaš roko, ki te tepe? Taka capa, brez ponosa si!«
Najrajši bi ga bila pretepla, ga poslala stran, samo da ga ne bi več videla (seveda samo' začasno, ker si ne moreš misliti, kako ga imam rada). Ne da bi bua hotela, sem si mislila, ko sem tako gledala Kiklja, sama pri sebi:	»Morda ima pa
prav? Kako ga ljubi! Ni morebiti njegov nagon najbolj zanesljiv? Nikogar nimamo tako zelo radi, če tega ne zasluži. Res je: Henri ima veliko napako, ima pa tudi mnogo prednosti. Ce odštejemo njegovo strahovito ljubosumnost, je le malo moških, ki se morejo meriti z njim.« In tako sem morala nehote misliti na vse pogoste nežne 'besede, ki mi jih je dajal, na pozornosti, katere mi je zmeraj izkazoval, na radosti, katere mi je nudil, in na globino ljubezni, ki jo je moral občutiti zame, če je bila njegova ljubosumnost tako silna.
Ko sem ‘opazovala tega kužka, ki se je ves tresel, ki je zavračal sleherno bralno, ki ga niso mogle potolažiti nežnosti, in 'ki je naslonjen ob vrata z žalostnim, trmoglavim upanjem čakal, tedaj sem začutila —• ni je druge besede za to — očitke vesti! In če sem šla z njim na cesto, se mi je zdel kakor izgubljen otrok, Ri išče očeta. Vsako hlačnico je ovohal. In tedaj ci — med neskončno številnimi nepomembnimi stopinjami — je končno nekega dne v Bulonjskem gozdiču našel gospodarjevo sled. In tofikšnio veselje, tako osvobojujoče zmagoslavje je bilo slišati iz njegovega laježa, da se mi je zdelo popolnoma nemogoče, sovražno govoriti s človekom, ki ga je moj psiček tako pozdravit. Prosil me je odpuščanja. Prisegam ti, ljuba moja, če ne bi bila imela te živalce, ga ne bi bila poslušala. Toda bila je pač tam.
In tako smo se vrnili domov, pes sredi med nama...
Seveda je Henri čez nekaj časa postal natančno tako neznosen, kakor prej, samo jaz nisem bila več ista... Že prej sem ti povedala, če hočeš prenašati ljubosumneža, moraš biti nezvesta. Če sem prej rekla, »mislim«, sem hotela s tem samo reči; Ga tega prav zagotovo ne vem. Torej — res je, varala sem Henrija. Zgolj iz veselja cio varanja. Bil mi je preljub os umen, le verjemi mi. Na nesrečo ni neumen: kmalu je vse izvohal1. Kakšen prizor je bil to: Kakšen prizor! Kričal je: »Pes ima več srca kot ti! Tvoja gospodarica ni nič prida, Kiki! Sicer se le nič ne boj, ne pustim te pri nji, seboj te vzamem. Potem vsaj ne zapustim tod nikogar, da bi moral žalovati za njim!«
In storil je, kakor je bil dejal. Vzel je Kiklja v naročje in odšel. Srce mi je bito težko. Kako prazno se mi je zazdelo stanovanje, kako sem pogrešala Kiklja! Rečem ti samo to: Jokala sem se — in te solze niso tekle samo za Kikijem ...
In nato je po osmih dneh pozvonilo. Bil je Henri. Bil je zelo žalosten. S povešenimi očmi je stal pred menoj. Pod pazduho je držal Kikija.
»Kiki je tako potrt,« je rekel. »Ne je nič več, ne spi nič več. če sva na ulici, ovoha vse ženske. Doma pa čepi in čaka za vrati.«
Henri je še zmeraj povešal oči. Zdelo se je, da ga je Kiki močno spominjal name.
On pa, ljubi kužek z ljubečim srcem, mi je skočil v obraz, tulil od veselja in se kakor ponorel valjal po podu.
»Brez tebe ne more živeti,« mi je dejal Henri.
»Tudi brez tebe ne more!« .sem rekla
jaz.
Končno je Henri dvignil glavo in se ozrl vame. Spogledala sva se. Sedel je k meni na divan. Odpustil mi je nezvestobo. Jaz sem mu pa odpustila ljubosumnost.
