Maja Kolšek-Šušteršič1
Predpotovalni posvet v ambulanti družinske
medicine
Pre-travel Consultation with the Family Doctor
IZVLEČEK
KLJUČNE BESEDE: predpotovalni posvet, priprava, družinska medicina, potovalna medicina, družinski
zdravnik
Predpotovalni posvet je obvezen del kakovostne priprave na potovanje, s katerim zmanj-
šamo tveganje za zaplete na potovanju. Družinski zdravniki predstavljamo bolnikom prvi
stik z zdravstvenim sistemom, svoje bolnike najbolje poznamo in se na nas tudi naj-
pogosteje obračajo z vprašanji. Pri svetovanju glede potrebnega cepljenja in zaščite z zdra-
vili na potovanju, sestave potovalne lekarne in ravnanja z zdravili ter potovanja z letali
si lahko pomagamo s številnimi objavami, ki so na voljo na spletu. V primeru svetova-
nja skupinam bolnikov, ki imajo večje tveganje za zaplete na potovanju, imamo možnost
bolnike usmeriti v ambulante za cepljenje in potovalno medicino, ki delujejo v okviru
Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ali se posvetovati s specialisti infektologije, ki
se ukvarjajo s tropsko in potovalno medicino.
ABSTRACT
KEY WORDS: pre-travel consult, preparation, family medicine, travel medicine, family doctor
The pre-travel consultation is an essential part of quality travel preparation to reduce
the risk of travel-related medical complications. Family doctors represent our patients’
first point of contact with the health care system – we know our patients best and patients
seek advice from us most often. There are several publications available on the web, which
can help us when we advise on vaccinations and medication prophylaxis, health-kit sup-
plies, handling medications and air travel. When consulting high-risk patients, we have
the option to direct them to the vaccination and travel medicine office at the National
Institute of Public Health, or seek advice with infectious disease doctors, who are more
active in the field of tropical and travel medicine.
1 Maja Kolšek-Šušteršič, dr. med., Ambulanta Kus, Prijateljeva ulica 2, 1000 Ljubljana; maja.kolsek@gmail.com
67Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 67–71
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 67
UVOD
Po podatkih statistične agencije Statista se
je v letu 2022 število mednarodnih potni-
kov po zatišju v obdobju epidemije korona-
virusne bolezni 19 (angl. coronavirus disease
2019, COVID-19) ponovno povišalo na 917
milijonov, kar je še vedno precej manj kot
v letu 2019, ko je ta številka znašala 1.465,8
milijona (1). Za potovanja se odloča vse več
starostnikov, bolnikov s kroničnimi nena-
lezljivimi boleznimi in imunsko oslabljenih
bolnikov, ki imajo večje tveganje za zaple-
te na potovanju. Ambulanta družinske medi-
cine v Sloveniji predstavlja vrata v zdrav-
stveni sistem in je tudi mesto, kamor se
bolniki najpogosteje zatečejo po pomoč.
Izbrani družinski zdravnik svoje bolnike
spremlja skozi daljše časovno obdobje, je
najbolje seznanjen z njihovimi boleznimi,
posebnostmi ter stanjem v družini, zato je
pričakovano, da se bolniki sprva za infor-
macije obrnejo ravno na svojega izbranega
družinskega zdravnika.
Potovalna medicina je veda, ki se hitro
razvija in zahteva poglobljeno znanje
s področja bolezni, povezanih s potovanji,
ter natančno spremljanje globalne epide-
miologije nalezljivih bolezni, nenalezljivih
zdravstvenih stanj, imunizacijskih proto-
kolov in odpornosti mikrobov na antibio-
tike (2). V Sloveniji lahko bolnike usmerimo
na predpotovalni posvet v ambulante za
cepljenje in potovalno medicino, ki delujejo
v okviru Nacionalnega inštituta za javno
zdravje (NIJZ) v devetih območnih enotah.
