Štev. 11.                   V kjubljaDi, 1. listopada 1904.                     Leto V.
Angela.
S\akor pobožni romaril.                        In zvezde na nebu trepečejo.
pesem žalobno pojoč.                       ta . . . ona vzdrhti, vzplameni . . .
moje pesmi romajo                            Ah. sestrica, to so tvoje 061.
v tiho jesensko noč.                          tvoje mlade in žive oči . . .
Daleč v daljo romajo.                        Ah. sestrica, to je tvoj obraz.
na grob osamljeni tvoj.                     tvoj zlati. nebeški obraz.
poklekaio tam in molijo                     Opazila si me. pogledala,
za tvoje duSe pokoj.                          pozdravila me taSas.
2.
0. Angela. ti ne veš.                         In tedaj mrjd cvetovi.
kakšno je življenje zunaj,                  lepe nade. lepe sanje —
kak je mrzio in sovražno.                 in oči zazro pred sabo
v grobu pa je tih pokoj . . .             zapuščene krajine . . .
Ti ne veš. kako tam zunaj                Ali v grobu ti je dobro.
se zbude viharji divji,                        Ah. da mogel vanj bi k tebi I
reke močne pridrvijo,                        Sestrlce bi se oklenil
silno in nenadoma.                             in zatisni! bi oči . . .
3.
Ah — in kam zašel sem zopet ?—     Kaj ni strašno mlad umretl.
Trudna te je moja glava.                  ko Se kri kipf po žilah,
v srcu tiha žalost vstaja.                  sveža, vroča krj mladostna,
pred ofii mi stopa smrt.                    ko srce je ogenj živ? —
Kaj n! biia žalost straSna,                Ah. tako si ti umrlal —
ko si bila v prvem cvetu,                  Roke so ti omahnite.
'               in prišla je bela žena                        le na Celu slal 5e zno) )e
in zaprla tl oči?                                 boja smrtnega.
4.                                                                                                                      ¦*. -   *,
Ali zdaj je vse končanol                   Tebe jaz nazaj zelim si.
V grobu hladnem mirno spavaS.      rad bi tl povest povedal,
in nad tabo rože bels                        rad razlozil svoja pota.
lepe bajke sanjajo.                             svoje grenko romanje.

                                                        242   
Ah, tl nimaš žeij nobenih.                 Ah, mogoče kot nihfie Še
tebe le želi nazaj si                           t! povest bi razumela,
zapuščena mati tvoja                         nagnila obliftje belo,
in tožeči oče tvoj ...                       z mano zajokala bi . . .
5.
Kaj je treba tebi tožeb.                     Sama radost, sama sreča
kaj je treba tebi vzdihov,                  novo je živtjenje tvoje,
ko pač srečna, najsrečnejša            nedosežna meni sreča,
si med vsem! nami ti?                      nedosežen, večen dan . . .
6.
Glej, na nebu že bledijo                   Zdrava. sestrica! . . . Ah. rad bi
zvezde svetle, in 2e davno               stisnil drobno roko tvojo,
luna se je umaknila                           rad bi Še v slovo poljubil
s pota temnomodrega . . .                mrtvotihi tvoj obraz . . .
Glej, ze 5e žari na vzhodu,              Teiko je slovo od tebel                           
glej, že se budi življenje,                  T^uša sanja le pred rnano,                         
dan že zove me na pota,                  rože klanjajo se tiho,                               
s trnjem vsa posipana . . .               bele lilije cvetč . . .                                 
                                           Roman Romanov