In Kiki je mahaje z repom rinil med naju.
odpuščen drž. uslužbenec umrl 14. decembra 1934. Kot odpuščeni drž. uslužbenec pokojnik ni mogel biti vlagač v uradn. pokojninski skliad v smislu § 136. u. z., ker imajo pravico in dolžnost vlaganja samo upokojeni in aktivni državni uslužbenci, ker v uradniškem zakonu ni'določbe, po kateri bi vanj mogli vlagati tudi odpuščeni drž. uslužbenci. Ker je to ugotovljeno, zaradi tega tudi tožiteljica nima pravice do družinske pokojnine skladno z navedenim § 138. u. z. — Kolikor je pa
finančna direkcija nezakonito odtegovala vloge za račun uradniškega pokojninskega sklada od podpore, dovoljene pokojniku, ni ovire, da se tožiteljica obrne na pristojno upravno oblastvo zaradi povrnitve nepravilno odtegnjenih vlog.« — Po ti razsodbi je finančno ministrstvo odločilo, da se v bodoče od podpor ne smejo odtegovati prispevki za uradn. pokojninski sklad, event. že pobrani prispevki se bodo pa strankam na zahtevo povrnili.
Za ureditev izplačevanja pokojnin
Kakor izvemo iz Maribora, je on-dotno prizadevno »Društvo jugoslov. državnih in samoupravnih upokojen cev in upokojenk v Mariboru« vložilo posebno prošnjo na finančno direkcijo glede ureditve izplačevanja pokojnin.
Po ti prošnji naj bi se pokojnine izplačevale vsak mesec ob treh stalnih rokih, recimo vsakega prvega, desetega in dvajsetega dne v mesecu. Prvega (ali drugega) dne naj. bi se izplačale pokojnine vsem tistim upokojencem, ki so brez vsakega premoženja ali pa ki imajo kake skromne dohodke, to pa neglede na to,- če so staroupokojenci ali če so bili upokojeni po novejših zakonih. Med prvimi naj bi tudi prejeli pokojnine vsi tisti, ki imajo številne družine.
Desetega naj bi prejeli pokojnine tisti, ki imajo večje postranske dohodke, neznatne nepremičnine in kvečjemu enega ali dva otroka. Dvajsetega naj bi pa prejeli pokojnine vsi ostali, ki imajo visoke postranske dohodke ali veliko premoženje, to pa neglede na višino njihove pokojnine.
Treba bi bilo urediti na vsak način to vprašanje kakorkoli, ker je poglavitno, da bi prejemali vsi ob nekih določenih rokih, pa naj bo to že 10., 15., 20. dne ali kadarkoli, če že ni mogoče, da bi se pokojnina —- kakor toliko let prej — izplačevala redno vsa-
kega drugega dne v mesecu. To je nujno potrebno, da si morejo upokojenci urediti svoje posle in da jim ni treba dan za dnem posedati doma in čakati na pismonošo.
Tudi je skrajno mučna negotovost, kdaj prejme pokojnino, ker upokojenec ne ve kedaj bo mogel poravnati račune pri dobaviteljih (pri peku, mesarju, v zadrugi itd-'), kdaj bo mogel plačati najemnino, poravnati dolgove itd. S tem nerednim ^plačevanjem se upokojeneem zagrene še poslednji dnevi njihovega življenja, ki je itak zaradi bolehnosti, onemoglosti in revščine skrajno žalostno.
K temu predlogu mariborske upo-kojenške organizacije bi pripomnili le to, da se nam pravilna razvrstitev upokojencev po premoženju zdi težko izvedljiva oz. skoro nemogoča, ker je dohodek od gotovine ali od premoženja, vloženega v hranilnici prav lahko prikriti. Tudi siceir je nešteto okoli ščin, ki ovirajo pravično ocenitev gmotnega položaja vseh poedincev.
Dokler ne bodo državni dohodki od javnih davščin narasli, bo z izplačevanjem pokojnin križ. Pomagati bi mogla samo energična akcija fin. ministrstva, da pride do rednega nakazovanja. Za to bi pa bilo treba nekaj deset milijonov.
