Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (13/27°C) delno oblačno, v soboto (13/18°C) možen dež, v nedeljo (9/19°C) delno oblačno.
Četrtek, 20. septembra 2018
številka 38 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
VelenjCvdanes
TAKO mislim
Danes je praznik Mestne občine Velenje v spomin na 20. september pred 59 leti, ko so slovesno odprli mestno središče. Prireditve v počastitev praznika se vrstijo že ves september in se bodo tudi še nekaj naslednjih dni. Osrednja pa je bila sinoči, ko so podelili letošnja občinska priznanja. Plaketo Mestne občine Velenje so prejeli gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške
doline, Čebelarska družina Vinska Gora in Lojzka Stropnik; grbe pa Čebelarsko društvo Mlinšek, Nogometni klub Rudar Velenje in podjetje Veplas. Župan Bojan Kontič je po svoji presoji priznanji podelil še Antonu Koširju in Francu Ramšaku. Zvrstile so se številne prireditve, med najbolj obiskanimi je bil tek očkov (na sliki).
■ mz
;o
-"•O ■Ln ■u->
=Č3 ¡in i hO
!o
II^-
Septembra Velenje praznuje
Ob 20. septembru,
prazniku Mestne občine Velenje,
ISKRENO ČESTITAMO!
Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
Velen e...
Moje mesto!
120. september
PjKA
k
v Velenje prinaša mladost in razigranost
Velenje - Mladi že komaj čakajo. Začenja se čudoviti Pikin festival, ki polni obalo Velenjskega jezera pa tudi ulice mesta in kulturne ustanove v njem. V nedeljo se bo začelo pikasto odkrivanje kraljestva živali, kar je letošnji moto festivala. Svečano odprtje bo v nedeljo ob 16. uri, toda rajanje v Pikini deželi se bo začelo že ob 10. uri in se bo stopnjevalo vse do zaključka v soboto, 29. septembra.
Svečano odprtje festivala bo popestril nastop Lee Sirk, nato pa bo pestro dogajanje z ustvarjalnimi delavnicami, igranimi in lutkovnimi predstavami, kul-turno-umetniškimi, izobraževalnimi in športnimi prireditvami ter mnogimi drugimi dogodki potekalo vsak dan med 9. in 18.30 uro. Na Pikin dan v soboto, 29. septembra, pa se bo Pika Nogavička poslovila ob 17. uri z nastopom Andreje Zupančič.
Nepravna država ali zapacan sodni sistem?
Tatjana Podgoršek
Dva odmevna primera s področja slovenskega sodstva v minulih dneh mečeta nanj zelo slabo luč, med državljani porajata še večje nezaupanje v eno od vej oblasti, ki naj bi bila branik prava in pravne države. Nepravna država ali zapacan sodni sistem se sprašujejo mnogi ob primerih Šiško in Novič. Oba vzbujata strah. Pri Noviču zato, ker se človek sprašuje, ali so sodniki po krivem obsodili nekoga na 25 let zapora, mu odvzeli prostost in s tem dostojanstvo, ker postopek morebiti ni bil dovolj strokoven, neodvisen in pošten? Že res, da navadni smrtniki nikoli ne vemo, kakšne podatke imajo oziroma nimajo policisti ali tožilci, ki vodijo postopke, a v nekaterih primerih se zdi, da sodstvo ne deluje, kot bi moralo, če s svojimi očitno napačnimi, krivičnimi in navzkrižnimi ali celo samovoljnimi odločitvami spodjeda temelje pravne države: zaupanje in vero v pravo, predvidljivost, enakost pred zakonom. Primer Šiško, ki je zasenčil dogajanja pri oblikovanju 13. slovenske vlade, pa napeljuje k razmišljanju, da lahko vsak v imenu demokracije in skrbi za narod vzame red v državi v svoje roke in da država ni sposobna poskrbeti za varnost državljanov, če se lahko organizirajo takšne »tolpe« in ustvarjajo vzporedne formacije. Samooklicani vodja Štajerske varde, predsedniški kandidat na letošnjih državnozborskih volitvah in predsednik zunajparlamentarne stranke žedinjena Slovenija Andrej Šiško, postroj oziroma urjenje zamaskiranih mož »upravičuje« s provokacijo, ki so jo naredili zato, da so pokazali slovenski javnosti, kako stvari potekajo v Sloveniji, kako delujejo mediji, politika, policija, vojska in varnostno-obvešče-valne službe. »Mislim, da nam je uspelo in da je ljudem postalo jasno, da ima vsak posameznik neverjetno moč. In ko se ti posamezniki povežejo med seboj, lahko stvari spremenijo na bolje.« Gre za domoljubje? Naj bo človeka ob tem strah ali naj se počuti varnega? »Po odzivih nekaterih je moč sklepati, da tako ne misli samo Šiško, le da so v izražanju malo »spretnejši«, bi komentirala moja 82 let stara mama. Pri prebiranju prispevkov v medijih na temo Štajerska var-da avtorji Šišku pripisujejo uspešno samopromocijo, drugi začetek državnega udara. Dejstvo je, da je v njegovem »šovu« najti elemen te javnega spodbujanja sovraštva in nasilja. In to v času, ko se širi ekstremizem, ko varnost v takem ponorelem svetu ni več umevna sama po sebi. Obsojanja vredno, skrb vzbujajoče. Vladavina prava je na trhlih nogah, pravna država vse manj pravna. Bodo navkljub odzivu javnosti in zaklinjanju politikov, da to ni prav, Šiškovi oboroženci še dolgo brez skrbi objavljali svoje selfije z urjenj, naš pravni red pa ostal še naprej mehak, brez hitrega, učinkovitega in doslednega delovanja?Mar nas zgodovina res nič ne nauči?
Tri plakete, tri priznanja
Šoštanj, 19. september - Šoštanjske svetnice in svetniki so se v sredo zbrali na prvi popočitniški seji in na njej med drugim obravnavali predloge o podelitvi priznanj in plaket Občine, ki jih bodo podelili na slavnostni seji ob prazniku Občine 30. septembru.
Komisija za priznanja je svetu Občine Šoštanj za dobitnike priznanja predlagala Petra Anželaka, Petra Lazarja in Bojana Rotovnika, za dobitnike plaket pa Marjana Kotnika, Petro Lipičnik in družino Terbovšek.
Čeprav do novih lokalnih volitev ni več daleč, so občinski svetniki na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sklepali tudi o potrditvi mandata novi svetnici Urški Kurnik. V občinskem svetu bo nadomestila Matejo Kumer, ki je bila na lokalnih volitvah 2014 izvoljena v občinski svet na Listi Borisa Goličnika, spomladi pa s funkcije odstopila.	■ mkp
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
"»WAS
20. septembra 2018
Prva berila v Knjižnici Velenje
Velenje - V petek, 21. septembra, bodo ob 12. uri v prostorih Knjižnice Velenje odprli stalno zbirko Prva berila Velenjčana Marjana Marinška, ki jo je Knjižnica Velenje s finančno podporo Mestne občine Velenje odkupila konec leta 2016. Razstavljenih bo kar 1.522 prvih beril oziroma abecednikov iz 138 držav z vseh celin. Prva berila v zbirki so napisana v 164 jezikih. Razstavo bodo odprli župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, minister za izobraževanje znanost in šport Jernej Pikalo ter minister za kulturo Dejan Prešiček. Ureditev stalne razstave in preureditev knjižnice (ureditev Kajuhovega stebra, taktilne oznake, nov sprejemni pult in prestavitev otroškega oddelka), vse skupaj v višini okoli 190 tisoč evrov, je financirala Mestna občina Velenje.	■
Dan brez avtomobila pa Nipke in Trkaj
Dan odprtih vrat Lučke in Šmihelov sejem
Šoštanj - Ko so pred štirimi leti v Šoštanju predali namenu nov vrtec, je prejšnji vrtec Lučka dobil novo namembnost. Občina ga je namreč namenila mladim in tako so v njem svoje prostore dobila društva: Mladinski center Šoštanj, Planinsko društvo Šoštanj, Društvo tabornikov Rod Pusti grad Šoštanj, Umetniško društvo Artus in Šaleški alpinistični odsek.
Člani društev so sami zavihali rokave in se pod skrbnim vodstvom projektanta Gregorja Gojeviča lotili prenove, občina pa zagotovila potreben material. Število vloženih prostovoljnih ur so sprva še beležili, nato jih je bilo preveč, da bi to počeli. Toda trud se je poplačal in z rezultatom so bili vsi zelo zadovoljni. Društva se sedaj v teh prostorih redno dobivajo in izvajajo svoje dejavnosti.
V	želji, da bi svojo požrtvovalnost pri obnovi prostorov in predvsem svojo dejavnost predstavili širšemu krogu občanov, bodo v petek, 21. septembra, med 16. in 18. uro pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci se bodo med drugim lahko preskusili na plezalni steni, v orientaciji, streljanju z lokom, predstavili bodo planinsko opremo s plazovnimi žolnami, zagorel bo taborni ogenj, potekale ustvarjalne delavnice na temo mobilnosti, vrata bo odprl MC bar ... V Lučki ima svoje prostore tudi fotograf Uroš Acman, pouk kitare v njej izvaja Janez Kortnik, med izgradnjo glasbene šole pa v Lučki poteka tudi del pouka Glasbene šole Šoštanj, tako da bo v petek poskrbljeno tudi za glasbo.
V	soboto od 9. do 13. ure pa bo na Trgu svobode tradicionalni Šmihelov sejem s ponudbo domače obrti in dobrot in seveda kulturnim programom. Na igrišču Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj bo potekala mini olimpijada za učence prve triade, s katero bodo tudi uradno npredali amenu prenovljeno tartansko igrišče.
V	nedeljo, 23. septembra, sledi ob prazniku občine še tradicionalni pohod na Smrekovec.
■ mkp
VSI V ISTO SMER SEVER
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Mestne občine Velenje želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi.
Prijetno praznovanje in veliko skupnih uspehov.
Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever
Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj se letos uspešno vključujeta v Evropski teden mobilnosti in z različnimi prireditvami skušata spodbuditi občane k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev. Pri tem seveda nagovarjajo vse generacije. V Šoštanju veliko pozornosti med drugim namenjajo varnosti udeležencev v prometu, sploh najbolj ranljivih skupin. Poleg skrbi za urejene pločnike bodo v teh dneh uredili prehod za pešce na Primorski cesti proti mestni cerkvi, na 14 lokacijah v Šoštanju (letos na 10, prihodnje leto pa še na 4) bodo uredili postajališče za kolesarje z urbano opremo, v ponedeljek. 17. septembraV Velenju je bila v soboto velika prire-
ditev Velenje se predstavi in tek očkov. V nedeljo je bila vodena gorskokolesarka tura po razgledih na mesto Velenje, v ponedeljek
so se udeleženci pogovarjali o zdravem življenjskem slogu, v torek pa je bila delavnica ob pripravi regijskega CPS. Jutri (v petek) bo Dan brez avtomobila, ki bo ves dan potekal na Rudarski cesti. Tu bodo pripravili različne delavnice, športne aktivnosti, park na cesti, gostinska ponudba ... Zvečer pa bo na Titovem trgu koncert in žrebanje nagrad ob 10-letnici Lokalca. Na koncertu bosta nastopila Nipke in Trkaj in gotovo razgibala staro in mlado.
V soboto se lahko ob 16. uri pred vilo Bianco priključite tematskemu vodenju po ulicah Velenja. O tem ste zanimivo knjižico dobili tudi v domači nabiralnik.
■ tp
Šoštanjski bus že kroži
Vozil bo šestkrat dnevno - Že prvi dan veliko zanimanja in želja po dodatnih progah
Šoštanj, 17. septembra - V ponedeljek je v Šoštanju in okolici poskusno - za obdobje dveh mesecev in pol - začel voziti za potnike brezplačni Šoštanjski bus. Vozil bo šestkrat na dan, trikrat dopoldne, trikrat popoldne na relaciji AP Šoštanj-Metleče-Florjan (do lipe)-AP Šoštanj-Pesje-Podkraj, kjer bo polurni postanek, ter po isti in z enakimi postanki nazaj.
Na prvo vožnjo sta župan Darko
Menih in podžupan Viki Drev povabila predstavnike uprave in sveta občine ter druge goste. Že na drugi vožnji pa je bus pričakalo veliko potnikov, kar je potrditev, da je bila želja po njem med Šo-štanjčani res velika. Že prvi dan pa so Šoštanjčani začeli izražati želje po tem, kam bi si še želeli z njim - proti Florjanu, Gaberkam, Ravnam, Topolšici, Lokovici ... Najprej pa bo vozil na že omenjeni relaciji, po temeljiti analizi
Čast prvih potnikov je pripadla županu, podžupanu, predstavnikom
uprave Občine in sveta Občine.
dveh mesecev in pol pa morda še kam.
a mkp
Savinjsko-šaleška naveza
Začetek brez mirnega začetka
Po državnih občinske - Še en inkubator - Vsi na kolo - Selitev na varnejše
Trinajsta vlada od trinajstega že vlada! Vendar brez mirnega začetka. Nekaj so krivi v vodilni garnituri sami, nekaj so »primaknili« z nasprotne strani, kjer vsem še ne gre v račun, da je druga stran zmogla sestaviti novo vlado. Iz tega seveda izhaja, da tokratna vlada nikakor ne bo imela sto dni miru. Morda je za državo to dobro, saj je dobro takoj začeti resno delati, res pa je tudi, da se tako ne bo mogla v miru »organizirati«in pripraviti za takšno resno delo. Nekateri pa kritično pravijo, da je v novi vladi veliko starega. Ostali so ministri, ki so že bili v prejšnji vladi, le menjali so stolčke. Eden še tega ne. »Naš« Zdravko Počivalšek je ostal na istem. Na stolčku ministra za gospodarstvo.
Z izglasovanjem nove vlade so se dejansko povsem končale zadnje državnozborske volitve, tečejo pa že prva opravila novih volitev. Kmalu bomo namreč volili občinske svetnike in župane. Tudi tu se nekateri bojijo, da bo v svetniške klopi sedlo veliko starih obrazov. Pa tudi na županske stolčke. Le da tu ponovno imenovanje svetnikov in županov, ki so dobro delali in skrbeli za razvoj občine, niti ni tako slabo. Tu bolj velja, da ni pomembno, kateri stranki pripadajo, pomembni so rezultati njihovega dela. Kaj imamo občani od njih, bi poenostavljeno rekli. Nekateri rezultate svojega dela kažejo še zdaj pred volitvami, a vsi ne (le) zaradi volitev.
V	Rogaški Slatini so pred dnevi odprli nov prostor, ki je namenjen predvsem razvoju podjetništva med mladimi. Ob samem »vhodu« v središče kraja so odprli Poslovni center Vrelec, deloval pa bo v okviru že obstoječega mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec. Ta v tem kraju deluje že skoraj celo desetletje. V njem mladi podjetniki ne dobijo le prostora, deležni so tudi svetovanja in izobraževanja. Novi center, ki so ga zdaj odprli, bo podjetnike lahko sprejel konec leta. Prostora je za 60 podjetnikov, prednost bodo imeli tisti iz Obso-telja, Kozjanskega in iz Savinjske regije, če bo prostor, pa še drugi.
V	Celju, kjer nekateri še vedno s prstom kažejo na okolje, bodo, kot smo že pisali, prihodnje leto »pognali« javni potniški promet. Avtobuse pa bo poganjalo okolju sprejemljivejše gorivo, stisnjen zemeljski plin. Pred dnevi pa so že pognali tudi mestno kolesarsko mrežo.
Uporabniki imajo za začetek na osmih mestih na voljo za izposojo 35 koles. Celoten projekt predvideva 17postaj javnega sistema izposoje koles; kupili so že sto koles, 66 je navadnih in 34 električnih. Ker se je za enak sistem odločilo še nekaj sosednjih občin, bodo lahko kolesa vračali tudi v drugih občinah, kot so sijih izposodili. Kdor si ga bo izposodil v Celju, ga bo tako lahko vrnil tudi v Laškem. To bo še posebno aktualno, ko bo dokončana kolesarska pot med Celjem in Laškim. Zaključna dela sicer malo zamujajo, so pa pred dnevi postavili pomemben objekt na tej trasi. Stoji že dolga kovinska brv preko Savinje v Tremarjih. Ko smo že pri prometu - v Celju so pravočasno končali mednarodni obrtni sejem. Zdaj smo namreč že v tednu mobilnosti. Nad sto tisoč obiskovalcev, kolikor jih je letos obiskalo MOS, pa je seveda močno povečalo tudi promet po celjskih cestah in ulicah. Te naj bi si v tem tednu vsaj malo odpočile. Če v tej akciji ne bomo ostali le pri besedah. V Šmarju pri Jelšah so vse bliže selitvi. Selila se bo občina: iz starega nevarnega poslopja v nove prostore nekdanjega Šmarskega hrama, ki ga zasebna družba popolnoma obnavlja in dograjuje. V njem pa ne bo le občinska uprava, tudi stanovanja. Občina naj bi se vanj preselila spomladi. Izpraznjeno občinsko poslopje, iz katerega se je zaradi nevarnega pogrezanja že pred leti izselila upravna enota, bodo verjetno porušili. Ker zemljišče ni dovolj stabilno, vsaj za zdaj ni v načrtu gradnja kakšnega novega večjega objekta. Menda bodo tu v središču kraja dobili malo večji park, morda tudi parkirni prostor.
Pa še to: v Rogaški Slatini nekateri pravijo, da se gre njihov župan skrivalnice. Ne zato, ker se javno menda še ni izjasnil, ali bo znova kandidiral za župana, bolj zato, ker »ima« menda več novih lokacij, kjer naj bi postavili njihov biser - visok razgledni stolp, pa jih noče izdati. Po drugih informacijah naj občina o postavitvi takega stolpa ne bi več razmišljala. Kot je znano, je načrt, da bi stolp, ki naj bi bil s 106 metri najvišji v državi, zgradili na mestu nekdanje glasbene šole, padel v vodo. Kdor visoko leta ...
• k
HflŠširn» NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 % četrtletne 8% in mesečne 5% popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štrue, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 3
20. septembra 2018 "»«AS	INTERVJU	3
»Ni prostora za nestrpnosti in sovraštvo, je pa veliko prostora za sodelovanje«
Ob prazniku Mestne občine Velenje smo na pogovor povabili župana Bojana Kontiča, ki se mu izteka drugi mandat, za to mesto pa se bo potegoval tudi na bližnjih volitvah - Ponosen je na dosežke in zazrt v prihodnost, ki bo močno spremenila bodoči razvoj tukajšnjega okolja
Mira Zakošek
Septembra praznuje Mestna občina Velenje svoj občinski praznik, prazničen pa je pravzaprav kar ves mesec. Številne prireditve so se v počastitev praznika že zgodile, osrednja je bila sinoči, veliko jih bo tudi v prihodnjih dneh. Ob prazniku smo na pogovor povabili župana Bojana Kontiča.
Osmo leto boste praznovali kot prvi človek občine. Če jo na hitro primerjate, v čem so največje razlike v tem obdobju?
»To, da na hitro primerjam, se verjetno šalite, ker na hitro se ne da primerjati leta 2010 in 2018. Spremembe so ogromne na vseh področjih dela in življenja. Seveda se je Velenje razvijalo tudi prej, in to v pravo smer, ki smo jo z mojima mandatoma nadaljevali in nadgrajevali z mnogimi zelo uspešnimi zgodbami.«
Kako vam je pravzaprav uspelo tako dobro izboljšati občinski proračun, in to v času, ko so bile povsod velike likvidnostne težave, vi pa vsa ta leta že nekaj časa zaključujete s proračunskim presežkom?
»Pravzaprav smo zaradi tega doživljali celo očitke Ministrstva za finance, saj bi očitno morali biti v rdečih številkah! Pri tem so pozabljali ali pa spregledali, da smo se v teh letih zadolževali predvsem za naložbe, pri katerih smo morali zagotavljati lastni delež. Ta lastni delež je bil potreben, če smo želeli pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva. Odločili smo se za kredite, da smo lahko tako kljub investicijam zagotavljali svojim proračunskim uporabnikom neokrnjena sredstva. Ob tem pa nam je uspelo proračun tudi likvidnostno okrepiti. Ob koncu leta 2010 smo imeli na računu 4,5 milijona primanjkljaja, lani pa toliko plusa. To se mi za nemoteno poslovanje zdi nujno, saj sicer ni mogoče poravnavati obveznosti v začetku naslednjega leta.«
Ampak nekateri še vseeno menijo, da je občina prezadolžena? »S tem se nikakor ne strinjam. Zadolženi smo manj, kot dovoljuje slovenska zakonodaja. V zadnjih osmih letih smo se zadolžili za manj kot 8 milijonov evrov, pri tem pa izvedli za 120 milijonov naložb, to ni niti deset odstotkov deleža zanje. Ob koncu lanskega leta smo imeli na računu več kot štiri milijone evrov, torej bi bili sposobni polovico dolga odplačati takoj, v dveh letih pa celotnega. A bi se morali odpovedati novim naložbam, tega pa nikakor ne nameravamo. Vse, kar delamo, ustvarjamo tudi za prihodnje rodove, zato je najemanje kreditov povsem upravičeno. Predvsem pa bi nas moral kdo vprašati po zdravju, če ne bi izkoristili možnosti črpanja nepovratnih sredstev.«
Za 120 milijonov evrov ste uspeli povečali bilanco Mestne občine Velenje: na kakšen način?
»Del tega je v prenesenih zemljiščih na Mestno občino Velenje, veliko večino pa smo ustvarili z naložbami, med katerimi je bila največja v ustrezno vodooskrbo. Za to investicijo smo dobili veliko nepovratnih sredstev, infrastrukturo pa obogatili s 37 milijonov evrov (vse tri šaleške občine skupaj) in zagotovili nemoteno oskrbo za naslednja desetletja.
Tega si vsekakor sami ne bi mogli privoščiti in proračun sam tega ne bi zmogel, če ne bi bili uspešni na razpisu. Pa se zdijo ta vlaganja kar samoumevna, ker se niso izvajala v mestu, tudi ni bila tako opazna, bila pa je zahtevna, velikopotezna in seveda finančno zelo visoko ovrednotena. Tu pa je še cel kup zgradb (Gaudeamus), stanovanj, energetskih prenov, skratka, vse to je naše skupno lastništvo povečalo od leta 2010 za 120 milijonov evrov.«
Ne le da veliko vlagate v naložbe,
uspe vam tudi ohranjati nadstan-
dardne programe v vseh družbenih
dejavnostih.
»Na to sem še posebej ponosen. Nismo ravnali tako kot država in mnoge občine. Proračunskim uporabnikom nismo zniževali sredstev, na mnogih področjih smo jih še dodajali. To vsekakor velja za vrhunski šport, ki se je znašel leta 2011 v velikih težavah, ko so številna podjetja odstopila od sponzorskih pogodb (razen Gorenja, ki sponzorira rokomet). Zagotovili smo jim sredstva za normalno delovanje. Zavedamo se pomena športa med mladimi in uspešni klubi jih zagotovo pritegnejo več. Vsekakor še vedno pričakujemo družbeno odgovorno ravnanje podjetij tudi na tem področju, še posebej sedaj, ko je kriza mimo, so pa seveda tudi izjeme, na primer Esotech, s katerim smo skupaj uredili brezplačno drsališče.
Dobre pogoje, tako prostorske
kot za dejavnost, pa smo, kot ugotavljate, zagotavljali tudi vsem ostalim področjem. Občanom pa nudimo tudi številne brezplačne storitve (Lokalc, Bicy, brezplačno plačilo položnic, brezplačne prireditve ..., in s tem vsem zagotavljamo prijaznejše bivanje.«
Povsem brezplačna pa je tudi Velenjska plaža. Temu se čudijo celo obiskovalci, mnogi domačini pa menijo, da to ni podjetno?
»Seveda ni podjetno, s tem se strinjam in tudi vem, kaj vse bi
bilo mogoče zaračunati. In zagotovo bomo postavili turizem kot podjetniško gospodarsko panogo, ko bomo izpolnili v strategiji zastavljene pogoje, med drugim to pomeni tudi dokončano izgradnjo prireditvenega prostora, odra in seveda parkirišča. Za zdaj pa nam je bilo pomembno, da postavimo Velenjsko plažo na turistični zemljevid Slovenije in mislim, da smo bili pri tem zelo uspešni. Posamezni očitki so najpogosteje zlonamerni. Če se samo spomnim, koliko nizkih udarcev smo bili deležni, ko smo kupili to zemljišče, nihče pa se ni ubadal s tem, kako težko smo prišli do njega in kako poceni ga je pred tem Premogovnik prodal BTC-ju.«
Ohranjate in celo nadgrajujete tudi
socialno naravnanost proračuna.
»Zadnja ocena nadzornega odbora (predsednik je iz vrst opozicije) izvajanja proračuna je bila zelo pozitivna in tudi oni so pohvalili socialno naravnanost. Sam si seveda želim, da bi lahko dajali za te namene manj denarja, da bi bile pokojnine in plače dovolj visoke, da bi ljudje dostojno živeli. To se bo vsekakor moralo zgoditi, saj bomo sicer imeli delovna mesta, a nikogar, ki bi delal za tako nizke plače.«
Očitajo vam tudi preveliko odprtost
za sprejem tujcev?
»Uh ... To je prav zanimivo, za kaj vse je lahko v življenju kriv župan. To pravijo tisti, ki
mislijo, da lahko odločam, koliko tujcev bo prišlo v Velenje, kdo so tisti, ki lahko pride ali ne ... Kar se tega tiče, smo v lokalni skupnosti povsem nemočni in na to nimamo prav nobenega vpliva. Tudi za to sem zahteval sistemsko ureditev teh vprašanj. Naj pa dodam - čeprav med občani prevladuje drugačno prepričanje -, da je po priseljevanju Velenje povsem enako drugim okoljem. Mi je pa včasih prav smešno, ko kakšen Velenjčan, ki se je sem priselil pred 30 leti, sedaj v
kakšnem napol tujem jeziku in napol slovenščini benti o temi priseljevanja.«
Na razvoj podjetij seveda nimate vpliva, lahko pa to komentirate, kako gledate, da so se odločitve s celotnega področja energetike prenesle v Ljubljano.
»To je bila popolna centralizacija, kriv za to pa naj bi bil blok 6, ki je tako ali tako kriv za vse, kar gre v Sloveniji narobe in če kje ni denarja, ki naj bi ga plačevali davkoplačevalci. Pa poglejte položnice za elektriko, na njih je prispevek za obnovljive vire, nikjer pa za TEŠ. Še enkrat poudarjam, da se ne spuščam v to, ali je bilo pri naložbi kaj narobe, zato imamo odgovorne organe. Vsekakor pa so dogajanje izkoristili za to, da se o vsem v obeh energetskih kolektivih in hčerinskih družbah odloča v Ljubljani. Posledica tega je, da se s Termoelektrarno Šoštanj, ki je odpovedala pogodbo o odškodnini in dvignila ceno toplotne energije, bolj prepiramo kot pogovarjamo. Še vedno nam tudi ni uspelo priti do vhodnih podatkov, ki bi, o tem sem prepričan, razkrili, da povišanje ni bilo utemeljeno. S Premogovnikom sicer nimamo odprtih vprašanj, razen platoja 5, ki ga bodo potopili.
Pravzaprav ne zahtevamo veliko, zgolj enakopravno obravnavo znotraj Slovenije. Posavje dobi na primer vsako leto po 10 milijonov evrov, in to zgolj zaradi potencialne dejavnosti, ki bi jo
pravzaprav čutila vsa Slovenija, pri nas pa so posegi v okolje vidni vsak dan, seveda pa jih tisi, ki o tem odločajo iz Ljubljane, ne vidijo.«
Kako pa komentirate prihod Kitajcev v lastniško strukturo Gorenja?
»Tako kot v vseh ostalih družbah na to, kar se je dogajalo v Gorenju, nismo imeli nobenega vpliva. Sam bi si sicer želel, da bi država še vedno prepoznala v Gorenju strateško naložbo, pokazalo se je, da ni tako, pokazalo se je tudi -kot v večni slovenskih primerov -, da radi prodajamo lastnino, ki je bila ustvarjena v preteklih desetletjih. Kaj to dejansko za nas pomeni, bomo še videli. Je pa občutek prijetnejši, ker nihče ne razmišlja o odpuščanju, lastniki iščejo rešitve za naprej in imajo tudi zelo ambiciozne načrte, med drugim izgradnjo, nove proizvodne hale za televizorje. Priznavajo, da je v Gorenju veliko znanja in inovacij in da bodo to skušali unovčiti pri skupnem nadaljevanju poti. Za zdaj kaže, da gre za sinergijske učinke Gorenja in Hisensa. Z njihovimi predstavniki in tudi kitajskim veleposlanikom sem se že sestal in dobil dober občutek.«
Pa če pogledava malo širše, v Sloveniji v zadnjem obdobju marsikaj preseneča. Kako gledate na umik tožb tožilstva na temo nezakonito pridobljenega premoženja?
»Seveda zelo spodbudno (karikirano), saj pravzaprav ni čudno, da se ljudem že megli pred očmi! Ta poteza ustavnega sodišča, čeprav pravijo, da teh potez ne gre komentirati, je vsaj zame nesprejemljiva, tudi to, kar se zdaj posledično dogaja, je zame nesprejemljivo. Res je, da zakoni ne veljajo za nazaj, ampak tako očitne kršitve oz. tako očitna nezakonita dejanja in pridobivanja premoženja na ta način po moji oceni seveda ne bi smela zastarati. Zdaj bo šlo v predale vse tisto, kar so počeli sedem osem let (gre za premoženja v višini 30 milijonov evrov), dejanja ostajajo nekaznovana, tako kazensko kot finančno. Še naprej ostaja tako, da znamo kaznovati malega človeka, velikim kršitvam pa nismo kos. Dokler bo tako, bo težko zaupati v pravni red.«
Pa na Šiškovo gardo? Kako bi ukrepali, če bi se zgodila na našem območju?
»Pravzaprav lokalna skupnost nima kakšnih posebnih vzvodov za ukrepanje in država po moji oceni teh zadev ne jemlje dovolj resno. To so zaskrbljujoči dogodki, ki bi vsekakor morali dobiti drugačne epiloge, kot jih danes vidimo na obzorju. Mislim, da se igramo z ognjem in da nam ta ogenj lahko zelo hitro uide izpod nadzora. Jaz seveda vsaka taka dejanja, ki niso legitimna in legalna, najostreje obsojam.«
Kako pa gledate na neverjetno moč civilnih iniciativ, ki lahko ustavijo tudi tako velike projekte, kot je naša že skoraj dve desetletji načrtovana hitra cesta?
»Pravzaprav je prav, da se ljudje borijo za tisto, kar mislijo,
da je prav, nikakor pa ni prav, da lahko počnejo, kar hočejo in brez kakršne koli odgovornosti ustavljajo velike projekte. Če mi nekega projekta ne izvedemo, smo zato odgovorni in moramo to tudi pojasnjevati. Tudi sam sem pristaš tega, da če je karkoli narejeno napačno, je treba ukrepati in da morajo postopki teči skladno z zakonodajo, od tistih, ki o tem odločajo, pa vsekakor pričakujem hitrejše ukrepanje. To, kar se dogaja s hitro cesto, je že sramotno, da ne rečem še kaj bolj ostrega, do gospodarstva pa do konca neodgovorno, saj mu ne zagotovimo niti najosnovnejših pogojev za njegov uspešeni razvoj.«
Kaj pa je tisto, kar vas najbolj jezi, da vam v teh osmih letih ni uspelo udejanjiti?
»Na prvem mestu je kar tretja razvojna os. Čeprav nimamo veliko vpliva na to, so naša prizadevanja, da bi se ta cesta vendarle umestila v prostor in potem tudi zgradila, dobila že dolgo brado in kar nekaj razočaranj. Je pa to tisti največji projekt, za katerega bi želel, da bi bil v času mojega županovanja tudi izveden. Nekaj upanja še ostaja.«
Tudi v tretje se boste potegovali za županski položaj? »Želim zaključiti številne zastavljene projekte. Kandidiram s podporo stranke in občanov, 600 podpisov sem zbral.«
Danes Velenje praznuje, osrednja slovesnost je bila sinoči, ko ste pozornost posvetili uspehom in nagradili najbolj izstopajoče posameznike. Kaj pa si vi osebno želite ob prazniku?
»Želim si, da bi vse projekte, ki jih načrtujemo, tudi uspešno uresničili, ker bodo ti projekti spremenili podobo Velenja tako po videzu kot vsebini. Vsi ti projekti, ki so usodno vezani na razvoj Velenja - od prireditvenega prostora z odrom, do prenove starotrškega jedra do kolesarskih poti, ki bodo omogočale tudi kolesarski turizem, so naložbe, ki bodo pomembno zaznamovale dogajanje v naši občini v naslednjih letih. Glede na to, da naslednje leto Velenje praznuje 60 let od otvoritve mestnega središča, si seveda želim, da bi imeli razlogov za praznovanje naslednje leto še več, kot jih imamo letos. No, tudi letos imamo razlogov za to, da se veselimo Velenja, obilo. Veselimo se, da živimo tukaj, kjer imamo ves čas visok družbeni standard, vse leto veliko privlačnih dogodkov in veliko pridobitev tako v mestu kot po krajevnih skupnostih. Želim si, da bi še naprej živeli složno, strpno in solidarno. To je naš način življenja in želim si, da bi se medčloveški odnosi v Velenju v nadaljnjih letih še krepili in ne slabili. Tukaj ni prostora za nestrpnosti, ni prostora za sovraštvo, je pa veliko prostora za sodelovanje, iskanje skupnosti in seveda ne samo iskanje, tudi izvajanje rešitev, ki bodo k temu prispevale.«
		
L		>
■	■M	A,,
■	mm i ■	
		«
	■ ■HI	
II	Sil	-
■	■ Ml	
	13	
		
Bojan Kontič
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 4
4
VELENJE SE PREDSTAVI

20. septembra 2018
Bogata društvena dejavnost Velenja
Več kot 60 različnih klubov, društev in institucij se je v soboto dopoldne predstavljalo na Titovem trgu - S tekom očkov začeli tudi vseevropski teden mobilnosti
Mira Zakošek
Velenje, 15. septembra - Sobotni dopoldnevi so v središču Velenja že tradicionalno živahni, zadnji pa je bil še bolj. Na Titovem trgu je namreč potekala tradicionalna prireditev Velenje se predstavi. Na ogled je svojo dejavnost postavilo več kot 60 športnih klubov, društev in institucij. Dobesedno tekmovali so, katera predstavitev bo bolj inovativna in posebna. Mnogi so svojo dejavnost predstavili »v živo« z igro, plesom in konkretnimi predstavitvami svojega dela. Predvsem pa so bili za stojnicami res tisti, ki se s posamezno dejavnostjo ukvarjajo in so tudi z veseljem odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Predstavitve so začinili s kulturnimi in družabnimi točkami, še posebej nastopi osnovnošolcev. Zbrane je pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki jih je povabil tudi na prireditve ob občinskem prazniku. Bil pa je tudi ponosen nad tako pestro društveno dejavnostjo v občini.
Med to prireditvijo so s tradicionalnim tekom, ki so se ga skupaj s svojimi otroki udeležili številni očki (pa seveda tudi mamice, babice, dedki ...), začeli še bogat teden mobilnosti v mestni občini Velenje.
vPonovno
CISTIJN/I^
Sobota,
22. september«
Mestna občina Velenje že sedmo leto zapored organizira delovno akcijo, s katero bomo urejali brežino naših vodotokov.
Zbrali se bomo ob 8.00 na Titovem trgu oz. ob 8.30 uri pri gostišču Verdelj v Saleku.
Pri čiščenju struge bodo poleg prostovoljcev sodelovali tudi profesionalci z motornimi žagami in kosami, zato bomo udeleženci pomagali predvsem pri spravilu porezanega zelenja iz strug vodotokov v pripravljene kesone. Akcija pa bo trajala do 13.30, zaključek pa bo v stavbi PGD Velenje.
Pridite obuti v nedrsečo in nepremočljivo obutev in s seboj prinesite primerne delovne rokavice. Če rokavic nimate, jih bomo zagotoviti^i.
Galerija na prostem vabi
V Galeriji na prostem (med velenjsko pošto in Nakupovalnim centrom Velenje). je postavljena nova zanimiva razstava, ki je razdeljena na dva tematska dela. Prvi del razstave z naslovom Ceste in ulice mesta Velenje je pripravil Muzej Velenje v sklopu praznovanja občinskega praznika. Drugi del pa zajema fotografsko razstavo Geoznanost za družbo, ki sta jo pripravila Slovensko geološko društvo in Geološki zavod Slovenije, v okviru 5. slovenskega geološkega kongresa, ki bo od 3. do 5. oktobra potekal v Velenju.	■
Rekli so > Rok Grobelnik: »V
Velenju sem treniral v več klubih in dobro poznam možnosti, ki jih imamo. Sam sem trenutno v klubu tajči gigong, ki se prav tako danes tukaj predstavlja. Takšne predstavitve pozdravljam, saj je to najboljši način, da se ljudje v mestu seznanijo z vsem, kar se tu dogaja.«
Majda Kovač: »Sem ponosna Ve-lenjčanka,
tu živim že 40 let. Zelo rada se udeležujem takšnih predstavitev, kot je današnja, redno prihajamo z družino, tudi mojim osemletnim vnukom, ki obiskuje nakido. Tudi sicer se v Velenju veliko dogaja in vsakdo lahko najde zase kaj zanimivega.«
Ilma Hadžiaganovič: »Ponosna sem, da sem med tistimi, ki predstavljamo Rokometni klub, katerega članica sem že pet
let. Za treninge imamo odlične možnosti, pa tudi sicer je v Velenju za mlade veliko možnosti za prijetno preživljanje prostega časa.«
Alma Huremovič: »Super je danes tukaj, smo zelo hiteli, da ne bi zamudili. Razmišljamo, da bi vključili sina v kakšen klub, trenutno se navdušujemo nad judom. Smo vzeli letak in se tudi pogovorili o možnostih treningov. Moram priznati, da sem navdušena, ko vidimm, koliko različnih možnosti je.«
^	r
MESTNA OBČINA
VELENJE
vabi na
javno obravnavo dopolnjenega Osnutka prostorskega načrta
mestne občine Velenje,
ki bo v sredo, 26. septembra 2018, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje).
Prijazno vabljeni!
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