Če na potovanje pripravljamo bolnika, ki
sodi v tvegano skupino za zaplete, se lahko
posvetujemo tudi s specialisti infektologi-
je, ki se ukvarjajo s tropsko in potovalno
medicino, ter z lečečimi specialisti drugih
strok, ki bolnika zdravijo.
NAČRTOVANJE
PREDPOTOVALNEGA POSVETA
Predpotovalni posvet je obvezen del kako-
vostne priprave na potovanje, s katerim
zmanjšamo tveganje za zaplete. Zlasti je
pomembno, da se na pot dobro pripravijo
osebe z večjim tveganjem za zaplete, med
katere štejemo bolnike s kroničnimi ne-
nalezljivimi boleznimi, rakom ali imunski-
mi pomanjkljivostmi, starostnike, nosečnice,
doječe matere in otroke (3–6). Kljub temu
po nekaterih podatkih kar 20–80 % ljudi ne
opravi predpotovalnega posveta (7).
Najbolje je, da predpotovalni posvet
načrtujemo šest do osem tednov pred pred-
videnim odhodom, da imamo dovolj časa za
izvedbo priporočenega cepljenja in za pri-
lagoditev jemanja zdravil (8). Vsi popotni-
ki bi morali biti deležni osnovnega sveto-
vanja, ki zajema navodila o varni pripravi
hrane in pijače, ustrezni zaščiti pred piki
žuželk, samozdravljenju potovalne driske,
ukrepanju ob pasjem ugrizu, urejanju pri-
mernega zdravstvenega zavarovanja in
sestavi potovalne lekarne. Usmerjeno sve-
tovanje moramo nuditi glede na zdrav-
stveno stanje posameznika, upoštevajoč
kronične nenalezljive bolezni in stopnjo
imunske oslabelosti, cilj, trajanje in namen
potovanja, način transporta in dejavnosti,
ki jih ima popotnik v načrtu (9).
SVETOVANJE GLEDE CEPLJENJA
IN KEMOPROFILAKSE NA
POTOVANJU
Posvet glede cepljenja mora biti prilagojen
posamezniku in upoštevati že opravljena
cepljenja ter cilj, vrsto in trajanje potova-
nja (10). Cepljenja delimo na rutinska, pri-
poročljiva in obvezna, natančneje pa so
opisana v prispevku Cepljenja in kemo-
profilaksa (11). Ob načrtovanju cepljenja
moramo upoštevati indikacije, kontra-
indikacije, součinkovanja, število potrebnih
odmerkov in čas, ki ga imamo na voljo do
potovanja, da omogočimo najmanjše število
odmerkov z največjo stopnjo zaščite po
najugodnejši ceni (9). Uporabne informacije
o tem nudita na svojih spletnih straneh
Svetovna zdravstvena organizacija (World
Health Organization, WHO) in Ameriški
center za obvladovanje in preprečevanje
68 Maja Kolšek-Šušteršič Predpotovalni posvet v ambulanti družinske medicine
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 68
bolezni (Centers for Disease Control and
Prevention, CDC) (12, 13).
Tudi svetovanje glede jemanja anti-
malarikov mora biti prilagojeno posamez-
niku glede na cilj, letni čas in trajanje poto-
vanja ter vrsto namestitve (14). Pri oceni
tveganja si lahko pomagamo s spletno stra-
njo CDC, kjer so v t. i. rumeni knjižici zbra-
ni podatki o področjih, na katerih prihaja do
prenosa malarije, o odpornosti na zdravila
in o priporočeni kemoprofilaksi (15).
NAVODILA GLEDE JEMANJA
IN SHRANJEVANJA ZDRAVIL
Popotnikom svetujemo, da vsa zdravila, ki
jih redno jemljejo, med potovanjem nosijo
v ročni prtljagi. Shranijo naj jih v originalni
embalaži skupaj z navodili za jemanje, mi
pa jim pripravimo zdravniško potrdilo
z natančnim seznamom zdravil, da jih lahko
vzamejo v ročno prtljago.