Zborovanje zadrugar] e v
Po občnem zboru Nabavljalne zadruge v Ljubljani
V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani se je vršil dne 18. marca XIV. redni občni zbor Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo zelo veliko število članov (pohvaliti je treba zlasti navzočnost mnogoštevilnih članic), tako da je bila prostorna dvorana polna. Pripomniti je treba že uvodoma, da je ves občni zbor potekel nadvse dostojno, stvarno v vzornem resu in pravi tovariški harmoniji, tako da ni bilo niti sledu o sporih ali prerekanju, katerega smo bili vajeni svojčas. Videti je, da zmaguje med zadrugarji čut odgovornosti in resnobe. Očividno se člani zavedajo, da so občni zbori zadruge namenjeni resnim stvarnim razpravam in potrebnim ukrepanjem v dobro zadruge in celokupnosti, ne pa da služijo za osebno obračunavanje.
Predsednik upravnega odbora, g. nad-svetnik Alojz Žigon je ob pol osmih otvo-iil občni zbor, za zapisnikarja imenoval tajnika zadruge g. A. Pečnika, in predlagal za overitelje gg. A. Bernika, rač. inšpektorja in V. Kobava, gl. arhivarja. Ker ni bilo ob otvoritvi dovolj članov prisotnih, se je zborovanje začelo ob osmih, ko ja Predsednik pozdravil navzoče in ugotovil sklepčnost.
Uvodoma je predsednik prebral dolgo Poročilo revizorja Zveze, g. V. Preglja, o ^viziji zadružnega poslovanja v letih 1933. usn *-935' Revizijsko poročilo, ki ugotavlja slov 00 delovanie zadruge in pravilno po-■ .. ‘,nje obeh odborov, so zborovalci spre-
L U8ovora na znanje-
° Je Predsednik podal zanimivo po-inenip, UfraVne®a odbora in podrobno po-, v..a Posamezne točke istega, nakar je razlozi! po postavkah letni račun, primer-jaje ga s postavkami iz prejšnjih let. Izčrpno poročilo upravnega odbora smo skoro v eeloti objavili zadnjič, zato ga tu ne Ponavljamo.
Predsednik nadzornega odbora, g. I. oanem, je podal poročilo nadzorstva. Nad-z u^1 °C ^°r *mel lan' d sej, eno skupaj nih .ravnin^ odborom. Po posameznih čla-Jam nac zorstvo prisostvovalo vsem se-PoučenPoaVnega 0df>ora, da je bilo stalno zorovani ° P°s*ovanju in moglo vršiti nad-nenadn0e'. Med letom le večkrat izvršilo vilo popol*V.1Z'jo blagajne in vselej ugoto-gami. Revi20r CnOSt 'rn budnost s prilo-
tako rekoč ifd in,	s‘a
v zadrugi in .Za dnem zasledovala delo zadrug in prlmerjala in nadzirala knji-
znV°d Jb ln • blagajniško poslovanje. Nad-- rni odbor je natančno pregledal završni c„m ,S°deloval Pri inventuri.
Sh(ka letnega računa se je navzlic krizi nasproti minulem letu izboljšala, kar je
dokaz, da je izvršni odbor storil v vsakem pogledu svojo dolžnost in posvetil vse svoje moči razvoju in blagostanju zadruge. Ves svoj prosti čas so člani odbora žrtvovali napredku zadruge. K lepemu uspehu jim mora nadzorstvo z vsemi člani iskreno čestitati. Ugotoviti je pa tudi treba, da so zadružniki res z zanimanjem sledili naporom obeh odborov in skrbeli, da se je število članov zvišalo. V zadnjih štirih ietili se je število članstva zvišalo za več kot 700 aktivnih, res kupujočih članov. Iz bilance je razvidno, da znaša premoženje zadruge brez- inventarja že 776.272,94 Din. Še nekaj let modrega in pravilnega gospodarjenja kalkor zadnja leta, pa bo- zadruga moglč- delati z lastno glavnico, ikar bo v ogromno korist vsem članom. Nadzorni odbor pcnavlja vabilo, naj bi vsak član pristopil k Vzajemni pomoči. Končno predlaga razrešnico upravnemu odboru s pohvalo za lepi uspeh.
Obe poročili so zborovalci brez debate sprejeli in s tem izrazili članom obeh odborov svoje zaupanje in zahvalo.
Nato je predsednik g. Žigon predlagal, da se odobri letni račun po bilanci, da se čisti prebitek razdeli po zakonskih predpisih in da se pooblasti upravni odbor, da sme zadolžiti zadrugo pri Zvezi za devet-kratni znesek vplačanih deležev. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli, podelili razrešnico s pohvalo obema odboroma ter jima priredili navdušene ovacije.