NOVINARSKA KONFERENCA
5
15 oskrbovanih stanovanj in kolesarsko omrežje
Mestna občina Velenje je skupaj s stanovanjskim skladom začela v bližini Doma za varstvo odraslih graditi oskrbovana stanovanja, začenja pa se tudi prva faza izgradnje kolesarskega omrežja
Mira Zakošek
Velenje, 18. septembra - Zmogljivosti Doma za varstvo odraslih so povsem zasedene, v starostnikom prijazni občini, kakršna je Mestna občina Velenje, pa sledijo usmeritvam, da bi starejšim čim dlje omogočili samostojno življenje. Zato so še kako primerna oskrbovana stanovanja, ki omogočajo tistim, ki lahko še vedno v celoti skrbijo zase, da tako tudi živijo, vsem ostalim pa nudijo ves potrebni servis,
za katerega bo skrbel Dom za varstvo odraslih. »Želimo, da se namen teh stanovanj ne spreminja, zato bodo najemna,« je novinarski konferenci poudaril župan Bojan Kontič, ki je ob tem izrazil tudi zadovoljstvo, da bo ta projekt, ki je med tistimi, ki so najdlje čakali na izvedbo, vendarle stekel. Gradbeno podjetje Kograd, ki je dobilo posel, je začelo delati včeraj, gradnja pa naj bi bila zaključena konec prihodnjega leta. Dela so ocenjena na dober milijon in pol evrov.
Polovico stanovanj bo odkupil Stanovanjski sklad, preostanek Mestna občina Velenje, za kar pa bo dobila ugoden stanovanjski kredit. Mestna občina bo s stanovanji tudi razpolagala. Razpis za najem bodo po besedah vodje Urada za investicije Alenke Rednjak objavili že v kratkem. Stanovanja bodo namenjena starejšim od 65 let, v najem pa jih bodo dajali na osnovi posebej oblikovanega pravilnika.
Stekla bo tudi prva faza gradnje kolesarskega omrežja
Pisali smo že o tem, da je Mestna občina Velenje pomladi letos kandidirala za nepovratna sredstva za izgradnjo manjkajočih kolesarskih poti, ki jih želijo do leta 2022 povezati s sosednjimi občinami v vseh smereh in tako uresničiti dolgoletno željo po zagotovitvi možnosti kolesarskega turizma. Postopki za izgradnjo prve faze so tako daleč, da bodo lahko stekli. Gre za izgradnjo kolesarskih povezav na 13. manjkajočih odsekih v vzhodnem delu mesta v skupni dolžini nekaj več 10 kilometrov. Konec julija so namreč prejeli dokončen sklep Ministrstva za infrastrukturo, s katerim so jim dodeljena nepovratna sredstva kohezijskega sklada in pripadajoče slovenske udeležbe iz državnega proračuna
V novem objektu bo 15 oskrbovanih stanovanj, dograjena pa morajo biti pred koncem prihodnjega leta
v višini malo manj kot pol milijona evrov. Pogodbo za izgradnjo v višini nekaj več kot milijon evrov so že podpisali s podjetjem An-drejc (v ta pogodbeni znesek so vključene tudi poti za pešce, ki niso sofinancirane, nesofinan-ciran pa je tudi DDV). Tudi ta dela bodo stekla takoj, že v tem
mesecu, zaključena pa morajo biti pred koncem prihodnjega leta. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je izrazil upanje, da bodo kmalu lahko stekli tudi ostali projekti kolesarskih poti in da bo Velenje z vsemi okoliškimi občinami povezano najkasneje do leta 2022.	■
i
Bojan Kontič, Iztok Mori, Alenka Rednjak in Tone Brodnik
^Jir
MESTNA OBČINA
VELENJE objavlja
javni razpis za enoletne štipendije za izrazito nadarjene študente, študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev in študente, ki aktivno delujejo v mestni občini Velenje za študijsko leto 2018/2019.
Vsebina razpisa (razpisna področja, pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Javne objave)
Rok za oddajo prijav je 10. oktober 2018.
2008 2018
Koncert ob TO-letnici Lokalca
* " "Nipke in Trkaj
Petek, 21. september, ob 18. uri
Titov trg Velenje
^^^Ulis^ember, praznik Mestne občine Velenje nomago i-i =>	Vabljeni!
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 6
6
OD SREDE DO TORKA

20. septembra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
12. septembra
Obdukcija je razkrila, da je bila smrt britanskega para avgusta v egiptovskem letovišču Hurgada posledica okužbe z bakterijo E. coli.
V javnost je prišlo poročilo, ki razkriva, da so katoliški duhovniki med letoma 1946 in 2014 v Nemčiji spolno zlorabili 3677 mladoletnikov.
Tibetanski verski voditelj dalaj-lama je na konferenci v švedskem Malmoju dejal, da Evropa pripada Evropejcem in da bi se morali begunci vrniti v svoje domovine in pomagati pri njihovi obnovi.
Tibetanski voditelj je dejal, da Evropa pripada Evropejcem.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strassbourgu s 448 glasovi za in 197 proti potrdili poročilo nizozemske poslanke Zelenih Judith Sargentini o domnevnem kršenju temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem.
V Nemčiji so nekatera letala ostala pri tleh. Stavkali so namreč piloti in kabinsko osebje irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair.
Sirske demokratične sile so začele - po svojih besedah - zadnjo fazo kampanje proti t. i. Islamski državi na vzhodu Sirije.
Četrtek, 13. septembra
Bil je pomemben dan, saj smo dobili 13. slovensko vlado. Za njeno izvolitev so glasovali poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih manjšin. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.
Miro Cerar je novemu premier-ju Marjanu Šarcu v vladni palači po potrditvi ministrske ekipe predal premierske posle in mu zaželel srečo.
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je novoizvoljenega ministra za javno upravo Rudija Medveda pozval, naj vlada nemudoma imenuje pogajalsko skupino, Sviz pa je premierja Marjana Šarca obvestil, da je stavka v šolstvu znova aktivna.
Svet Evropske centralne banke se ni odločil za spremembe monetarne politike, s čimer je ključna obrestna mera v evrskem območju ostala pri nič odstotkih.
Poljska in Češka sta se uprli ideji načrtovanja sankcij za Madžarsko zaradi kršitve temeljnih evropskih pravic. »Vsaka država ima suvereno pravico, da sprejema reforme, ki se ji zdijo primerne,« je bila jasna Poljska.
Petek,
14. septembra
Nemški časnik Spiegel je razkril mnenje pravne službe Evropske komisije, iz njega pa je mogoče razbrati, da večina slovenskih trditev, da Hrvaška krši pravo Evropske unije, drži.
Vprašali smo se, če je res mogoče, da Evropska komisija ni upoštevala mnenja lastne pravne službe.
Na Marjana Šarca sta se tokrat obrnila Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. Novega premierja sta pozvala, naj nova vlada čim prej odpravi kršitve sporazumov in nedopustna ravnanja prejšnje vlade.
Potem ko je bil dan prej na prvi seji vlade za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenovan Damir Črnčec, je bilo jasno, da
Dobili smo 13. slovensko vlado.
Mega
MOBILNA TELEFONIJA
SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
S
m
PAKET
PREMIUM
minut v vsa SLO omrežja
■■■ W www.mega-m.si
Meoalfll t 03 111 00 77
_	E prodaia@mega-m
30 GB
Podatkov
150
minut klicev iz SLO v EU-območje
19,99 €
je njegovo imenovanje razburilo del javnosti in politike. Slišala so se predvsem opozorila na »kse-nofobne, nestrpne in sovražne izjave«. Premier Šarec je odvrnil, da je Črnčeca imenoval »na podlagi njegovih izkušenj in znanja«.
Novi ministri so po ministrstvih prevzemali resorje od svojih predhodnikov.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Mehiki ponudila 20 milijonov dolarjev za izgon ilegalnih migrantov, ki iz Srednje Amerike pridejo v ZDA preko Mehike.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odpotoval na Kitajsko, da bi tam razpravljal o gospodarskih sporazumih.
Obalo Južne Karoline je zadel orkan Florence, ki je povzročil razdejanje in odnesel tudi pet življenj.
Sobota, 15. septembra
V Komnu so se z osrednjo prireditvijo spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik pred zbrano skupino pet tisoč ljudi je bil sin enega od ustanoviteljev organizacije TIGR Dušan Jelinčič.
Okrog pet tisoč ljudi se je zbralo tudi v Stični, kjer je potekalo tradicionalno srečanje katoliške mladine.
Po vsej državi je potekala akcija »Očistimo Slovenijo - še zadnjič!«
Domače zunanje ministrstvo se je odzvalo na poročanje nemškega časnika, da predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ni upošteval mnenja pravne službe komisije, da ima Slovenija prav v očitkih Hrvaški, da krši pravo EU. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so tako dejali, da »ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe«.
Violeta Bulc je potrdila, da komisarji niso bili seznanjeni z mnenjem pravne službe Komisije.
che zunanjo ministrico Karin Kneissl pozval, naj sproži preveritev pri pravni službi Sveta Evropske unije.
Londonski župan Sadiq Khan je dejal, da so vladna pogajanja o brexitu preveč klavrna, zato bi morali imeti ljudje možnost zavrnitve brexita, saj bosta standarda življenja in dela preveč ogrožena.
Ponedeljek, 17. septembra
Iz Evropske komisije so sporočili, da ne načrtujejo nobene nadaljnje razprave kolegija Evropske komisije v povezavi z vprašanjem arbitražne razsodbe. Tako so zavrnili možnost, da bi komisarji obravnavali pravno mnenje o arbitražni razsodbi, ki gre v prid Sloveniji.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je razpravljala o paravoja-ških skupinah.
Medtem pa so se na socialnih omrežjih pojavile objave, ki so pričale o urjenju oborožene skupine Kranjska vahta. Kriminalisti so se že lotili preiskave.

V ZDA je težave povzročal orkan, na Filipinih tajfun.
Papež Frančišek je med obiskom Sicilije člane mafije pozval, naj opustijo kriminal in nasilje.
Sever Filipinov je prizadel tajfun z vetrovi do 330 kilometrov na uro; ta je povzročil močne padavine in obsežne izpade elektrike ter komunikacij.
Nedelja, 16. septembra
Slovenska komisarka Violeta Bule je potrdila navedbe nemške revije Spiegel, da evropski komisarji mnenja pravne službe v povezavi z arbitražo na sejah komisije nikoli niso obravnavali.
V Siriji so potekale lokalne volitve. To so bile prve volitve v sedmih letih, odkar je država v primežu državljanske vojne.
Potem ko so avstrijski svobodnjak izrazili dvom o zakonitosti odločitve Evropskega parlamenta, ki je v sredo proti Madžarsld sprožil postopek zaradi kršitve temeljnih evropskih pravic, je podkancler Heinz-Christian Stra-
Socialna omrežja so tokrat razburjala s podatki o urjenju Kranjske vahte.
Začel se je evropski teden mobilnosti.
Potem ko sta nekaj dni prej odmevala dva domnevno vohunska primera, je švicarska vlada pozvala Rusijo, naj preneha vsakršne vohunske dejavnosti na njenem ozemlju.
Torek,
18. septembra
V Levici so potrdili, da podpisa sporazuma o sodelovanju z vlado Marjana Šarca, ki je bil do zdaj le parafiran, ni bilo. Neuradno so se za to odločili zaradi odločitve premierja Marjana Šarca, da za državnega sekretarja za varnost v svojem kabinetu imenuje Damirja Črnčeca.
Papež Frančišek je sprejel odstop celjskega škofa Stanislava Lipovška.
Rusko obrambno ministrstvo je, potem ko je sirska vojska po nesreči nad ozemljem Sirije sestrelila rusko vojaško letalo, za incident, v katerem je umrla 15-članska posadka, okrivilo Izrael.
Severnokorejski predsednik Kim Džong Un je z objemi in nasmeški v Pjongjangu sprejel južnokorejskega kolega Mun Dže Ina.
Tjaša Zajc
Odgovornost
Na ljubljanski urgenci sem bila doslej k sreči zgolj zaradi službeno raziskovalnih razlogov. Vendar ni treba biti novinar, da bi poznal splošno podobo o natrpanosti in dolgih čakalnih vrstah na urgenci. Te paciente neizmerno jezijo. Na drugi strani zdravniki bolj v neformalnih krogih pogosto poudarjajo, kako ljudje na urgenco pridejo v nedeljo, ko imajo čas, predvsem pa (pre)pogosto neupravičeno. Minulo soboto je Delo objavilo poročilo o cenah storitev na urgenci, ki so zaračunane za primere, ko je obravnava ob zaključku pregleda označena za nenujno. Ker imamo na dostopnosti in solidarnosti osnovan javni zdravstveni sistem, plačevanje storitev in žepa in kakršnakoli participacija v javnosti vedno znova vzbudita veliko vroče krvi. Argumente proti plačevanju iz žepa je v intervjuju za Finance lepo navedel novi zdravstveni minister Samo Fakin: "Nisem privrženec participacije. Ta dokazano ne deluje kot regulator dostopa do zdravnika. Če je nizka, nima nobenega učinka. Če je visoka, udariš najrevnejše, nato se začne izvzemanje skupin, kot so kronični bolniki, otroci in nosečnice; tako pa ne ostane dovolj pacientov, da bi učinkovala."
Težava nastane ob izkoriščanju socialnega sistema. Po poročanju Dela ljudje na urgenco pridejo tudi zaradi odstranjevanja klopov, navadnega prehlada, izpadanja las, slabega zadaha, glivic na nohtih in podobnih razlogov.
Ob spremljanju zdravstvenih sistemov v tujini pogosto razmišljam, kako dostopen je slovenski zdravstveni sistem. V številnih primerih je vprašljivo dolg ali dokazano predolg prvi stik s specialistom. A ko si enkrat v sistemu, je z vidika stroškov slovenski sistem med daleč najbolj prijaznimi na svetu. Nekatere države imajo visoko dostopnost do zdravnikov, a nato omejitve in visoko participacijo za zdravila. Druge imajo že v osnovi v zavarovanje vključeno dodatno participacijo iz žepa ob posegih in pregledih. Tretje delujejo po principu prostega trga, zaradi česar so prebivalci zaradi različnega premoženja soočeni z velikimi razlikami pri kakovosti zavarovanja in zdravljenja. Med pogosto omenjenimi najboljšimi sistemi na svetu je britanski. Tam je zdravstvo prosto dostopno za vse, plačuje se iz državnega proračuna. Široka dostopnost za sabo prinese podobne težave, kot jih imamo pri nas. ZDA imajo morda res vrhunske specialiste. A zdravstvo tam je tako drago, da so visoke cene eden ključnih razlogov visokega števila brezdomcev. Ljudje zbolijo, izgubijo službo, zdravstveno zavarovanje in vse prihranke, saj jih namenijo za zdravljenje.
Ob prebiranju Delovega članka sem najprej pomislila na manko nacionalne zavesti o osebni odgovornosti. Ne zgolj na področju zdravstva. Ker imamo socialno državo in številne socialne trans-ferje, se včasih zdi, da je splošno sprejeta kultura izkoriščanja sistema, kjer je to le možno.
Rešitev ni uvedba denarnih kazni ali participacije k receptom ali pregledom. To so že bili predlogi za ohranjanje vzdržnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Kot je v intervjuju dejal novi zdravstveni minister, laični posameznik ni strokovnjak in nima znanja za oceno nujnosti nekega zdravstvenega stanja, zato je prav, da čim prej pride do zdravnika. A morda bi drugič, ko stvar vseeno ni resna in se posameznik tega zaveda, marsikdo vseeno lahko premislil, ali res mora na urgenco. Solidarnost, na čemer je zasnovan naš politični sistem, bi nam morala pomeniti več kot plačevanje prispevkov glede na dohodek za zagotavljanje širše blaginje. Manjka nam kulture solidarnosti, v kateri stvari ne bi počeli zgolj zato, ker jih lahko. In predvsem ne z argumentom, da to počno tudi drugi. Samo zato, ker nekaj počne večina, to še ne pomeni, da je to tudi prav. Vsak posameznik pa je odgovoren, da deluje za zgled drugim, ne kot čredna ovca. Mediji in ministrstvo pa bi se lahko pri kampanjah in poročanju namesto na število novih urgentnih centrov osredotočili na vsebine, ki bi spodbujale solidarnost na ravni kulture.
■
SMS/MMS
z DDV
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

GOSPODARSTVO
7
Velika prednost, ker nismo odvisni od nikogar
Štiri desetletja družinskega podjetja Uranjek iz Šoštanja - Teorija ni dovolj - Dolgoročni cilj predaja uspešnega podjetja naslednji generaciji
Tatjana Podgoršek
Družinsko podjetje Kovinarstvo Uranjek iz Šoštanja beleži letos 40- letnico delovanja. Damjan Uranjek, direktor podjetja, meni, da so eni tistih, ki dokazujejo pomen družinskega podjetništva za slovensko gospodarstvo. V posel so vpeti vsi družinski člani, ki vlagajo veliko truda in energije v razvoj ter s tem v obstoj podjetja, ohranitev delovnih mest ter v zadovoljstvo strank. »Zaradi posla velikokrat potisnemo na stran svoje družinsko življenje.«
Prednosti in slabosti
Veliko dela za normalen razvoj podjetja, nenehno prilagajanje potrebam in željam kupcev so osrednje pasti družinskega podjetništva, meni sogovornik, največjo težavo pa predstavlja nenehno spreminjanje zakonodaje, predpisov ..., čemur je zaradi obilice dela v manjših podjetjih, kakršno je njihovo, težko slediti. »Prednost pa je predvsem ta, da delamo za svoje dobro in dobro delavcev, ki jih zaposlujemo. Zavedamo se, da se lahko le s kakovostnimi izdelki kosamo s konkurenco in uspešno poslujemo. Dobro ime ustvarjajo tudi zadovoljni kupci, ki svoje pozitivne izkušnje in mnenja delijo z drugimi.«
Glavnino proizvodnega programa podjetja predstavljajo zložljive gasilske mize, program pa dopolnjuje manjša urbana oprema (koši za smeti, klopi in mize za parke ...), vse pomembnejši adut postaja lastna proizvodnja podstrešnih stopnic. Takšno pestrost izdelkov so narekovale potrebe ter želje kupcev, dodaja
Damjan Uranjek. »Oče in mati sta začela s proizvodnjo kovinskih predmetov in dejavnost širila, potrebe in želje kupcev pa so se spreminjale. Leta 2007, ko sem prevzel podjetje, so te narekovale še lesno proizvodnjo. Pester program in prilagodljivost nam pomagata
predelava lesa večja, predvsem pa s spodbujanjem mladih, da se odločajo za poklice v teh dejavnostih. Zaposlitev ustreznih kadrov je tudi za Uranjekove velika ovira. Praktično nemogoče je dobiti delavca iz kovinske stroke - varilca. Podobno je tudi v lesarstvu, pravi. Vajeništvo je potrebno, saj teorija ni dovolj, potrebna je praksa. Tako pa mora delodajalec vlagati trud in čas za to, da delavca, ki ga zaposli, uvede v delo.«
Še višja kakovost izdelkov in širitev programa
V prihodnje želijo v Kovinarstvu Uranjek pridobiti čim več kupcev na trgih Evropske unije ter postati dobavitelj kovinskih in lesnih izdelkov lastne proizvodnje, prepoznaven po zanesljivosti, lojalnosti in kakovosti. »Stremeli bomo k dvigu kakovosti izdelkov, program
GOSPODARSKE novice

pri iskanju tržnih priložnosti. Naša velika prednost pred ostalimi ponudniki omenjenih izdelkov pa je tudi ta, da vse polizdelke za naše končne izdelke izdelujemo sami, nismo odvisni od nikogar.«
Sogovornik meni, da imata kovinska in lesna industrija v Sloveniji prihodnost, če bo
Novi nadzorniki Gorenja in iztisnitev malih delničarjev
Velenje, 17. septembra - Na 27. skupščini družbe Gorenje, na kateri je bilo zastopanih 96,19 odstotka vseh delnic, so delničarji podprli iztisnitev malih delničarjev, te delnice pa prenesli na zdaj stoodstotnega lastnika Hisense Luxembourg Home Appliance Holding. Mali delničarji bodo prejeli odpravnino v višini 12 evrov na delnico. Imenovali pa so tudi sedem novih nadzornikov predstavnikov kapitala. Za štiriletni mandat so bili izvoljeni Yeguo Tang, Shaoqian Jia, Huizhong Dai, Caixia Chen, Yuling Gao, Xin Liu in Wenzhong Liu. Po sklepu skupščine bodo delnice Gorenja umaknjene z organiziranega trga Ljubljanske in Varšavske borze.
nameravamo še razširiti. Naš dolgoročni cilj pa je, da bomo uspešno podjetje predali naši naslednji generaciji. Imam dva sinova, za katera upam, da bosta prevzela in uspešno nadaljevala družinsko tradicijo,« je sklenil pogovor Damjan Uranjek.
a mz
Do konca tedna blok 6 ne obratuje
Šoštanj, 14. septembra - Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki je bil po uspešno izvedenem prvem rednem remontu v omrežje priključen 3. julija letos, je bil po 73 dneh neprekinjenega obratovanja, kar je najdaljše obdobje neprekinjenega obratovanja doslej, v petek zaustavljen. Do konca tedna, ko bo šesti blok predvidoma znova zagnan, bodo opravili redna vzdrževalna dela, kot so npr. netesnosti, ki jih med obratovanjem ni možno odpraviti.
Termoelektrarna Šoštanj je 6. septembra letos proizvedla 18.811 MWh električne energije, kar je njena največja dnevna proizvodnja doslej.
V	Sloveniji našteli 825 000 turistov
V	Sloveniji so julija turistični delavci našteli več kot 825.000 prihodov turistov, skupaj pa so ti ustvarili skoraj 2,5 milijona prenočitev. Tujih turistov je bilo skoraj 678.000, njihovih prenočitev pa več kot 1,9 milijona. Primerjave z lanskim julijem statistiki niso ponudili, saj zaradi spremenjene metodologije podatki niso primerljivi.
Na Hrvaškem se je turistična rast ustavila
Prvi podatki turistične sezone kažejo, da so se turisti spet začeli premikati iz nekaterih v zadnjem obdobju nadvse iskanih destinacij. Tako Hrvati ugotavljajo, da se je pri njih ustavila načrtovana rast, posebej v zasebnih sobah, izrazit padec pa beleži Španija. Analitiki ugotavljajo, da turisti ponovno odkrivajo nekatere cenejše destinacije, zlasti Turčijo, Egipt in Tunizijo.	a
Ostajamo povezani in inovativni.
Čestitke ob občinskem prazniku
gorenjegroup
Zlato priznanje GZS za inovacije • Najbolj energetsko učinkovito podjetje • Najbolj okolju prijazno podjetje • Invalidom prijazno podjetje 5 nagrad Red dot za vrhunsko oblikovanje • Najbolj zaupanja vredna blagovna znamka gospodinjskih aparatov
www.gorenje.com
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 8
8
KMETIJSTVO

»Ni hudik, da ne bi uspel, če delaš z veseljem«
20. septembra 2018
Zdravku Bačovniku iz Belih Vod priznanje Zadružne zveze Slovenije - Delati je treba povsod - V verigi od njive do mize trgovci preveč požrešni
Tatjana Podgoršek
Med dobitniki priznanj Zadružne zveze Slovenije na letošnjem mednarodnem kmetij sko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni je bil tudi Zdravko Bačovnik iz Belih Vod. Prestižno priznanje je prejel za dolgoletno predano delo na kmetiji in aktivno delo v organih upravljanja Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Na slednji pravijo, da je to velika čast tudi zanje.
Nekateri so videli, koliko je bilo odrekanja
»Tudi meni veliko pomeni,« je povedal prejemnik priznanja ob našem obisku in nadaljeval: »Ljudje so očitno spremljali moje delo na kmetiji od njenega prevzema dalje in aktivnost v organih zadruge. Ni mi bilo težko delati, čeprav sem se moral odpovedati marsičemu. Ne bi si želel tistih časov, ko sem prevzel kmetijo. Ne smem se spomniti, koliko je bilo dela, odrekanja, neprespanih noči. Ob tej priložnosti bi se zahvalil predlagateljem in članicam Društva podeželskih žena Šaleška dolina, ki so me spremljali na podelitvi.« Vesel je bil tudi številnih klicev, čestitk, pohval in spodbudnih besed: le tako naprej. Kmetijo je že predal hčeri, vendar bo s svojimi izkušnjami in pridnimi rokami pomagal pri opravilih, dokler mu bo to dopuščalo zdravje, »da njej
ne bi bilo tako trdo, kot je bilo ob prevzemu meni.«
Ni se bilo lahko odločiti, a mu ni žal
Zdravko je povedal, da kmetije pred 37 leti ni prevzel, ker bi to želel, ampak zaradi nastalih razmer.
»Življenje se mi je spremenilo za 180 stopinj, ko mi je umrl oče. star komaj 56 let. Pred tem se je slabo počutil in mi tik pred smrtjo rekel, naj prevzamem kmetijo in naj v redu »birtjem«, da bo lahko mirno spal v grobu. Pri hiši je bilo sedem otrok, in ko smo se pogovarjali, kako naprej, sem jim povedal, da ne silim, ne bom pa dovolil propada
kmetije. Odločitev ni bila lahka, a je vsemu navkljub ne obžalujem.« Na vprašanje, kakšen mora biti dober gospodar v časih, za katere nekateri menijo, da so naklonjeni kmetijstvu, drugi, da ne, je Zdravko dejal, da mora biti delaven, gojiti ljubezen do vsega. »Ni hudik, da ne bi bil uspešen, če delaš z veseljem. Je pa res, da moraš biti na razpolago 24 ur na dan, 365 dni v tednu.« Pri njih, pravi, gori pozimi luč že ob 4. uri, ko gredo v hlev, poleti uro kasneje. Pri živini, sploh pri kravah molznicah, je potreben red in jim ne more »dopovedati«, da je poletni čas
■ '	A' ." 1 - " . -■ * ^

.-mSBBSSt'

Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Velenje.
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
prešel na zimskega in obratno. Sprememba ure je za živino velik stres, ki se odraža pri molži, izvemo. Da je stresa čim manj, se mora gospodar prilagajati živini in ne ta njemu. »Nič mi ni težko, delati pa je treba povsod.«
Vzreja telic in mlečna proizvodnja
Bačovnikova kmetija leži na 700 metrih nadmorske višine, sodi med višinsko gorske in meri 40 hektarjev (od tega je 10 hektarjev obdelovalne zemlje, ostalo je gozd). V najemu imajo še 14 hektarjev površin, kosijo še nekatere površine, ki jih lastniki ne pokosijo, ker imajo krme dovolj. Pred 23 leti so se odločili za vzre-jo plemenskih telic, pet let kasneje še za mlečno proizvodnjo. V hlevu je v tem trenutku 38 krav
molznic, ki namolzejo dobrih 700 litrov mleka na dan. Telice so trenutno na paši na planini pod Smrekovcem. »V tem času se malo razbremenimo opravil, paša pa je dobra tudi za živino.«
Kmetijska politika v državi je
>
Kmetijska politika v državi je bolj politična kot kmetijska
- po mnenju Zdravka Bačovni-ka - bolj politična kot kmetijska. Težko jo označi drugače ob primeru navodil v mlečni krizi. »Junija 2016 smo dobili obvestilo, naj zmanjšamo proizvodnjo mleka, tri mesece kasneje ga je primanjkovalo. Odzvali smo se tako, da smo nekaj mleka pokr-mili teletom in nismo kupovali mlečnih nadomestkov. In še da-
nes je tako.« Bolj kot to ga boli zagotovilo države o ustanovitvi komisije, ki bo v verigi »od njive do mize« pravično razdelila denar. »Do danes se ni zgodilo še nič, so pa razlike med členi še večje. Ko je zrasla cena mleka, so trgovci dvignili maloprodajne cene. Danes je ta še vedno od 8 do 10 centrov za liter nižja kot pred mlečno krizo, maloprodajna cena pa višja. Preveč požrešnih je v tej verigi. Mlekarne niso toliko močne kot trgovci, ki nabijajo marže. Nikjer v Evropi ni toliko kvadratnih metrov trgovskih površin na prebivalca kot v Sloveniji.«
Načrtov jim ne manjka, pravi Zdravko. Marsikje še morajo kaj postoriti, a prednost bo imela predvsem ureditev okolice in hiša. Od leta 1988 so namreč vlagali le v razvoj in lažje delo na kmetiji, od zdaj bo treba poskrbeti za tisto, kar so vsa ta leta nekoliko pustili ob strani.
Zdravko Bačovnik: »Cenim vsakega dobitnika takšnega priznanja, saj se za njim »skriva« mnogo dela, odrekanja. Vsaj zase to lahko
trdim.«
Stroji lajšajo vsakdanje delo, birokrati ne
Dani Avbreht iz Škalskih Cirkovc je mlad prevzemnik kmetije - Če ti pomagajo družina, sorodniki, sosedje, je odločitev lažja
Tatjana Podgoršek
Tudi letos je v okviru Mednarodnega kmetijsko--živilskega sejma v Gornji Radgoni potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Tretjič zapored je na njem sodeloval Dani Avbreht, mladi prevzemnik kmetije iz Škalskih Cirkovc.
»O, letos sem imel smolo, pa tako dobro je kazalo. Pri eni od preizkušenj mi je z meča vrglo verigo in dobra uvrstitev med posamezniki in tudi ekipe, za katero sem tekmoval, je splavala po vodi. Če se to ne bi zgodilo, bi bilo pa super,« je povedal ob obisku Dani. Tekmovati je začel pred štirimi leti na pobudo prijatelja in mentorja ter večkratnega državnega prvaka sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov (tudi na letošnjem je stopil med posamezniki na najvišjo stopničko) Janka Mazeja iz Belih Vod. Rad ima gozd, je pojasnil. Kot lesarski tehnik po poklicu zelo dobro ve, kako pomembno je varno delo v gozdu. Za še boljše poznavanje dela z motorno žago takšna tekmovanja ne morejo škoditi, je razmišljal glasno, ampak ti koristijo pri opravilih v lastnem gozdu. Poleg tega pa so prijetna oblika druženja ter najboljša priložnost za izmenjavo izkušenj. Te mu pridejo še kako prav pri skrbi za 24 hektarjev lastnega gozda. Dela, pravi, je za dobrega gospodarja kar nekaj. Lani je zanj še dodatno »poskrbel« lubadar, letos pa nekaj malega več manjše posledice vetroloma.
je gozd. 6 hektarjev travnikov pa ima v najemu. Glavni dejavnosti na kmetiji sta gozdarstvo in živinoreja. V hlevu je 15 krav dojilj, nekaj bikov in telet, prašiči in piščanci. Glavni vir prihodkov predstavlja prodaja mesa, nekaj »pride« iz gozda. Na vprašanje, kako ocenjuje kmetijsko politiko v državi, pa pravi: »Lahko bi bilo boljše, a ne bomo jamrali, hvalili pa se tudi ne bomo.« Kot mladi prevzemnik kmetije, pojasnjuje, je prejel nepovratna sredstva, ki jih je vložil v nakup strojev, primernih za gorsko kmetijo. Specializirani stroji so jim v precejšnji meri olajšali delo, prej so bile roke skoraj povsod nepogrešljive. »Še najbolj me moti to, da namesto kmetov postajamo vse bolj birokrati. Takrat, ko te delo ne priganja, ti čas jemlje izpolnjevanje obrazcev, druge dokumentacije in delo z računalnikom.« Če
>
Nepovratna sredstva za nakup specializirane mehanizacije
Je bil gozd »krivec« za odločitev o prevzemu kmetije? »Gozd in dejstvo, da sem že od otroštva rad pomagal staršem pri opravilih na kmetiji. Lani, ko je prišel čas, sem se odločil, da bom ostal doma. Delo me res veseli, ker je pestro, si sam svoj gospodar oziroma le vreme po svoje kroji letino. Če ti pomagajo družina, sorodniki, sosedje, je razlog za zadovoljstvo še večji.« Kmetija meri 31 hektarjev, od tega je 7 hektarjev travnikov, ostalo
Dani Avbreht: »Država bi nam olajšala delo, če bi zmanjšala birokracijo, pa tudi kakšen evro več bi lahko namenila za nakup specializirane kmetijske mehanizacije.«
Še najbolj me moti to, da namesto kmetov postajamo vse bolj birokrati.
bi primerjal svojo kmetijo s podobno v Avstriji, bi takoj opazil razlike pri pogojih, predvsem pa pri cenah mesa in lesa. »Človek dela z večjim veseljem, če dobi za to primernejše plačilo.«
Kot mladi prevzemnik je moral pripraviti načrt razvoja kmetije in cilje. Vztrajal bo pri tem, morda ga bo dopolnil še s kašno delavnico za izdelavo lesenih nadstreškov, streh, »da ne bi iz države romal le okrogel les.«
Sedaj, ko je na kmetiji prvi med enakimi, je precej manj časa za njegovo drugo ljubezen - glasbo. Milo se mu stori ob pogledu na harmoniko, ki jo je pridno raztegoval v minulih letih kot vodja ansambla bratov Avbreht. »Gostovanj je precej manj. Ob vikendih si tu in tam še zaigram, s harmoniko prijateljujem tudi kot učitelj, saj jo poučujem v Glasbeni šoli Goličnik, za kaj več pa zmanjka časa,« je sklenil pogovor Dani Avbreht.
■
■
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 9
20. septembra 2018