Bolnikom, ki redno jemljejo zdravila,
lahko pomagamo načrtovati zamik odmer-
kov, kadar potujejo v drug časovni pas. Ena
od možnosti je postopen zamik v času jema-
nja zdravil, ki bo tako primeren v državi,
kamor potujejo. Če časovna razlika ni zelo
velika, pa lahko svetujemo, da imajo s seboj
uro, ki kaže domači čas, in se držijo urnika
jemanja zdravil, kot so ga bili vajeni doma.
Dobro je, da se pogovorimo tudi o shra-
njevanju zdravil. Večinoma jih moramo
hraniti v suhem, temnem prostoru, zato opo-
zorimo, naj zdravil ne puščajo v razgretem
avtomobilu ali jih nosijo na plažo oz. (v pri-
meru potovanja v mrzle kraje) s seboj na
teren, kjer bi lahko zmrznila. Nekatera zdra-
vila morajo imeti bolniki nujno vedno pri
sebi. Takrat je prav, da svetujemo glede
ustrezne hrambe v primeru skrajnih razmer.
Kadar bolniki uporabljajo zdravila, ki jih je
treba hraniti v hladilniku, si morajo za čas
transporta priskrbeti hladilno torbo.
POTOVALNA LEKARNA
V potovalno lekarno sodijo poleg zdravil, ki
jih bolniki redno jemljejo, tudi zdravila, ki
so namenjena lajšanju najpogostejših težav
na potovanju. Nekatera zdravila lahko pred-
piše zdravnik, druga lahko popotnik kupi
sam v lekarni. Tudi vsebina potovalne lekar-
ne naj bo prilagojena posamezniku glede na
starost, pridružene bolezni, cilj in trajanje
potovanja ter dostop do zdravstvene oskr-
be in njeno pričakovano kakovost (15). Kadar
predpišemo zdravila za na pot, je pomem-
bno, da bolniku razložimo, v katerih pri-
merih jih lahko uporabi, pojasnimo način
uporabe in odmerke ter ga opozorimo na
primere, v katerih mora nujno poiskati
zdravniško pomoč. V pomoč pri sestavlja-
nju potovalne lekarne nam je spet lahko
spletna stran CDC, kjer je dostopen seznam
predlaganih zdravil, obvezilnega materia-
la in drugih pripomočkov za na pot (15).
POTOVANJE Z LETALOM
Potovanje z letalom izpostavi človeka razli-
čnim dejavnikom, ki imajo lahko vpliv na
zdravje. Med letom je poleg tega v primeru
nujnih stanj omejen dostop do zdravstvene
oskrbe, zato se družinski zdravniki pogosto
srečujemo s prošnjami o izdaji potrdil, da je
posameznikovo zdravstveno stanje primer-
no za potovanje z letalom (16).
V glavnem velja, da bolniki z nestabil-
nim ali nepredvidljivim zdravstvenim sta-
njem ne smejo potovati s komercialnimi leti
(17). Posebno veliko tveganje je prisotno pri
bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi in tromb-
emboličnimi stanji, s slabo urejeno astmo,
kronično obstruktivno pljučno boleznijo
(KOPB) ali epilepsijo, bolnikih po nedavni
možganski kapi, večji poškodbi ali opera-
ciji ter bolnikih s sladkorno boleznijo, psi-
hiatričnimi motnjami in nalezljivimi bole-
znimi (18). Nujna je prilagojena obravnava
vsakega posameznika. V pomoč so nam
lahko priporočila organizacije Aerospace
Medical Association, kjer najdemo opozo-
rila glede tveganj, ki jih letenje prinaša, in
zbrane informacije o nevarnosti letenja
z danimi bolezenskimi stanji (17). Če oce-
nimo, da je bolnikovo zdravstveno stanje
69Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2:
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 69
primerno za potovanje z letalom, je prav, da
mu svetujemo glede organizacije poti (da
bo ta zanj predstavljala čim manjši stres)
ter mu podamo natančna navodila glede
jemanja zdravil in ukrepanja v primeru
poslabšanja zdravstvenega stanja. Izdamo
tudi pisno potrdilo glede zdravstvenega sta-
nja, v katerega zabeležimo pomembne
zdravstvene informacije in navodila v tujem
jeziku.