Namesto izpadlih dveh članov upravnega in nadzorstvenega odbora so se vršile nadomestne volitve. Nadsvotnik g. J. Skalar je predlagal, naj bi ostal odbor brez sprememb. Predlagal je za upravni odbor naslednje člane: gg. Fr. Arko, pod-inspektor fin. kontrole v pok. in L. Paljk, učitelj; namestniki pa gg. rač. inspektor A. Bernik, uradnik banske uprave Ign. Zima, ravnatelj zemlj. knj. v pok. A. Špende in poštni ur. ravnatelj v pok. Iv, June. Za nadzorni odbor je predlagal za člane gg. načelnika kmet. oddelka v p>clk. I. Sancina in arhivarja J. Wedama. Namestniki: gg. V. Kobav, arhivar, A. Barbič, adim. poročnik v pok. in J. Ferluga, pošt. rač. uradnik.
Po kratkih pojasnilih sta dva člana uvidevno umaknila svoje izpreminjevalne predloge, nakar so zborovalci soglasno z aklamacijo izvolili predlagano listo.
Ob pol 10. uri je predsednik g. Žigon zaključil uspelo zborovanje, ki je pokazalo, kaj se da z vestnim, marljivim in razumnim delom ustvariti, ki je pa pokazalo tudi, da zadružna misel zavzema vse širše kroge in da se ljubljansko drž. uslužben-stvo vse bolj in bolj zaveda odrešilnega pomena zadružne ideje.
Vestnik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE i voščita p. n. naročnikom, so trudnikom in
I prijateljem lista ,
uredništvo in uprava.
P. n. naročnikom! Z današnjo številko stopamo v drugo četrtletje. Prosimo vse p. n. narednike, ki naročnine še niso poravnali, naj to store kar najprej. Zlasti veljaj ta prošnja vsem tistim, ki so nam na dolgu še naročnino za minulo le to. Uprava mora sproti poravnavati račune, zato upravičeno pričakuje od naročnikov uvidevnost. — Zneski, ki so do konca marca še neplačani, so z rdečilom označeni poleg naslova. Priložene So položnice vsem brez izjeme. Kdor je naročnino plačal in ne rabi položnice, naj jo odstopi tovarišu, ki na list še ni naročen.	Uprava.
Počastitev zaslužnega vzgojitelja. Za
Učiteljski dom v Mariboru, katerega je tako požrtvovalno pomagal ustanoviti pokojni višji šolski upravitelj Anton Hren iz Studencev pri Mariboru, so doslej nabrali skioiro 10.000,— Din kot »Hrenov kamen« namesto vencev in drugih počastitev ob smrti tega vzornega učitelja.
Iz novega finančnega zakona. Po novem finančnem. zakonu je ministrski svet na splošno pooblaščen za izdajanje uredb z zakonško močjo, s katerimi še zmanjšajo državni izdatki in se ustvari stalna in sistematična štednja v drž. gospodarstvu. Izvršiti se more pregled posebnih doklad in nagrad, talko da ti postranski ‘dohodki v nobenem primeru ne smejo presegati polovice rednih prejemkov. — Izvršiti se mora sistemizacija službenih mest. — Pregledalo se bo vse osebje in se bo proučil obseg poslov, po posameznih uradih.. Nepotrebni uradi se bodo odpravili. ali pa združili, če bi bilo to primernejše. — Tudi, v prihodnjem proračunskem letu se ne smejo , nastavljati ne 'zvanioniki ne služitelji, temveč samo. dnevničarji. Odslej se bodo tudi dnevničarjem mogli po upravni poti zaseči prejemki za terjatve iz službenega razmerja. — Zeto važna in usodna je, določba, da se bodo odslej za, osnovo prispevkov v uradn. pokojninski sklad smatrali poslednji aktivitetni prejemki, ne pa
i prejemki, ki so se vpoštevali pri odmeri pokojnine, To znači hudo obremenitev upokojencev. — Tudi se bo odslej vdovam in hčeram umrlih uslužbencev ob omožitvi izplačevala odpravnina samo v višini dveh letnih prej'emkov in ne treh, kakor uradn. zakon to določa.