SOCIALA, ZDRAVSTVO
Ko nasilje trka na vrata
Obstajajo druge možnosti, le odločiti se je treba - V primerjavi z enakim obdobjem lani je letos znova več odkritih primerov nasilja v družini
>
Tatjana Podgoršek
Ob prebiranju policijskih poročil se poraja občutek, da v Šaleški dolini znova narašča število primerov nasilja v družini. »Na osnovi policijskih poročil lahko sicer sklepamo, da je tako, ne moremo pa trditi, da to tudi pomeni več nasilja v družini, saj nimamo podatka, koliko je na novo odkritega in neodkritega. Število primerov v tem trenutku res kaže, da beležimo v
primerjavi z enakim obdobjem lani letos znova več odkritih primerov,« pravi Irena Vučina, ki se na Centru za socialno delo Velenje ukvarja z nasiljem v družini. Na nekatera naša vprašanja v zvezi z nasiljem v družini je Irena Vučina takole odgovorila:
Med centri za socialno delo Velenje,
Žalec in Mozirje naj bi bilo nasilje
v družini v Šaleški dolini specifika
in v tem okolju naj bi ga bilo največ med omenjenimi centri?
»Težko rečem, kaj prispeva k temu, da je več odkritega nasilja v družini ravno na našem območju. Morda lahko to pripišemo večji ozaveščenosti in občutljivosti okolja do tega pojava. Glede na statistične podatke našega centra za nekaj let nazaj ne morem reči, da je bilo odkritega nasilja vsako leto več. Delati primerjavo z drugimi območji, pa bi bilo po mojem mnenju smiselno samo z raziskavo, ki bi poskušala odgovoriti na to, ali obstaja ta specifika na našem območju bivanja.«
Ali so žrtve nasilja predvsem ženske in mladoletni otroci?
»Da. Največ odkritega nasilja v družini predstavlja nasilje moškega nad žensko. Žal pa so žrtve tudi mladoletni otroci.«
V času gospodarske krize je prevladovalo predvsem ekonomsko nasilje. Po nekaterih podatkih naj bi zdaj živeli bolje.
»Razlogov, s katerimi se velikokrat poskuša upravičevati nasilje, nikoli ne zmanjka. Morda je bolje
govoriti o položaju, v katerem povzročitelj uporabi nasilje, ki ga ne upravičuje noben razlog. Po mojih izkušnjah povzročitelji največkrat uporabijo nasilje pod vplivom alkohola, velikokrat tudi pod vplivom nekontroliranega
>
Povzročitelji so največkrat pod vplivom alkohola in nenadzorovanega jemanja različnih tablet.
Urgenca kriva za izgubo
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ob polletju s 644 tisoč evri primanjkljaja, do konca leta naj bi ga bilo 1,3 milijona evrov -Takoj bi zaposlili od 23 do 25 zdravnikov specialistov
Tatjana Podgoršek
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je v prvih letošnjih šestih mesecih poslovala s 644 tisoč evri primanjkljaja. Direktor bolnišnice Janez Lavre nam je povedal, da je bil ta pričakovan in da je zaradi izvedenih sanacijskih ukrepov za 22 tisoč evrov manjši od načrtovanega. Do konca leta predvidevajo izgubo v višini 1,29 milijona evra, vendar bo nekoliko višja zaradi sprememb pri obračunavanju dela v urgentnem centru. »Financiranje tega še vedno ni urejeno, za njegovo delovanje dobimo premalo denarja. Kadrovska zasedba je predpisana, finančna konstrukcija pa ni zaprta. Z opravljenim delom že prej nismo mogli pokriti stroškov dela. Po novih navodilih Zdravstvenega zavarovanja Slovenije, ki veljajo od tega meseca, pa bo še slabše. Zato bo izguba, predvidena v finančnem načrtu ter sanacijskem programu, večja, o čemer smo že obvestili sanacijski odbor pri ministrstvu za zdravje.«
Glavni razlog za rdeče številke je urgentni center, pravi Janez Lavre. Kljub temu pa ne sledijo vzoru nekaterih slovenskih bolnišnic pri zaračunavanju nenujnih zdravstvenih storitev. Zatrdil je, da te zaračunavajo pacientom le za preglede, ki so nenujni že na prvi pogled. Ne držijo se tudi prakse, da bi pacienta pregledali in mu potem izstavili račun. »Če se pokaže, da obravnava ni bila nujna, ta račun izstavimo zdra-
vstveni zavarovalnici. Njena stvar in stvar zavarovanca pa je, da se dogovorita in poračunata. Ne zdi se nam primerno, da bi bolniku takrat, ko potrebuje zdravniško
Irena Vučina: »Če želimo, da oseba preneha izvajati nasilje, ji je potrebno posredovati jasno in nedvoumno sporočilo, da je takšno početje nesprejemljivo, nedopustno in kaznivo dejanje.«
jemanja različnih tablet. Ko se pogovarjam z žrtvami nasilja, mi zelo pogosto povedo, da so njihovi partnerji posesivni, pretirano ljubosumni, želijo imeti vedno v vsem svoj prav, jih neprestano nadzorujejo, zahtevajo, da se vsa okolica prilagodi njegovim potrebam in željam, se razburjajo brez pravega razloga, da imajo svoja pravila, ki jih poskušajo uveljavljati tudi z nasilnimi odnosi in podobno. Opisujejo vedenja, ki kažejo na znake mejne osebnostne motnje. Danes vemo, da je življenje z osebo, ki ima takšno motnjo, izredno težko, prav tako tudi delo z njo.«
so zaloge zdravil in zdravstvenega materiala, v svoji lekarni so izdelali veliko svojih razkužil, znižali so porabo dragih antibiotikov. »Lahko bi prihranili še več, ven-
Koliko primerov se konča »srečno«?
»Končni namen in cilj dela z žrtvami ter povzročitelji nasilja je, da žrtev nikoli več ne bi bila žrtev nasilja in povzročitelj nikoli več ne bi bil povzročitelj le-tega. Ne morem govoriti o tem, da se toliko in toliko primerov konča srečno. Sreča je za vsakega individualna stvar. Če pa govorimo o tem, kaj je pri delu z žrtvami in povzročitelji nasilja v družini uspeh, potem bi rekla, da je to, če je dosežen končni cilj, ki sem ga omenila. Vendar tega, ali je ta dosežen, ne moremo spremljati. Kadar žrtve in povzročitelji nasilja sprejemajo pomoč in delajo korake za izhod iz nasilnih odnosov, zagotovo pride do izboljšanja stanja. Vendar je potrebno to izboljšano stanje vzdrževati in še nadgrajevati. To pa je doživljenjsko delo vsakega posameznika. Kako so pri tem uspešni, ne vemo, saj jih ne spremljamo vse njihovo življenjsko obdobje.«
Koliko časa pa jih spremljate, kako
pomagate?
»Pomembno je poudariti, da je naša naloga delati tako z žrtvami kot tudi s povzročitelji nasilja. O tem, ali bosta oba sodelovala s centrom, sprejela ponujene možne oblike pomoči, odločata sama. Najbolje je, da s preventivo dosežemo, da do nasilja sploh ne pride. Če pa že pride do tega, ga je treba ustaviti takoj. Pomembna so pravila (ničelna toleranca do nasilja) in sankcije. Žal se v praksi velikokrat pokaže, da ima odsotnost sankcij za posledico nadaljevanje ali celo stopnjevanje nasilja. Center za socialno delo je institucija, v kateri žrtev lahko dobi pomoč pri umiku v varno okolje, pri krepitvi njenih virov moči in pri urejanju njene življenjske situacije, ki je posledica nasilja. Če žrtev sprejme to pomoč, obstaja večja verjetnost, da nikoli več ne bo žrtev nasilja.
Nasilni
pogosto
kažejo
znake mejne
osebnostne
motnje.
9
V okviru te pomoči bo pridobila vse potrebne informacije, podporo, naučila se bo pravočasno prepoznavati nasilje in kako ravnati. Bolj bo pripravljena na morebitne prihodnje partnerske odnose. Tudi pri krepitvi moči žrtve nasilja in vseh možnih oblikah pomoči govorimo samo o večji verjetnosti, da ne bo nikoli več žrtev nasilja. Glede na svoje znanje in izkušnje predlagam možne rešitve, ampak žrtev je tista, ki najbolje pozna situacijo in se odloči, ali je neka možnost zanjo sprejemljiva ali ne. Žrtev in povzročitelja nasilja spremljamo toliko časa, dokler to potrebujeta. O tem odločata sama. Uspešno zaključeno svetovanje je, ko tega ne potrebujeta več ali ga potrebujeta samo še občasno. Vsako slovo se konča z jasnim sporočilom, da se ob težavah ali stiskah, ki jih sama ne bosta znala ali zmogla razreševati, vedno znova lahko obračata na našo službo.«
Kakšne so vaše izkušnje pri tem?
»Zelo različne. Nekatere žrtve sprejemajo pomoč, druge pri izhodu iz nasilnih odnosov niso pripravljene storiti določenih korakov. Včasih slišimo, da ostanejo same in da jim nihče več ne pomaga. Ko pride žrtev nasilja k nam, praviloma ne želi zapustiti odnosa, ampak le, da njihov partner ne bi bil več nasilen. Na to nimamo vpliva, ker je to odvisno od tistega, ki nasilje izvaja. Velikokrat se žrtve odločijo ostati v odnosu kljub jasnemu sporočilu, da se nasilje samo od sebe nikoli ne preneha in da se praviloma stopnjuje. Ljudje imajo svoje poglede na to, kdo in kako naj bi jim pomagal, vendar ti velikokrat niso v skladu z realnimi možnostmi. Žal mi je za vsako žrtev nasilja, ki se počuti, da ji nihče ne pomaga. Sporočam jim, da imajo tudi drugačne možnosti, le odločiti se morajo.«
03
k.
KREVZEL
instalacije
Glavni krivec za rdeče številke je urgentni center, katerega financiranje še vedno ni urejeno.
pomoč, najprej izstavili račun, potem pa ga pregledali.«
Sicer pa je slovenjegraška bolnišnica v letošnjem prvem polletju poslovala bolje od napovedi v finančnem načrtu. Prihodki so presegli 23,5 milijonov evrov in so bili za dobrih 250 tisoč evrov višji od načrtovanih. To pa zato, ker so uresničili ves predvideni program pri akutni bolnišnični obravnavi, nekaj manj na ambulantni. »Vendar to ne pomeni, da so se razmere v Sloveniji izboljšale, ampak smo mi varčevali tam, kjer smo si to še lahko privoščili, ne pa v škodo bolnikov.« Zmanjšali
dar so cene registriranih zdravil pri skupnem javnem razpisu ministrstva za javno upravo višje, kot smo jih imeli prej.«
V primerjavi z nekaterimi slovenskimi bolnišnicami se v slovenjegraški ne srečujejo s pomanjkanjem medicinskih sester. Tega pa ne morejo trditi za zdravnike specialiste. 92 je trenutno zaposlenih, zaradi neustrezne dosedanje politike sistema bi jih takoj lahko zaposlili od 23 do 25 predvsem na področju ortopedije, urologije, interne medicine in anesteziologije.
VSEM
OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE.
Metleče 14A, 3325 Šoštanj www.krevzel-instalacije.si
■ *
ij »

■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE
»»ms
20. septembra 2018
Mednarodna konferenca o stroških in energetski učinkovitosti
V Celju o znižanju energetskih stroškov, v Velenju zgledi dobrih praks energetske učinkovitosti
Celje 12. septembra - Na mednarodni dvodnevni konferenci na temo Kako znižati energetske stroške s trajnostnimi rešitvami za vsakogar do integralne zelene regije, ki je potekala ob sejemskih dogodkih Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, je poleg
Janko Pogorelčnik s sodelavci predstavil dobre prakse na njihovem centru, energetsko upravljanje ŠCV, energetsko knjigovodstvo ter Medpodjetniški izobraževalni center s predstavitvijo dobrih praks, na MIC-u pa Energetski poligon, laboratorij za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ter nizko energetsko pasivno hišo.
Kot nam je povedal vodja energetskega inženiringa na ŠCV Cveto Fendre, »je bil poseben poudarek na predstavitvi digitalnih upravljalnih tehnologij, ki so podpora optimalnemu energetskemu upravljanju stavb. Naš del strokovnih predstavitev je bil pri organizatorju ter udeležencih iz različnih evropskih držav dobro sprejet, kar je bilo videti ob njihovem pokazanem zanimanju ter tudi ob oceni direktorice RaSr Ive Zorenč.«
Fendre je udeležencu ekskurzije in strokovne konference iz Francije omogočil preprosto razumevanje laboratorijskih sistemov.
številnih udeležencev iz več evropskih držav in Slovenije sodelovalo tudi nekaj strokovnjakov iz Šaleške doline, dva tudi kot predavatelja.
Izkušnje s področja energetike in energetskega menedžmenta je predstavil Sašo Mozgan iz KSSE-NE, energetsko upravljanje stavb javnega sektorja pa Cveto Fendre iz Šolskega centra Velenje. Udeleženci so obiskali tudi Mestno občino Velenje, kjer jih je sprejel podžupan Peter Dermol, obiskali pa so tudi Šolski center Velenje, kjer jim je direktor
RASR odpira napredne evropske projekte in ponuja možnosti sodelovanja
Razvojna agencija Savinjske regije (RaSr) sodeluje v evropskih projektih tudi v sklopu evropskega programa Interreg Europe. V partnerstvu z regijami iz osmih evropskih držav želijo s projektom »CLEAN - Tehnologije in odprte inovacije za nizko ogljično regijo«, vplivati na možnosti sprememb na enem od prioritetnih področij evropske politike, ki se dotika tudi energetske učinkovitosti.
a Jože Miklavc
Želimo vam ponosno praznovanje občinskega praznika.
Skupaj sodelujmo za izboljšanje kakovosti življenja vseh. Danes, za jutri. Za Velenje.
Svetniška skupina SDS Suzana Kavaš, vodja, Anton De Costa, dr. Simona Tušar, mag. Albin Vrabič
Šola ni edino merilo za kasnejšo uspešnost v življenju
Srečanje s profesorjem Islamom Mušicem iz Velenja
Tatjana Podgoršek
Pričakal me je pred šolsko stavbo Šolskega centra Velenje, na pročelju katere piše 'mavrica znanj'. Petnajst let je profesor računalništva z matematiko sopotnik dijakov Elektro in računalniške šole na centru. Je več kot le to, kar znajo povedati bivši in sedanji dijaki. »Je faca, kul, frajer, predvsem pa pedagog, ki nas razume in nam pomaga,« znajo povedati mnogi med njimi. Da izstopa, da je priljubljen, sem zaznala večkrat tudi sama. Sploh na podelitvi priznanj mladim raziskovalcem Šaleške doline, kjer je že vrsto let uspešen mentor avtorjem nalog.
Tudi profesor se nenehno uči
To, da ima rad svoj poklic, človeku ne uide. Pravzaprav sem slutila, kakšen bo njegov odgovor na vprašanje, ali je težko čakal začetka novega šolskega leta. »Komaj sem čakal in razmišljal, koga vse bom srečal, kako bom začel, kaj bom dijakom povedal prvo uro, katere projekte se bomo šli,« je odgovoril z leskom v očeh. Z njemu lastno zamišljenostjo na obrazu si je vzel le kratek čas za odgovor na vprašanje, zakaj meni , da je tako priljubljen med dijaki. »Ne vem, po mojem mnenju k temu pripomore moja osebnost. Morda jim zelo veliko pomeni to, da se počutijo spoštovane, da lahko včasih glasno povedo tudi kaj takega, za kar sicer vedo, da mi ne bo všeč, a so v prostoru, v katerem se pri tem počutijo varne.«
Poklic profesorja, pravi, je zanj pester, raznolik, ker se nenehno učiš in se lahko hkrati marsikje ukvarjaš tudi s stroko. Je pa na nekaterih področjih za predavatelja preobsežen glede na to, da je naloga profesorja dijaka učiti, naučiti, mu biti tudi v oporo. Za kaj takega je potrebno precej več dela kot le tisto, kar piše na papirju. Drži, da so njegova pričakovanja v razredu pogosto drugačna od pričakovanj dijakov. Vendar če profesor poslu-
ša sebe in dijake, če da možnost dijakom govoriti, običajno pride do dogovora in skupnega cilja. »Tudi mnogi učitelji spoznavamo, da šola ni vse, ni merilo za kasnejšo uspešnost v življenju. Nista vedno toliko pomembna snov in vsebina, ker obstajajo internet in drugi mediji. Z njihovo pomočjo se lahko dijaki sami naučijo določenih stvari. Pomemben je pogled na dijaka kot celoto. Z izkušnjami jim pri tem lahko stopimo naproti. Lažje je pri tistih, ki prihajajo v razred s predpostavko, da je v ospredju dijak in ne plača. Menim, da je teh premalo.«
Včasih me je strah, da se bodo prehitro navzeli slabih navad starejših
So dijaki danes samozavestni, odgovorni? So mešanica obojega, izvemo. Generacije ocenjuje za dobre, nekatere celo odlične. Ko je bil sam v njihovih letih, ni bil tako odgovoren in samoiniciativen, kakršne srečuje danes. Niso vsi taki, precej pa jih je. Za prihodnost se ne boji, pravi, bolj ga je včasih strah, da se bodo mladi prehitro navzeli kakšnih slabih navad starejših. So zanj spremembe, ki so dvignile precej prahu glede tega, da si lahko dijaki sami napišejo opravičilo in da morajo dati dovoljenje staršem za vpogled v ocene, primerne? »To je povsem družinska stvar. Tam, kjer so odnosi dobri, težav ne vidim, kjer pa so skrhani, tudi te spremembe ne bodo izboljšale komunikacije med njimi. Osebno jih vidim kot kos papirja, ki ga bo treba izpolniti.«
Prosti čas namenja stvarem, ki ga zanimajo, preživlja ga »na polno«. Zelo ga pritegnejo projekti, področje tehnike, zato zelo rad sodeluje s samoiniciativnimi dijaki pri raziskovalnih nalogah, z mladimi podjetniki start-upi v okviru Podjetniškega centra Saša inkubator... Včasih kar pozabi na počitek. Zaradi tega družina potegne krajšo, a se trudi tudi pri tem kaj naučiti. Se popravlja, zagota-
Islam Mušič: »Mladi so polni znanja, te znajo presenetiti. V njihovi družbi se počutim mlad.
Rad grem v službo.«
vlja. Zeli si, da bi ohranil takšen odnos do dijakov, jim znal še bolje prisluhniti, »da se bomo znali slišati, da se bom z njihovo pomočjo naučil kaj novega in da ne bom preveč trmast. Vesel sem novih, mladih sodelavcev, polnih idej. S svojimi izkušnjami jih bom podprl pri vsaki dobri zamisli, seveda tudi dijake, ki jim želim, da bi bili zvedavi in se ne bi ustavljali že pri prvi oviri, na katero bodo naleteli. Rešitve obstajajo, se je pa zanje treba in vredno potruditi,« je sklenil Islam Mušič.
Priznanje za delo z otroki in družinami
11 posebnih priznanj za prostovoljce MZPM Velenje ob 65-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije
Savudrija, 15. septembra - V
soboto je Zveza prijateljev mladine Slovenija v Počitniškem mladinskem domu v Savudriji, kjer poletja preživljajo tudi otroci iz Šaleške doline, pripravila srečanje članov in članic zveze ob 65-letnici delovanja zveze. Ob sproščenem druženju, na katerem je za smeh poskrbel vedno aktualni igralec Boris Kobal, so podelili tudi posebna priznanja zaslužnim članom in članicam regijskih zvez in društev prijate-
Nagrajenci iz Šaleške doline Nevenka Hvalec, Drago Seme, Marija Vodovnik in Cvetka Koželj so si priznanja resnično zaslužili.
ljev mladine. MZPM Velenje je ponosna, da je med prejemniki priznanj kar 11 njihov članov in članic. To so: Zdenko Gorišek, Karl Drago Seme, Anka Maček, Marija Vodovnik, Marija Kuzman, Majda Lesničar, Barbara Trebi-žan, Marija Glinšek, Nevenka Hvalec, Alenka Verbič in Cvetka
Koželj. Osebno je priznanje v Savudriji prevzelo 5 nagrajencev. V Savudrijo so jih spremljali tudi zaposleni in prostovoljci MZPM Velenje, ki bodo poskrbeli, da bodo nacionalna priznanja prejeli tudi ostali nagrajenci.
■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

KULTURA
11
Šalamon in Šalamon
Šoštanj, 13. septembra - Čudovita dvojina je naslov razstave dveh likovnih ustvarjalcev, grafika in pedagoga Arpada Šalamona in kulturne delavke Hedvige Vidmar Šalamon, ki so jo v Mestni galeriji Šoštanj odprli ob prazniku Občine Šoštanj. Na dogodku je sodelovala tolkalna skupina GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, razstavo pa je uradno odprl direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop.
Arpad Šalamon je kot pedagoški delavec in vodja grafičnih delavnic v Šaleški dolini znan že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, s svojimi grafikami je znan znotraj in zunaj meja Evrope. Zelo priljubljen je na Kitajskem, kamor ga vabijo kot vodjo delavnic, njegovi exlibrisi pa so v knjižnicah po vsem svetu.
Hedviga Vidmar Šalamon se je likovni umetnosti posvetila v zrelejših letih, a ker se nenehno
izobražuje in izpopolnjuje pri različnih mentorjih, največ pa seveda pri svojem partnerju Arpadu, je njena likovna poteza prepoznavna in pogumna. Kot organizatorka različnih kulturnih dogodkov in prostovoljka je nepogrešljiva v Slovenskih Konjicah, kjer je njun dom vedno odprt za ustvarjalce.
V projektu Čudovita dvojina sta pokazala, da se dopolnjujeta na vseh življenjskih področjih in s humornimi odgovori na vprašanja, ki jima jih je na odprtju zastavila mag. Milojka B. Komprej, pokazala zvrhano mero ustvarjalne smelosti. Ker pa je Arpad Šalamon sedmega tega meseca praznoval svoj 88. rojstni dan, se je odprtje zaključilo tako, kot se spodobi. S pokom šampanjca.
Razstava bo na ogled do 1. oktobra.
a MBK, foto Dejan Tonkli
Spoštovane občanke in občani ' Mestne občine Velenje, vse dobro ob občinskem prazniku.
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
Glasba, glas in gib
Pianistka Anja Vodošek se uspešno predstavlja tudi na pevskih tekmovanjih, na katerih občinstvo prepriča s pristnim stikom, svoj glas pa je posodila tudi za uvodno špico televizijske risanke
Tina Felicijan
17-letna Velenjčanka Anja Vodošek se z glasbo vsakodnevno srečuje že od otroških let in ji je vedno bolj všeč, pravi. »Ob glasbi se sprostim, vsak dosežek na raznih tekmovanjih pa je nagrada za prizadevnost in potrditev, da se splača truditi, vaditi, se izpopolnjevati, da dosežeš rezultate, ki si jih želiš.« Prihodnje leto bo maturirala na velenjski umetniški gimnaziji, kjer je njen glavni predmet klavir, dodatni pa čembalo. Čeprav ima klavir izjemno rada in se uspešno udeležuje raznih mednarodnih tekmovanj, pa ne uri le svojih prstov, pač pa tudi glasilke, saj jo poleg igranja nadvse vesli petje. Klasičnega solo petja se uči na velenjski glasbeni šoli, v Ljubljani pa obiskuje tudi ure pop petja, saj jo vse boj zanima ustvarjanje popularne glasbe. Obe pevski tehniki sta po svoje zanimivi, zahtevno pa je preklapljanje med njima, saj se precej razlikujeta. »Mišice se navadijo na tisto tehniko, ki jo več vadiš, ampak se da usvojiti obe, če si želiš,« pravi.
V zadnjem času predvsem kot pop pevka dosega vidne rezultate, ki ji dajejo zagon za nadaljnje delo. »Najbolj sem ponosna na tekmovanje Singer Stage, ki je novembra lani potekalo na Malti. Dobila sem glavno nagrado grand prix, saj sem zmagala v vseh kategorijah. Tudi rezultat z blejskega
Anja Vodošek glasbo, ki jo izvaja, že poskuša nadgraditi z avtorsko noto in tuje skladbe prireja tako, da na njihovo melodijo napiše slovensko besedilo.
tekmovanja Zlati mikrofon mi veliko pomeni, saj sem dobila posebno nagrado za najboljšo slovensko pevko. Nazadnje pa sem tekmovala v Makedoniji, kjer sem dobila drugo nagrado v
filmski kategoriji.« Poseben vtis pa je nanjo naredilo snemanje uvodne skladbe za risanko Miraculous, ki se je na televiziji začela predvajati ob začetku novega šolskega leta. »Zame je bila to prva studijska izkušnja in upam, da bom v prihodnosti imela še veliko podobnih priložnosti,« je povedala mlada pevka, ki največkrat nastopa na raznih šolskih prireditvah, sodeluje na dobrodelnih koncertih in tekmovanjih, ki jih obiskuje predvsem v tujini.
Ni še povsem odločena, kateri glasbeni zvrsti bi se rada posvetila med študijem, a je prepričana, da se bo tako z igranjem klavirja kot petjem ukvarjala vse življenje. Kaže pa, da bo vendarle prevladalo petje, ki se mu v prihodnosti želi bolj posvetiti. »Zavedam se, da v glasbi ni lahko uspeti. Biti moraš ob pravem času na pravem mestu. Če bi morala izbrati zdaj, bi se usmerila v pop, ker me ta zvrst že bolj veseli kot klasika, saj se lahko še bolj sprostim. Klasika je resnejša glasba in zahtevnejša za izvajanje,« razlaga in dodaja, da največ razmišlja o vpisu na podružnico bostonske glasbene akademije Berklee College Music v Valencii. Sprejemni izpiti so zahtevni, konkurenca pa zelo velika, saj se za to akademijo zanimajo glasbeniki iz vse Evrope. A je samozavestna. »Poleg tega, da rada nastopam kot pevka, na odru ob izvajanju skladbe tudi zelo rada zaplešem in vzpostavljam komunikacijo z občinstvom,« je nadobudna glasbenica še povedala, v čem je njena prednost.
■
#
V
www.scv.si
ŠOLSKI CENTER VELENJE
mavr ca znanja
Vabimo vas k vpisu v programe Višje strokovne šole in v programe izobraževanja odraslih.
Vpis je možen še do konca septembra 2018. Več na vss.scv.si/vpis in odrasli.mic@scv.si.
V mesecu septembru praznuje Mestna občina Velenje, zato ob tej priložnosti čestitamo vsem občanom in občankam.
stranka
modernega
centra
Mesto Velenje na današnji dan praznuje svoj praznik. In z njim vsi mi, občanke in občani. Veselimo se vseh pridobitev in bodimo ponosni na naše mesto.
Povezujmo se in smelo gradimo mesto po svojih potrebah in željah.
Veselo praznovanje in iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
Svetniška skupina SMC Velenje
SMC
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
""šČAS
20. septembra 2018
Pesniška slikanica o popotovanju želve Bogdane
Velenjski prvošolci bodo letos dobili zbirko otroških pesmi Želva Bogdana, ki sta jo ustvarila Andrej Podvratnik in Katarina Aman
Tina Felicijan
Pri Velenjski knjižni fundaciji je v zbirki Čokolada s knjigo izšla pesniška slikanica Želva Bogdana, ki jo bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na sprejemu prvošolcev podaril otrokom, ki so septembra prvič sedli v šolske klopi. Skoznjo bodo spoznavali nauke o odgovornosti, prijateljstvu, ljubezni, domu in drugih vrednotah, o katerih jim bodo pripovedovale otroške pesmi Andreja Podvratnika, ki je v preteklosti izdal tudi otroško knjigo Mali mravljinček se prebudi in druge pesmi za otroke. Bogatijo jo ilustracije Katarine Aman, ki se vse bolj udejstvuje v grafikiin risbi.
Lik želve je poimenoval po svoji teti Danici Bogdani Sku-bin, pravi. Dotaknila se ga je namreč njena usoda, zato je začel raziskovati družinsko drevo in popisovati družinsko kroniko, ob tem pa tudi pisati pesmi. Na pobudo Iva Stropnika je želvo poosebil, za osrednje prizorišče njene zgodbe pa izbral Šaleško dolino. Tako bodo otroci s pesmimi in ilustracijami raziskovali predvsem domače kraje, pa tudi Maribor in Ljubljano, kjer želva Bogdana obišče barje in
spozna tamkajšnje živalske in rastlinske vrste in koliščarje. »Zgodba se začne, ko si Bine zaželi želvo. Ko Bogdano, ki živi v akvariju, prinese domov, se je hitro naveliča in raje poseda za računalnikom. Zato gre
tako otroški način razmišljanja kot prvine otroške literature in ilustracije. Vseeno je bil njen največji izziv iz pesmi izluščiti prizore, ki kar najbolje ponazarjajo dogajanje ali sporočilo. »Pozorna sem bila predvsem na
Katarina Aman je obiskala znamenite velenjske lokacije, ki jih je upodobila v ilustracijah, nato pa poiskala najbolj primerne kadre, ki jih je zapolnila z liki iz pesmic Andreja Podvratnika.
Bogdana na potovanje, ko se vrne domov, obišče še Pikin festival, nato pa se vrne k Binetu,« je povzel zgodbo in povedal, da mu veliko pomeni, da bodo to igrivo slikanico prejeli velenjski prvošolci.
Likovno podobo je pesmim dala pedagoginja in likovna ustvarjalka, ki dobro pozna
to, da otroci prebrano povežejo s tistim, kar so že sami doživeli. Mislim, da se otroci še bolj navdušijo nad vsebino pesmi in njenim sporočilom, če na ilustraciji prepoznajo znani kraj, ki so ga obiskali tudi sami - denimo Velenjski grad ali Škalsko jezero,« je pojasnila in naštela še druge znane lokalne prizore,
ki jih upodabljajo ilustracije, kot je Sončni park s skulpturo Manifest in vilo Rožle, pa Pikina vila Čira-Čara. Podobo je dala tudi glavnim likom - želvi Bogdani, ki se pojavi tudi kot Pika Nogavička, njenemu lastniku Binetu, psu Paziju, ribiču Ivanu in drugim. Ustvarila jih je v akvarelni tehniki, ki ji je zaradi mehkih nanosov in prelivanja živih barv blizu že od osnovne šole, čeprav se je kasneje bolj usmerila v grafiko. »Mislim, da je sporočilo vseh pesmi, ki se povezujejo v celoto, to, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Vzgojna nota pa je ta, da je treba za hišnega ljubljenčka skrbeti in pri tem vztrajati,« je sklenila ilustratorka.
Andreja Podvratnika so besede in rime navduševale že v rani mladosti, a je več časa za literarno ustvarjanje našel šele v zadnjem času, ko piše predvsem za otroke, za odrasle pa erotično poezijo. Ali bo izdal tudi to, je odvisno predvsem od časa in navdiha, pravi.
O radosti, ljubeznivosti, sočutju
Agata Šumnik Zgonec je predstavila svojo drugo knjigo z naslovom Radost naših celic
Tina Felicijan
Velenje, 6. september - Večstransko umetniško nadarjena Šoštanjčanka Agata Šumnik Zgonec je znana predvsem kot odlična pevka in avtorica mnogih skladb. Nastopa ob najrazličnejših priložnostih ne le kot solistka, ampak tudi kot članica raznih vokalnih in instrumentalnih sestavov. Izdala je več zgoščenk ter prejela številne nagrade in priznanja. Njen glas pa ni slišen le v pesmi, ampak tudi v sliki in besedi. Medtem ko seje začela ukvarjati s slikanjem in med drugim postavila samostojno razstavo na Velenjskem gradu, se je posvetila tudi literarnemu ustvarjanju. Lani je izšel njen pesniški prvenec z naslovom Čista ljubezen v srcu, ki je »avtoričin mali življenjski obračun,« saj bralca skozi literarne utrinke, globlje razmišlju-joče pesmi in tople likovne pastele, ki jih je dodala pesmim, popelje vse od njenih mladostniških pričakovanj in spoznanj do zrelejših razmišljanj o današnjem trenutku.
Pred kratkim pa je Agata Šumnik Zgonec v Knjižnici Velenje predstavila svoje prvo prozno delo. Radost naših celic je knjiga, ki bralce vodi do notranjega miru, sreče in zdravja s spodbujanjem zdravega načina
življenja, osebne rasti ter gojenjem zdravih in plodnih medosebnih odnosov. Opazila je namreč, da so ljubezen, sprostitev, gibanje in bivanje v naravi, prijateljstvo, pogovarjanje, posvečanje drug drugemu in podobne primarne veščine v odnosu do sebe in drugih ob sodobnem načinu življenja marsikomu tako tuje, da mnoge prej ali slej načne bolezen. Zato je v knjigi zbrala prepro-
Agata Šumnik Zgonec: »Radost je prvinsko stanje vsakega od nas. Ustvarjeni smo zato, da nam je lepo živeti. Nikakor ne zato, da bi trpeli ali celo komu povzročali trpljenje. Kdor
4 to počne, zagotovo nosi v sebi bolečino.«
ste napotke za zdrav način življenja v vseh starostnih dobah. Opomnila je na primerne vire zadovoljevanja osnovnih človeških potreb, kot so sonce, zdrava voda, svež zrak, pozitivna misel, ljubezen, svoboda in drugi pojmi, ki so največji poudarki knjige. Poudarila je, da je zavestno upravljanje misli človekovo najmočnejše orodje. Bralce pa poziva, naj bodo ljubeznivi, zdravi, srečni, radostni in dobri ljudje.	a

PRVAKI DOBREGA POČUTI

\ * iT
" Brez dodanega sladkor/a m sladil
Prvi slouenski proizvajalec s certifikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.
i» ■■•■; . /• m . ■ . v;'-
■ m ; ■ ■■ ■■ ■. ."
m "M ■

Jbp
Jlr jgp
M
SJ
i
v® ^
im
ZELENE DOLINE
jf	/V"''
Upoštevaj varnostno razdaljo! Poskrbi za varen in tekoč promet.	DARS
i' l '1 ■ ' 1 , Y''i V i " ■ (((• 080 22 44) promet.si DarsPromet	JAVNA AGENCIJA AV^ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 13
20. septembra 2018