POSVET Z DRUŽINSKIM
ZDRAVNIKOM MED
POTOVANJEM
V času epidemije COVID-19 se je velik del
komunikacije med bolnikom in zdravnikom
preselil v digitalni svet. Bolniki pogosto
komunicirajo z nami po telefonu ali z elek-
tronsko pošto oz. s portali, ki so namenje-
ni izmenjavi občutljivih podatkov. Včasih
prosijo za nasvet na podlagi natančnega
opisa zdravstvenega stanja in priloženih
fotografij. Kadar pregled ni mogoč, lahko
uporabimo tudi videoklic. Ta način komu-
nikacije se je obdržal tudi v času, ko so vrata
naših ambulant ponovno odprta. Zelo upo-
raben je za popotnike, ki lahko tako v pri-
meru težav za nasvet vprašajo kar svojega
izbranega družinskega zdravnika. V eno-
stavnih primerih brez težav svetujemo
preko digitalnih medijev. Ob jasni indika-
ciji se lahko odločimo tudi za predpis bele-
ga recepta, s katerim bolnik prevzame zdra-
vilo v lekarni v tujini. Če nimamo dovolj
informacij, da bi bolniku varno svetovali ali
kako drugače pomagali, pa ga usmerimo
k lokalni zdravniški pomoči.
OBRAVNAVA POPOTNIKA
PO VRNITVI DOMOV
Popotniki po vrnitvi domov najpogosteje
poiščejo pomoč zaradi prebavnih težav
(potovalna driska), vročine ali bolezni dihal
in kože (10). Pomembna sta natančna anam-
neza in klinični pregled, ki nam, ob pozna-
vanju epidemiologije na cilju potovanja
ter inkubacijske dobe določenih bolezni,
pomagata ugotoviti, ali je bolezen posledica
okužbe na potovanju ali je oseba zbolela že
doma. V primeru nejasnega vzroka za vro-
čino moramo vedno posumiti na malarijo,
če se je oseba gibala na področju, kjer je
malarija endemična. V tem primeru je
potrebna nujna napotitev k infektologu.
V ostalih primerih se za napotitev k infekto-
logu odločamo kot običajno – na podlagi
kliničnega stanja bolnika ter izsledkov labo-
ratorijskih in drugih preiskav. Popotnikom
svetujemo glede nadaljnjih ukrepov tudi
v primeru stika z nalezljivimi boleznimi
(tuberkuloza, malarija, spolno prenosljive
bolezni in drugo). Bolnikom, ki se zdravi-
jo zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, pa
priporočamo, da se po potovanju oglasijo
na pregled splošnega zdravstvenega stanja,
četudi na potovanju niso preboleli nobene
akutne bolezni.
ZAKLJUČEK
Potovalna medicina predstavlja široko
področje, ki se hitro razvija in spreminja in
tako družinskega zdravnika ob pripravi
svojega bolnika na potovanje postavlja
pred številne izzive. Vsako leto se za poto-
vanja odloči vse več ljudi, med katerimi so
tudi bolniki z večjim tveganjem za zaple-
te, zato je poznavanje tega področja še
posebej pomembno. V Sloveniji se s trop-
sko in potovalno medicino med študijem na
Medicinski fakulteti srečamo v okviru
predmeta Infektologija, poglobljeno znanje
s tega področja pa lahko dobimo v okviru
izbirnega predmeta Tropska medicina pod
okriljem Sekcije za tropsko in potovalno
medicino ter na tečajih potovalne medicine.