Vrnitev kuluka. Navzlic predloženi spomenici in prošnjam raznih strokovnih organizacij se je s februarskimi prejemki odtegnili vsem aktivnim in upokojenim drž. uslužbencem tudi kuluk v celoti. Tudi prizadevanje člana banskega sveta, g. dr. Fr. Vidica iz Kamnika, ki je na zadnjem zasedanju stavil predlog za odpravo kuluka za javne nameščence, je bilo brezuspešno. Na O'd!ločuj;očih krajih mi bilo umevanja za te prošnje. Pač pa so nekatere upravm-e občine v Okolici mest, ki kuluka niso stavile v svoj proračun kot dohodek, pobrane zneske, ki so jih prejele od finančnih oblastev, vrnile drž. uslužbencem, katerim so se ti zneski odtegnili od plač. Želeti bi bilo, da ta vzgled okoliških občin posnemajo tudi mestne občine, ker ne gre, da bi bili gmotno najšibkejši sloji obremenjeni z izrednimi davščinami, katere komaj prenašajo. Tudi občinski svetniki, ki pripadajo stanu javnih nameščencev, naj bi se v občinskih svetih zavzeli za vrnitev kuluka.
Volonterska leta zdravnikov. Po predlogu novega fin. zakona se bodo zdravnikom volonterska leta, odslužena v državnih bolnicah in klinikah, po vstopu v javno službo priznala kot redna službena leta, toda samo za pokojnino.
Znižanje prejemkov začasnim izvrševalcem. Obči oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, po katerem se mora po 9. točki čl. 8. znižati tudi nagrada začasnim davčnim izvrševalcem, če presega znesek 900 dinarjev na mesec.
Društvom in posameznikom! Vnovič naprošamo vse p. t. organizacije kakor tudi posamezne naročnike, ki se obračajo na uredništvo s prošnjami za pojasnila ali intervencije, naj prilože svojemu pismu vselej frankirano in že naslovljeno pisemsko kuverto, 'ker uredništvo nima nobenih sredstev za poštne in pisarniške stroške.
Iz organizacij
Društvo upok. učiteljstva za dravsko banovino ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, 2. aprila ob 15. uri pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani, udeležite se ga v polnem številu!
Zborovanje poštnih uradnikov. Dravska sekcija Združenja uradnikov p. t. t. stroke ima v nedeljo, dne 5. aprila, redni občni zbor, ki bo ob 14. uri v dvorani hotela Metropol v Ljubljani. Dnevni red je običajen.
Še zaupnice. Izvršni odbor Jugoslov. učiteljskega združenja v Beogradu je prejel od sreskega učiteljskega društva v Kuli izraz zaupanja in zahvale za pogumno postopanje ob lanskem enižanju prejemkov. — Ljubljanska sekcija JUU je pa prejela iz Sarajeva pozdrave in izraze solidarnosti z moško in pravično borbo za učiteljske stanovske pravice.
Izvenšolsko delo učiteljev. Na predsedniškem zborovanju sreskih društev ljubljanske sekcije JUU, ki se je vršilo začetek februarja v Mariboru, je bila vložena tudi interpelacija, ali so še v veljavi odredbe in odltoki, nanašajoči se na učiteljsko šolsko, im izvenšolisko delo, ki so bili izdani v minulih letih. V interpelaciji so bili tudi navedeni ti odloki in je inter-pelant prosil, naj se ugotovi, če se s spremembami režimov same ob sebi odpravijo tudi vladne odredbe. — Predsednik gosp. Dimnik je odgovoril, da bo zadevo predložil prosvetnemu ministru, ki je edini pristojen, da da odgovor na to vprašanje.
Poudaril je tudi, da je to zadevo v načelu že predložil odločujočim činiteljem, kjer uvidevajio, da je stalnost učiteljstva edini izhod iz, takega stanja. — Nato so zborovalci govorili tudi o depolitizaciji šolstva in ugotovili stališče učiteljske organizacije, ki je vsebovano v eni sami zahtevi: šolo je treba ločiti od politične uprave.