KULTURA
13
Tokrat upodabljali kulturno dediščino Šaleške doline
Praznik Mestne občine Velenje so ponovno počastili tudi likovniki
Velenje, 13. september - V vili Bianci se je odprla razstava, na kateri člani Društva šaleških likovnikov in likovne sekcije Kulturnega društva Polzela razstavljajo slikarska in kiparska
dela na temo velenjske kulturne dediščine - tako arhitekturne kot spomeniške, zgodovinske, industrijske, umetniške in druge. Zasnovali so jih na tradicionalni likovni koloniji z naslovom Moje mesto, rad te imam, ki je avgusta potekala na Velenjskem gradu.
Na že enajsti koloniji, ki udeležencem vsako leto omogoča vpogled v skrite kotičke Velenjskega gradu, muzejskih zbirk in njegove okolice, je sodelovalo
37 likovnih ustvarjalcev, od tega 13 iz gostujočega društva. V vili Bianci je razstavljenih 40 del -večinoma so to slike v različnih tehnikah, več keramičnih reliefov in drugih keramičnih izdelkov ter ena skulptura. Največkrat sta upodobljena Velenjski in Šaleški grad, ustvarjalce je zanimal tudi Titov trg s spomenikom in nekateri muzejski eksponati.
• tf
Razstava likovnih del članov Društva šaleških likovnikov in likovne sekcije Kulturnega društva Polzela, kije posvečena občinskemu prazniku, bo v vili Bianci na ogled do 9. oktobra.
Podobe v oblakih
V Fbunkru razstavlja večstranska velenjska ustvarjalka Neda Hafner, ki je v fotografski objektiv lovila v oblakih izrisane podobe
Tina Felicijan
Velenje, 14. september - Foto-grafsko-filmska galerija tokrat gosti razstavo fotografij Velenj-čanke Nede Hafner, ki je znana predvsem po ustvarjanju v plesu, počne pa še marsikaj. »Od nek-
hišami, kulturno-umetniškimi producenti in ustvarjalci, kot so En Knap, Emil Hrvatin (zdaj Janez Janša), Vlado Repnik, Maja Delak in drugi. Udejstvovala se ni le s plesnimi nastopi in sestavljanjem koreografij, pač pa
umetnosti. Z risbami opremlja bivalne prostore, oblačila, obutev in druge uporabne predmete.
Tokrat pa se predstavlja s fotografijami belih oblakov na modrem nebu, v katerih je poskušala prepoznati oblike. Te je naslikalo življenje, pravi, ona jih je samo obrisala, da bi jih opazili še drugi. »Rada opazujem in ljubiteljsko fotografiram,« je povedala in dodala, da je vse, kar počne - bodisi profesionalno bodisi amatersko , nekako povezano z umetnostjo. Vse, kar počne profesionalno, pa je začela najprej ljubiteljsko. Tako se zdaj loteva ustvarjanja knjiži-
>
Razstava z naslovom Bova oblake torej bo v Fbunkru na ogled do sredine prihodnjega meseca.
daj se ukvarjam s kreacijo. To je področje, ki ga ljubim. Rišem, pišem, plešem - počnem vse, kar osvobaja,« pove nekdaj samoza-poslena svobodna umetnica, ki je ustvarila številne predstave modernega plesa tako v domačem okolju, predvsem pa v sodelovanju z ljubljanskimi plesnimi Zato je dejavna tudi v likovni
tudi s snovanjem kostumografije, grafičnim oblikovanjem, masko in drugimi segmenti odrskih uprizoritev, saj se nerada omejuje.
Neda Hafner
ce, za katero bo pripravila tako besedilo kot ilustracijo, morebiti pa oboje nadgradila še z gibom.
Napotnik v Šoštanju
Šoštanj, 17. septembra - Od ponedeljka je na Trgu svobode v Šoštanju na ogled plakatna razstava z naslovom Napotnik v Šoštanju. Posvečena je 130. obletnici rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika, ki jo v občini Šoštanj obeležujejo kot Napotnikovo leto. Na ogled bo predvidoma do konca leta. Vsebina razstave je del publikacije, ki jo bodo izdali jeseni.
a mkp
Predavanje Ivan Cankar 1876-1918
Šoštanj - Danes (v četrtek, 20. septembra) ob 18. uri bo v Galeriji Šoštanj predavanje z naslovom Ivan Cankar 1876-1918. Na temo ljubezni in o podobi ženske v literaturi Ivana Cankarja in evropskih vplivih bo predavala dr. Irena Avsenik Nabergoj, avtorica ene od treh znanstvenih monografij o Cankarju.
a mkp
Ilustracije, ki so zaznamovale generacije
Na osrednji razstavi 29. Pikinega festivala v Galeriji Velenje si lahko mali in veliki otroci ogledajo izbor ilustracij iz bogatega opusa ene najvidnejših slovenskih ilustratork Ančke Gošnik Godec
Tina Felicijan
Galerija Velenje v času Pikinega festivala vsako leto gosti osrednjo razstavo. Med štirinajstimi likovnimi, fotografskimi, filateli-stičnimi in drugimi razstavami, ki bodo med festivalom na ogled tako v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru kot na različnih lokacijah v mestu, je tokrat Pikina največja razstava Ilustracije za velike in male otroke, ki prikazuje izbrana dela ene najbolj ustvarjalnih, prepoznavnih in priljubljenih slovenskih ilustratork - Ančke Gošnik Godec. »Gre za avtorico, ki se je v slovensko ilustratorsko
zgodovino zapisala že pred mnogimi leti. Ni delovala le v knjižni ilustraciji, pač pa je ilustracije ustvarjala tudi za priljubljene mladinske časopise,« jo je predstavila kustosinja razstave Milena Koren Božiček in poudarila, da je Ančka Gošnik Godec med drugim ustvarila tudi simbol slovenske ilustracije - Muco Copatarico pisateljice Ele Peroci. To je bila njena druga ilustracija, prva pa Pravljice za velike in male otroke Friedricha Wolfa. »Danes 91-le-tna ilustratorka je od prvih pa do sodobnih ilustracij pokazala izjemen razvoj. Še vedno ima prepoznavno gesto, a mnogo vari-
Ančka Gošnik Godec je v svojem dolgoletnem ustvarjanju ilustrirala že več kot 120 knjig. Med najbolj poznanimi so Muca Copatarica, Tri botre lisičke, Zlata ptica, Janček ježek in še mnoge druge.
acij. Je izjemna risarka. Originali njeni črno-belih risb, ki so na tej razstavi na ogled v vitrini, so v vseh svojih podrobnostih, hkrati pa poenostavitvah, impresivni,« je še povedala kustosinja.
Tokrat je razstavo na pot pospremilo še posebno veliko obiskovalcev, saj so kulturni program pripravili otroci vrtca Ciciban, ki so s prikupnimi pesmicami medse celo priklicali Piko Nogavičko. Tako je bil otvoritveni ogled razstave pravi živ-žav, ki bi gotovo razveselil avtorico. Ančke Gošnik Godec sicer ni bilo, ji je pa prijetno vzdušje, v katerem so odrasli obujali spomine, otroci pa navdušeno kazali na slike iz svojih najljubših pravljic, prenesla hči, prav tako ilustratorka Jelka Godec Schmidt.
Ančka Gošnik Godec je s svojimi brezčasnimi ilustracijami povezala mnoge generacije.
■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 14
14
KULTURA
H^AS
20. septembra 2018
Literarna gosta prazničnega Velenja
22. gostja Lirikonfestove mednarodne književniško-prevajalske rezidence v organizaciji Velenjske knjižne fundacije je bila pesnica Maja Vidmar, prevajalec Erwin Köstler pa pride oktobra
Velenjska knjižna fundacija je leta 2007 zagnala večletni kulturni program mednarodnega književnega sodelovanja v slovenskem prostoru. Mednarodna kn-jiževniško-prevajalska rezidenca v Velenju je namenjena ustvarjalnemu bivanju tujih in slovenskih književnikov, prevajalcev in mednarodnih posrednikov novejše umetniške literature.
V prazničnem septembru Mestne občine Velenje je na rezidenci ustvarjala pesnica Maja Vidmar, ki je poleg več slovenskih in tujih literarnih nagrad na Mednarodnem Lirikonfestu Velenje leta 2015 prejela tudi literarno nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški
opus v 21. stoletju. Knjižno je objavila osem izvirnih pesniških zbirk, v tujini je izšlo šest knjižnih prevodov njene poezije, njene pes-
j Maja Vidmar
mi pa so v izvirniku in prevodih vključene v več antologij.
Oktobra pa bo na Lirikonfestovi mednarodni književniško-preva-
jalski rezidenci v Velenju ustvarjal avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler. Literarni znanstvenik - slovenist in prevajalec slovenske književnosti, ki ga širša javnost pozna zlasti po prevodih Ivana Cankarja v nemščino, bo na pogovornem večeru govoril o recepciji slovenske literature v nemško govorečem svetu in pomenu literature Ivana Cankarja v 21. stoletju.
• tf
Videti življenje Velenja
Velenjski filmar Tomo Čonkaš je ob občinskem prazniku predstavil dokumentarni film za naslovom Video viva Velenje Titov trg
Tina Felicijan
Velenje, 10. september - Titov trg je tisti prostor v Velenju, kjer se ljudje zbirajo ob pomembnih dogodkih, na praznovanjih, protestih, kulturnih spektaklih ali pa
tam zgolj preživljajo prosti čas ob kramljanju, lizanju sladoleda in otroškem živ-žavu. Ob skorajšnji 60-letnici Velenja in hkrati tega kultnega prostora ter 40-letnici svojega prvega avtorskega filma je velenjski filmski ustvarjalec
Tomo Čonkaš, ki na filmski trak že desetletja beleži razvoj Velenja, njegov utrip, njegove obraze in misli njegovih ljudi, ustvaril dokumentarni film z naslovom Video viva Velenje Titov trg. Izšel je v produkciji Studia Mozaik,
sofinancirala ga je Mestna občina Velenje, premiero pa ga je pomagal izvesti Festival Velenje.
»Šele ko sem zbiral tako arhivske kot svoje posnetke Titovega trga in jih montiral, sem se zavedel minljivosti časa in kaj vse se je na Titovem trgu dogajalo. Tu so se menjavali družbenopolitični sistemi, potekali so odmevni protesti, ljudje so se zbirali na koncertih, skratka, marsikaj pomembnega tako za slovenski narod kot za lokalno prebivalstvo se je dogajalo prav tu,« je povedal avtor in med dogodki, ki so se njemu najbolj vtisnili v spomin, posebej izposta-
>
Tomo Čonkaš: »Titov trg je scena mojih številnih filmskih korakov.«
Ustvarjalci dokumentarnega filma Video viva Velenje Titov trg: Bojana Planina, Tomo Čonkaš in Milan
Marič na pogovoru ob premieri, ki ga je povezovala Anja Kuhar.
vil t. i. ekološki protest proti izgradnji odlagališča jedrskih odpadkov v Šaleški dolini, ki je sprožil celo vrsto pomembnih dogodkov, pa prvi Pikin festival, ki ga je prav tako posnel sam. Posnetke dogodkov, ki so se zgodili pred njegovimi prvimi filmskimi koraki, je poiskal v arhivih, v filmu pa tako združil različne snemalne tehnike. »Prvi filmi so bili tehnično izjemno dobro narejeni, saj so jih snemali profesionalci. Kasnejše tehnike, kot je VHS, so bile bolj problematične in je bila kakovost posnetkov že slabša. Digitalni posnetki pa so sicer tehnično dobri, a je količina posnetkov tolikšna, da je med njimi zelo težko izbrati ključne prizore,« je še povedal.
Cilj filma - prikazati Titov trg kot stičišče skupnih zgodb prebivalcev mesta - je avtor izpolnil in zajel duha časa, misli o Velenju in življenju v njem, pogledal pa je tudi v prihodnost. Med prvimi prizori filma je veličastna otvoritev novega središča nastajajočega mesta, sledijo pa prizori tako pomembnih obiskov, kot je slovesnost ob obisku Tita in Hruščova kot tudi praznovanj dnevov mladosti, simbolične selitve knjižnice iz galerije v Center Nova, koncertov in drugih dogodkov. Pa zadnji prizor? »Leto 2059 - ugibanje, kakšen bo Titov trg in kakšno bo mesto ob svoji stoletnici,« je sklenil Tomo Čonkaš.
ALTIERHATOR
Jesenska fermentacija
Ona Čepaityte Gams
23. septembra bomo obeležili enakonočje oz. prvi koledarski jesenski dan. Poletnim temperaturam navkljub. Tako ali drugače se poletna energija spreminja v jesensko - bolj delovno, umirjeno, vsaj zame po navadi zelo ustvarjalno, ko načrti, ki so že dlje časa na čakanju, končno pridejo na plan ali se novi poletni vtisi in spoznanja začnejo "fermentirati" in dobivati obliko. Včasih je tudi ne dobijo - tako kot tudi v procesu naravne fermentacije, ki bi ga v tem času lahko srečali v kuhinjah naših babic, ki so, v dobi pred hladilniki, tako pripravljale pridelke za shranjevanje čez zimo. In morebitne neuspehe kdaj pripisale napačni luni, zunanji temperaturi, celo hormonskim spremembam ali nezaželenemu in nenapovedanemu obisku, ki je zmotil postopek. Uspehe pa seveda - sebi. Prav zabavno početje, med katerim predvsem čas teče drugače, upočasni naš življenjski tempo, ponuja spoznanje, da ne moremo vsega dobiti tukaj in zdaj in da obstajajo stvari, ki od nas niso odvisne in naših pričakovanj nič kaj ne ubogajo.
Takšen uvod torej za gospo naravno fermentacijo, ki po svetu v zadnjih letih postaja pravi hit. Znane restavracije ponujajo svoje fermentirane jedi, o kisanju zelenjave, mleka ali pijač izhaja vse več knjig, temu so posvečene spletne strani in skupine na družbenih omrežjih, na voljo so tudi različni seminarji in izobraževanja in celo bolj zabavne reči, kot recimo rojstnodnevne zabave na temo kislega zelja ali kombuče. Vse bolj popularno naravno kisanje najde prostor v vseh možnih prehranjevalnih teorijah (vegetarijanski, keto, paleo itd.), ekološkem in "naredi si sam" življenjskem slogu. Celo zdravniki priznavajo, da je kisana hrana nujna, sploh če uživamo antibiotike. Dokazano je, da s postopkom naravne fermentacije ne samo ohranjamo vitamine, ampak njihovo količino povečamo, kot tudi količino mineralov in encimov, hrana postane tudi lažje prebavljiva in bolj hranljiva. Tudi alergologi svojim pacientom priporočajo "kisano dieto" za uravnavanje oslabljene mikroflore prebavnega sistema. "superhrana" torej.
Vendar naši predniki, ki so stalno uživali naravno fermentirano hrano, o njej seveda niso razmišljali kot o "superhrani". Dokler niso spoznali hladilnikov ali postopkov pasterizacije, kaj šele homogenizacije in drugih novosti industrijske priprave hrane, so hitreje kvarljivo hrano ohranjali na njim znan način - s pomočjo soli, sladkorja in v zemljo vkopanih kleti. To znanje so prenašali iz roda v rod in ne glede na katerem koncu sveta so živeli - razlikovale so se samo sestavine, recepti in klimatski pogoji. Kislo zelje in kumare, kislo mleko, smetana, kefir in jogurt, kimči in kombuča, miso in tempeh, pivo in vino in sourdough kruh so samo nekateri od ohranjenih danes bolj priljubljenih in po celem svetu razširjenih "kislih" jedi in pijač. Natančno določiti, kdaj so ljudje začeli sami kisati, je težko, vendar trenutno prevladuje mnenje, da je bil prvi produkt, ki ga je človek sam skisal medica. Ta pijača se je pojavila v neolitiku, ko so ljudje opazili, da če med razredčiš z vodo in pustiš nekaj časa na toplem, se ta skisa in deluje opojno. Vendar medica ni bila vsakodnevna pijača, ker glavne sestavine, to je medu, v tistih časih ni bilo enostavno dobiti. Zato je medica dolgo obdobje veljala kot zelo redka ritualna pijača, ki je pomagala pri navezovanju stikov z onstranstvom. Kasneje so ljudje spoznali, da si ob pravi obdelavi žita prav tako lahko pripravijo pijačo, ki deluje opojno. Količinsko so si žit lahko vzgojili bistveno več, kot nabrali medu. Nekateri zgodovinarji celo trdijo, da je zanimanje za opojnine, ki je spremljalo človeštvo od nekdaj, ljudi prisililo v kmetovanje - gojenje žita, kasneje šele v gojenje živali. Ljudje so tako začeli pripravljati pivo in kisli kruh, kasneje pa kisati mleko, da bi ga ohranili za dlje časa. Šele v poznem srednjem veku se je pojavilo kislo zelje, na katero najprej pomislimo, ko govorimo o naravnem kisanju. Tudi v Sloveniji so nekoč kisali bistveno več vrtnin kot samo zelje in repo, kar se je ohranilo do danes. Na mizi bi našli tudi kisano korenje, papriko, kumarice, celo gobe. Zanimivo in presenetljivo, kajne. Tako nam danes niti ni potrebno iskati eksotičnih naravno fermentiranih jedi v daljni Aziji, samo odpraviti se moramo z beležko k babici na obisk. Znala bo še morda povedati tudi, kako se pripravijo droži za čisto svoj domači kruh brez kvasa. To je sicer malo daljši proces, ki terja kar nekaj vaje, a naravno kisano zelenjavo si lahko doma pripravimo brez večjih spretnosti. Potrebujemo samo kozarce, sol in vodo, nekaj začimb in domačo zelenjavo, po katero, če med znanci nimamo kmetov, lahko gremo na našo velenjsko tržnico. Seveda potrebujemo tudi še nekaj časa, da se naravna "čarovnija" začne, potem pa - dober tek!
■
■
Naš čas, 13
. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

107,8 MHz
15
Radijski in časopisni MOZAIK
Pika se bo oglašala tudi poslušalcem Radia Velenje
V teh in naslednjih dneh prireditev v občinah Velenje in Šoštanj ne bo manjkalo. Veliko je namreč dogodkov, s katerima bosta omenjeni lokalni skupnosti zaznamovali svoj občinski praznik. Tudi sicer se obeta pestra jesen, saj so na pragu lokalne volitve, z njimi pa takšne in drugačne aktivnosti političnih strank in njihovih županskih kandidatov. V naši novinarski hiši se bomo po najboljših močeh potrudili, da bodo poslušalci Radia Velenje in bralci tednika Naš čas o vsem kar najbolje obveščeni.
Od sobote dalje bo v rudarskem mestu glavna Pika, osrednja junakinja največje otroške prireditve v državi. Podrobno bomo spremljali 29. Pikin
GLASBENE novice
festival, saj bo Pikina novinarska ekipa dnevno poročala o dogajanju v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru. Naša sodelavka Tina Felicijan bo s Pikinima novinarkama Ajdo Gregorc in Majo Trušnovec poizvedovala o zanimi-
Naša sodelavka Tina Felicijan bo ena od članic novinarske ekipe Pikinega festivala.
vostih (predvsem tistih, ki se bodo dogajale za odrom), programu in spremljevalnem dogajanju, da bodo poslušalke in poslušalci Radia Velenje obveščeni o razstavah, lutkovnih in igranih predstavah, delavnicah in drugem dogajanju največjega otroškega festivala v Sloveniji. Vsak dan bodo poklicale v eter in napovedale program, pred mikrofon bodo povabile posebne goste festivala in z njimi kramljale o Pikinih dogodivščinah, zagotovo pa bodo ujele tudi Piko Nogavičko, Anico ali Tomaža, gusarja, morda celo Ficka, ki bodo pripovedovali o dogodivščinah, ki so se jim pripetili na širnih morjih na poti na Pikin festival.
Vabljeni k poslušanju programa Radia Velenje in prebiranju tednika Naš čas.
■ Tp
Eros Ramazzotti bo konec novembra izdal nov album
Priljubljeni italijanski glasbenik Eros Ramazzotti je napovedal, da bo 23. novembra izdal nov album z naslovom Vita ce ne. Po besedah glasbenika, ki bo oktobra dopolnil 55 let, je album zanj zelo pomemben. Pojasnil je, da naslov, ki v prostem prevodu pomeni
Življenja je še, prinaša pozitivno sporočilo. Ramazzotti bo album prihodnje leto predstavil na turneji, ki jo bo začel v Munchnu, na njegovi spletni strani pa za zdaj ni napovedano, da se bo ustavil tudi v Sloveniji. Nazadnje je sicer pri nas nastopil leta 2015, ko je v ljubljanski dvorani Stožice predstavil album Perfetto. Italijanski glasbenik odre osvaja od leta 1984, ko je v San Remu kot novinec prvič nastopil s pesmijo Terra Promessa, njegova pot pa je nato vodila le še navzgor.
Lenny Kravitz spomladi prihaja v Stožice
27. aprila prihodnje leto v ljubljanske Stožice prihaja ameriški glasbenik Lenny Kravitz. 54-letni roker je leta 2009 zaradi bolezni odpovedal svoj koncert v Hali Tivoli, zdaj pa je napovedal vrnitev v Slovenijo. Pri nas je sicer enkrat že nastopil, in sicer leta 2004, ko je na stadionu za Bežigradom predstavil album Baptism. Tokrat bo promoviral svoj enajsti studijski album Raise Vibration. Njegov izid je napovedal s sin-
glom Low, vmes pa je izdal še drugi singel It's Enough. Lenny Kravitz je v svoji karieri prodal 40 milijonov albumov in osvojil štiri grammyje, poslušalcem po vsem svetu pa se je vtisnil v spomin po skladbah, kot so Let Love Rule, Mr. Cab Driver, Mama Said, It Ain't Over 'til It's Over, American Woman, Are You Gonna Go My Way, I Belong To You in drugih.	A
Posnetek 16-letnega Davida Bowieja prodan za več kot 40 tisoč evrov
Prvi znani studijski posnetek Davida Bowieja iz leta 1963 je bil na dražbi prodan za 40 tisoč evrov, kar je štirikrat več, kot so pričakovali pri avkcijski hiši. Gre za demo posnetek pesmi I Never Dreamed, s katerim je takratna Bowiejeva skupina The Konrads želela priti na avdicijo. Na njem leta 2016 preminuli David Bowie, tedaj še kot David Jones, ki je v omenjeni skupini sicer igral saksofon, poje vodilni
vokal. Glasbena založba Decca takrat ni prepoznala potenciala glasu, ki je pozneje postal eden najbolj prepoznavnih vokalov 20. stoletja, saj se The Konrads niso uspeli uvrstiti na avdicijo. Bowie je kmalu zatem zapustil skupino in šest let kasneje s spremenjenim priimkom stopil na samostojno glasbeno pot ter dosegel svetovni uspeh.
Kitara Georgea Harrisona prodana za več kot 300.000 evrov
Kitara nekdanjega člana zasedbe The Beatles Georgea Harriso-na je bila na dražbi prodana za 313.700 evrov, so sporočili iz avkcijske	hiše
Gardiner Houl-gate, kjer so pričakovali še višji izkupiček, saj naj bi bil instrument pred dražbo ocenjen celo na okoli 448.000 evrov. Gre za kitaro Maton Master So-
und MS-500, ki je bila izdelana v Avstraliji, Harrison pa je na njo igral na več koncertih poleti 1963, med drugim na zadnjem nastopu Beatlesov v legendarnem Cavern Club v Liverpoolu. Kitara je bila nazadnje razstavljena v muzeju Beatlesov v Liverpoolu. Kitarist nekdanjih Beatlesov George Harrison je sicer umrl leta 2001 v starosti 58 let za posledicami raka na grlu.
Dokončen konec The Cranberries
Člani irske zasedbe The Cranberries so marca sporočili, da bodo kljub smrti pevke Dolores 0'Riordan na začetku leta 2019 izdali novo studijsko ploščo, zdaj pa so napovedali, da se po izidu albuma dokončno razhajajo. Smrt Dolores 0'Riordan je v začetku leta šokirala svetovno glasbeno sceno, nedavna preiskava pa je razkrila, da je bila za pevko usodna utopitev zaradi alkoholiziranosti. Vokale za prihajajoči album In The End je pevki uspelo posneti pred smrtjo, ustvarjanje albuma pa so ob
tragični novici o smrti preostali člani zasedbe začasno prekinili. Kitarist Noel Hogan je pred nekaj dnevi izjavil, da bodo dokončali album, a da ni potrebe, da še naprej nadaljujejo skupno delo. S tem je napovedal dokončen razhod legendarne skupine.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ŠLAJN - Ko sva odšla na Bled
2.	INA BAŠ - Ko si bil le moj
3.	DANIJELA MARTINOVIC & JOLE - Na granici
Domača skupina Šlajn, ki se spogleduje s country in country-rock glasbo, se po počitnicah vrača z novo
skladbo Ko sva odšla na Bled. Skladba prihaja z aktualnega albuma Ljubezenske, ki je spomladi izšel pri založbi Celinka. Avtor besedila in glasbe nove pesmi je Gašper Kržmanc, ki sicer v skupini igra kitare in banjo.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Pvaninski abuhi - V Naročju topline
2.	Gadi - Enkrat ti morm rečt
3.	Lojtrca - Dekle muzikanta
4.	Naveza - Če želiš
5.	Lunca - Verjemi vase
6.	Poet - Prav lep večer
7.	SOS kvintet - Rad me imaš
8.	Ansambel Dar - Kako lepo je
9.	Fantje izpod Lisce - Halo poletje
10.	Vražji muzikanti - Ena in edina
www.radiovelenje.com
	radio		88,9 Mhz 107,8 Mhz
wtnm.		19	
www.radiovelenje.com			
zelo NA KRATKO
HELENA BLAGNE
Helena Blagne z novim sin-glom Kar bo, pa bo najavlja svoj veliki povratek v Halo Tivoli po 10. letih premora. Posnela je tudi videospot za omenjeno skladbo, ki bo izšel v tednu dni, hkrati pa polna zagona pripravlja nove skladbe za nov album.
NANA MILČINSKI
Nana Milčinski, vnukinja legendarnega Frana Milčin-skega - Ježka, predstavlja pesem Poletni spomini, s katero napoveduje izid glasbene slikanice Nanine pesmi - čudovite zbirke pesmi, ki jih je Ježek napisal za njo in o njej. To je po albumih Še ena pomlad (2013) in Od tod do vesolja (2014) že tretja Nanina plošča v sklopu obujanja poezije njenega dedka.
KEVIN KORADIN
Kevin Koradin, nekdanja gonilna sila skupine Tide, predstavlja novo pesem z naslovom Visoko. Kevin, ki je na samostojni glasbeni
poti že navdušil s skladbami Z roko v roki, Un momento, Brez besed ter Spomni se, se podpisuje pod besedilo, glasbo pa je soustvaril z nizozemskim producentom Cliffordom Goilom.
2 CELLOS
Slovensko-hrvaški duo 2CELLOS se je po štirih letih vrnil v štajersko prestolnico, od koder je sicer doma član zasedbe Luka Šulic. Fanta sta pred več kot 15.000-glavo množico na Snežnem stadionu pripravila vrhunski glasbeni spektakel, napovedala pa sta tudi izid njunega petega albuma Let there be chello, ki bo izšel 19. oktobra.
ČEDAHUČI
Slovenska folk rock zasedba z nenavadnim imenom Čedahuči deluje dobrih pet let. V tem času so za skupino, ki jo sestavlja sedem članov, dva albuma in 150 koncertov, pred vrati pa je že njihov tretji studijski album, ki so ga naslovili Svetilnik.
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 12
16
»«WAS
^^ Vodja kabineta župana Saša Sevčnikarsvojim sodelavcem Bojanu Kontiču, Aleksandri Forštner in Dragu Martinšku: »Poglejte Čveka, kako se napravlja, malo se nasmehnite!« A jo je ubogal le župan, ostala dva sta se skušala obrniti stran, pa jima ni nič pomagalo!
Podžupanja Breda Kolarpredsedniku mestne četrti Levi breg - vzhod Boštjanu Pelku: »Joj, kako veselo je tukaj pri vas, res ne razumem, kako si se lahko izselil od tu. Sama bi se kar preselila sem!
V soboto sta se po gasilsko vzela gasilec Se-bastjan in bodoča gasilka Tina, poročena Koper. Del poročnega obreda je bil tudi gasilski špric-špalir pred gasilskim domom, ko so mla-doporočeni gasilski par pričakali člani PGD in PGJ Velenje s šampanjcem, darilom in obilo vode iz gasilskih cevi za svojega višjega gasilskega častnika. Že tako oprane in zloščene avtomobile so namočili še enkrat, da pa so se do gat pošpricali tudi gasilke in gasilci z roč-niki, pa je menda že izblebetal gasilski »fejstbuk«.
ZANIMIVOSTI
Prepovedali ime, ker ne opredeljuje jasno, katerega spola je otrok
Lezbični par iz Francije je na začetku letošnjega leta dobil otroka. Ko sta ženski pristopili k prijavi rojstva na matični urad, pa so ju tam napotili na sodišče -novorojenemu fantku sta namreč želeli dati ime Ambre. Sodišče je odločalo in pred kratkim razsodilo, da je Ambre običajno ime za žensko, zato so uporabo za fantka v tem primeru prepovedali. »Ime Jantar bi lahko pripeljalo do zmede glede otrokovega spola, kar bi lahko imelo resne posledice za njegov razvoj in odraščanje,« so zapisali na sodišču. Ženski se z odločitvijo ne strinjata, zato sta se že pritožili.

izognili služenju vojaškega roka, ki je v tej državi obvezno. Kot trdijo, imajo dokaze o tem, da so si študentje klasične glasbe na isti univerzi v Seulu v spletni kle-petalnici izmenjavali informacije o tem, koliko so se zredili. Vojska je študente sprva prepoznala kot
Najuglednejše mesto na svetu je Tokio
Inštitut za merjenje uglednosti je pred kratkim opravil raziskavo o tem, katero mesto na svetu je
najbolj ugledno. V raziskavo je bilo zajetih 56 mest, analizirali pa so njihovo lepoto, varnost in politično ureditev. Po vseh kriterijih je na prvem mestu pristal japonski Tokio, ki je tako s prvega mesta izpodrinil doslej najuglednejši Sydney, na zadnjem mestu pa je pristala Moskva. Mexico City, ki je na lestvici zasedlo 54. mesto, je med vsemi obravnavanimi mesti najbolj nevarno. London pa je na lestvici najuglednejših mest v primerjavi z raziskavo, opravljeno za lansko leto, na lestvici zdrsnil za 11 mest.
Vietnamske oblasti pozivajo k prenehanju uživanja pasjega mesa
V glavnem mestu Vietnama več kot tisoč prehranskih obratov v svojo ponudbo vključuje pasje in mačje meso. Čeprav gre za dolgo tradicijo, so tamkajšnje oblasti prebivalce pred kratkim pozvale, da tovrstna ponudba škodi ugledu mesta, ki se želi svetu
28-letni prisiljenec iz Afrike postal multimilijonar
Melhig Melhig je 28-letnik iz Afrike, ki se je preselil v Kanado. Tam je od prihoda dalje redno izpolnjeval loterijske listke in se aprila še kako razveselil, ko je zadel milijon evrov. Z dobitkom je svojo mlado družino preselil iz stanovanja v hišo. »Vse je novo, zdaj imamo dvorišče, v okolici so dobre šole,« je dejal takrat, ko ni še niti slutil, da se bo le nekaj mesecev kasneje veselil še večjega loterijskega dobitka. Avgusta je namreč zadel kar 1,3 milijona evrov. »Najprej moram
predstavljati kot civilizirano in napredno. Poleg tega ponudba in uživanje pasjega in mačjega mesa pripomoreta k večjemu tveganju za pojav bolezni, kot sta steklina in leptospiroza. A nekateri v želji po ohranjanju tradicije pozivu nasprotujejo. Namesto umika pasjega mesa tako predlagajo višji davek in dovoljenje za prodajo pasjih specialitet zgolj v določenih restavracijah.
So se res nalašč zredili, da jim ne bi bilo treba v vojsko?
Vojska Južne Koreje je pred kratkim 12 študentov obtožila, da so se namerno zredili, da bi se
predebele in jih zato napotila na civilno služenje, a kasneje izbrskala ukano. Primer so predali tožilstvu, ki bo odločilo, ali bodo mladeniče sodno preganjali. Če bodo na koncu obsojeni, bodo morali znova opraviti zdravniški pregled. Morda bodo naposled vendarle pristali v vojski.
izboljšati svojo angleščino in sporazumevanje ter se naučiti česa uporabnega,« je dejal srečni Melhig in napovedal, da bo del denarja vložil v izobraževanje. Razmišlja, da bi nato odprl svojo avtopralnico ali bencinski servis.
20. septembra 2018
frkanje
» Levo & desno «
Pa jo imamo
V	nasprotju z mnogimi napovedmi smo vendarle dobili novo vlado. Večina seveda upa, da nam bo modro vladala v dobro vseh ljudi. In da se ob neuspehih ne bo izgovarjala na vraževerje: da je bila ustanovljena trinajstega.
Nov prostor
Slovenijo smo konec tedna še enkrat očistili številnega bogastva odpadkov. In tako naredili prostor za nove.
Nič novega
Tudi nova vlada se zaveda pomena čimprejšnje izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi. Nič novega torej.
Šareč in Črnčec
To, daje DAmir (Črnčec) postal državni sekretar všarčevem kabinetu, je med nekaterimi povzročilo veliko NE-emira.
Na
konju
Ne le v naši dolini, tudi sicer je v Sloveniji ko-njeništvo vse bolj priljubljeno. Vsaj ko se pov-zpnemo na te žlahtne živali, smo res na konju.
Igre
Za brezskrbne igre otrok postavljamo različna igrala. Mnogi odrasli se igračkajo brez igral. In nas delajo zaskrbljene.
Zaščita
Pri nas imamo mnoge znane izdelovalce različne zaščitne opreme. A hkrati imamo pri nas toliko različnih stvari in dogajanja, proti katerim se težko zaščitimo.
Gobe
Zadnje dni so ljudje množično hodili v gobe. Ubogi naši gozdovi.
Podpora
V	nasprotju z nekaterimi »vla-dniki« želijo podjetniki nižje davke. Ljudje bi slednje verjetno podprli, če bi to tudi pomenilo, da bodo cenejši tudi njihovi izdelki.
Kriza
V	soboto je minilo deset let od začetka svetovne krize. Pri nas so nekateri dva dni prej vzdihovali »o, kriza«, ko smo izvolili novo vlado. Tolaži jih prepričanje, da ne bo trajala deset let. Ta vlada.
.radio
velenje
..com*
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 17
20. septembra 2018
»»WAS
REPORTAŽA
17
Vsak primer je svoja zgodba
O dovoljeni bližini in višini rastlinja, ki raste ob cestah, v pogovoru z inšpektorjem za ceste Francem Zajamškom
Tina Felicijan
V času, ko vozniki morda največkrat opazijo, da so nekateri cestni odseki manj pregledni zaradi zrasle koruze in drugih pridelkov, smo preverili, kaj o za-sajevanju območij ob cestah in spravilu pridelkov pravi zakonodaja, s kakimi posebnostmi se na terenu srečujejo inšpektorji in kake so globe za kršitve.
Najpomembnejša je preglednost
Bližina zelenja, ki raste ob cestah, je lahko problematična z dveh vidikov, pravi Franc Za-jamšek, inšpektor za ceste na Medobčinski inšpekciji, redar-stvu in varstvu okolja. Najprej ne sme posegati v prosti profil ceste - to je širina ceste, potreb-
na za neovirano vožnjo. Predvsem pa ne sme zmanjševati preglednosti. »Pri prostem profilu je zadeva dokaj enostavna: vse ovire morajo biti od vozišča odmaknjene vsaj pol metra, kar velja za večino občinskih cest. Na tistih, ki omogočajo večje hitrosti, pa mora biti ta odmik ustrezno večji,« razlaga inšpektor in dodaja, da si to na primeru občinskih cest, kjer meje v naravi velikokrat niso povsem jasne, najlažje predstavljamo tako, da mora biti rastlinje vsaj toliko odmaknjeno od ceste, da ne prekriva prometnih znakov. Če kmetje upoštevajo predpis, ki prepoveduje oranje na območju enega metra od ceste, se to praktično ne more zgoditi. »S tega vidika višina poljščin, če so te zunaj križišč in na ravnih de-
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali objektih ob njej, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjševala varnost prometa na njej.
Inšpektor ob ugotovljenih nepravilnostih lahko najprej le opozori nanje. Za prekršek oviranja preglednosti ceste zakon predpisuje globo 500 evrov. Posameznika se v primeru onesnaženja ceste z zemljo ali blatom kaznuje z globo 1000 evrov, pravna oseba mora plačati globo 4000 evrov, odgovorna oseba pa še 1000.
Inšpektor za ceste Franc Zajamšek: »Na cesti je treba zagotoviti preglednost, ki voznikom omogoči, da drug drugega pravočasno opazijo in tako pravočasno zmanjšajo hitrost ali ustavijo vozilo. Seveda moramo vsi vozniki ne glede na stanje ceste upoštevati pravilo prilagajanja hitrosti vožnje razmeram na cesti.«
lih ceste dovolj odmaknjene od nje, večinoma ni problematična. Višina rastlinja je pomembna na mestih, kjer lahko rastlinje ovira preglednost. V prostoru, ki je namenjen preglednosti, lahko rastlinje sega največ 75 cm od nivoja ceste. To višino si najlažje predstavljamo, če jo primerjamo z višino varovalnih ograj ob cestah.«
Če je dovoljena bližina rastlinja
ob cesti jasna, pa je več nejasnosti v zvezi s prostorom namenjene preglednosti. »Določiti jo je mogoče za vsak primer posebej, pri čemer se upošteva računsko hitrost (predvidena hitrost, ki se glede na lastnosti ceste upošteva pri njenem projektiranju), širino ceste, njen vzdolžni naklon in konfiguracijo terena. Gre za precej zahtevno tehnično praktično projektantsko zadevo,« pravi inšpektor in dodaja, da lahko v nekaterih primerih preglednost ceste ovira že nepokošena trava, medtem ko v drugih preglednosti ne ovira niti višje rastlinje, če je teren zasaditve ob cesti nižji od nivoja same ceste.
Problematične so tudi obstoječe zasaditve
Čeprav isti predpisi veljajo tudi za zasaditve, kot so razne žive meje, pa je pri obstoječih zasaditvah treba upoštevati več dejavnikov. »Urbanistična zasnova Velenja je v preteklosti predvidevala zasajevanje živih mej po mejah parcel. Zato so se v sodobnem času ponekod pojavile težave. Določene ceste so se razširile, nekatero rastlinje se je kljub obrezovanju razrastlo, zato imamo ponekod žive meje povsem do robnikov. Tu je treba upoštevati, da je bilo to rastlinje zasajeno povsem legalno, čeprav velikokrat ne zagotavlja vedno prostega profila. Inšpektorji v teh primerih poskrbimo, da za-
gotavlja vsaj varnostno širino in da preglednost križišč ni ovirana.« Izkušnje so namreč pokazale, da na mestih, kjer žive meje do neke mere ovirajo srečevanje vozil, prometna varnost ni manjša. Vozniki so namreč prisiljeni v počasno vožnjo, saj se bojijo, da
in zmanjšajo varnost na njem. Enako velja tudi za oranje, ki je na razdalji manj kot en meter od ceste prepovedano. »V vseh primerih ni mogoče povsem zadovoljivo očistiti vozila. Takrat je nujno potrebno poskrbeti za ustrezno označitev in sprotno
tuiT ......
rimer porezanega žita, ki je oviralo preglednost ceste.
bodo na živih mejah opraskali vozila. Zato so tudi pešci na teh cestnih odsekih varnejši.
Previdno pri spravilu pridelkov
V jesenskem času pa je najbolj problematično spravilo pridelkov. Po Zakonu o cestah morajo vozniki z vozila očistiti zemljo ali blato, preden zapeljejo na vozišče, saj ga lahko v nasprotnem primeru onesnažijo
čiščenje vozišča,« je še povedal Franc Zajamšek in dodal, da do večjih onesnaženj ceste pride predvsem v slabem vremenu, ko sprotno čiščenje praktično ni mogoče. Takrat je nujno potrebno dobiti dovoljenje za delo in ga izvesti šele, ko izvajalec rednega vzdrževanja ceste postavi ustrezno prometno signalizacijo.
■
Vesni Andreje že tretjič zlati habanero
Šmarje pri Jelšah - V Šmarju pri Jelšah je pred nedavnim potekal 4. Čili festival. Dogodek na ploščadi pred tamkajšnjim kulturnim domom združuje ljubitelje te izvorne mehiške začimbe in prerašča v najbolj množično prireditev leta v šmarski občini. Največ zaslug za to ima domačin, inova-tivni kmet leta Matic Vizjak.
V okviru festivala sta potekali tudi dve državni prvenstvi, in sicer 3. državno prvenstvo za Hudičev kotel, v katerem so se tekmovalci pomerili, kdo bo skuhal najbolj pikanten chilli con carne, in pa 4. državno prvenstvo za
>
Snov, ki daje čilijem »vročino«, se imenuje kapsaicin, merska enota, s katero jo izražajo, pa so skovili.
Zlati habanero, v katerem so se pogu-mneži preizkusili v uživanju najmočnejšega čilija na svetu. Na slednjem je sodelovalo 10 tekmovalcev, od tega devet moških in ena ženska, in sicer Vesna Andreje, direktorica podjetja Andrejc iz Šoštanja. Zmagovalka je postala prav Andrejčeva, ki se je letos udeležila festivala tretjič in tretjič zmagala.
Malo heca mora biti
»Se pač zgodi,« je komentirala zmago Vesna Andrejc in dodala: »Ugaja mi pekoča hrana, rada jo jem. Drugi očitno ne prenesejo toliko. Je pa zanimivo, malo heca mora biti.« Povedala je, da sama čilijev ne goji, jih pa dodaja v hrano povsod, kamor »paše-jo«: v omake, testenine, pri mesu. Seveda mora biti pri tem pazljiva zaradi
ostalih družinskih članov: mož ima rad nežno pekoč okus, otroci pa ne.
Da lahko zaužiješ, sploh pa prebaviš tako pekočo začimbo, moraš biti zdrav, pojasni Vesna in dobro je tudi vedeti, dodaja, kako najlažje omiliš pekočo »bolečino«. Najboljši obliž za
la priložnost za zmago kakšnemu moškemu. Vsaj za zdaj tako razmišlja. Tudi letos ni nameravala tekmovati, a si je na prigovarjanje domačih, sploh pa obiskovalcev dogodka in organizatorjev, premislila. Se bo potegovala za uvrstitev v Guinnessovo knjigo
>
Za primerjavo: običajni feferon vsebuje od 100 do 500 skovilov, halapeno paprike od 2500 do 8000, habanero pa od sto tisoč do 350 tisoč skovilov
rekordov? »Tega ne poznam, bi bilo pa zanimivo.«
Kot zanimivost naj zapišemo, da za prvenstvo za zlato habanero vsako leto priskrbijo čilije v trgovini v Škofji Loki in na kmetiji Farčnik na Vranskem. Letos so pripravili več kot pet čilijev, ki so bolj pekoči od uradno priznanega čilija, ki vsebuje približno milijon in pol skovilov.
Btp
Vesna Andrejc: »Pekoča hrana mi ugaja in rada jo jem.«
pekoč občutek v ustih in v želodcu so maščobe, topla sladka voda, mleko in sir. Sama je letos pred tekmovanjem pojedla veliko mesa, sicer posebnih priprav nanj ni imela.
Prihodnje leto se tekmovanja namerava udeležiti kot gledalka in ne kot tekmovalka. Bo da-
Pravila tekmovanja so enostavna, vendar zahtevajo visoko stopnjo tolerance pekočega občutka v ustih. Vsak tekmovalec je moral pojesti čili v celoti, razen peclja. Po minuti intenzivnega žvečenja ga je lahko pogoltnil.
Sosedska pomoč še živi
Šmartno ob Paki, 13. septembra - Nesreča ne počiva, tudi ne izbira krajev, časa in še česa. Pred tednom dni so ognjeni zublji pustošili na turistični kmetiji - Vi-notoču Fajfar v Slatinah v občini Šmartno ob Paki.
»Po naključju sem bil doma prav v tem času, vendar se je ogenj v 30 sekundah tako razširil, da nisem imel kaj drugega storiti kot poklicati na pomoč gasilce. Člani operativ prostovoljnih gasilskih društev
trenutku še težko reči, dodaja Fajfar. Po grobih prvih ocenah za dobrih 25 tisoč evrov.
Fajfarjevi v nesreči niso ostali sami. Še isti dan in tudi v naslednjih dneh so jim pri odpravljanju posledic požara pomagali sosedje, sovaščani. »Pol Slatin je čistilo. Vesel sem, da živim med ljudmi, ki še znajo priskočiti na pomoč drug drugemu,« nam je dejal eden od bližnjih sosedov. Mihael Fajfar je te njegove navedbe
V odpravljanje posledic požara so se takoj vključili sosedi, prijatelji, znanci, sovaščani. Moški so čistili gostilniški prostor in opremo, ženski del pa prostore v nadstropjih
stanovanjske hiše.
Paška vas in Šmartno ob Paki so se hitro odzvali in gre jim zahvala, da so požar pogasili, preden se je ogenj razširil na celotno stanovanjsko hišo. Je pa ogenj uničil kurilnico in shrambo, v kateri je bila zamrzovalna skrinja, 500 kozarcev, blizu 100 namiznih prtov, vsa kletarska oprema, in to tik pred trgatvijo,« je povedal gospodar Mihael Fajfar.
Po trenutnih ugotovitvah naj bi požar povzročil kratek stisk pri zamrzovalni skrinji. Koliko škode je povzročil, je v tem
potrdil: »Res hvala sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom, da nam v teh težkih trenutkih pomagajo po najboljših močeh. Vsa tri nadstropja stanovanjske hiše je namreč treba počistiti zaradi mastnega dima. Iskrena hvala za njihovo pomoč je res iskrena. Tudi zaradi njih bomo nekoliko lažje zmogli breme posledic požara,« je še dejal Mihael Fajfar.
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 18
18
PIKIN FESTIVAL