Zelo pomembno je, da svoje bolnike dejavno
spodbujamo k načrtovanju potovanja in
k predpotovalnemu posvetu, saj na ta način
pripomoremo k zmanjšanju tveganja za
zaplete na potovanju. V pomoč pri izvedbi
predpotovalnega posveta so nam na voljo
številne objave, ki so dostopne tudi na sple-
tu. Če v ambulanti družinske medicine pri
svetovanju pred potovanjem nismo samo-
70 Maja Kolšek-Šušteršič Predpotovalni posvet v ambulanti družinske medicine
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 70
zavestni, lahko svoje bolnike preusmerimo
v ambulante za cepljenje in potovalno
medicino, ki delujejo v sklopu NIJZ, ali pa
71Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2:
se posvetujemo s kolegi infektologi, ki
natančneje obvladajo to področje.
LITERATURA
1. Statista: Active physicians in the District of Columbia 2022 by specialty area [internet]. New York: Statista;
c2023 [citirano 2023 Mar 10]. Dosegljivo na: http://www.statista.com/statistics/209443/total-number-of-
international-tourists-arrivals/
2. Aw B, Boraston S, Botten D, et al. Travel medicine: What’s involved? When to refer? Can Fam Physician. 2014;
60 (12): 1091–103.
3. Kotton CN, Freedman DO. Immunocompromised travelers. In: Centers for Disease Control and Prevention.
CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2017.
p. 622–33.
4. Visser LG. The immunosuppressed traveler. Infect Dis Clin North Am. 2012; 26 (3): 609–24.
5. Hochberg NS, Barnett ED, Chen LH, et al. International travel by persons with medical comorbidities:
Understanding risks and providing advice. Mayo Clin Proc. 2013; 88 (11): 1231–40.
6. Keller-Stanislawski B, Englund JA, Kang G, et al. Safety of immunization during pregnancy: A review of the
evidence of selected inactivated and live attenuated vaccines. Vaccine. 2014; 32 (52): 7057–64.
7. LaRocque RC, Rao SR, Tsibris A, et al. Pre-travel health advice-seeking behavior among US international
travelers departing from Boston Logan International Airport. J Travel Med. 2010; 17 (6): 387–91.
8. Leder K, Tong S, Weld L, et al. Illness in travelers visiting friends and relatives: A review of the GeoSentinel
Surveillance Network. Clin Infect Dis. 2006; 43 (9): 1185–93.
9. Gherardin T. The pre-travel consultation – An overview. Aust Fam Physician. 2007; 36 (5): 300–3.
10. Ropers G, Krause G, Tiemann F, et al. Nationwide survey of the role of travel medicine in primary care in Germany.
J Travel Med. 2004; 11 (5): 287–94.
11. UpToDate: Immunizations for travel [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc. [citirano 2023 Mar 10]. Dosegljivo
na: https://www.uptodate.com/contents/immunizations-for-travel/
12. WHO: Vaccines [internet]. Geneva: World Healt Organization; c2023 [citirano 2023 Mar 10]. Dosegljivo na:
https://www.who.int/travel-advice/vaccines 
13. CDC: Destinations [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention; c2023 [citirano 2023 Mar
10]. Dosegljivo na: https://wwwnc.cdc.gov/travel/destinations/list 
14. UpToDate: Prevention of malaria infection in travellers [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc. [citirano 2023
Mar 10]. Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/prevention-of-malaria-infection-in-travelers
15. Centers for Disease Control and Prevention. CDC yellow book 2020: Health information for international trav-
el. New York: Oxford University Press; 2017.
16. Naouri D, Lapostolle F, Rondet C, et al. Prevention of medical events during air travel: A narrative review. Am
J Med. 2016; 129 (9): 1000. e1–6.
17. AsMA: Medical considerations for airline travel [internet]. Alexandria: Aerospace Medical Association; c2023
[citirano 2023 Mar 10]. Dosegljivo na: http://www.asma.org/publications/medical-publications-for-airline-
travel/medical-guidelines-for-airline-travel
18. Lucier DJ. Assessment of adult patients for air travel [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc. [citirano 2023
Mar 10]. Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/assessment-of-adult-patients-for-air-travel
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 71