Poštni uradniki pri ministru. Nedavno so zastopniki Združenja p. t. t. uradnikov obiskali poštnega ministra in ga obvestili o rezultatih, katere je organizacija dosegla v varstvo socialnih interesov članov fn osebja sploh. Zastopniki društva so na-giašali, da zdravstvene in socialne potrebe poštnega nsebja zahtevajo mnogo gmotnih žrtev. Organizacija sama jih ne more nositi in je zato sporazumno s poštnim ministrom zaprosila za državno pomoč. Dalje so. odposlanci prosili ministra za podporo glede raznih drugih stanovskih težav, kot so izraba dopustov, pravica do bolniških odmorov, najemnina poštnih upravnikov za službena stanovanja itd. Poštni minister je obljubil, d’a bo po možnosti vsa , vprašanja povoljno rešil
Prepoved prisilnega članstva. Generalna direkcija je opozorila UJNžB, da mora vsakega člana, ki prijavi svoj izstop iz organizacije, takoj po prejemu te prijave izbrisati iz članskega ^eznama in obvestiti pristojno blagajno, naj izstopivšemu članu ne odteguje več članarine za navedeno organizacijo. Ta odlok je bil izdan na pritožbo nekaterih organizacij in posameznikov, ki so prijavili svoj izstop, kar pa UJNŽB ni vzelo na znanje.
Upokojenec
Železniške legitimacije upokojencev. Pod naslovom: »Delegacija dveh banovinskih organizacij v Beogradu« poroča zagrebški »Penzioner«: »Nedavno sta g. dr. Franjo Vidic, vladni svetnik v pok., kot zastopnSc ljubljanskega upokojenskega društva, in g. Zvonimir Jambrec, podpolkovnik v pok., kot zastopnik našega društva, obiskala prometnega ministra in nekatere druge politično važne osebe zaradi razširitve ugodnosti za vožnjo po državnih železnicah in parobrodih. Po dobljenih informacijah moremo upati, da bodo že v prihodnji številki našega lista mogle iziti ugodne vesti.« — Kakor izvemo iz Beograda, se v nameravanih spremembah pravilnika o ugodnest-nih vožnjah baje za upokojence določa na leto 12 polovičnih voženj namesto dosedanjih treh. Tudi ta vest se nam zdi precej malo verjetna.
Zaposlitev upokojencev v službi države. Finančni minister je izdal pojasnilo, da
državni in samoupravni osebni upokojenci sploh ne morejo biti zaposleni v službi države in državnih podjetij — neglede pa to, če se jim nagrada izplačuje v 'breme proračunskih kreditov ali pa v breme raznih skladov, izvenproračunskih sredstev in dohodkov, kakor tudi neglede na to, če se za dobo, v kateri bi bili zaposleni v službi države, odreko pravice do prejemanja pokojnine. S tem pojasnilom je spremenjeno prejšnje stališče finančnega ministrstva, po katerem	se določba	L	odst.	§	76.	fin.	zakona	za	1933/34	in	L	odst.	§	57.	fin.	zakona	za	1932/33	ter	L	odst.	§	68.	fin.	zakona	za	1934/35	ne	nanašajo na tiste	pri-
mere zaposlitve drž. upokojencev, kjer se le-tem izplačuje nagrada iz sredstev, ki niso vsebovana v državnem proračunu. Finančni minister je to pojasnilo izdal, ker smatra, da imajo navedeni predpisi ne le fiskalni, temveč tudi socialni značaj.
Začasna preselitev upokojencev. Ce se
upokojenec Začasno preseli iz svojega stalnega bivališča, v kraj, ki je v nižjem dra-ginjskem razredu, sc mu mora, če ostane tam dlje kot dva meseca, nakazati osebna doklada po kraju začasnega bivališča, ki je v nižjem draginjskem razredu. K ti določbi 3. odst. čl. 1. uredbe od 19. IX. 1935, št. 37.600/1, je fiimančno ministrstvo'pojasnilo, da v takem primeru nova, nižja osebna doklada pripada upokojencu od začetka tretjega meseca dalje. Spremembe v teku meseca se ne upoštevajo. Če se torej upokojenec preseli sredi meseca, velja znižanje šele od 1. dne sledečega meseca.
Zborovanje mariborskih upokojencev. Za nedeljo, dne 29. marca, je bil sklican
redni občni zbor Društva jugaslov. državnih in samoupravnih upokojencev (-enk) v Mariboru. Poročila o poslovanju danes še ne moremo prinesti, ker mioramo prej zaključiti redakcijo te številke. Objavimo ga prihodnjič.