20. septembra 2018
NAJVEČJA PIKA: KAJ
KBaTH5nWflžWaTlho na festivalskem prizorišču razdeljeno v tri večje ustvarjalne sklope.
Bela dvorana ho gostila VoSfflffkraTHStVo, v njem pa hodo otroci spoznali hogato življenje v jezeru in se skozi mogočne reke podali v skrivnostne globine oceana. Na suhem jih ho pričakal največji prebivalec naše zemlje (ne izdamo vam, kdo je!), njeno krhkost pa homo skupaj preizkusili na otoku Ekologija.
I in ZB8
hosta
sohivala v velikem šotoru. Različne pokrajine homo povezali z njihovimi prehi-valci (hoste upali v netopirjevo jamo?), se seznanili z njihovimi značilnostmi in na dvodimenzionalen način prikazali razmerja velikosti živali kopnega. Živali neha hodo v ospredje postavile svojo največjo posehnost - letenje.
PIKAST KJE IN KDAJ
Od 23. do 29. septembra
vas na osrednje prizorišče festivala, IRC Jezero, vabimo med tednom od 9 do 18 30, na otvoritveno nedeljo
'in zaključno soboto, ki bosta z
dogajanjem še prav posebej bogati, pa med 10. in 18.30.
Zračno kraljestvo
meljsko kraljestvo

PIKASTI ODRI
PIKA ZA
RADOVEDNE
IN
VEDOŽELJNE
Da hi živali lahko tudi začutili in se v njih preohrazili, smo pripravili posehen senzorični doživljajski poligon. Preizkusili se hoste lahko v hoji v medvedjih šapah, si svet ogledali skozi kameleonov 360° vid, se po nosu poskušali popraskati z rakovimi kleščami in še marsikaj, česar niste preizkusili še nikoli!
Tudi domače živali vam homo pokazali v novi luči! Motorični poligon na prostem vas ho popeljal
ZA PIKASTA VPRAŠANJA
w ww. pi ki nf est i va I .si telefon: 03 898 25 71 e-pošta: pika@velenje.si Pikin radio 96,3 MHz
PIKI NE RAZSTAVE
Svet živali skozi oči različnih ustvarjalcev, v različnih tehnikah in vsebinah, pikasto barvito - vahi k ohisku!
• Galerija Velenje - Ančka Gošnik Godec:
Največji otroški festival v državi v pisanih barvah jeseni in mladosti, v pikah na nogavicah in ličkih, v objemu opic in čokoladnih čalapink spet vabi velike in male, Pike in gusarje!
Pika priporoča:
pustite mobilne telefone in tablice v torbah in se sproščeno prepustite užitkom ob spoznavanju Kraljestva živali!
Odrski program na prizorišču ho potekal na velikem flHfflOBBfilBBI», za manjše nastope pa se homo srečevali v zavetju gozdička, kjer ho potekal program 30008550 OSE. V središču mesta hodo različne predstave na ogled na P3kE0H05HS v Domu kulture Velenje ter na uOB fflaSBVBmBSrffi v Glasheni šoli Velenje. Dopoldanske predstave si hodo ogledali otroci iz vse Slovenije, nekaj vstopnic pa je Pika vsakič prihranila tudi za izven. Kar pogumno se jim pridružite na glas-
Pika bo letos poleg oblasti v občini prevzela tudi vajeti Kraljestva živali,
kraljestva, v katerem bodo otroci razvijali spoštovanje do vseh prebivalcev našega čudežnega planeta, z nami bodo vsi, ki so večji od mušice in manjši od slona!