»Penzioner«. To prav dobro urejevano glasilo zagrebške upokojenske organizacije je imelo — po lastnem zatrdilu — konec minulega leta vsega skupaj 2381 naročnikov. Od teh jih je bilo iz Zagreba 1174, izven Zagreba pa 1207. Izven Zagreba jih je največ v naslednjih krajih: Osijek (74 naročnikov), Vinkovci (68), Petrinja (66), Karlovac (63), Nova Gradiška (62), Vukovar (61) in Daruvar (61).
Naše zadeve v senatu
Finančni minister o naših prejemkih.
Pri načelni proračunski debati v senatu je dne 23. marca izjavil fin. minister g. Dušan Letica tudi to-le: »Znamo je, s kolikšnim samozatajevanjem prenašajo državni uslužbenci in upokojenci jesensko redukcijo svojih doklad. Ta ukrep je bil potreben zaradi okrepitve plačilne zmožnosti državne blagajne. Na tej strani, na strani uslužben-skih prejemkov, smo sprejeli ta ukrep kot skrajnost. Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg, na minimum, ki ga bo treba korigirati s povišanjem, ko bodo to dovoljevale gospodarske in proračunske razmere v naši državi. Prav tako bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih, ki morajo delati, da lahko krijejo svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti« Državni uslužbenci in upokojenci so hvaležni za to zagotovijo, ki odtočno zanika vse vesti o nameravanih redukcijah plač.
Redukcije. Na seji fin. odbora senata dne 16. marca je v proračunski razpravi govoril o redukciji doklad drž. uslužbencev in upokojencev tudi: senator §• P avle Vujič, ki je naglasil, da so zlasti hudo prizadeti nižji uslužbenci in to v socialnem ih družinskem pogledu. — Na vprašanje senatorja g. dr. Kramerja, kaj je resnica na ve-' steh o nekih novih redukcijah na račun državnega uradništva, je finančni minister g. Dušan Letica — po »Jutru« — izjavil: »da smatra, da so nove redukcije uradniških prejemkov nemogoče in da se na to sedaj nikakor ne misli. Prav tako ne pride
v poštev redukcija števila uradništva in tudi ta ni predmet razmišljanja v vladi.«
Vprašanje kuluka. Na seji istega, odbora dne 18. marca je opozoril g. dr. A. Kramer gradbenega ministra na krivico, ki se godi javnim nameščencem v dravski banovini zaradi kuluka. Čeprav je kuluk v splošnem v dravski banovini odpravljen, ga morajo javni nameščenci še plačevati. To nemogoče stanje bi bito treba vsekakor odpraviti. —- Na ta izvajanja je gradbeni minister g. dr. M. Kožulj izjavil, da bo dal stvar takoj preiskati, ker je tudi po njegovem mnenju plačevanje kuluka v dravski banovini velika krivica. Storil bo, kar jo v njegovi moči, da se ta anomalija od-pravi. —- Vsi drž. nameščenci v Sloveniji bodo ta korak seveda z velikim veseljem pozdravili.
Revizija naših prejemkov. Finančni odbor senata je na seji dne 20. marca razpravljal tudi o načinu redukcije prejemkov drž. nameščencev in zahteval izpremembo teh predpisov, Z odobravanjem je sprejel izjavo fin. ministra, da 'se pooblastilo v čl. 99. fin. zakona ne b;6 v nobenem pri meru uporabljajo za nadaljnje redukcije prejemkov. Tudi bo vlada po njegovi izjavi vp'0 št evala glede prepovedi zaposlitve upckbjencev v javnih službah izjemno te-žavni položaj .staroupokojencev. — Finančni odbor senata je tudi predlagal črtanje pooblastila,' da se. smejo občinski uslužbenci brez navedbe tazloga odpuščati oz. upokojevati. — Fin. minister je obljubil, da se bo izredni 1% doprinos Ik uslužbanskemu davku v proračunskem letu 1937/38 za drž. uslužbence odpravil, ker ne služi več svr-ham, zaradi katerih je bil svojčas uveden.
Po svetu
Zvišanje prejemkov na Češkoslovaškem. Pred leti so bili češkoslovaškim železniškim uslužbencem občutno znižani razni postranski prejemki, kakor razne službene doklade za nočno službo, za poskusne vožnje, stanarina itd. S pričetkom
tega leta je vlada železničarjem vrnila vse te postranske dohodke, talko da imajo danes iste prejemke, kakršne so imeli leta 1927. pred.znižanjem.
Organizacijsko gibanje na Poljskem. Primanjkljaj Poljske se stalno veča, vsled
česar je vlada sklenila znižati prejemke državnim uslužbencem, kar se je že tolikokrat izkazalo kot najenostavnejši način za saniranje državnih financ. Združenje poljskih državnih uslužbencev je zato nedavno obiskalo finančnega ministra in interveniralo zlasti zaradi uredbe, po1 kateri naj bi državni nameščenci odslej sami plačevali davek od službenih prejemkov, česar jim doslej ni bilo treba. Dejansko je ta davek prav za prav le prikrito znižanje plač. Davek dosega 5 do 16 % prejemkov, tako da je razumljivo, da je med državnimi uslužbenci na Poljskem nastalo veliko ogorčenje. Finančni minister je uradniški delegaciji pojasnil, da je vlada moralh izbirati med tremi možnostmi: ali inflacija, ali neredno izplačevanje prejemkov, ali pa znižanje le-teh. Pač pa je poljska vlada medtem sklenila, da bo določila večje vsote za razdolžitev državnih uslužbencev, ki so tako zadolženi, da znašajo dolgovi večkratni znesek mesečnih prejemkov.
Vojaška služba — pogoj za državno.
Avstrijska vlada je nedavno sprejela zakon o obvezni vojaški izobrazbi kot pogoju za sprejem v javno službo. Po tem zakonu se morejo vsi po 1. juliju 1917 rojeni avstrijski državljani sprejeti v javno službo samo tedaj, če so se vojaško izobrazili v avstrijski armadi. Tal predpis ne velja za tiste, ki so: bili spoznani za nesposobne za vojaško službo, za duhovne esebe in za vse, ki se sprejmejo v javno službo samo začasno ali za krajšo dobo. Pod javno službo je razumeti vsako državno ali samoupravno službovanje, prav tako pa tudi službo pri vseh ustanovah, zavodih in podjetjih javnih teles. — Obseg vojaške izobrazbe m dobo izobraževanja bo uredil avstrijski zvezni kancelar v sporazumu z ministrom za deželno obrambo. Kdor bi bil sprejet v javno1 službo, ne da je dovršil zahtevano vojaško izobrazbo, se mera takoj odpustiti, ker je tak sprejem smatrati kot pravno neveljaven.
Zdravstvo
Delo ne krajša življenja, tudi težko delo ne. Od kovinskih delavcev na primer jih je 30 do 35 odstotkov v starosti 40 do 60 let, in podobno je pri drugih težkih delih; so pač poklicne izjeme, na primer pri rudarjih, kjer se jfomji odstotki znižajo na 19.
Koža človeka odda normalno v 24 urah 935 gramov vode, torej približno 1 kg.
V zamračeni in mirni spalnici, oddaljeni od ropota, spimo mnogo dalje in globlje kot v svetli spalnici, posebno še, če slišimo cestni šum in hrum.
Masaža, ki jo je medicinska veda vpeljala šele v sredi preteklega stoletja (leta 1853.), je bila znana še staremu Hipokratu (okoli 400 let pr. Kr.) in jo je ta tudi uporabljal.	Iz »Zdravja«.
Članom Dobrote! XIV. redni letni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, bo dne 25. aprila 1936 zvečer v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. — Pričetek ob 20. uri. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se prične pol ure kasneje, t. j. ob 20.30 in bo sklepčen neglede na število navzočih članov. Dnevni red običajen. — Predlogi članov se morajo najkasneje 8 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti odboru, ker se drugače o njih na občnem zboru ne bo sklepalo. — Odbor.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Manufakturna trgovina
ABIANI & JURJ0VEC
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
Vsi si želimo konca nepovoljnoga stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vstrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si sami!
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
MESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI
rt ® 4) N
z »
O
-M 4)
« o >
O 18 fl N

Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska ulica 6
Telefon št. 3397
Račun poštne hranilnice SL 10.781
Maribor
Palača Banovinske hranilnice
Telefon
2628
Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT11 za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/b domač izdelek te vrste v državi!
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne! Postreiba točna! Zahtevajte cenik!
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r.z.z o.z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni uslužbenci!
posodo, rje prosti jedilni pribor itd.