u
h e no --senčni predstavi Kazali-šta družina Pinklec Volčje srce, na igrani predstavi Bimho teatra Ljuhljana Glavko in Zhrk: čarovnik Nik, na operi za otroke Martin Krpan in mnogih drugih.
% /
po sledeh njihovih sto-0 pinj do njihovih bivališč. V nekatera od njih boste lahko celo vstopili (v krtino gotovo ne morete na obisk vsak dan, kajne?).
KAJ NEVERJETNEGA BOSTE IZVEDELI LETOS?
Ilustracije za
Kraljestvo živali
Pikin domišljijski živalski
velike in male otroke
Knjižnica Velenje - razstava izhor ilustracij prvih heril z vsega sveta iz zhirke Marjana Marinška: nPB3IBESriH3; Vrtec Velenje: SBet: hralka meseca: Bina Štampe Žmavc, domoznanska knjižnična zhirka: Vila Rožle - Katarina Aman: Galerija eMCe plac - Urša Verdev in Valentina Cehner:
29 let Pikineaa festivala
Mačjerica in prijatelj
IZGINJAMo
Čudoviti svet živali
Velenjski grad - Fotokluh F8: [ vseslovenska slikarska razstava učencev od 5. do 9. razreda Mladinska zlata paleta avla male dvorane Doma kulture Velenje - Marko Rop:
V svetu drobnih življenj
avla velike dvorane Doma kulture Velenje - Koroško filatelistično društvo: priložnostni poštni žigi
Pošta Velenje Osrednje prizorišče festivala na TRC Jezero - Vrtec Velenje: raBStaVBSomšTfTTISklflllKail: Goharsko društvo Marauh:
Živalstvo Slovenije in Pikini
Pika Nogavička v filatelij
razstava domišljijskih živali
razstava aob
PIKASTE STALNICE
Vila Čira-Čara je letos gotovo bogatejša za kak cekin in kos Pikine krame, se pa v njej gotovo skriva še kakšno presenečenje, ne pozabite zaviti k njej.
Seveda pa otroke vabimo še v ustvarjalne umetniške četrti (Glasbena, Lutkovna, Likovna, Filmska, Plesna, Muzejska in Knjižna), na razgibavanja v svet športa, na sprehod po Pikinem mestu, najbolj pogumne na gusarsko ladjo, pa na Pikino regato, v Pikin kino in k sodelovanju v Pikini bralni znački.
Velenjsko-sarajevsko prijateljstvo je toplo in iskreno, tudi letos ga bomo negovali na posebnem večernem druženju, Pika pa bo posebno pozornost namenila še prvošolčkom, ki jim bo v županovi družbi dobrodošlico zaželela s koncertom Anike Horvat.
PIKA BINA
Častna pokroviteljica letošnjega festivala je pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe
Pasja ušesa imajo 18 mišic.
Noj ima večje oko kot možgane.
Anakonde hkrati skotijo več kot 40 mladičev.
Kitov jezik tehta toliko kot ves slon.
Plazilci se ne potijo.
Krokodili ne morejo žvečiti, zato goltajo kamne in tako zmeljejo hrano v želodcu.
Kolibriji so edine ptice, ki lahko letijo vzvratno.
Če morska zvezda izgubi krak, ji zraste nov.
Žmavc, dobitnica letošnjega zlatnika poezije, ki bo festivalsko prizorišče obiskala v sredo, 26. septembra. La dan boste v večernih urah v mali dvorani Doma kulture Velenje lahko prisluhnili tudi njenemu klepetu z Bojano Špegel. Izvirno literarno ustvarjalko hoste lahko spoznali tudi z razstavo njej najljuhše literature, ki je razstavljena v
Knjižnici Velenje.
Bina Štampe Žmavc je unikatna mojstrica besede, ki ustvarja tako za mlade kot odrasle bralce. Je prava poznavalka Pike in njena dobra dušna prijateljica.
SKRBNA IN
DOBRODELNA
PIKA
Spoštovanje in poznavanje rodita tudi sočutje. Le koga se ne dotaknejo stiske zapuščenih in nemočnih živali? Pika z motom »Majhno dohro delo prekosi velike hesede« letos tako nagovarja vse, ki hi želeli pomagati Zavetiš-
ču za zapuščene živali Zonzani. V Beli dvorani homo zhirali hrano, opremo in priholjške za naše živalske prijatelje. Naj novo sonce razveseli čim več živali!
ORGANIZATORJI
29. Pikin festival tudi tokrat pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorgani-zatorji in partnerji: Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Mladinski center Velenje, Muzej Velenje, JSKD - OI Velenje, Knjižnica Velenje, Vrtec Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Šolski center Velenje, Športna zveza Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, ZKD Šaleške doline, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Ljudska univerza Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline Velenje, Zdravstveni dom Velenje, Euro-fins ERICo Slovenija, osnovne šole in številne druge organizacije in društva iz Šaleške doline.
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
20. septembra 2018
""^Jis
PIKIN FESTIVAL
19
FESTIVALSKI DOGODKI
Nedelja, 23. september
10.00 - 18.30 TRC Jezero PIKIN DRUŽINSKI OTVORITVENI DAN
10.00 - 18.00
TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
10.00 - 15.00
TRC Jezero - travnik LUTKOVNI POLIGON
Gledališče dela
10.30
TRC Jezero - Slonov oder COUNTREY RHYTM
Plesni nastop
11.00
TRC Jezero - Polhov oder KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI?
Lutkovno gledališče Velenje
11.30
TRC Jezero - Slonov oder DINOZAVROVO RAJANJE Z ALENKO KOLMAN
Glasbeni nastop
12.00
TRC Jezero - Polhov oder TOM & JERRY
Potujoči gusarski cirkus
12.30
TRC Jezero - Slonov oder PLESNI STUDIO N: STOPINJE NA ODRU
Plesni nastop
13.00
TRC Jezero - Polhov oder LUTKOVNE IGRARIJE
Lutkovno gledališke Velenje
13.30
TRC Jezero - Slonov oder DJEMBABE
Glasbeni nastop
14.00
TRC Jezero - Polhov oder THE HIŠN' BAND
Glasbeni nastop
15.00
TRC Jezero - Polhov oder TRIJE PRAŠIČKI
Lutkovno gledališče Velenje
Ponedeljek, 24. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero - zunanja prizorišča
DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI
9.00 - 13.30 in 15.30 -18.00
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
Torek,
25. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero - zunanja prizorišča
DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI
9.00 - 13.30 in 15.30 -18.00
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
9.30 in 11.30
Pikin oder - Dom kulture Velenje
MARTIN KRPAN
Opera za otroke KUD Cona 8
9.30
Tomažev oder - Glasbena šola Velenje DINOZAVRI
Lutkovna predstava Gledališče Labirint
15.30
TRC Jezero - Polhov oder VOLK IN KOZLIČKI
Lutkovno gledališče Velenje
16.30
TRC Jezero - Slonov oder KRAVA NA MESECU
Vrtec Velenje
17.00
TRC Jezero - Polhov oder TOM & JERRY
Cirkus dvornih norčkov
17.30
TRC Jezero - Slonov oder SLON TROBI
Koncert trobilcev Glasbene šole Velenje
18.00
TRC Jezero - travnik VEČER OBTABORNEM OGNJU
v sodelovanju z RJZ Velenje
9.30
Pikin oder - Dom kulture Velenje
VOLČJE SRCE
Igrana, glasbeno-senčna predstava
Kazališna družina Pinklec 9.30
Tomažev oder - Glasbena šola Velenje
ŽLOBUDRAVE BOLHE
Glasbena predstava OŠ Gustava Šiliha
13.00/14.00/15.00
TRC Jezero - travnik
VELIKAN NA HODULJAH
Čarodej Sam Sebastjan
15.30
TRC Jezero - Polhov oder
INDIJANSKA
PRAVLJICA
Lutkovno gledališče Velenje
16.30
TRC Jezero - Slonov oder IN PRIŠEL JE ...
Vrtec Velenje
17.00
TRC Jezero - Polhov oder KAMIŠIBAJ - ZGODBE IZ KOVČKA
KUD Dudovo drevo
17.30
TRC Jezero - Slonov oder ŽIVALI IZ SKRINJICE
Koncert orffove skupine in mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Velenje
Sreda,
26. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero - zunanja prizorišča
DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI
9.00 - 13.30 in 15.30 -18.00
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
9.30 in 11.30
Pikin oder - Dom kulture Velenje
KEKEC
Igrana predstava Gledališče Koper
9.30 in 11.30
Tomažev oder - Glasbena šola Velenje TV AVANTURA
Plesno-gledališka
predstava
Plesni forum Celje
15.30
TRC Jezero - Polhov oder ROMEO IN JULIJA
Lutk. gledališče Velenje
16.30
TRC Jezero - Slonov oder KORENČKOV PALČEK
Vrtec Velenje
17.00
TRC Jezero - Slonov oder ŽUPANOV SPREJEM PRVOŠOLČKOV in NASTOP ANIKE HORVAT
v sodelovanju z Mestno občino Velenje
17.30
TRC Jezero - Polhov oder ŽIVALI IZ VIDINE SLIKANICE
Koncert harmonikarjev osmih slov. glasbenih šol
Dom kulture Velenje -mala dvorana
VEČER S ČASTNO POKROVITELJICO BINO ŠTAMPE ŽMAVC in ODPRTJE RAZSTAVE MARKA ROPA: V SVETU DROBNIH ŽIVLJENJ
Četrtek, 27. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero - zunanja prizorišča
DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI
9.00 - 13.30 in 15.30 -18.00
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
Petek,
28. september
9.00 - 18.00
TRC Jezero - zunanja prizorišča
DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI
9.00 -18.30
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
Sobota, 29. september
9.00 - 12.00
TRC Jezero - pri Beli dvorani
CVETLIČARSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO
v sodelovanju s PUP Velenje
9.30
Pikin oder - Dom kulture Velenje
GLAVKO IN ZBRK: ČAROVNIK NIK
Igrana predstava Bimbo teater Ljubljana
9.30
Tomažev oder - Glasbena šola Velenje EMA PIPIFILIPI
Gledališka predstava OŠ Frana Malgaja Šentjur
15.30
TRC Jezero - Polhov oder METULJČEK CEKINČEK
Lutkovno gledališče Velenje
16.30
TRC Jezero - Slonov oder BI SE GNETLI NA TEJ METLI
Vrtec Velenje
17.00
TRC Jezero - Polhov oder ZAKLJUČEK PIKINE BRALNE ZNAČKE in NASTOP KLOVNESE TINKE ŠMINKE v sodelovanju s Knjižnico Velenje
17.30
TRC Jezero - Slonov oder KRALJESTVO ŽIVALI S TOLKALI
Koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje
19.00
Glasbena šola Velenje VEČER PRIJATELJSTVA: VELENJE - SARAJEVO
v sodelovanju z OŠ Mihe Pintarja Toleda
9.00 - 18.30
TRC Jezero
GOBARSKA RAZSTAVA
v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje
9.30 in 11.30
Pikin oder - Dom kulture Velenje
O PETELINU IN PAVU
Igrana predstava Šentjakobsko gledališče Ljubljana
9.30 in 11.30
Tomažev oder - Glasbena
šola Velenje
BIKEC FERDINAND
Lutkovna predstava Lutkovno gled. Velenje
15.30
TRC Jezero - Slonov oder SVINJSKI PASTIR
Lutkovno gledališče Velenje
16.30
TRC Jezero - Slonov oder MLADI USTVARJALCI
Koncert avtorskih skladb učencev Glasbene šole Velenje
17.00
TRC Jezero - Polhov oder POJTE, POJTE DROBNE PTICE
Gledališče Lalanit 17.30
TRC Jezero - Slonov oder PLESNI STUDIO M-DANCE
Plesni nastop
18.00
TRC Jezero - Indijanski tabor
ČAJANKA
POFESTIVALSKI DOGODKI
Nedelja, 30. september
16.00
Pikin kino
PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG
Družinski animirani film
18.00
Pikina premiera - obiskala nas bo filmska ekipa! GAJIN SVET, mladinski film
10.00 - 18.30
TRC Jezero PIKIN DAN
najbolj živahen dan festivala
9.00
TRC Jezero - zbor: pri čolnarni
PIKINA JADRALNA REGATA
v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje
10.00 - 17.00
TRC Jezero
USTVARJALNE DELAVNICE -KRALJESTVO ŽIVALI
Ustvarjalno raziskovanje Zemeljskega, Vodnega in Zračnega kraljestva
10.00 - 18.30
TRC Jezero
GOBARSKA RAZSTAVA
v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje
10.30
TRC Jezero - Slonov oder PLESNA ŠOLA SPIN
Plesni nastop
11.00
TRC Jezero - Polhov oder OŠ ANTONA AŠKERCA: PIKA
Glasbeno gledališka predstava
11.30
TRC Jezero - Slonov oder PIKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN
Plesni teater Velenje
12.00
TRC Jezero - Polhov oder MEDVEDEK IN ZLATOLASKA
Lutkovno gledališče Velenje
12.30
TRC Jezero - Slonov oder SMOOTH BAND: ALOHA ELVIS
Koncert
13.30
TRC Jezero - Slonov oder CIRKUS
PRESENEČENJA
Predstava/delavnica
13.30
TRC Jezero - parkirišče pred Muzejem premogovništva
GASILSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO v sodelovanju z Gasilsko zvezo Šaleške doline
14.00
TRC Jezero - Polhov oder PRINCESKA NA ZRNU GRAHA
Lutkovno gledališče Velenje
15.00
TRC Jezero - Polhov oder KOKOŠKA EMILIJA
Gledališče Velenje
oder
SVEČANO ODPRTJE FESTIVALA S PRIHODOM PIKE NA PRIZORIŠČE in NASTOP LEE SIRK
ZAKLJUČNA SVEČANOST FESTIVALA, SLOVO OD PIKE in NASTOP ANDREJE ZUPANČIČ
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 20
20
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
»»^AS
20. septembra 2018
Invalidi pomagajo invalidom
Od 330 članov Društva invalid Konovo se jih pestre dejavnosti udeležuje več kot dve tretjini - Najbolj ponosni na projekt Invalid invalidu
Tatjana Podgoršek
V soboto, 22. septembra, ob 9. uri bo Društvo invalid Konovo organiziralo v dvorani tamkajšnjega doma krajanov 5. meddruštven turnir v pikadu. Športno srečanje organizira v počastitev praznika Mestne občine Velenje, na njem pa pričakujejo od 120 do 150 tekmovalcev iz 16 do 18 društev od Ruš, Pod-velke, Vuzenice, Radelj ob Dravi, Mute, Mežice, Dravograda, Mislinje do Šlandra Celje. Po besedah predsednika Ladislava Bračiča so povabili na turnir tudi ostala društva invalidov in upokojencev mestne občine Velenje, a za zdaj se ti še niso odzvali.
Sicer pa je Bračič povedal, da izvajajo številne socialne, humanitarne in športne programe. »Menimo, da sta aktiven posameznik in posameznik, ki mu z obiski krajšajo osamljenost, manjše breme za skupnost.« Med dejavnostmi, ki jih izvaja društvo, so najbolj ponosni na projekt Invalid invalidu, v katerem več kot 25 prostovoljcev obiskuje člane društva, ki se zaradi gibalne oviranosti težje vključujejo v njegovo dejavnost. Na obiskih se običajno spletejo pristni odnosi in pogovori velikokrat preidejo v oblike nudenja manjše asistence, saj jih vozijo v trgovino, zdravilišča, pomagajo pri nakupih in podobno. Nekaterim med njimi pomagajo še s hrano, pridobljeno iz projekta Viški hrane. Projekt poteka pod
Ladislav Bračič: »Menimo, da je občan, ki mu z obiski krajšamo osamljenost, manjše breme za skupnost«.
pokroviteljstvom tukajšnjih Lions kluba, stranke SD in Rotary kluba, hrano pa delijo tudi občanom, ki niso člani njihovega društva.
Seveda društvo bogati svoje delovanje tudi z drugimi oblikami druženja članov, zlasti kulturno in športno. Izvajajo jih po izdelanem urniku, ta pa je od ponedeljka do petka poln. Družijo se pri metanju pikada, igranju šaha, ruskem kegljanju, ustvarjalnih delavnicah, v katerih zlasti zavzeto ustvarjajo članice, pri streljanju z zračno puško v Doliču, na plavanju v Termah Topolšica, na domu omogočijo članom magnetno terapijo. So zadovoljni z odzivom? »Zelo. Vodimo seznam uporabnikov po programih in od 330 članov društva se teh udeležuje več kot dve tretjini.«
Po zagotovilih sogovornika bodo v prihodnje poskušali obdržati vse aktivnosti, jih dopolniti, predvsem pa bodo več pozornosti namenili pridobitvi več denarja za dejavnost od Fundacije invalidskih organizacij, ki jo bodo poskušali prepričati z dobro pripravljenimi programi. »Načrtujemo še tesnejše povezovanje z društvi v mestni občini Velenje in krajevni skupnosti Konovo, ki imata razumevanje za naše potrebe. Mestna občina nam je uredila igrišča pri domu krajanov na Konovem, omogoča nam, da se lahko prijavljamo na njene razpise za dejavnosti športa,« je sklenil Ladislav Bračič.
Pogumno najprej v dobro čebel in nas
90 let čebelarskega društva Mlinšek Velenje - V ospredju izobraževanje in delo z mladimi - Mestni čebelnjak in čebelarska pot
Tatjana Podgoršek
Velenje, 14. septembra - Čebelarsko društvo Mlinšek Velenje že 90 let uspešno združuje čebelarje iz tukajšnjega okolja ter skrbi za promocijo in razvoj čebelarstva. Člani (blizu 100 jih je) so jubilej zaznamovali s prireditvijo v vili Bianci v Velenju.
Bolj prepoznavni, čebele bolj ogrožene
Mag. Miran Glinšek, predsednik društva, nam je ob tej priložnosti dejal, da je delovanje v devetih desetletjih zazna-
šek zato namenjajo veliko pozornosti izobraževanju, prepoznavnosti v okolju, se predstavljajo na raznih prireditvah, se družijo, pogovarjajo. Vse pomembnejše je delo z mladimi. Otroke že v vrtcu oza-veščajo o pomenu čebelarstva in čebel ter njihovi vlogi v ekosistemu. Uspelo jim je znova obuditi čebelarski krožek na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje. Ponosni so na mlade čebelarje, saj na državnih tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. Lani so bili organizatorji 40. tekmovanja mladih krožkarjev, ki se ga je udeležilo blizu 700 mladih čebelarjev iz skoraj vseh čebelarskih krožkov v
Zatika se le pri pridobitvi zemljišča ob sadnem gozdu, katerega lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije. Menimo, da je lokacija odlična točka, kjer se bodo lahko Šalečani poučili o čebelah in njihovi koristi.«
Kakšnih bistveno novih aktivnosti v delovanju društva ne načrtujejo. Še naprej bodo skrbeli za pridobitev čim več znanja, še bolj spodbujali mlade za to dejavnost, si prizadevali skupaj z njimi ozaveščati javnost in s tem skrbeti tudi za naravo. Veliko stavijo na urbano čebelarstvo, ki je v tukajšnjem okolju že prisotno.
movalo veliko generacij in vsaka je nekaj prispevala k temu, da se je društvo ohranjalo in razvijalo. Sploh v zadnjih letih, ki so za čebelarje in čebelarjenje precej boljša, kot so bila. Predanost, ljubezen do narave, navdušenje nad čebelami, potreba po druženju in prenašanju znanja na druge enake se v teh letih ni spremenila, pojasnjuje Glinšek. Zaradi varoze, intenzivnega kmetijstva, slabih pašnih virov, onesnaženosti narave ter spreminjanja klime pa se je čebelarjenje v marsičem spremenilo, postalo je zahtevnejše. Čebele so danes veliko bolj ogrožene kot v preteklosti in potrebnega je veliko več znanja o njih kot nekoč. V društvu Mlin-
Sloveniji. »Veseli nas tudi, da delujemo v lokalni skupnosti, ki je čebelam in čebelarjenju prijazna. Mestna občina Velenje je v več kot 60 odstotkih posejana z medovitimi rastlinami, občinska uprava podpira naše delo. Po dolgih letih smo pridobili društvene prostore v podjetniškem centru Standard. Od zdaj se bomo še lažje združevali, izobraževali in naredili še kaj koristnega.« Na vprašanje, kako pa je s pred leti načrtovano ureditvijo mestnega čebelnjaka in čebelarske poti okoli Škalskega jezera, je Glinšek odgovoril: »Ideja je še vedno živa. Letos jeseni se nameravamo prijaviti na razpis za pridobitev evropskega denarja.
Po besedah velenjskega župana Bojana Kontiča se lokalna skupnost zaveda pomena čebel, kar dokazuje na različne načine. Zahvalil se je članom čebelarske družine za opravljeno delo. Zanj je društvo na včerajšnji svečani seji občinskega sveta prejelo grb Mestne občine Velenje. Svoja razmišljanja je Kontič sklenil z besedami. »Pogumno naprej v dobro čebel in vseh nas.« Med udeleženci prireditve sta bila še podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, ki je pojasnil, zakaj so slovenski čebelarji svetovna velesila na tem področju ter hči ustanovitelja čebelarske družine Alenka Mlinšek.	a
■
Modra odločitev za cisto prihodnost dllMBS
PELJEM na DiNOS
Ob občinskem prazniku želimo vsem čim več modrih odločitev in da bi mesto Velenje ostalo lepo in čisto, za kar se bomo trudili tudi mi.
www.dinos.si
Dinos Velenje
_re m
co ra
CD
O
O C
o
Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure.
Novo! OUTLET KERAMIKA!
Gradbeni center MIX
Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52
Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.
Super cena: le 11,90 evr/m2
Mesnica v Starem Velenju
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
J Meso slovenskega porekla J Domače prekajeno meso
j
ČesOBOams aa peank efbšBrns VeOej
03«5875b30
^ Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
IVIlffO ^
Mio
107,8 MHz
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21
V Velenju sije brazilsko sonce
Catia Kuder je Brazilka, ki v Velenju živi zadnja štiri leta -Mesto jo spominja na rodno domovino - Z nasmeškom pravi, da brez Vele'ja ni živl'e'ja
Catia Kuder je v Velenju poznana kot Katka z velikim nasmehom na obrazu.
Že preden sem jo spoznala, so mi jo opisali z besedami »sonček«, »velik nasmeh« in »topla oseba«. Izkazalo se je, da se niso prav nič motili. Catia Kuder, ki je bila rojena in je odraščala v Sao Paulu v Braziliji, v Velenju živi zadnja štiri leta. Tisti, ki jo tukaj poznajo, jo kličejo Katka in dobro vedo, da sta velik nasmeh in objem res njen prepoznavni znak.
V Slovenijo prišla zaradi ljubezni
Katka priznava, da včasih malo pogreša domovino. Način življenja v Sloveniji je pač zelo drugačen od brazilskega. »Ljudje mi večkrat rečejo, da sem jaz posebna in drugačna. Priznam, da me takšne besede včasih motijo. Kajti nisem drugačna, le bolj spontana sem,« pravi Catia in dodaja, da smo po njenih izkušnjah Slovenci bolj konservativni in hladni od Brazilcev.
»Brazilci so bolj srčni ljudje, vsi si pomagajo med seboj, se veselijo in so pogosto nasmejani. Radi plešemo sambo, se družimo in pripravljamo zabave, to pa tukaj pogrešam,« priznava velenjska Brazilka.
V »Zlovenijo«, kot ji pravi s prisrčnim brazilskim izgovorom, je prišla zaradi ljubezni. Že od nek-
daj si je sicer želela iti v Evropo, ko ji je leta 1999 to tudi uspelo, pa je v Franciji spoznala svojega (zdaj bivšega) moža. Nekaj časa sta skupaj potovala okrog Francije, naposled pa se odpravila v Brazilijo. Tam sta se poročila in leta 2001 z namenom, da bosta tukaj živela, prvič prišla v našo domovino. Živela sta v Žalcu, a ostala le devet mesecev. »Težko mi je bilo zaradi jezika in vremena in potem sem rekla, da ne morem več. Vrnila sva se v Brazilijo, kjer sem kmalu rodila sina. Ko je bil star štiri leta, smo znova prišli v Žalec,« pripoveduje Katka. Z nasmehom dodaja, da je bila drugič bolj pripravljena na vremenske razmere, in pojasnjuje, da je v Braziliji poleti običajno okrog 40 stopinj Celzija, ko je hladno, pa okrog 15 stopinj Celzija.
Velenje bolj podobno Braziliji od drugih slovenskih mest
V Sloveniji zdaj Katka živi 12 let, od tega je v Velenju zadnja štiri leta. »Med Žalcem in Velenjem je velika razlika in vesela sem, da sem se odločila za bivanje v tem mestu. Je kulturno, športno in aktivno mesto - malo me spominja na moje življenje v Braziliji in tega sem zelo
vesela,« pravi. Kot pojasnjuje, ji je v Šaleški dolini posebej všeč okolje. »V Sao Paulu smo imeli nekaj zelenic, ampak Velenje je fenomenalno! Že osem let obiskujem Velenjsko jezero in plažo in od takrat me morje sploh ne zanima več,« je zadovoljna Ca-tia. Kot pravi, je hvaležna, ker tukaj pozna ogromno ljudi in je našla odlične prijatelje. Poudarja, da je med različnimi slovenskimi mesti velika razlika in ponosno zatrjuje, da »brez Veleja ni živl'eja«.
V otroštvu Slovenije ni poznala, je pa zelo rada izgovarjala ime Jugoslavije
Catia nekoč za Slovenijo seveda ni niti vedela. Ko je hodila v vrtec, je bila precej navihan otrok. »Spomnim se, da so se vse vzgojiteljice redno pritoževale čezme. Vedno sem ušpiči-la kakšno neumnost in k temu prepričala še druge,« pripoveduje v smehu.
Med šolanjem je imela dve veliki želji: da bi bila odvetnica in da bi se iz Brazilije preselila v Evropo. »Za Slovenijo takrat seveda še nisem vedela, sem pa oboževala športna tekmovanja in redno spremljala nekdanjo Jugoslavijo. Tako zelo rada sem izgo-
varjala ime te države,« se spominja Katka.
Življenje se je zavrtelo tako, da se je kasneje naučila izgovoriti mnogo več kot le ime države. »Prvi stavek, ki sem ga znala v slovenskem jeziku, je bil 'Koliko je ura',« pripoveduje smeje in pravi, da ji je največ težav v slovenščini povzročala izgovorjava šumnikov. »Moj sin je po prihodu v Slovenijo vstopil v tukajšnji vrtec. Hitro se je priučil jezika in danes portugalsko sicer razume, a ne govori. Meni je slovenščina povzročala nekaj več težav. Še vedno se je učim,« pravi Katka - tudi tokrat z nasmeškom na obrazu.
Razlike so, a se uspešno prilagaja
Med svojo rodno domovino in sedanjim bivališčem Catia Ku-der seveda vidi razlike, vendar se tudi odlično prilagaja. Če je v Braziliji kuhala fižolado iz črnega fižola in mesa iz ušesa in nog prašiča, se tukaj prilagodi tako, da uporabi kranjsko klobaso in kakšen kos svinjine. »Pa je ravno tako dobro!« se smeji Katka. Kot pravi, sicer v glavnem v Sloveniji ne kuha brazilske hrane, saj je originalne sestavine težko dobiti. »Tukaj kuham govejo juho, ajdovo kašo, pražen krompir, sarmo, golaž,« našteva.
Če na začetku bivanja v Sloveniji pozimi nikoli ni želela iz stanovanja, zdaj tudi ob hladnejših dneh uživa v sprehodih okrog jezera. Tudi sneg je ne moti. Pravzaprav si želi, da bi se nekoč naučila smučati.
Catia pa se med nami ni prilagodila samo hrani in temperaturam. S svojim pozitivnim pogledom na svet in odprtostjo med nas prinaša prav tisto, česar smo tako zelo veseli. Z njo lahko tudi mi postajamo še večji sončki.
■ Mojca Štruc
Veselo skupno srečanje
Na pohodu so združili prijetno s koristnim.
Gavce, 15. septembra - Vaška skupnost Gavce - Veliki Vrh in tamkajšnje športno društvo sta pripravila že 18. srečanje krajanov in članov. V dopoldanskih urah so organizatorji ljubitelje narave povabili na pohod po sosednji vaški skupnosti Skorno in ga popestrili z nabiranjem gob. Popoldansko dogajanje se je odvijalo na tamkajšnjem športnem igrišču, kjer v športnih aktivnostih ni manjkalo dobre volje.
Ob tej priložnosti je predsednik vaške skupnosti Drago Ne-žmah spregovoril o dejavnostih v kraju. Najbolj veseli so ureditve dela ceste ter parkirišč pri tamkajšnji železniški postaji. Do konca leta načrtujejo ureditev dela ceste skozi naselje Gavce, ki ni umeščena v traso kanaliza-
cijskega voda. Med drugim se je zahvalil krajanom za sodelovanje na akcijah v iztekajočem se štiriletnem obdobju. Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek pa je prisotne seznanil z občinskimi projekti in naložbami ter jih povabil na skupno svečanost ob otvoritvi letos končanih del pri železniškem prehodu Paška vas in mostu v Rečici ob Paki konec tega meseca.
Društvo je poleg zabavnih in tekmovalnih iger poskrbelo še za brezplačno pogostitev, skrbne tamkajšnje gospodinje pa za pecivo za sladokusce. V sproščenem klepetu med krajani se je porodilo kar nekaj idej in predlogov za uspešno delovanje lokalne skupnosti.
•Tp
Geodeti merijo na terenu
Velenje - Predstavniki na javnem razpisu izbranih geodetskih podjetij bodo na območju koroške, savinjske in podravske regije do konca letošnjega leta opravljali pregled obstoječih podatkov na terenu in terenske izmere podatkov. Gre za projekt eProstor, ki bo zajel preverjanja podatkov po vsej državi in se je začel izvajati marca letos in se bo izvajal do leta 2020. V tokratnem sklopu se bodo aktivnosti izvajale na območju geodetskih pisarn Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica ter delno tudi na robu tega območja, in sicer na območju geodetskih pisarn Celje, Maribor, Domžale, Kranj, Žalec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Ptuj.	■
V svetu Mestne občine Velenje podpiramo razvojne projekte.
Občankam in občanom iskrene čestitke za občinski praznik.
ESOTECH
Zaposleni družbe Esotech Vam čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje!
Svetniška skupina SLS Mihael Letonje
www.esotech.si
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 22
22
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
««ms
20. septembra 2018
Želijo širiti dom krajanov
Peti praznik Krajevne skupnosti Gaberke v znamenju druženja - Pločnik bo, kanalizacija Velunja pa naloga za prihodnji svet krajevne skupnosti
Tatjana Podgoršek
V Krajevni skupnosti (KS) Gaberke je že od minulega konca tedna živahno in bo vse do konca tega meseca. Vrstijo se namreč prireditve v počastitev krajevnega praznika. Letošnji je peti po vrsti, najbolj pa ga bo zaznamovalo druženje krajanov na slavnostni seji KS v soboto, 22. septembra, ob 16. uri. Na prireditvi bodo med drugim s priznanjem KS nagradili nekatere krajane ter podelili donacijo. Kdo bodo nagrajenci, predsednik sveta KS Gaberke Zvonko Koželjnik ni izdal. Praznovanje krajevnega praznika se ujema s praznovanjem praznika Občine Šoštanj.
Zadovoljni z dogajanjem v minulem letu
Ob pogledu na minulo leto je Koželjnik dejal, da so uresničili glavnino načrtovanih nalog. »Veliko truda in aktivnosti zahteva vzdrževanje obstoječega standarda, prizadevamo pa si tudi za razvoj in s tem za pridobitve, ki ga bodo omogočile. To ni lahko, saj denarja v proračunu Občine Šoštanj za delovanje KS ni veliko, ob dolgotrajnejših zimah pa nam ga lahko »pobere« zimsko vzdrževanje cest. Brez de-
Zvonko Koželjnik: »Menim, da smo ob koncu mandata lahko zadovoljni, saj smo precej postorili. Zahvala velja vsem, ki so svetu in meni stali ob strani ter pomagali.«
narja se ne da narediti skoraj nič.« Kljub temu so z opravljenim delom zadovoljni. Skrbeli so za urejenost okolja, zimsko in letno vzdrževanje lokalnih cest, javno razsvetljavo, vzdrževali in čistili usedalnike hudournikov, družinam novorojenčkov v kraju podarjajo bone, KS je pokroviteljica gasilskega tekmovanja za starejše gasilce in gasilke. »Poleg tega smo zamenjali okna in vrata na delu doma krajanov, popravi-
li bankine na cesti Gaberke-Pri-stava, manjši plaz Brodnik nad športnim igriščem, obnovili smo vhod v trgovino, vzdrževali makadamsko cesto Stankovič-Ber-ložnik,« je naštel sogovornik.
Pločnik, kanalizacija Velunja ...
V bližnji prihodnosti, meni Zvonko Koželjnik, bodo lahko na seznam opravljenih del zapisali še pridobitev energetske izkaznice in požarnega načrta za dom krajanov, ki ga želijo razširiti za potrebe Vrtca Šoštanj. »Projektna naloga je že izdelana, čakamo na projekt in menim, da lahko prihodnje leto pridobimo gradbeno dovoljenje za širitev.« V zaselku Velunja bi radi uredili javno kanalizacijsko omrežje, v tem času potekajo dela pri posodobitvi ceste od križišča do Križnika. Hkrati s tem bodo gradili tudi pločnik, ki ga večina krajanov nestrpno pričakuje. To bo velika pridobitev za KS, predvsem pa za varnost najbolj ranljivih skupin v prometu, meni Koželjnik in dodaja: »Pločnik bo, niso pa stvari tako preproste, kot mislijo nekateri. Da se bomo lahko veselili pridobitve, je treba prenesti marsikaj, kar vzame človeku voljo in energijo.« Koželjnik je izrazil zadovoljstvo še zaradi delovanja tamkajšnjih društev, ki jim KS pomaga po najboljših močeh. Verjame, da bodo zavzeto delala tudi v prihodnje, se povezovala, krajani pa, da bodo njihova prizadevanja nagradili s prisotnostjo na društvenih dogodkih. a
Kardeljev trg spremenili v lep prireditveni prostor
Soseska je lepo urejena, odkar so prenovili Kardeljev trg večjih težav nimajo - Veseli, da upravniki prenavljajo fasade
Mira Zakošek
Velenje, 15. septembra -Najmlajša med mestnimi četrtmi, Levi breg vzhod, z okoli 4000 prebivalci praznuje 20. septembra svoj krajevni praznik. Za-
da je dobila celotna soseska spet lepšo podobo. Sicer pa je ta del Velenja dobro komunalno urejen, tako da večjih težav nimajo, še posebej zdaj, ko je lepo preurejen tudi Kardeljev trg.
Pelko je bil vesel, da se pra-
lavnicami in orientacijskim pohodom.
Prireditve se je udeležila tudi podžupana Mestne občine Velenje Breda Kolar, ki je bila navdušena nad prijetnim razpoloženjem in druženjem krajanov, še
jema območje Kardeljevega trga in Stantetove ulice. Praznovali so to soboto, ko so v prireditveni prostor, in to res lep, spremenili kar ves Kardeljev trg. Kulturni program so pripravili otroci vrtcev Enci ben-ci in Lučka, ki imata sedež v tej mestni četrti. Predsednik Boštjan Pelko pa je izrazil zadovoljstvo, da so v zadnjem času upravniki prenovili številne dotrajane fasade, tako
Marjan Krenčan
znovanja, ki združuje in zbližuje, vsako leto udeleži več krajanov, vse več pa je tudi tistih, ki so vključeni v društva, ki delujejo v kraju. Ta so se tudi predstavila na stojnicah. Med najbolj aktivnimi so upokojenci, ki so med prireditvijo tekmovali v šahu, ženske sodelujejo v krožkih ročnih del (prikazale so svoje izdelke), otroke pa so zaposlili z ustvarjalnimi de-
posebej pa nad tem, kako ino-vativno so v druženje vključili tudi otroke. Sicer pa je življenje v tem delu Velenja lepo, pravi Marjan Krenčan, ki je krajan te četrti že 40 let. »Ta prostor je lep, če vam pošteno povem, če nam služi zdravje smo tukaj po udobju svetovni prvaki. Vse imamo, smo blizu centra, smo urejena soseska.« No, in tako je bilo tudi videti. Druženje je bilo prijetno, zaključili pa so ga seveda z veselico.
■
ra
®
LGGO Fe/tival
19. 9. do 30. 9. 2018 www.city-center.si
(Í) @citycenter.celje @ @citycenter_celje
clíy/center I tU ¡H ¡lil M CltV^pOlk
LEGO, the LEGO Logo, the minifigure are trodemark/ of the LEGO Group. © 2018 The LEGO Group.
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
20. septembra 2018
""^Jis
ŠPORT
23
Od superpokalnih prvakov boljši kar za osem zadetkov
Rokometaši Gorenja so po neprijetnem porazu v prvem krogu v Ormožu v uvodni domači tekmi 'morali' zmagati
Letos pomlajeno moštvo velenjskega Gorenja je bilo po porazu v prvem krogu v Ormožu, v drugem, v katerem so gostili zmagovalca superpokala Krko, na pomembni preizkušnji. Morebitnega novega 'kiksa' si niso smeli privoščiti. Zasluženo so se veselili prepričljive zmage z 31 : 23. Zagotovili so si jo v drugem polčasu, v prvem oziroma
skom. Po slabih desetih minutah so po dobrih obrambah vratarja Aleksandra Tomica Krkaši celo vodili s tremi goli razlike (5 : 2). Nato pa je začela njihova zbranost popuščati. Posledica tega je bilo nekaj zapravljanjih žog (napačne podaje oziroma meti v prazno). S tem so omogočili domačim, da so prihajali do lahkih zadetkov in v 23. minuti sploh
tah igre je domača prednost dosegla pet golov (21 : 16). Navijače in domačo klop sta nato zaradi sporne presoje nekoliko razjezila sodnika in slišati sta morale nekaj nešportnih vzklikov. Nato so se navijači in igralci le umirili, zaigrali še čvrsteje v obrambi in premierno domačo tekmo v novi sezoni končali s prednostjo sedmih golov.
na začetku pa je bilo v njihovi igri opazno nihanje; pač zaradi nujnosti osvojitve prvih točk. Gostje so v Velenje prišli brez svojih najboljših igralcev Jerneja Papeža in Grege Okleščena. V 53. minuti pa so ostali še brez drugega vratarja Uroša Pavlina, ki si je menda izpahnil komolec.
Dvoboj so Dolenjci začeli zelo samozavestno, predvsem pa neobremenjeno. Pri domačih pa je bilo opazno, da so zaradi nujnosti zmage pod določenim priti-
Prva liga TS, 8. krog:
Rudar Velenje - Celje 0 : 1 (0 : 1) Strelec: 0:1 Lotrič (10.). Rudar: Pridigar, Bolha (od 88. Solomun), Pušaver, Tomaševic', Vasiljevic, Arap (od 54. Radic'), Črnčič (od 65. Vodeb), A. Pišek, Pušnik, TrifkoviC, Kamara. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Aluminij - Gorica 0 : 0, Krško - Maribor 0 : 2 (0 : 0), Mura - Olimpija 0: 2 (0 : 1), Domžale - Triglav 1 : 2 (0 : 1). Vrstni red: 1. Maribor 20, 2. Olimpija 14, 3. Aluminij 13, 4. Gorica 13, 5. Domžale 10, 6. Mura 9, 7. Triglav 9, 8. Celje 8, 9. Krško 7, 10. Rudar 4.
Nogometni pokal Slovenij -
osmina finala
Mura - Rudar 1 : 0 (0 : 0)
Strelec: Luka Bobičanec (84); AŠK Bravo -
Maribor 2 : 3 (2 : 1), Koper - Nafta 2 : 0 (0
: 0) Ivančna Gorica - Domžale 0 : 3 (0 : 2);
včeraj: Brda - Gorica, Korotan Prevalje
-	Aluminij, Celje - Krško; danes: Olimpija
-	Triglav.
Lige NLB, 1. krog
Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 22:20 (15:12) Gorenje: Taletovic' 6 obramb, Vujovic' 8 obramb, Logar 2 obrambi, Mazej, Haseljic 8, D. Tajnik 3, Špelic 1, Matanovic, Levc, Stojnic 1, Miklavčič, Banfro, Verdinek 4, J. Tajnik, M. Kavčič, A. Kavčič 3. Trener: Zoran Jovičič.
Drugi rezultati: Dobova - Maribor Branik 23:28 (11:15); Medved 9, Sviš Ivančna Gorica - Trimo Trebnje 24:19 (13:9), Dol TKI Hrastnik - Urbanscape Loka 23:25 (10:12),
prvič povedli (11 : 10). Hitro so nato povišali na plus tri (13 : 10). Toda požrtvovalni gostje so po minuti odmora znova zaigrali kot na začetku in ob polčasu je bil rezultat izenačen (14 : 14).
V nadaljevanju so še slabih deset minut Dolenjci povzročali nekaj preglavic domačim in v 36. minuti zaostajali samo za zadetek (16 : 17). Nato pa niso bili več kos ritmu vse bolj razigranih gostiteljev, ki so povsem prevladali na igrišču. Po desetih minu-
TAKO so igrali
Krka - Riko Ribnica 27:27 (11:14); sreda, 17. oktober: Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško; vnaprej odigrana tekma 2. kroga: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 33:28 (18:11).
Liga NLB, 2. krog
Gorenje Velenje - Krka 31:23 (14:14)
Gorenje: Taletovic 5 obramb, Vujovic 7 obramb, Logar, Mazej, Haseljic 1, Tajnik 6, Špelic 3, Matanovic 2, Stojnic 1, Miklavčič 2, Banfro 1, Drobež 1, Verdinek 7, Grmšek, M. Kavčič 2, A. Kavčič 5. Trener: Zoran Jovičic. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (1), Krkan 3 (2); izključitve: Gorenje 6 minut, Krka 6. Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 33:28 (18:11), Maribor Branik - Koper 2013 23:20 (12:9), Riko Ribnica - Dobova 30:21 (17:15), Dol TKI Hrastnik - Sviš Ivančna Gorica 23:19 (11:8), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 21:18 (13:9).
Vrstni red: 1. Maribor Branik 4, 2. Ribnica 3. 3. Celje (tekma manj) 2, 4. Dol 2, 5. Sviš 2, 6. Jeruzalem-Ormož 2, 7. Trebnje 2, 8. Loka
2,	9. Gorenje 2, 10. Krka 1, 11. Koper (tekma manj) 0, 12. Dobova 0.
3.	krog (22. 9.): Dobova - Velenje.
Prva A DRL - ženske, 1. krog
Ljubljana - Velenje 30:31 (17:16)
Velenje: Hadžic, Brcar, Hudovernik, Atel-šek 3, Ferenc 8, Zekič, Kaltak,1, Bele, Simič, Boškič 3, Jelšnik, Zagar, Oder 6 (2), Tomič 1, Pikl 5, Smonkar 4 (1); trenerka: Snežana Ro-dic. Sedemmetrovke: Ljubljana 2 (2), Velenje 3 (3); izključitve: Ljubljana 10 minut, Velenje 4 minute.
Drugi rezultati: Krim Mercator - Zelene
Zoran Jovičič, trener Gorenja:
»Krka je prišla neobremenjena in je igrala lep rokomet. Mučili smo se. Vedeli smo, da tekma ne bo lahka, pa čeprav jim je manjkalo nekaj igralcev. Mi pa smo seveda morali zmagati in to breme smo dolgo nosili. V obrambi je bilo dobro, v napadu pa delamo še nepotrebne napake in prav ta element igre moramo popraviti s tekme v tekmo.«
■ S. Vovk
doline Žalec 34:17 (16:9), Zagorje - Ptuj 31:20 (16:10), Krka - Z'dežele 25:25 (12:15), Mlinotest - ŽURD Koper 28:23 (13:10). Igralke Velenja so trenutno četrte na lestvici.
2.	krog (22. 9 ob 18.00): Velenje - Mli-notest.
3.	SNL - sever, 5. krog: Šmartno 11924 - Šampion 1 : 0 (0 : 0)
Strelec: Hrastnik (59.) Šmartno: Verdev, Justin, Kompan, Melavc (od 84. G. Zabukovnik), Hrastnik, Purnat (od 74. Cinac), D. Zavolovšek, Barič (od 88. Gegic'), Trap, Verzaj, Veler (od 88. N. Zabukovnik); trener: Ramiz Smajlovic'. Drugi rezultati: Mons Claudius - Zreče 1 : 1 (1 : 0), Pohorje - Kety Emmi Bistrica 1 : 3 (1 : 1), Videm pri Ptuju - Tehnotim Pesnica 2 : 0 (1 : 0), Avto Grubelnik Dravograd -Dravinja 3 : 1 (3 : 0).
MNZ Celje, 3.krog:
Šoštanj - Žalec 3 : 2 (1 :2) Strelci: Ibrahimovič (28), Begič (47), Verboten (63.); Dobrajc (22.), Alijagic' (40). Šoštanj: Smajlovič, Ramic', Sovinc, Mahmutovič, KarajbiC (od 68. Lazar), Skle-dar, Begič (od 60. Nastic'), Verboten, Ibrahi-movic', Rahmanovič, Djokič; trener: Andrej Goršek.
Drugi rezultati: Odred Kozje - Mozirje 1 : 1 (1 : 1), Ljubno ob Savinja - Fosilum Šentjur 1 : 3 (1: 2), AS System Šmarje pri Jelšah - Vojnik 7 : 1 (3 . 0). Vrstni red: 1. Žalec 3 tekme 6 točk, 2. Šmarje 3 - 5, 3. Mozirje 2 - 4, 4. Kozje 2 -
4.	5. Šoštanj 2 - 4, 6. Šentjur 2 - 3, 7. Ljubno 3 - 1, 8. Vojnik 3 - 0.
Derbi zapravljenih priložnosti
Osmi prvenstveni krog v prvi nogometni ligi je prinesel veselje samo gostujočim moštvom - Kar na štirih dvobojih so si priigrala poln izkupiček točk - Zmagovalca ni bilo le na eni tekmi
Velenjski nogometni rudarji tudi po šaleško-savinjskem derbiju (0 : 1) niso pobegnili z dna lestvice. Doživeli so že šesti poraz, Celjani so se sploh s prvo zmago povzpeli na sedmo, z njega pa izrinili Krško.
Toliko priložnosti, kot na tej tekmi, izbranci Marijana Pušni-ka že dolgo (če sploh kdaj) niso imeli in jih najbrž tudi še dolgo ne bodo. In najbrž jim tudi še nikoli ni sreča tolikokrat obrnila hrbta. Še zlasti 21-letnemu Abu Kamari. Zmaga Celjanov, ki so bili dokaj obrambno naravnani, je seveda zaslužena, pa čeprav je njihov trener Dušan Kosič po tekmi samokritično in objektivno ocenil, da je bila to (morda) njihova najslabša igra doslej.
hitrem napadu je Elvir Ibiševic prišel z žogo nekoliko z desne strani pred domači kazenski prostor. Domači branilec ga je skušal zaustaviti. Oba sta padla, vendar se je gostujoči igralec hitro pobral. Žogo je potisnil naprej in nekoliko v levo do za domače branilce prehitrega Lotriča. Ta pa jo je med vratarjem Markom Pridigarjem in levo vratnico poslal v mrežo in postal avtor prve celjske zmage v tej sezoni.
»Zaslužili smo si zmago. Dobro treniramo in se na vsako tekmo dobro pripravljamo. Zadeli smo, domači ne, poleg tega smo zapravili še najstrožjo kazen. Tudi doslej smo igrali kar dobro, čeprav rezultati tega ne kažejo. Verjamem, da so po tej zmagi
Priložnosti je bilo seveda še precej več, a je žoga letela mimo gola ali pa je gostujoči vratar strel uspešno ubranil.
Rudarjev trener je po tekmi (ne)zadovoljen ugotavljal: "Danes smo igrali izredno dobro. Žal nismo zadeli, imeli smo vra-tnice, prečke. Žal se je vse na tej tekmi zarotilo proti nam. Junak tekme je bil gostujoči vratar Matjaž Rozman. Branil je odlično. Fantje so dobro igrali, v polju prevladovali. V nogometu včasih odloči ena napaka. Vse se je zarotilo proti nam. Fante moram pohvaliti za pristop, za vse, kar so storili na tekmi. Spodbudno je, da se igra zboljšuje; to me zadovoljuje, čeprav smo na zadnjem mestu. Verjamem, da
Domači trener pa je lahko ugotavljal nasprotno. Če bi vsaj delček (ali vsaj eno več od gostov) velikih priložnosti spremenili v zadetke, bi gotovo lahko poudarjali, da je bila to njihovo najboljša predstava to jesen. A moramo tudi tokrat spomniti na puhlo frazo: štejejo in pomnijo se samo zadetki, ne umetniški vtis. Edini gol, ki je pomenil prvo zmago gostov v dosedanjih osmih krogih, je v 10. minuti dosegel Mitja Lotrič, ki je pred dvema sezonama nosil Rudarjev dres. Po
pred nami lepši časi,« je bil navdušen nad zadetkom na osemdesetem, torej jubilejnem medsebojnem dvoboju. Po nepričakovanem vodstvu gostov domačim, ki so tekmo začeli zelo napadalno, ni preostalo drugega kot odločenost, da čim prej izenačijo in morda povsem preobrnejo rezultat. Priložnosti je bilo veliko, izenačenje je nekajkrat viselo v zraku, toda namesto mreže so rudarji zadevali - okvir vrat. Prvič kapetan Damijan Trifkovic, potem pa dvakrat Abu Kamara.
NA KRATKO
se nam mora ob takšnem odnosu, trudu, toliko ustvarjenih priložnostih kmalu povrniti tisto, v kar vlagamo.«
Dušan Kosič, trener Celja: »Bila je težka, zahtevna tekma, tudi živčna. Morda tudi ena naših najslabših doslej. Dolgo smo čakali na zmago. Sreča, ki je doslej nismo imeli, se nam je tokrat vsekakor nasmehnila. Povrnilo se nam je, kar se nam je v prejšnjih krogih izmikalo.«
■ S. Vovk
Mura se jim je oddolžila
Nogometaši Rudarja so podobno kot lani tudi letos hitro končali pokalno tekmovanje. V prejšnji sezoni jih je že v 1. krogu v Sežani izločilo domače moštvo Cherrybox 24 Tabor. Letos so začeli v 2. krogu oziroma v osmini finala in v njem tudi končali. Usodna zanje je bila v svoji Fanazariji novinka v prvi ligi Mura, ki jih je izločila z zadetkom v 84. minuti. S tem se jim je delno oddolžila za poraz z 2 : 3 v 4. krogu državnega prvenstva v Velenju. Izpad iz tega drugega najmočnejšega tekmovanja v državi jih niti ni prizadel, zavedajoč se, da letos nimajo moštva, ki bi se lahko v nadaljevanju enakovredno kosalo z nasprotniki. Prikrajšani so le gledalci, ki so ostali še brez kakšnega pokalnega dvoboja.
Spodbuden začetek
vomeška Krka pa se je morala v svoji dvorani na tekmi s celjsko ekipo Z'dežele sprijazniti s 25 : 25.
Velenjska dekleta bodo skušala dobro igro iz prestolnice ponoviti v soboto proti Ajdovkam. Začetek tekme v Rdeči dvorani bo ob 18. uri.
Nič novega
povratnic
Začelo se je tudi tekmovanje v prvi ženski rokometni ligi. Povratnice med najboljše, rokometaši-ce Velenja, so gostovale v Ljubljani in se domov vrnile zelo vesele. V izenačenem dvoboju so se po zaostanku za gol razlike po prvem polčasu na koncu veselile zmage z enako razliko. Bilo je 31 : 30.
Aktualne prvakinje, igralke Krima Mercatorja, so v Žalcu s 34 : 17 premagale igralke Zelene doline; Zagorjanke Ptujčanke z 31 : 20, rokometašice ajdovskega Mlinotesta Koprčanke z 28 : 23; no-
Po petem krogu se vrh lestvice v 3. slovenski nogometni ligi - sever ni spremenil. Nogometaši Vidma pri Ptuju so z zmago z 2 : 0 nad Pesnico zadržali prvo mesto s prednostjo treh točk pred Šmartnim 1928. Pačani so na derbiju kroga gostili celjski Šampion. V izenačeni tekmi so zmagali z 1 : 0. Ves izkupiček in ohranitev drugega mesta jim je v 59. minuti zagotovil David Hrastnik.
Celjani so kljub porazu ohranili četrto mesto, a za Šmarčani po tem porazu zaostajajo za pet točk, za tretjo Bistrico pa za tri. Prvo polovico lestvice končujejo Zrečani, ki so z Mons Claudiusom na svojem igrišču igrali 1 : 1. To je bila prva točka Rogatčanov, vendar so še vedno zadnji. Ob Roga-tčanih so brez zmage še Rušani. Doma so z 1 : 3 izgubili z Bistrico, z obratnim rezultatom (3 : 1) pa si je prvo priigral Dravograd.
a vos
»;,^ASsimed vami
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 24
24
ŠPORT
"^AS
20. septembra 2018
ŽOK Kajuh Šoštanj z novim trenerjem
V novi sezoni so že začele trenirati tudi selekcije Ženskega odbojkarskega kluba (ŽOK) Kajuh Šoštanj. Treninge mini in male odbojke je prevzela Jasna Šumnik, kadetinje in mladinke Iris Goršek, starejše deklice in člani-
menitve do odhoda na študij v prestolnico. Ker treningi članic potekajo štirikrat tedensko, jih bo na daljavo težko dohajati. Se pa v klubu z dvema nekdanjima igralkama še pogovarjajo o morebitni vrnitvi. »Že ena igralka
tošnje članice pridne in zavzete. »Se pa ekipa šele sestavlja in zato lahko trenutno samo ugibamo, kam sodimo glede na ostale ekipe,« je povedal Pokleka.
Prejšnjo sezono je treniral moško člansko ekipo, ki se je uvrsti-
ce pa Marko Pokleka.
Medtem ko so mlajše selekcije začele trenirati v tem tednu, članice trenirajo že od sredine avgusta. Njihov novi trener pravi, da se želijo iz 3. lige vzhod, v kateri so trenutno, čim prej prebiti do 2. lige. »Se pa zavedamo, da bo na hitro to težko, saj je po zadnji sezoni člansko ekipo zapustilo pet rednih igralk,« pravi Marko Pokleka. Med razlogi za odhod so v glavnem življenjske spremembe, od vse večje učne obre-
z več izkušnjami hitro motivira druge in dvigne nivo ekipe,« razmišlja Pokleka.
Priznava, da bo ob koncu letošnje sezone kratkoročno zadovoljen tudi z uvrstitvijo v sredino 3. lige, a računa, da bodo s trdim delom dekleta prihodnjo sezono gotovo lahko dosegla tudi prej omenjeni preboj v 2. ligo. »Z voljo in željo je mogoče nadomestiti izkušnje, ki nam morda manjkajo,« je dejal trener članic ŽOK Kajuh Šoštanj in dodal, da so le-
la v 1. DOL. Pravi, da princip dela z dekleti ni bistveno drugačen in z nasmeškom priznava, da je treba le nekoliko bolj paziti z besedami. »Dekletom je treba znati biti hkrati oče, mama, prijatelj in trener,« pravi Marko Pokleka. Ker se tega zaveda, ni dvoma, da mu bo tudi uspelo. In tako si lahko obetamo vse boljših rezultatov tudi od članic ŽOK Kajuh Šoštanj.
■ Mojca Štruc
Balinanje
Precej presenečenj
Prejšnjo sredo so v Topolšici gostovali igralci iz PDU Gorice in se močno upirali domačinom, vendar so ti na koncu vseeno zmagali, a le s 5 : 3 in desetimi točkami razlike.
V četrtek so najprej veliko presenečenje pripravili igralci iz Kavč, ki so premagali domačine iz Velenja z rezultatom 2 : 6 in točkovno razliko plus 13. Potem je odlično zaigrala Eki-
pa Premogovnika in gostom iz Konjic praktično ni dala dihati, saj jih je premagala kar z 8 : 0 in točkovno razliko plus 26. Na Polzeli so gostovali močno oslabljeni igralci Gorenja. Domačini so jih tako zlahka premagali z rezultatom 8 : 0 in točkovno razliko plus 33.
Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 21 točk, 2. KU Gorenje 15, 3. BŠDU Premogovnik 15, 4. PDU Gorica 13 5. DU Velenje 11, 6. BK Topolšica 11 7. DU Slovenske Konjice 10, 8. PDU Kavče 8.
V drugi ligi so odigrali le eno srečanje med domačini Vinske Gore in gosti iz Vrbice. Domačini niso imeli preveč težkega dela, saj so zmagali z rezultatom 6 : 2 in točkovno razliko plus 14. Dve srečanji sta bili preloženi. Ekipa Žalca je bila to kolo prosta.
Vrstni red: BK Žalec 18 točk, 2. BD Šentjur 16, 3. DU Šoštanj 15, 4. DU Vinska Gora 10, 5. DU Dobrna 7, 6. BS Vrbno Vr-bica 5, 7. DU Šmartno ob Pa-ki 4 e.
■ T. F.
Fenomenalna zgodba že v drugi polovici
Bogomir Dolenc bo danes v Brežicah odtekel že 27. maraton v sklopu športno-humanitarnega projekta 42 maratonov v 42 dneh
Tina Felicijan
Za ekstremnega velenjskega tekača Bogomirja Dolenca
so maratoni že dnevna rutina. Pritekel je namreč v drugo polovico obsežnega projekta, v okviru katerega z lokalnimi skupnostmi, športnimi in drugimi organizacijami po vsej Sloveniji prireja tekaške prireditve, na katerih ljudi spodbuja h gibanju in hkrati dobrodelnosti. »Vsakemu teku sledi rutina, ki je pomembna za nadaljevanje projekta - regeneracija s primerno hrano, masažo, raztezanjem in čimprejšnjim počitkom. Vsak dan zaključimo z boljšimi občutki, ker so dogodki, ki se vsakodnevno vrstijo, resnično fantastični in vsaka nova zgodba v novem kraju je fenomenal-na. Udeležba je vedno večja, kar pomeni več gibanja za male viteze,« pravi in dodaja, da
te rutine še ni naveličan. Prav nasprotno. Njegovo tako fizično kot psihično počutje je na vrhuncu.
Vseeno pa se veseli zadnjih tekov, ker bodo še večji in še
bolje pripravljeni, čeprav že zdaj vsak dan doživi kako novo, prijetno, ganljivo ali nav-dihujočo izkušnjo. V zadnjem tednu je z njim teklo največ otrok, kar je zanj največja zmaga - spraviti mlade v gibanje. Med drugim se je udeležil tudi 4. Pikinega ultra teka. Izjemen vtis je nanj napravil bovški maraton, ki se ga je udeležilo 1400 tekačev. »Med drugim tudi Dejan Zavec, ki je dosegel osebni rekord in pretekel 21 kilometrov. V Selnici ob Dravi pa je z mano tekel Anže - deček, ki je februarja prebolel že drugega raka, a tako zavzeto treniral za naš projekt, da je odtekel 23 kilometrov,« v zanosu pripoveduje tekač, ki je nad potekom projekta navdušen in zadovoljen, da se denar za pomoč ljudem, ki so v otroštvu preboleli raka, vztrajno nabira.
Elektra zmagala na Natkovem memorialu
V nedeljo so v športni dvorani Šoštanj izvedli že 15. Memorial Matjaža Natka - Tako kot vsa leta doslej so pripravili košarkarski turnir, ki je imel po krajšem premoru znova tekmovalen značaj
V nedeljo si je bilo mogoče v športni dvorani Šoštanj ogledati pet tekem, od tegt tri tekmovalnega značaja.
Mojca Štruc
Organizatorji - Košarkarski klub (KK) Elektra Šoštanj - so že petnajstič zapored dogajanje posvetili spominu na nekdanjega ravnatelja ene od šoštanjskih osnovnih šol, dolgoletnega predsednika Krajevne skupnosti Šoštanj, svetnika v svetu Občine Šoštanj in predvsem košarkarja.
»Matjaž Natek je bil dolgoletni igralec, trener in eden pomembnih članov našega kluba,« je povedal Aleš Ferenc, predsednik upravnega odbora KK Elektra Šoštanj. Gospod, ki je zemeljsko življenje sklenil leta 2002, bi bil
Kegljanje
Novo sezono začeli s porazom
Šoštanjčani, ki so na pripravah v Izoli prikazali dobro igro, so v prvem krogu nove tekmovalne sezone povsem razočarali. V Hrastniku so doživeli visok poraz. Začetek srečanja je pripadal Šoštanjčanom, potem pa je sledila odlična igra domačinov, ki so povedli z 2 : 0 s prednostjo 98 kegljev. Tudi v igri drugega para so gledalci videli podoben razplet, a tokrat so morali domačini prepustiti točko. Pred igro tretjega para so domači igralci vodili s 3: 1, prednost pa je narasla na neu-
na nedeljsko dogajanje izjemno ponosen. Vse skupaj se je začelo okrog poldneva, ko sta se na predtekmi pomerili ekipi Elektre Šoštanj U15 in Dravograd Koroška U15. Sledila je tekma ekip Elektra Šoštanj U13 in Vrani Vransko U13, ki je prav tako štela kot predtekma in zato na njej rezultatov niso beležili.
Kljub uvodnemu netekmoval-nemu značaju se je na tribunah med vsako od tekem nabralo nekaj zavzetih navijačev. Z vzklika-njem so bodrili svoje favorite in ustvarjali vtis, da košarka v Šoštanju tudi skozi čas nikakor ni izgubila pomena.
lovljivih 100 kegljev. Igra tretjega para je bila podobna predhodnim parom, tekmovalci pa so si razdelili točki. Pri domačih je treba pohvaliti Prelogarja. Ta je porušil kar 617 kegljev in s tem napravil veliko razliko v kegljih, ki jih Šo-štanjčani niso mogli izničiti. Žreb za novo sezono nikakor ni bil naklonjen Šoštanjčanom, saj morajo tudi v 2. krogu na težko gostovanje. V Rušah se bodo pomerili z ekipo Keglbar Lovrenc.
■
2. liga - vzhod - 1. krog
Hrastnik : Šoštanj 6 : 2 (3344 : 3205)
Šoštanj: Fidej - 536 (0), Pintarič - 549 (0), Petrovič - 507 (0), Sečki - 559 (1), Hasičič - 531 (1), Arnuš - 523 (1).
Še resneje so se navijači ogreli v tekmovalnem delu. Najprej sta se pomerili ekipi Elektre Šoštanja U17 in Celje U17. Z rezultatom 63 : 61 se je v finale uvrstila šoštanjska ekipa.
V drugi tekmi sta košarkarske moči pomerili ekipi Celje U17 in Konjice U17. Po rezultatu 56 : 67 je bilo jasno, da se bodo na zadnji tekmi dogodka z ekipo Šoštanja pomerili Konjičani. In so se. Elektra Šoštanj U17 je ekipo Konjice U17 premagala z rezultatom 78 : 64 in si tako prislužila naziv zmagovalca 15. memo-riala Matjaža Natka.
Nogomet
Šoštanjčani spet na nogometnih igriščih
Članska ekipa NK Šoštanj po enoletni pavzi zopet nastopa v ligi MNZ Celje.
V 2. krogu so igralci gostovali v Šmarju pri Jelšah in domov prinesli točko. Strelec je bil Verboten. V soboto pa so na domačem igrišču 3 : 2 (1 : 2) premagali trenutno vodeči NK Žalec. Strelci za NK Šoštanj so bili Ibrahimo-vic, Begic in Verboten. Danes bo odigrana zaostala tekma 1. kroga proti Mozirju.
a Andrej Goršek
NOVO IME, ISTA ODLIČNOST
TRIJE POSAMIČNI SEDEŽI V 2. VRSTI 7" ZASLON NA DOTIK Z BLUETOOTH SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA SAMODEJNO BRISANJE VETROBRANSKEGA STEKLA ELEKTRIČNI SEKVENČNI POMIK STEKEL SPREDAJ IN ZADAJ
A
CITROËn
CITROËN GRAND C4 SPACETOURER Live PureTech 130 S&S BVM6 za 17.460 € V PRIMERU CITROËN FINANCIRANJA	CITROËN C4 SPACETOURER Live PureTech 130 S&S BVM6 za 16.560 € V PRIMERU CITROËN FINANCIRAN|A
1 NSPI R6D (Vcern^^obraTulan'Ii^'^OOEJJ R po^nTv Pn^iem fiCitrn.ëi,raFi'jnaa'CC.rrÔ'inine—ZFaFVLrZi'tjM BON US, p3Cpo>9'.0eerriL'iVa|P2U.remTeeS:eč ^do^'^^^!1' l'ö'.'fi'kB;E1jlU,'Srei'eme|l10pOifpliačeVia^fe ,ZrD'es'eč;ni'.^'t.r'Oik'jiT'l80 EU1 FiiaoC^un|veViäini':S0% maloprodajne cene z DDVin ročnost' 84 mesecev; višina pologa je pri akcij' omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezaja na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 20.08. 2018 znaša ^SË.. CmtOËN pTJOT^TtoTAU ^fvpr^ia poraba goriva: 3,8-6,5 1/100 km^emisijeCOj: lOO"^ g/km, s^^ EURO 6, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0178-0,0736 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost	
AVTO MURŠIČ, d.o.o.	Žarova cesta 7, Velenje Telefon: 03 898 54 80
■
■
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
20. septembra 2018
""^Jis
ŠPORT
25
V soboto tretji dobrodelni Skazin tek
Letos bodo denar namenili Društvu rejnic Celjske regije -Ambasadorja teka sta Lucija Polavder in Primož Kozmus
Velenje - V soboto, 22. septembra, bo od 9. do 12. ure na mestnem stadionu v Velenju potekal 3. dobrodelni Skazin tek z naslovom Otrok otroku.
Namenjen je otrokom do vključno 14. leta starosti. Otroci si lahko sami izberejo dolžino proge, ki bo 400, 750 ali 2.000 metrov, lahko tečejo v paru ali sami, novost letošnjega tega pa bo tek staršev z otroškimi vo-
>
Letos pričakujejo okoli 1.000 otrok.
zički. Startnina za tek znaša 5 evrov, zbrana sredstva pa bodo v podjetju Skaza podvojili. Vsem tekačem bo za pretečeno progo namenjena medalja, ki je priznanje za srčnost, prijateljstvo in razumevanje družbenih dogajanj, ki se jim tako pridružujejo tudi otroci sami.
Med tekmovanjem bodo otroci in družine deležni različnih animacij, zabave, pesmi in iger.
Največji ambasadorji teka Otrok otroku so otroci. Pri tem pa jim z veseljem pomagajo odrasli, med njimi tudi slovenski velikani športa, zavezniki vrednot, ki jih nosi dobrodelna pri-
V dosedanjih dveh tekih Otrok otroku so v podjetju Skaza zbrali in podarili že 12.300 evrov. Letos bodo denar namenili Društvu rejnic celjske regije, ki skrbijo za okoli 150 otrok. V domačih družinah so se otroci znašli v nemogočih razmerah, sedaj pa živijo v ljubečem okolju. Marsikdo med njimi še nikoli ni bil na morju, zato je pomoč namenjena prav za njihovo letovanje. Podjetje Skaza pa bo poleg te donacije po 3.000 evrov namenilo tudi partnerjema pri organizaciji tekov Atletskemu klubu Velenje ter Športni zvezi Velenje.
reditev in jih gojijo tudi v podjetju Skaza. Srčnost, sočutje, pa tudi povezovanje, sodelovanje za moč in zmage. Letos sta ambasadorja teka vrhunska judoistka
Lucija Polavder in eden od nosilcev olimpijske medalje, metalec kladiva Primož Kozmus.
a mkp
Memorial v spomin na šahista
Velenje, 10. septembra - V Velenju je potekal 10. memorial Šefketa Čelikovica v šahu. Prirejajo ga v spomin na dolgole-
tnega člana Kluba invalidov in upokojencev DU Velenje. Me-moriala se je udeležilo deset ša-histov. Zmagal je Ivan Kovač, 2.
mesto je zasedel Samir Halilo-vic, 3. Rudolf Anclin.
Turnir v odbojki na mivki v Belih Vodah
V nedeljo, 9. septembra, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo turnir v odbojki na mivki za mešane ekipe. Številne prijavljene ekipe so s seboj pripeljale vesele in dobro razpoložene navijače, lepo vreme pa je privabilo tudi mnogo krajanov in drugih obiskovalcev, ki so si zaželeli to nedeljsko popoldne preživeti v dobri družbi. Na igrišču Društva Vulkan je bilo zelo živahno. Ekipe so dale vse od sebe, a kot je pri vsakem tekmovanju, lahko zmaga le ena. Tokrat je bila to domača ekipa Križniki - Prevozništvo Mazej iz Belih Vod. Drugo mesto so si priborili odbojkaši iz ekipe C3 Citroen iz Topolšice, tretje mesto je pripadlo ekipi iz Zavodenj, četrto pa ekipi Vulkan iz Belih Vod. Obiskal jih je tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo in podelil pokale najboljšim ekipam.
a S. P.
Karate
Karate klub Seki zmagal v Mariboru
V soboto, 15. septembra, je potekalo v Mariboru mednarodno karate tekmovanje Maribor open, ki je gostilo 492 tekmovalcev iz 13 držav in kar 73 različnih klubov. Karateisti karate kluba Seki sv. Jernej so se okitili z 8 zlatimi, 3 srebrnimi in 7 bronastimi medaljami ter tako premagali vseh 72 klubov in prejeli pokal za prvake tekmovanja. Člani kluba trenirajo na lokacijah v Velenju in sv. Jerneju, na treninge pa prihajajo iz več krajev Slovenije, celo iz Gornje Radgone, Svete Trojice, Ptuja, Slovenske Bistrice, Oplotnice ter širše okolice Velenja in Slovenskih Konjic. Treninge kat vodi Štefka Šeki Golač, športne borbe pa Luka Deberšek, ki je tudi selektor otroške karate reprezentance Slovenije.	a
■
rdeča dvorana šrz
VELENJE
03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si
Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turška savna in fitnes studio.
Rdeča dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje


Občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku
Mestne Občine Velenje.
'^/////j'fijitiiiiiiiiii
C C 080 62 20 )
www.habit.si
O Habit
živite bolje
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 26
26
modroBELA kronika
«»^AS
20. septembra 2018
Nova brv do novembra
Šmartno ob Paki - Prejšnji teden je v spodnjem delu vaške skupnosti Rečica ob Paki izbrani izvajalec gradbenih del Pavč-nik čez reko Pako porušil brv, ki je bila med občani precej prilju-
prehoda z enega na drugi breg reke Pake. Brv bo tudi širša in bo omogočala vožnjo kolesarjem. Betonska vhoda na brv bosta z obeh smeri oblečena v macesnov les, ki je sedaj postal že stal-
bljena. Nekaj jih je namreč že poklicalo na občinsko upravo in povprašalo, ali bodo sedaj ostali brez brvi.
Na občinski upravi so jih potolažili ter jim pojasnili, da bo izbrani izvajalec kmalu začel gradbena dela. Pripravljalna dela že izvaja v delavnici, kajti nova konstrukcija bo bolj viseča izvedba
nica oblikovanja urbanih objektov v občini Šmartno ob Paki.
Po pogodbi naj bi dela končali do novembra, stala pa bodo 86.600 evrov. Od tega je občina pridobila za projekt 55 tisoč evrov nepovratnega denarja iz postavke sanacij po neurju.
•Tp
Mnenja in odmevi
Oglati vogali
Pred leti sem se razveselil obnovljenih talnih ovir ("ležečih policajev") na Jenkovi cesti pri obeh šolah. Prvotne ovire so bile previsoke in prestrme, tako da kup avtomobilov z nizkim klirensom enostavno ni mogel čeznje. Svoje veselje sem izrazil s - pretirano, seveda - formulacijo, da "še ni vse zgubljeno za Slovenijo", če je nekdo spregledal nekoč storjeno neumnost in odreagiral, kot je treba.
Tega istega bi bilo treba spet pocukati za rokav - da ne bo vse izgubljeno za Slovenijo. Razlog je pravzaprav preprost: kup križišč, cestnih odcepov in izvozov v Velenju je bil narejen po navodilih "Društva oboževalcev ravnih črt" - z minimalno zaobljenostjo vogalov. Posledica teh oglatih vogalov je, da se je že z osebnim avtomobilom, kaj šele s kamionom ali avtobusom, nemogoče vključiti v promet na prednostno cesto, ne da bi človek pri tem zapeljal na nasprotni vozni pas (in s tem naredil prekršek): izvoz s parkirišča ŠCV oz. glasbene šole na Tomšičevo je izvrsten primer tega. Tomšičeva je tudi sicer v znaku takih pretesnih in nemotenemu odvijanju prometa napo-tnih in nasprotnih vogalov: niti slučajno ni vseeno, ali se pelješ okrog takega vogala "L" ali pa okrog takega "(" .
Ista zadrtost (ne morem si pomagati, ampak ne najdem boljše besede za slepo in kontrapro-duktivno vztrajanje pri nefunkcionalnih prometnih rešitvah iz časa, ko je bilo v Velenju dobesedno pet avtomobilov) očitno botruje tudi preostrim vogalom na večjih križiščih s po dvema pasovoma v eno smer, kjer bi bilo sicer možno zaviti hkrati z leve v levi in z desne v desni vozni pas, če ne bi bilo oglatih vogalov, ki preprečujejo simultano zavijanje. Izogneš se jim lahko samo tako, da zapelješ čez črto, ki loči vozna pasova.
Po tiho upam, da bo komu (ne vem prav, komu: urbanistu, prometnemu načrtovalcu ...?) končno šinilo v glavo, da je smisel urejanja cestišč izboljševanje prometnih pogojev za zagotavljanje nemotenega prometa, kar vključuje tudi optimalno pretočnost križišč. Pred leti, ko so obnavljali Tomšičevo, so se stanovalci baje že sami zmenili z izvajalci del, da so jim pri izvozu s parkirišča malo porezali vogale in premaknili robnike za kak meter nazaj. Na žalost jim to ni veliko pomagalo: šef je izvedeno izboljšavo/olajšavo takoj razveljavil. Morda bi pa očitnosti vpogleda pomagalo, ko bi šefa službeno zadolžili, da se vsak dan dvakrat ali trikrat zapelje s parkirišča na Tomšičevo in nazaj?
■ Lado Planko
Srečanje rudarskih reševalnih enot
Premogovnik Velenje bo gostitelj 43. srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije, ki bo 19. oktobra, v središču dogajanja pa bo strokovni posvet in reševalna vaja. Ta srečanja pripravijo vsaki dve leti.
Med reševalno vajo bodo preizkusili usposobljenost rudarskih reševalnih enot v sodelovanju z gasilskimi in ostali enotami reševanja iz lokalnega okolja. Predpostavka vaje bo potres, ki bo povzročil požar v kompresorski postaji ter stebrni udar v jami Pesje. Ta bo vzrok za prehod dimnih plinov skozi jašek NOP na jamska delovišča.
Drugi del regijske vaje, ki bo potekal v organizaciji ministrstva za obrambo, organizirali jo bodo v soboto, 20. oktobra, bo potekal v stari elektrarni na Koroški cesti.
a mz
POLICIJSKA kronika
Znanec ji ne vrne denarja
Velenje, 11. septembra - V torek je Velenjčanka policistom naznanila sum kaznivega dejanja preslepitve in goljufije. Znancu je pred dvema letoma posodila 8.000 evrov. Dogovorila sta se za obročno vračanje z manjšimi obrestmi, a od tega ni bilo nič. Posojilodajalka je skušala sama z njim urediti zadevo, a se ji kljub številnim poskusom to ni posrečilo, saj se ji dolžnik ne javlja. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo.
Motorist si je
poškodoval
koleno
Velenje, 12. septembra - V sredo popoldne je prišlo do prometne nesreče v naselju Skorno na območju Šoštanja. Motorist, ki je v naselju vozil z neprilagojeno hitrostjo, je padel po vozišču in si pri padcu poškodoval koleno.
V petek štirje manjši trki
Velenje, 14. septembra - V petek so se v Velenju zgodile štiri prometne nesreče, vse pa so se k sreči končale le z bolj ali manj zveriženo pločevino.
Gorivo točil kar pred blokom
Velenje, 14. septembra - V petek je neznanec vlomil v rezervoar za gorivo vozila, parkiranega pred stanovanjskim blokom na Koželjskega ulici, in iz njega ukradel za okoli 60 evrov goriva. Za njim poizvedujejo.
Ukradel več ribiške opreme
Velenje, 14. septembra - V petek je bilo vlomljeno v priročno
skladišče v Vinski Gori. Storilec je ukradel več ribiške opreme in več različnega orodja.
Vlomilec bo kosil
Šempeter, 15. septembra - V
soboto je bilo v Šempetru v Savinjski dolini vlomljeno v vrtno lopo. Storilec je ukradel dve kosilnici, motorno žago in električne škarje.
Krivolov v Lokovici
Šoštanj, 15. septembra - V Lokovici na območju občine Šoštanja je bil na delu krivolovec. Divjad, ki jo je ustrelil, je razkosal in odnesel. Policisti za njim poizvedujejo.
Nesreča pri Esotechu
Velenje, 17. septembra - V ponedeljek dopoldne se je pri Eso-techu v Velenju zgodila prometna nesreča. V njej so bila udeležena tri vozila, ena oseba se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Povzročitelj nesreče je s kraja pobegnil, a so ga policisti kmalu izsledili.
Trčenje na Preloški
Občina policistom podarila defibrilator
V soboto se je na Titovem trgu predstavila tudi Policijska postaja. Župan Bojan Kontič je ob tej priložnosti in ob tednu mobilnosti komandirju Boštjanu Debelaku predal defibrilator za intervencijsko vozilo policije. Pomoč z defibrilatorjem je odlična oblika pomoči ob srečnem zastoju, še posebej na težje dostopnih krajih, na katera lahko policisti z intervencijskim vozilom pridejo zelo hitro, pogosto hitreje kot drugi.
Iz POLICISTOVE beležke
Velenje, 18. septembra - V torek sta ob 11.43 trčili osebni vozili na Preloški cesti v Velenju. V prometni nesreči se je poškodovala ena oseba, ki so jo oskrbeli reševalci NMP Velenje.
Poskus vloma
Velenje, 18. septembra - Velenjski policisti so obravnavali poskus vloma. Nepridipravi so skozi vhodna vrata poskušali vlomiti v stanovanjsko hišo v Velenju, vendar so bila dovolj trdna, da jim to ni uspelo.
Dva psa sta grizla
Šoštanj, Velenje, 11. septembra - V
torek je policiste poklical krajan Florjana pri Šoštanju in povedal, da ga je napadel ter ugriznil sosedov pes. Policisti bodo (ali pa so že) lastnika psa, ki ga ni primerno zavaroval, napisali odločbo o prekršku in o tem obvestili veterinarsko inšpekcijo. Prvi dan tega tedna, v ponedeljek, 17. septembra, pa je stanovalko stanovanjskega bloka na Splitski 61 ugriznil pes, ki ga je imela lastnica na povodcu. Ni pa nosil nagobčnika. Podatkov o lastnici psa policisti nimajo, jo pa iščejo.
Bo po odločbi manj žalitev?
Šoštanj, 12. septembra - V sredo dopoldan sta se na policiste obrnila starejša zakonca iz Lokovice. Povedala sta, da imata težave z materjo oziroma taščo, s katero bivata v isti hiši, ker ju nadleguje in žali. Policisti bodo zoper njo podali odločbo o prekršku.
Prepovedali so mu približevanje
Velenje, 13. septembra - V četrtek je na parkirnem prostoru na Stantetovi zunajzakonski partner udaril partnerko. Izkazalo pa se je, da to ni edini primer nasilja v družini med mlajšima partnerjema, ampak to traja že dalj časa. Nasilnežu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, podali pa
bodo tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Rekel je, da ga bo udaril
Velenje, 14. septembra - V petek zjutraj se je na Policijski postaji Velenje zglasil krajan Gorice. Povedal je, da sta na njegovo dvorišče prišla soseda, ga ogovarjala, eden od njiju pa mu je zagrozil, da ga bo udaril. Oba domnevna kršitelja so policisti pozvali, da se glede dogodka oziroma okoliščin prekrška izrečeta, potem pa bodo ukrepali.
Ukradel registrsko
tablico
Velenje, 16. septembra - V nedeljo je na območju Paškega Kozjaka neznanec z avtomobila lastnika iz Brdc ukradel registrsko tablico.
Napadla ga je partnerka
Velenje, 16. septembra - V nedeljo zvečer je partnerka na Ljubljanski cesti napadla partnerja. V sporu ga je večkrat udarila, kasneje pa mu grozila s sporočili.
Poškodoval sanitarno opremo
Velenje, 17. septembra - V ponedeljek je policistom najemnik avtokampa podal prijavo za znanega storilca, ki je poškodoval sanitarno opremo. Kazensko ovadbo bodo napisali policisti.
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

UTRIP
27
Uspešno izvedli tekme za pokal Slovenije
V konjeniškem centru ob Škalskem jezeru uspešno izvedli tekme v preskakovanju ovir -Pestri programi tudi za rekreativce - Lepi uspehi domačih tekmovalcev
HOROSKOP
Mira Zakošek
Na lepo urejenem prostoru Konjeniškega kluba Velenje so prejšnji konec tedna potekale tekme v preskakovanju ovir za pokal Slovenije. Na njih so se odlično izkazali tudi Velenjčani. Med mlajšimi mladinci je dosegla Ema Maček Ležaic prvo, Athea Lorber pa drugo mesto. Med mladinci je bil Robert Kučer drugi, med člani pa Robi Skaza tretji in Tadej Skaza četrti. V pokalu Masters Slovenija je bil Robi Skaza drugi, Tadej Skaza pa tretji.
>
Konjeniški klub Velenje se poteguje za najboljši klub v Sloveniji v preskakovanju zaprek. Pred njimi je še nekaj tekem.
V	Konjeniškem klubu Velenje že več kot dvajset let aktivno in uspešno popularizirajo konjeništvo v Šaleški dolini. Njihovi uspehi so znani in cenjeni v Sloveniji in tudi širše. Poleg mnogih drugih dejavnosti izvajajo tudi tečaje jahanja pod nadzorom strokovnjakov in organizirajo tekmovanja v preskakovanju preprek.
V	klubu imajo svoje trenerje, s pomočjo katerih njihovi tekmovalci v preskakovanju zaprek vse leto posegajo po zelo dobrih rezul-
tatih tako na državni kot mednarodni ravni.
Glede na pogoje, ki jih nudi njihova infrastruktura, lahko vse leto organizirajo tečaje za jahanje, tako za otroke kot odrasle. Prav tako celo leto organizirajo rojstnodnevne zabave za otroke.
Zelo zadovoljni so bili tudi z izvedbo zadnje tekme. Robi Skaza, predsednik kluba, je med drugim dejal: »Z organizacijo in udeležbo na tekmovanju sem zelo zadovoljen, saj je vse potekalo po pričakovanjih. Kar pa se tiče rezultatov, vem, da bi lahko naši tek-
Med mlajšimi mladfncije bila prva Ema Maček Ležaic. _
movalci, med katerimi sem tudi sam, dosegli še boljše rezultate, če ne bi bili tako zelo vpeti v samo organizacijo tekmovanja. Zato še enkrat iskrene čestitke našim tekmovalcem in hvala vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč.«
V prihodnje želijo še bolj promovirati in spodbujati konjeniški šport v Šaleški dolini, mladim nuditi čim boljše pogoje za jahanje, seveda pa tudi tistim, ki se odločijo za disciplino preskakovanja zaprek.
Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj
03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net
GRADBENA mehanizaj
vf UI 1	i 4 j a 'HlmSTiaul
£2 ŠPORTMPARK JEZERO VELENJL	-	tenis -	badminton -	mali nogomet -	fitnes -	vodene vadbe info: 070/830-527
Tehnični pregledi vozil, traktorjev, težkih tovornih vozil in priklopnikov do 3,5 t (Velenje) in nad 3,5 t
(Nizka) • Registracija vozil • Homologacije uvoženih in predelanih vozil • Sklepanje zavarovanj (Triglav, Sava, Adriatic-Slovenica, Grawe) • Avtopralnica (Mozirje) • Brezplačni preventivni pregledi
Občankam in občanom, voznicam in voznikom čestitamo za praznik Mestne občine Velenje
A.M.Miklavc tehnični pregledi d.o.o., PE Nizka, Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji, PE Velenje, Črnova 33b, 3320 Velenje
Oven 21. 3. - 20. 4.
Dnevi so čisto preveč podobni eden drugemu, zato vas to vse bolj utruja. Ne pomaga niti, da je letošnja jesen res razvaja z vremenom. Zavedati se boste namreč začeli, da se za vas res srečno obdobje končuje. Postali boste prestrašeni, saj si v prihodnosti sploh ne znate predstavljati, kako bi bilo, če se vam slučajno sedanje življenje sesuje v prah. Morda pa gre le za prehodno krizo, ki bo minila, ko bodo naporni dnevi mimo. A do konca septembra še ne bo bolje. Rek, da je strah močen gospod, se bo tokrat izkazal za resničnega. Največ ga bo zaradi vašega počutja, ki ne bo dobro.
Bik 21.4.-20. 5.
Na obzorju so srčne težave, ki bodo zasenčile vse druge v vašem življenju. Nestrinjanje okoli prihodnosti pa bo le povod v pogovor, ki bo razrešil marsikatero dilemo med vama. Bodite nežni in pozorni, saj bodo obresti najmanj dvojne! Največja zmaga bo, ker bosta s partnerjem ugotovila, da se v prihodnosti vidita skupaj. A da se morata oba spremeniti. Pri delu vas čaka uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da se niste izkazali. Drugi bodo videli več kot vi. In zato jim boste hvaležni. Sobota bo naporna, a zvečer boste izjemno zadovoljni. To boste povedali tudi na glas. Privoščili vam bodo, tokrat iskreno.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Še pred jutrišnjim dnem boste dokazali, da še niste za v staro šaro. Verjemite, da so tudi vaši najbližji resnično veseli za vas, saj ste bili zadnje čase precej brez volje in življenjskega elana. Nov uspeh pa bo dokaz več, da ste pozabili na težave in da sedaj zrete v prihodnost. Ne boste pa se še mogli otresti občutka, da vam prevečkrat drugi narekujejo tempo življenja. Na to se enostavno ne znate privaditi. Sprijaznite se raje, da drugače ne gre in se nehajte upirati. Nič čudnega ne bo, če vas bo pogosteje kot sicer bolela glava. Vzrok bodo tudi srčne težave, saj ne veste več kaj in koga si želite.
Rak 22.6.-22.7.
V	službi se bo zapletlo. Zato ne boste mogli biti mirni. Sploh, ker nimate več finančnih rezerv, dolgov pa je še kar nekaj. Enostavno si ne morete privoščiti, da ostanete brez rednih dohodkov, zato boste vse bolj napeti. Zvezde vam svetujejo, da ne prilivate olja na ogenj. Bodite tiho in čakajte, saj še vedno drži, da se
nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Pomirilo vas ne bo niti zagotovilo nekoga, ki ve, kaj se dogaja. Prepričan bo, da se bo vse izteklo v vaš prid. Partner bo razumevajoč, kar vam bo ogromno pomenilo. A v pravo oporo vam ne bo, saj bo želel, da se zabavata. Vam pa do tega še nekaj dni ne bo.
Lev 23.7. - 23.8.
Srce vas bo vodilo v pravo smer, kar boste začutili prav danes. Ugotovili boste, da se ne smete več ozirati na mnenja drugih. Sploh, ker veste, da delate tako, kot se vam zdi prav. Zavedajte se, da tisti, ki vam doslej niso še nikoli pomagali, vaših dejanj nimajo pravice komentirati. Četudi pri tem morda nimajo v mislih nič slabega, vas bodo njihove besede prizadele. Pomoč prijatelju, ki je res v stiski, se vam bo povrnila. Iskrena bo, zato boste ganjeni. Na svoji koži boste občutili, zakaj je lepo dajati. Vse skupaj pa vam bo žal vzelo veliko energije, zato počutje ne bo takšno kot si želite. Noči brez sanj znajo biti dolge in mučne.
Devica 24.8. - 23.9.
Vseeno vam bo, kateri dan v tednu je in kaj vse bi naj še počeli v prihodnjih. Že nekaj časa se namreč vse vaše misli vrtijo le okoli vas in vaših čustev. Želite si ljubezni in pozornosti, pri tem pa ste sami storili nekaj korakov, ki vse to odvračajo od vas. Verjeli ste, da vam bo partner odpustil, saj ste ga res prizadeli. Kot kaže, ne bo tako lahko. Potrudite se, da vam bo spet zaupal. To ne bo lahko, ker trenutno niti sami sebi ne zaupate, saj vam misli bežijo k osebi, ki je prepovedan sad. Raztreseni boste in premalo skrbni do sebe. Raje bolj pazite na svoje zdravje. Letos je nevarnost, da ob menjavi letnih časov zbolite, zaradi obilice stresa še toliko večja. Finance? Tu pa res ne boste imeli pripomb. Stanje bo še boljše kot ste pričakovali.
Tehtnica 24.9.-23.10.
S prihodom koledarske jeseni v sebi ne boste več čutili pravega veselja. Tudi energije ne boste imeli toliko kot čez poletje. Zajelo vas bo malodušje, ki bo posledica nezadovoljstva s tem, kar se vam dogaja. Že pred tedni ste vedeli, da prihaja čas, ko boste morali zbrati vse sile, da boste uspeli premagati vse ovire in napore, ki vas čakajo. Pa vas bo vseeno v naslednjih dneh še marsikaj presenetilo. Tudi to, kako bo nekdo zlorabil vaše ime in delo, da bo sam izpadel junak. Udarite po mizi, kar je preveč je preveč. In poskrbite, da bo resnica prišla na dan.
Škorpijon 24.10.-22.11.
Sreča bo na vaši strani. Vse vam bo šlo od rok. Če ne boste storili stare napake, bo lepo obdobje trajalo, sicer se boste kmalu spet znašli v začaranem krogu starih težav, ki vas res utrujajo. Ne odstopajte od začrtanega, četudi ne bo lahko. Tudi pri delu ne. Zadovoljstvo se vam bo, ko bo vse za vami, risalo na obrazu. Tudi smejali se boste več kot sicer, kar bo dokaz več, da trenutno res uživate življenje. Imate le eno dilemo. Ne veste, ali bi začeli iskati povsem nove poti, ali bi še vztrajali na starih. Če se boste odločali za selitev, pa še ni pravi čas. Počakajte na pomlad, takrat bo vse bolj jasno.
Strelec 23.11.- 21.12.
Pred vami je velika preizkušnja. Če boste dovolj samozavestni in niti za trenutek ne boste pokazali svoje ranljivosti, vam bo uspelo. Ker pa vaša samozavest trenutno ni najvišja, to ne bo čisto lahko. Kmalu boste spet dobrovoljni in prepričljivi, a prej morate opraviti z nekom, ki se nenehno meša v vaše življenje. Sedaj ste prepričani, da ne zato, ker bi vam želel dobro. Naj vam ne bo žal, če ga povsem odrežete iz vašega vsakdana. Žal bo tudi partner še nekaj dni precej odtujen, vi pa ne boste vedeli, zakaj je takšen. Počakajte še malo, pa vam bo vse jasno. Razlog vam ne bo všeč, a si boste vseeno oddahnili, saj vi ne boste nič krivi.
Kozorog 22.12.-20.1.
Kot kaže, boste v naslednjih dneh veliko delali. Tokrat zato, ker boste imeli močno motivacijo in ker boste v delu res uživali. Malce se boste bali, kako bo to prenesel partner, a je strah odveč. Že ob koncu tedna vam bo pripravil prijetno presenečenje in vam polepšal kar nekaj dni. Takoj, ko vam bo čas dopuščal, začnite lenariti. Pri tem pozabite na vse, tudi na slabo vest do najbližjih. Paziti morate, kaj jeste, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem. A te ne bodo prisotne le zaradi hrane, ampak tudi zaradi skrbi, ki vam jih zadnje čase povzroča nekdo od najbližjih.
Vodnar 21.1.-20.2.
V	službi boste napeti, ker ne bo časa, da bi se sprostili. Zato za pomiritev telesa in duha poskrbite vsaj v prostem času. V partnerski zvezi bo ob koncu tedna prišlo do nesporazumov. Ni rečeno, da jih bosta s partnerjem tokrat hitro zgladila. Napetost bo precejšnja. Ljubosumje bo stvari le še poslabšalo,
zato ga potlačite, četudi se ga ne boste mogli otresti. Občutek, da vam partner marsikaj zamolči, je tokrat resničen. Dokaz boste dobili v teh dneh in ne bo vam všeč. A ne boste žalostni. Tokrat boste jezni. Zato boste precej nepredvidljivi. Vaše besede bodo bičale tam, kjer najbolj boli.
Ribi 21.2.-20.3.
Zaradi neprestane napetosti boste kar nekaj naslednjih dni nemirni in slabo-voljni. Še vedno vas bodo skrbele predvsem zadeve iz preteklosti, pa čeprav o njih ne boste govorili na glas. Časa, da se prepuščate malodušju in razmišljanju, pa ne boste imeli veliko. Izkazalo se bo, da je to dobro, saj boste prav v delu našli novo energijo in srečo. Bodite pa manj radodarni. Vedno le dajete, vzamete težko. Tokrat vam bo nekdo nesebično ponudil veliko, vi pa boste dvomili, da gre res le za prijazno dejanje. Občutek vas redko prevara, zato tudi tokrat sledite temu, kar vam veli notranji glas. Zdravje? Odlično bo.
■
Četrtek, 20. septembra
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 28
TV SPORED

20. septembra 2018
Petek, 21. septembra
Sobota, 22. septembra
Nedelja, 23. septembra
Ponedeljek, 24. septembra
Torek, 25. septembra
Sreda, 26. septembra
TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT
06.00 Tedenski izbor
06.00 Kultura, dmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
11.15 Vem!, kviz
11.45 Turbulenca, izob. odd.
12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35 21. Festival slovenskega filma,
reportaža iz Portoroža 14.05 Skica za portret Tuga Štiglica 14.35 Slovenci v Italiji 15.05 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Seven Refractories,
ognjevarnibetoni 16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Urbani vrt Tanje Žagar 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.30 Filozofska pot Immanuela Kanta,
ruska dok. odd. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal RTV
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.,
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Dobro ali bog?
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Ptuj 2018: 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, odd. TV Maribor
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Pasje popoldne, am. film
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.30	Info-kanal
02.20 Info-kanal RTV '	_ _ _ _ ^^
TV S LOT T™81-0*
06.30 Otroški kanal
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris.
07.55 Zlatko Zakladko: Pisana solata v
Erzelju 08.10 Oddaja za otroke 08.30 Moja soba, resničnostna odd. 08.50 Slovenski vodni krog: Lobnica, dok. nan.
09.30 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 11.25 Halo TV 12.20 Koda, izob. odd. 12.55 Televizijski klub: Glasovi športnih prenosov
14.00 Judo: svetovno prvenstvo, prenos
iz Bakuja 16.00 Na lepše 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (IV.), am. nan., 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Čarlijev cirkus, otroška ser. 19.15 Vetrnica
19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Avtomobilnost 20.50 Nogomet - evropska liga: Dinamo Zagreb : Fenerbahče, 17 kolo,
Rrenos
esmrtni, odd. o športnih velikanih
23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 1. kola
00.00 Umor, je napisala (IV.) am. nan. 00.55 Slovenska jazz scena Tomaž
Gajšt, Lenart Krečič, Robert Jukič, Gregor Ftičar in Ratko Divjak, posnetek koncerta 01.40 Videotrak
02.45 Nogomet - evropska liga: Dinamo Zagreb : Fenerbahče, 17 kolo, posnetek iz Zagreba 04.35 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Winx klub, risanka Hotel 13, 2. sez., 1. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 3. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 56. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 93. del
Usodno vino, 4. sez., 4. del Jaz sem Luna, 3. sez., 4. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 63. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 57. del Ukradena preteklost, 1. sez., 94. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 14. del Moja boš, 2. sez., 128. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 6. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 24. del Gotham, 1. sez., 12. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.33 7.4S 8.10 8.2S 8.40 9.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40
16.30 165S 175S
185S 1858 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30
0^ 1.20 15S
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami, Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Pop Corn,
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	2598 VTV magazin
16.20	Videospot dneva
16.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Pikin
skok v svet knjig
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
19.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža, skupina Gadi, Veseli
muzikanti
21.15	Regionalne novice
21.20	Kmetijski razgledi
21.55	Skrbimo za zdravje, O odvisnostih
22.55	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.05	Videospot dneva
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Zagate 08.15 Odd. za otroke 08.35 Slovenski vodni krog: Kobiljski
potok, dok. nan. 09.00 Sledi: Ivan Napotnik (1888-1960),
dok. odd. TV Maribor 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.25 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 12.20 Halo TV
13.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
14.00 Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Bakuja
16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (IV.), am. nan., 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.05 Male sive celice: O_Š FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz 19.50 Bukvožer, otroška odd. o knjigah 20.05 Dobra laž, kopr. film 21.55 Zvezdana: Katie Byron 22.45 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 23.40 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.30 Videotrak 01.30 Judo: svetovno prvenstvo,
posnetek iz Bakuja 03.35 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00 24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, risanka
7.30	Grizzy in glodavčki, risanka
7.35	Tashijeve pustolovščine, risanka
7.45	Winx klub, risanka
8.10	Hotel 13, 2. sez., 2. del
8.25	TV prodaja
8.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 4. del
9.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 57. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 94. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 5. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 5. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 64. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 58. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 95. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 15. del
21.00	Moja boš, 2. sez., 129. del
22.10	Moja boš, 2. sez., 130. del
23.20	24UR zvečer
23.55	Eurojackpot
0.00	Klic v sili, ameriški film
1.45	24UR zvečer, pon.
2.20	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Naj viža, skupina Gadi, Veseli
muzikanti
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Kraljestvo živali
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
19.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice,
Madagaskar
21.00	Regionalne novice 3
21.20	Pop Corn
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.30	Videospot dneva
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke: Mehurčki 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Kljukec s strehe, ris. 07.55 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe
08.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.30 Armanova skrivnost, nemška
mladinska nad. 09.15 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz
10.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade 10.15 Osvežilna fronta: Zaljubljenost 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Jakov Fak 11.40 Tednik 12.40 NaGlas
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mi se mamo radi, slov. nad. 15.00 Ambienti 15.30 Profil: Frank Stern 16.05 Planet Zemlja 2 - iz zakulisja,
kopr. dok. odd. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Kočevski
pragozd, dok. odd. 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.25 Kalimero, ris. 18.45 Čebelice: Rdeča hiša 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Zločin se izplača, am. film 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.20 Biserni gumb, kopr. dok. film 00.50 Profil: Frank Stern 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.35 Info-kana
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 11.25 Gospostvo naključja, portret
Filipa Robarja Dorina 12.30 Na lepše 13.15 10 domačih
14.00 Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Bakuja
16.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 17.25 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 18.15 Razkošje lepega; 100 let Narodne
galerije, dok. film 19.10 Infodrom, poletje 2018, inf. odd.
za otroke in mlade 19.20 Osvežilna fronta: Zaljubljenost 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Domžale, 9. kolo, prenos iz Maribora 22.30 Televizijski klub 23.20 Umor, je napisala (IV.), am. nan., 00.20 Videotrak 01.20 Judo: svetovno prvenstvo,
posnetek iz Bakuja 03.25 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, risanka 7.25	Poko, risanka
7.50	Robocar Poli: Varno v prometu, risanka
7.55	Grizzy in glodavčki, risanka
8.05	Peter Pan, risanka
8.30	Heidi, risanka
8.55	Mia in jaz, risanka
9.20	Miraculous - Čarobni dragulji, risanka
10.10	Beyblade: Pot do zmage, risanka
10.35	Ponovi za menoj, 1. sez.,
11.00	Ljubke lažnivke, 6. sez., 1. del
11.55	MasterChefSlovenija
13.05	MasterChef Slovenija
14.20	Ženska džungla, 1. sez., 6. del
15.15	Ženska džungla, 1. sez., 7. del
16.10	Lahka punca, ameriški film
17.55	Preverjeno, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.40	Klub vražjih babnic, ameriški film
23.35	Svetovalec, ameriški film
1.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš, Kraljestvo živali
09.40	Zogarija (8), Maribor
10.10	Vabimo k ogledu
10.15	Popotniške razglednice,
Madagaskar
11.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.40	Videostrani, obvestila
15.25	Vabimo k ogledu
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža, skupina Gadi, Veseli
muzikanti
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Pikin
skok v svet knjig
18.40	Videospot dneva
18.45	Spoznajmo jih . beremo skupaj
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2599. VTV magazin
20.30	Jutranji pogovori
21.30	Butalci, gledališka predstava iz poletnega gledališča Studenec
23.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
00.00	Videospot dneva
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.30	Videostrani, obvestila
07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Trobka in Skok, ris. 08.55 Lili in Čarni zaliv, ris. 09.00 Kalimero, ris. 09.15 Mili in Moli, ris. 09.25 Vse o Rozi, ris. 09.35 Marcelino Kruh in vino, risana nan.
10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.15 Kozmo, belgijska otroška nan. 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare
11.25 Obzorja duha: Biti z mladimi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Ptuj 2018: 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, odd. TV Maribor
15.00 Izdelano v Dagenhamu, an. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Bacek Jon: Bumerang, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 20.00 Popevka 2018 22.20 Z Mišo... 23.05 Poročila, šport, vreme 23.30 Za lahko noč: Letni časi - Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski) 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 01.10 Info-kanal
TV SLO T
Duhovni utrip: Dobro ali bog? Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi
Glasbena matineja: F. Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru
Koda, izob. odd. 08.50 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 11.05 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert
Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dok. odd. Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Bakuja
Svetovni popotnik: Nigerija NST Umor, je napisala (IV.), am. nan. Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. Z glasbo in s plesom Festival Arsana Ptuj: Tango Story Letni časi - Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester Sinji planet II: Globine, dok. ser. Žrebanje Lota Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
Umor, je napisala (IV.), am. nan., Ambienti Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Videotrak
Judo: svetovno prvenstvo, posnetek iz Bakuja Zabavni kanal, videotrak
07.1S 07.30
07.40
08.1S
13.20
14.00
16.0S 17.1S 18.10 19.10 19.10 1950
20.0S 21.0S 21.10
21.40 22.3S 23.0S 23.40 00.10 01.10
03.1S
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas
12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan., 13.00 Prvi dnevnik, sport, vreme 13.35 Sveto in svet: Iz roda v rod duh isče pot
14.30 Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, dok. odd.
15.00 Dober dan, KoroSka 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom 16.00 Orkester Mandolina Ljubljana -Dajte, dajte; Cvetje v jeseni; GrSka siuta
16.10 V objemu klasične glasbe (N. Pačnik, T. Sonc, N. Kamplet, N. DraSček, Simfonični orkester RTVS)
16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, sport, vreme 17.25 Čist zares, mladinska dok. ser. 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, Sport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, Sport, vreme 22.55 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer 23.30 Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert: Cellofest ansambel, A. BeguS, M. Bogataj, M. Mlejnik 00.00 Janez Matičič: Polynesia (Orkester Slovenske filharmonije in Emmanuel Villaume) 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, kronika, Sport, vreme 01.50 Info-kanal
TV SLO T
06.30 OtroSki kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Bisergora: Zakaj je čas včasih dolg 08.10 Nočko: Tepko 08.25 Slovenski vodni krog: Cerkvenica, dok. nan.
09.05 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 11.30 Halo TV 12.10 Ljudje in zemlja 13.20 Avtomobilnost 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Bakuja
16.00 Izzivi - obrt in podjetniStvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (IV.), am. nan., 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Čudogozd, igrane domiSljijske
zgodbe 19.20 Vetrnica: Bobri 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Nesmrtni, odd. o Sportnih velikanih
20.30 Priznanja FIFE 2018, prenos iz
Londona Z A12 22.00 PogreSani, Svedska nad. 22.50 ZMjenje s turbanom, am. dok.
00.25 Videotrak
01.25 Judo: svetovno prvenstvo,
posnetek iz Bakuja 03.30 Zabavni kanal, videotrak
Zabavni kanal, videotrak	MMMKMK
pop P°P
6.00 24UR, pon.
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, risanka 7.25	Poko, risanka
7.50	Robocar Poli: Varno v prometu, risanka
7.55	Grizzy in glodavčki, risanka
8.05	Peter Pan, risanka
8.30	Grozni Gašper, risanka
8.40	Heidi, risanka
9.05	Mia in jaz, risanka
9.30	Miraculous - Čarobni dragulji , risanka
9.55	Beyblade: Pot do zmage, risanka
10.20	Ljubke lažnivke, 6. sez., 2. del
11.15	MasterChef Slovenija
12.30	MasterChef Slovenija
14.00	Turbo, sinhronizirani risani film
15.45	Dan najlepših sanj
17.25	Hipnoza: Dobra zabava
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Odrasli 2, ameriški film
21.50	Tako kul kot jaz, ameriški film
23.35	Lahka punca, ameriški film
1.20	Zvoki noči
©
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Winx klub, risanka Hotel 13, 2. sez., 3. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 5. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 58. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 95. del
Usodno vino, 4. sez., 6. del
Jaz sem Luna, 3. sez., 6. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 65. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 59. del
Ukradena preteklost, 1. sez., 96.
del
24UR vreme
24UR
Kmetija
Reka ljubezni, 3. sez., 16. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 4. del Na kraju zločina, 15. sez., 1. del Gotham, 1. sez., 13. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš, Kraljestvo živali
09.40 2598. VTV magazin
10.05 Vabimo k ogledu
10.10 2599. VTV magazin
10.35 Zupan z vami: Jože Kužnik, župan
Občine Polzela 11.35 Pihalni orkester z Omarjem
Naberjem, posnetek koncerta 12.50 Zupan z vami: Bojan Kontič, župan
MO Velenje 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
Vremenska napoved 18.40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, skupina Gadi, Veseli
muzikanti 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Orlek 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih . beremo skupaj 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila
.00
7.00
7.01 7.30 7.3S 750 8.1S 8.30 8.4S 9.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40
16.30 16.SS 17^
18.SS
1858 20.00 20.0S 21.10 22.10 22.4S 23.40 0.3S 1.30 2.0S
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	2599. VTV magazin
10.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.20	Zupan z vami, Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.45	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio 2018 (1)
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih . beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami: mag. Branko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina
21.00	Regionalne novice
21.05	Pihalni orkester z Davidom
Matičijem, posnetek koncerta
22.15	Napovedujemo
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
23.25	Videospot dneva
23.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Biti z mladimi
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Studio City
14.45	Young Village Folk: Panu in kobilice
15.00	Kanape, odd. TV Lendava
15.30	Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe
15.55	City folk - Obrazi mest: Najboljše
zgodbe, dok. odd.
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Žvenkci: Vrtnice, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Durrellovi (II.), brit. nad.
20.55	Mednarodna obzorja: Hrvaška,
razdvojena dežela
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Spomini: Anica Hrast-Cucek
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.05	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.00	Vem!, kviz
11.35	Slastna kuhinja: Malo drugačna
parmigiana
11.50	Umetni raj
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Z Mišo...
14.35	Duhovni utrip: Dobro ali bog?
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.40	Male sive celice: Zaključek sezone, kviz
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Trobka in Skok, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Prebujanja, slov. film
21.25	Moderne kunst, kratki igrani film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Panoptikum
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.05	Info-kanal
TV SLO T TV SLO ^
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bine, ris.
08.15	Slovenski magazin
09.00	Drevesa pripovedujejo: Bukev, dok. odd.
09.45	Umor, je napisala (IV.), am. nan.,
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.00	Judo: svetovno prvenstvo, prenos iz Bakuja
16.00	Življenje umetnin, dok. feljton
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (IV.), am. nan.,
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.05	Od šolarja do vojaka, fr. dok. odd.
21.05	Prava ideja
21.45	Akcent
22.35	Goljufija (II.), danska nad.
23.45	Umor, je napisala (V.), am. nan.
00.45	Videotrak
01.45	Judo: svetovno prvenstvo,
posnetek iz Bakuja
03.50	Zabavni kanal, videotrak
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. nan. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Vesela hišica, ris. 08.15 Kanape, odd. TV Lendava 09.00 10 domačih
09.50 Umor, je napisala (IV.), am. nan. 12.00 Halo TV 12.55 Vikend paket 14.20 Ambienti
15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), prenos iz Innsbrucka 17.25 Judo: svetovno prvenstvo,
posnetek iz Bakuja 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., 4. kolo, prenos iz Ribnice 22.00 Žrebanje Lota 22.10 Bleščica, odd. o modi 22.40 Prevara (II.), am. nad. 23.45 Umor, je napisala (V.), am. nan. 00.40 Videotrak
01.40 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), posnetek iz Innsbrucka 03.45 Zabavni kanal, videotrak
pop pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, risanka
7.30	Grizzy in glodavčki, risanka
7.35	Tashijeve pustolovščine, risanka
7.50	Miraculous - Čarobni dragulji, risanka
8.15	Hotel 13, 2. sez., 4. del
8.30	TV prodaja
8.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 6. del
9.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.,
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 59. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 96. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 7. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 7. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 66. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 60. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 97. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 17. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Na kraju zločina, 15. sez., 2. del
0.30	Gotham, 1. sez., 14. del
1.25	24UR zvečer, pon.
2.00	Zvoki noči
©
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, risanka
7.30	Grizzy in glodavčki, risanka
7.35	Tashijeve pustolovščine, risanka
7.50	Miraculous - Čarobni dragulji, risanka
8.15	Hotel 13, 2. sez., 5. del
8.30	TV prodaja
8.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 7. del
9.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.,
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 60. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 97. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 8. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 8. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 67. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 61. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 98. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 18. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Chicaška policija, 1. sez., 7. del
23.30	Na kraju zločina, 15. sez., 3. del
0.25	Gotham, 1. sez., 15. del
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami: mag. Banko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
10.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Popotniške razglednice, Pireneji
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio 2018 (2)
18.40	Spoznajmo jih . beremo skupaj
18.45	Videospot dneva
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2600. VTV magazin
20.30	Zupanja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd
21.30	Videospot dneva
21.35	Vabimo k ogledu
21.40	Dotiki gora: Palec, Zelenjak
22.00	Pop Corn, Orlek, ponovitev
23.00	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.05	Videospot dneva
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Vabimo k ogledu
10.05	2600. VTV magazin
10.30	Zupanja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd
11.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio 2018 (3)
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn, Bohem, Inmate
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
23.10	Videospot dneva
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
20. septembra 2018
""^Jis
PRIREDITVE
29
KNJIŽNI kotiček

ESTES, KELLI: Dekle, ki je pisalo s svilo
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman
Mlada Američanka Inara, ki je pravkar zaključila študij in si išče službo, izve, da ji je teta v oporoki zapustila propadajoče posestvo na otoku Orcas. Inaro na otok vežejo lepi spomini, saj je na otoku kot otrok, skupaj z bratom in sestro, preživljala brezskrbne počitnice. Je pa na otoku v prometni nesreči izgubila mamo, zato je bila velikokrat žalostna. Tetina želja je bila, da naj zgradi gostišče z zajtrkom. Inara naj bi bila edina prava oseba, ki bo zmogla in znala na posestvo vdihniti veselje in novo
življenje. Pri prenovi hiše naleti na skriti zavoj pod stopnicami. V zavoju odkrije skrbno zavit svilen rokav, ročno izdelano vezenino z azijskimi pismenkami. Zamika jo, da bi raziskala, od kod je prišel rokav, kdo ga je izvezel, kdo ga je skril in zakaj. Pri raziskovanju je naletela na stoletno skrivnost in na žalostno zgodbo mlade kitajke Mei in njene družine.
V	romanu se ves čas prepletata zgodbi Američanke Inare in Kitajke Mei Lien, ves čas se prepleta zgodovinska resnica in sedanjost. Inara odkrije krivico, ki se je zgodila več generacij nazaj. Povezana je z njeno družino in želi si jo razkriti in se opravičiti.
ŠERCER STOJANOVIČ, Diana: Ustvarjajmo in se igrajmo
ml - Mladina / 74 - Risanje. Oblikovanje
V	knjigi je zbranih kar nekaj odličnih idej in zamisli, kako lahko iz odpadnega materiala in z nekaj lastne domišljije ustvarimo najrazličnejše živalce, ki jih potem ne zavržemo ali postavimo v kot, ampak se z njimi odlično zabavamo in igramo. Avtorica te ustvarjalne knjige pojasnjuje, da je izbrala živali zato, ker so otroci tako navdušeni nad njimi. Pri vsaki živali, ki jo lahko izdelamo skupaj z otrokom, je zapisana kratka otroška pesmica o živalci, ki jo otroku preberemo in ob kateri se lahko izvrstno zabavamo. Sledijo natančna navodila in kaj vse potrebujemo za izdelavo, vse skupaj je opremljeno s slikovnim materialom in besedilnim opisom. S fotografijami si otroci lažje ustvarijo predstavo, kaj in na kakšen način, je že bilo ustvarjeno. Otroci pa lahko tudi izvejo, kar nekaj zanimivosti o živalih, ki so jih ustvarili.
Pred nami je zelo uporaben ustvarjalni priročnik primeren za vse, ki skupaj z otroki radi ustvarjate in se z njimi igrate.
ŠIMUNOVIČ, NATALIJA: Ajda, vila z obzidja
ml -Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Glavna junakinja je najstnica Ajda iz Kamnika. Kot devetošolka je v šoli zelo uspešna, odlič-njakinja. Med vrstniki pa ni preveč priljubljena, velja za piflarko. Ko se znajde v težavah, s svojim prijateljem Timotejem odideta na grajsko obzidje in se tam pogovarjata, delata domače naloge, se prelevita v vilo in princa. Čudežno in pravljično moč ji v težkih trenutkih nudijo tudi čisto obrabljena barvica jolly. Ajda odrašča in ima vedno več problemov sama s seboj. Zdi se ji, da je nihče ne mara, da se ji vsi posmehujejo, da ji mami nič ne dovoli. Vedno bolj je nezadovoljna tudi s svojo postavo, s svojimi močnimi stegni in kuštravimi oranžnimi lasmi. V srednji šoli se vsemu temu pridružijo še slabe ocene zaradi popuščanja in nedela v šoli. Temu sledi nesrečna ljubezen in neprestani prepiri doma, z nikomer več se ne more in ne zna pogovarjati. Svojo žalost in nemoč premaguje s hrano, tako da se bolestno prenajeda. Kljub temu
da ji skušata pomagati ljubeča, vedno skrbna mama in oče, pa tudi babica si velikokrat vzame čas zanjo, se Ajda vedno bolj izgublja, se izolira. Edino, kar Ajda res ves čas rada počne, je igranje flavte v orkestru. Ljubezen in odločenost, da bo igrala flavto še naprej, ji pomagata, da se utiri v delo, učenje, da začne poslušati svoje srce, da se najde in uspe. Avtorica tega zanimivega mladinskega romana, ki je pred nami, je sicer uspešna akademska glasbenica violinistka, ki se tudi poklicno ukvarja z glasbo. Je pa tudi avtorica zbirke kratkih zgodb za odrasle, z naslovom Sotto voce.
PREGELJ, SEBASTIJAN: Zgodbe s konca kamene dobe (serija zgodb)
ml - Mladina / P - Leposlovne knjige
Sebastijan Pregelj je slovenski pisatelj, ki je napisal šest romanov in štiri zbirke kratke proze za odrasle. Večkrat je bil uvrščen tudi med finaliste nagrade Kresnik za najboljši roman leta. Leta 2014 pa je začel ustvarjati še za naše mlajše bralce. Nekatera njegova dela so bila prevedena tudi v nemški jezik. Pred kratkim je pri založbi Miš izšla že četrta knjiga iz zbirke Zgodbe s konca kamene dobe, z naslovom Pri kamnitem stolpu. Prvi dve knjigi iz zbirke sta prejeli znak kakovosti otroških in mladinskih knjig Zlata hruška in bili nominirani za nagrado Desetnica. Zbirka Zgodbe s konca kamene dobe je zelo primerna za naše mlade bralce s konca prvega in še bolj za bralce drugega bralnega obdobja. Zgodbe se dogajajo v času koliščarjev. Glavni junak je devetletni deček Brin, ki živi s svojo družino na kolišču, lahko rečemo na današnjem Ljubljanskem barju. Je zelo radoveden deček, ki se želi čim prej naučiti veščin lova, ribolova in drugih moških opravil. Navdušen je, da bo lahko z odraslimi možmi in starejšimi fanti čim prej opravljal moška, odrasla dela. Brin se res hitro uči in napreduje.
Tako že v prvem delu postane junak, saj ubrani čredo in udomači sokola. V drugem delu se mu pridruži Črna, drzna deklica s sosednjega kolišča. Skupaj nas popeljeta skozi napete in razburljive zgodbe in nam ob tem razkrivata zanimivosti zgodovinskega obdobja naših koliščarjev. Na koncu vsake knjige je dodan dodatek, v katerem izvemo, kaj pomenijo posamezni pojmi iz tistega časa. Navedeni so tudi viri, ki nam dokazujejo, da zgodbe temeljijo na podlagi pravih zgodovinskih dejstev. Zbirka je tudi črno-belo domiselno ilustrirana in ilustracije otrokom še bolj živo predstavijo zgodovinsko obdobje.
a Edita P. Š.
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 20.9. Biotržnica
•	Petek, 21.9. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 23.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - O dečku, ki je posvojil motor
•	Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 -21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 20. september
10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Kdaj otroke ignorirati? 10.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za priseljence 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma 10.00 Medgeneracijski center Velenje Evropski teden mobilnosti 2018: Ostanimo mobilni 14.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Prvi koraki v slovenščini 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje
Ljubezen do poezije 17.00 Mladinski center Velenje
Zupanov sprejem novorojencev v Mestni občini Velenje 17.30 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje štirih Pikinih razstav 18.00 Vila Bianca
Evropski teden mobilnosti: 107 dni Alp, potopis 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Potopis: Skrivnosti uran
Petek, 21. september
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 8.00 Rudarska cesta
Evropski teden mobilnosti: Dan brez avtomobila 12.00 Knjižnica Velenje
Odprtje razstave Zbirka prvih beril 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje
Igrajmo se gledališče: Z nasmehom na oder 18.00 Titov trg
Nipke in Trkaj, koncert ob 10-letnici Lokalca in zaključku ETM 18.00 Gasilski dom Šalek
Pikado turnir 19.00 eMCe plac
Urša Verdev in Valentina Cehner: Izginjamo, odprtje Pikine razstave 21.00 eMCe plac
21. rojstni dan kluba eMCe plac 21.00 Velenjska plaža, Plaža MiaMia Fešta po domače z ansamblom Smeh
Sobota, 22. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 8.00 Titov trg
Očiščevalna akcija - urejanje brežin vodotokov 9.00 Velenjska plaža Paddle the lake 9.00 Dom Krajevne skupnosti Konovo
Meddruštveni turnir v pikadu 10.00 Tržnica Šalek pred trgovino Mercator Šalek Srečanje krajanov KS Šalek in predstavitev jedi 10.00 Vila Bianca
Tematsko vodenje: Ulice Velenja 10.30 Galerija Velenje
Galerijska sobotnica: Muca Copatarica, ustvarjalna delavnica
Nedelja, 23. september
10.00 - 18.30
TRC Jezero
Pikin otvoritveni družinski dan 16.00 TRC Jezero, Slonov oder
Svečano odprtje 29. Pikinega festivala in koncert Lee Sirk
Ponedeljek, 24. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 29. Pikinega festivala 9.30 in 11.30
Velika dvorana Doma kulture Martin Krpan, opera za otroke 9.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Dinozavri, lutkovna predstava 10.00 TRC Jezero
Igranje mini golfa
Torek, 25. september
9.00 - 18.30
TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 29. Pikinega festivala 9.30 Velika dvorana Doma kulture
Volčje srce, igrana glasbeno-senčna predstava
9.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Zlobudrave bolhe, glasb. predstava 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Eko delavnica z zamaški 14.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Prvi koraki v slovenščini 17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Ančke Gošnik Godec 18.00 Vila Bianca
Zupanov sprejem za zlate maturante
Sreda, 26. september
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Delavnica uporabe pametnih telefonov
8.00 Trg mladosti 3, Koroška cesta 62a Dnevi odprtih vrat Šolskega centra Velenje 9.00 - 18.30
TRC Jezero
Dogajanja v Pikini deželi 29. Pikinega festivala 9.30 in 11.30
Velika dvorana Doma kulture Kekec, igrana predstava 9.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
TV Avantura, plesno-gledališka predstava 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Jezikovna delavnica za udeležence s predznanjem slovenskega jezika 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Gimnastični pripomočki pripomorejo k boljšemu počutju 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 17.00 TRC Jezero, Slonov oder
Zupanov sprejem prvošolcev in koncert Anike Horvat 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico 29. Pikinega festivala Bino Štampe Zmavc in odprtje razstave Marka Ropa - V svetu drobnih življenj
ŠOŠTANJ
Četrtek, 20. september
17.00 Gasilski dom PGD Gaberke Dan odprtih vrat PGD Gaberke
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Predavanje dr. Irena Avsenik -Tema ljubezni in podoba ženske v literaturi Ivana Cankarja
Petek, 21. september
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pletenje copatkov
10.00 Center starejših Zimzelen
Pohod spomina, pohod je odprtega tipa
Sobota, 22. september
16.00 Pod kozolcem Kulturnice Gaberke Prireditev 5. Praznik KS Gaberke
20.00 Družmirsko jezero
Družmirsko jezero Praznik luči -15000 lučk, 5000 za 5 let delovanja Šole zdravja Šoštanj
Ponedeljek, 24. september
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
PREDATOR: VRNITEV
The Predator, ZF akcija, 101 minut (ZDA) Režija: Shane Black. Igrajo: Boyd Holbrook, Trevante Rhodes, Jacob Tremblay, Ke-egan-Michael Key, Olivia Munn Petek, 21. 9., ob 22.15 Sobota, 22. 9., ob 20.00 Nedelja, 23. 9., ob 18.00
CHRISTOPHER ROBIN
Družinska animirani-igrana pustolovščina, 106 minut (ZDA). Režija: Marc Forster Igrajo: Hayley Atwell, Ewan McGregor, Chris O'Dowd, Toby Jones, Jim Cummings Petek, 21. 9., ob 18.00 Sobota, 22. 9., ob 18.00
MOJA ŽIRAFA
Dikkertje Dap, družinski film, pripovedovanje v slovenščini, 74 minut (Nizozemska, Nemčija, Belgija), 5+.
Režija: Barbara Bredero
Petek, 21. 9., ob 18.15 - mala dvor.
Sobota, 22. 9., ob 18.15 - mala dvor.
MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Mamma Mia! Here We Go Again, glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB), Režija: Ol Parker. Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters
Sobota, 22. 9., ob 22.15
CODELLI
Codelli, igrano-dokumentarni film, 85 minut (Slovenija). Režija: Miha Čelar Igrajo: Primož Bezjak, Janja Majzelj, Maša Kagao Knez, Mojca Fatur, Gregor Zorc, Katarina Stegnar
Sobota, 22. 9., ob 19.30 - mala dvor.
ČUVARKE
Les Gardiennes, drama, 138 minut (Švica, Francija). Režija: Xavier Beauvois Igrajo: Nathalie Baye, Laura Smet, Iris Bry, Cyril Descours, Gilbert Bonneau Petek, 21. 9., ob 19.30 - mala dvor. Sobota, 22. 9., ob 21.00 - mala dvor. Nedelja, 23. 9., ob 19.00 - mala dvor.
FANTASTIČNO POPOTOVANJE FAKIRJA, KI JE OBTIČAL V IKEINI OMARI
The Extraordinary Journey of the Fakir Komedija po knjižni uspešnici, 92 minut (Francija, ZDA, Belgija, Singapur, Indija) Režija: Ken Scott. Igrajo: Dhanush, Bérénice Bejo, Erin Moriarty, Gérard Ju-gnot, Ben Miller, Barkhad Abdi Petek, 21. 9., ob 20.00
18.00 Ponedeljek, 24. september Redni tedenski bridge turnir
Nedelja, 23. september
X Bele Vode
Pohod na Smrekovec (1577 m) ob občinskem prazniku
13.00 Pred Gasilskim domom Gaberke, zaključek pod kozolcem Kulturnice Pohod po Gaberški poti
16.00 Pod kozolcem Kulturnice Gaberke Razstava gob
Torek, 25. september
11.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj V Evropi sem doma - usvajanje osnov slovenskega jezika
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Predstavitev knjige intervjujev Milojke B. Komprej PRELISTANI OBRAZI 1997 - 2015
Sreda, 26. september
11.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Delavnica uporabe pametnih telefonov
18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom ob 230. obletnici ustanovitve Woschnaggove usnjarne
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 21. september
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Avdicija za Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki 20.00 Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki
Poznopoletni festival - mladinska veselica: ansambla Spev in Zažur (prireditev je brezplačna)
Lunine mene
25. septembra, polna luna (ščip)
Nedelja, 23. 9., ob 20.15
MEGALODON: PREDATOR IZ GLOBIN
The Meg, ZF akcijska grozljivka, 113 minut (ZDA). Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Jason Statham, Ruby Rose, Rainn Wilson, Bingbing Li, Robert Taylor, Cliff Curtis
Ponedeljek, 24. 9., ob 17.30 - film po izbiri
MARY SHELLEY
Drama, 120 minut (Velika Britanija, ZDA, Luksemburg). Režija: Haifaa Al-Mansour Igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom Sturridge, Bel Powley Ponedeljek, 24. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče
KEMIČNO ČIŠČENJE
Polak Marijana, s. p.. Koroška cesta 44, Velenje, T 587 50 OO Delovni čas: pon., čet.: 8. - 17. h, tor., sre., pet.: 8. - 15. h, sobota zaprto
Pametje obleka, ki se nikoli ne obnosi, znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni.
(kirgiški in tatarski pregovor)

Kakovostno čiščenje vseh vrst oblačil, odej, merino posteljnine in vodnih postelj.
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik mestne občine Velenje.
Šaleška Veterina d.o.o.
Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek - petek: 7.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 13.00
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 30
30
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
20. septembra 2018
Nagradna križanka Picadilly
nue narocni
wi^lS
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Pokličite 03/ 898 17 51
PICADILLY
PIZZA - STEAK
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8.- 23. ure (razen nedelje)
V ČASU »PIKE« Z NAJMLAJŠIMI IN MLADIMI PO SRCU V PICADILLY
Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.
JESEN V PICADILLYJU - JURČKI NA VEČ NAČINOV
V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na ruko-li, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo!
Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 1. oktobra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade:
Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 6. septembra 2018 so:
Olga Štefe, Robindvor 37, 2370 Dravograd; Marta Pustoslemšek, Ljubija 54,
3330 Mozirje; Polona Požgane, Bele vode 39, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Rešitev: NI STATUSA, NI PANIKE

Imate težave z uhajanjem urina?
Morate pogosto na stranišče in vam
uhaja urin pri kihanju in kašljanju?
Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati?
Ste pred kratkim rodili?
Imate težave s spolnostjo in erekcijo?
Lahko vam pomagamo!
magnetna stimulacija
Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij.
Naročanje in informacije.
Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu.
(j Terme Zreče	uniturtv
@unitur_resorts
www.terme-zrece.eu
____ 1 Komunalno podjetje Velenje 9 * In <	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
V*	www.kp-velenje.si
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 10. do 16. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 10. do 16. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
RADIO VELENJE	
	
	1 , Gosta: doc. dr. Miran Jeromel, spec. radiolog, v. d. predstojnik Oddelka za radiologijo in Vasja Kašnik, dr. med., specializant ortopedske kirurgije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: Težave s hrbtenico
ČETRTEK, 20. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. do 16. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 10. do 16. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m23 zraka
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 31
20. septembra 2018
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
31
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si Sem samski moški in bi po tej poti rad spoznal dekle, staro do 38 let iz Velenja ali okolice, da bi si ustvaril družino. Pokliči 041 361 408
PRIDELKI
BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeče (modra franki-nja) in belo (laški rizling, sauvi-gnon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 548 GROZDJE »Izabela« neškroplje-no, uporabno za vino, sok in mar-
melado, prodamo. Informacije: 041 774 621
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borov-ničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. GUGALNICO, kovinsko ogrodje, lesena klop, prodam. Gsm: 051 626 788 TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova. Cena 80 €. Gsm: O4I 692 995
ŽIVALI
BIKCA, pasma RJ, teža 140 kg, prodam. Gsm: 041 958 884 TELIČKA, pasma ČB-Holštanj, in tri visoko breje telice, prodam. Tel. 03 589 35 78
NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline prodaja v Šaleku, v nedeljo, 23. 9. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202
NEPREMIČNINE
GARSONJERO delno opremljeno, 50 m2 dam v najem. Info: 031 74 75 20.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 9. do 23. 9. 2018, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
nnlio JL. % *
\1JIjEK jltl07,8 mhz
od 21. 9. do 27. 9.
-	21. septembra 1959 se je rodil podjetnik in alpinist Marko Lihteneker, ki je umrl 21. maja 2005 pri sestopu po osvojitvi najvišje gore sveta Mont Evere-sta v Himalaji;
-	septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »Šank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Po-lak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec;
-	v Šoštanju je bil 19. februarja
1939 ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
Qliabit
7iwita hnlia
Živite bolje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: ŠOŠTANJ, 282,3 m2, zgrajena l. 1995, adaptirana l. 2012, 1.706 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 140.000 €
Prodaja, vikend: KAVČE, 49,5 m2, adaptiran l. 2003, 3.244 m2 zemljišča, EI ni potrebna. Cena: 50.000 €
č na
T w w - i ■ ■ ■ ■ www.habit.si
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

C
JK
IV >
o.
S S S
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
-	24. septembra 2001 občina Šoštanj dobi krajevni urad, pisarno upravne enote Velenje, ki so si jo v mestu že dolgo želeli;
-	24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ževart, ki je bil med drugim od leta 2003 tudi častni občan Mestne občine Velenje;
-	konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje; v Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode;
-	25. septembra 1913 se je v Velenju rodila glasbenica in lite-ratka Ljuba Skornšek, por. Potrč; umrla je 19. decembra leta 1976 v Ormožu;
-	25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj;
-	26. septembra 1918 je bil v Ma-
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
KLEMENČIČ MATEJ, Slovenj Gradec, Gradišče 51 IN IBRIŠEVIC NELY, Slovenj Gradec, Gradišče 51
SMRTI
DROLC BRANKO, roj. 1928, Velenje, cesta XIV divizije 1
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
Naročniki imate 50 % popust.
Cerkev sv. Jurija v Škalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
riboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek;
-	26. septembra 1995 so svetniki mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. september, v spomin na otvoritev novega mestnega središča Velenja 20. septembra leta 1959;
-	26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v domu kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno pred-
stavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	26. septembra 2014 v Šoštanju ob občinskem prazniku pripravijo svečano otvoritev novega vrtca; gre za primer javno-za-sebnega partnerstva med podjetjem Esotech Velenje in občino Šoštanj, naložba pa je veljala 5,5 milijonov evrov;
-	27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal.
■ Damijan Kljajič
Komunalno
podjetje
Velenje
Spoštovani občanke in občani,
ČESTITAMO
ob 20. septembru,
prazniku Mestne občine Velenje!
V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemejskim pinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališke dejavnosti.
Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.
Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.
r 080,89,34
ww.kp-velenje.si
03 898 17 50	
suzana@nascas.si	
epp@nascas.si	Q
press@nascas.si	
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
_ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije-ji
-	Organizacija pogrebnih [sVe^nOsti
-	Prevoz in ureditev polpjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/dan
Kogar imamo radi, nikoli ne umre.
ZAHVALA
MARTINA VALENCI
Graškogorska 42, Velenje (1937 - 2018)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino.
Vsi njeni
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 32
Janja nasprotnicam ni dala dihati

Innsbruck, 16. septembra
- Letošnja plezalna pravljica Janje Garnbret na svetovnem prvenstvu je sklenjena. In to kako! Postala je najuspešnejša posameznica svetovnega prvenstva v športnem plezanju. Za slovo je v svojem slogu osvojila še kombinacijo, pre-mierni plezalni triatlon v novem olimpijskem formatu. Po balvanskem zlatu in težavnostnem srebru je priplezala še tretjo kolajno v Innsbrucku, četrto za Slovenijo na tem tekmovanju.
Janjin nastop na prvenstvu je bil najbolj prepričljiv, s petimi vrhovi na bal-vanskih smereh in v težavnosti se je v zgodovino športnega plezanja vpisala kot prva zmagovalka nove discipline - olimpijske kombinacije. Bero medalj v Innsbrucku je začela prejšnjo soboto s srebrom v težavnosti, nadaljevala v petek z zlatom v balvanih in jo sklenila zadnji dan z novim zlatom.
Kot prva in edina na svetu pa ima v lasti tri naslove svetovne prvakinje v treh različnih disciplinah.
Trenutno najbolj vsestranska plezalka na svetu, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ženska z osvojenim tako balvanskim kot težavnostnim naslovom, ki ga je kot druga najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini dosegla pred dvema letoma v Parizu, je dodala še en zgodovinski mejnik: prvo zmago v novi tekmovalni disciplini - olimpijski kombinaciji: »Glede na odziv po balvanih, ko sem se zjokala, mi trenutno malce več pomenijo balvani, ker v tej disciplini še nisem bila svetovna prvakinja, kombinacija pa je tudi res velik dosežek. Pokazalo se je, da sem najbolj raznovrstna tekmovalka, kar zelo veliko pomeni in je zelo dobra popotnica za Tokio. Res sem vesela, da mi je to uspelo in da sem prva zmagovalka v kombinaciji.«	■


"M Janja
Garnbrst
v dvakratna športnica leta Mestne občine Velenje
Svetovno prvenstvo v Innsbrucku
September 2018
V ¿-Zlata MEDALJA v olimpijski kombinaciji -ZLATA MEDALJA v balvanskem plezanju -SREBRNA MEDALJA v težavnostnem plezanju
Čestitamo!
SPORTNH
zuozq VELENJE
MESTNA OBČINA
VELENJE
Med številnimi prireditvami, ki se vrstijo v teh dneh v mestni občini Velenje v počastitev današnjega praznika, je bil tudi sobotni koncert ene najbolj priljubljenih hrvaških pevk Jelene Rozge. Občina ga je skupaj z nekaterimi podjetji in podjetniki poklonila občanom, ki so to sprejeli z navdu-
šenjem in potrdili s svojo prisotnostjo, predvsem pa z dobro voljo in razigranim razpoloženjem. Prisotne je nagovoril tudi župan Bojan Kontič in jim v res kratkem nagovoru zaželel predvsem veliko prijetnih užitkov v prijaznem večeru. Tako je potem tudi bilo.	■
Za jubilej furmanski praznik
Člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki v počastitev jubileja predstavili pomen konj v prejšnjem tisočletju - Dve odmevnejši prireditvi na leto
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 15. septembra - Zgodbe o konjih in ljudeh so praviloma vedno zanimive. Eno takih so pred 20 leti začeli pisati tudi lastniki in ljubitelji teh plemenitih živali v občini Šmartno ob Paki. Prvotno so se
združili v sekciji pri šmarškem turističnem društvu, po dveh letih pa so se osamosvojili ter ustanovili konjerejsko društvo. Dve desetletji delovanja so zaznamovali z drugim furmanskim praznikom in druženjem v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki, kjer ima dru-
štvo svoje prostore.
Praznovanja se bodo člani in obiskovalci prireditve spominjali predvsem po povorki, v kateri je bilo 14 vozov in dve kočiji. Na vozovih so pokazali, čemu vse so služili konji in konjske vprege v prejšnjem tisočletju na kmetiji, pri delu v gozdu. Da so se odlo-
V povorki so prikazali, zakaj vse so uporabili konje in konjske vprege. Med drugim tudi za prevoz obiralk iz železniške postaje na kmetijo.
čili za takšno obeležitev jubileja, ni naključje. Šmarška železniška nakladalna postaja je namreč veljala za okno v svet. Bila je izhodiščna točka za prevoz lesa predvsem iz Zgornje Savinjske doline naročnikom doma in v tujini, v obratni smeri pa za izdelke, ki sta jih potrebovali šmarško in
zgornjesavinjsko gospodarstvo. Pri teh opravilih so bili furmani, konji in konjske vprege nepogrešljivi.
Zbrane je nagovoril predsednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki Cvetko Jordan. Orisal je zgodovino delovanja društva ter aktivnosti, ki jih izvajajo. Med drugim je dejal, da si poleg združevanja ljubiteljev konj in izobraževanja prizadevajo tudi za obujanje dobrih starih šeg in navad. Na leto organizirajo dve tradicionalni prireditvi - blagoslov konj na štefanovo ter pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki ob občinskem
prazniku. Med najbolj odmevnimi dogodki, ki jih je organiziralo društvo doslej, pa sta bila prvi furmanski praznik pred 10 leti in razvitje društvenega prapora pred petimi leti. Kot je še dejal Jordan, so zadovoljni, ker so uspeli stkali dobre vezi sodelovanja s sosednjimi tovrstnimi društvi ter ostalimi društvi v lokalni skupnosti. V prihodnje bodo poskušali ohraniti dejavnosti in jih tudi nadgraditi.
Dogodek so poleg udeležencev povorke popestrili člani pihalne godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.
■