O usodi KIK-a bodo odločali na ponedeljkovi skupščini Delavci KIK-a so po osemnajstih delovnih dneh minuli teden prekinili stavko, saj so z vodstvom družbe podpisali aneks k sporazumu o izpolnitvi stavkovnih zahtev. »Podpisani sporazum je kompromis med željami in resničnostjo in v teh dneh bomo delavcem izplačali julijske Plače, izplačilo regresa pa je še stvar dogovora, a ima družba po zakonu Za to čas do konca oktobra,« je povedal direktor Aleš Erbežnik in izrazil upanje, da bodo delavci delali, saj stavka podjetju, ki ima sicer dovolj naročil, prinaša po 4000 evrov izgube na mesec. Kljub vsaj začasnemu dogovoru med delavci in upravo, pa je usoda tega drugega največjega proizvajalca smodnika v Evropi še vedno močno negotova. Po zagotovilih nekaterih finančnih strokovnjakov naj bi se podjetje dalo rešiti, delavci si želijo stečaja, zadnjo pa bodo rekli trije, med seboj močno sprti lastniki, ki se bodo za skupno mizo Usedli v ponedeljek, 31. avgusta, ob 21. uri, ko je sklicana težko pričakovana skupščina. Na skupščini naj bi odločali o dokapitalizaciji, za katero pa morajo doseči 75-odstotno soglasje, kar pa bo po besedah Erbežnika težko. »Možni so prav vsi scenariji, tako pozno uro pa smo izbrali zato, ker si želimo miru in ne prevelike medijske pozornosti,« je še povedal direktor in obljubil, da bo medije o sklepih s skupščine obvestil že naslednji dan. Jasna Paladin Novinarska konferenca župana O predšolskem varstvu, urejanju varnih poti in »Povezovalki« na 3. strani, o problematiki organiziranega otroškega varstva pa tudi na 2. strani. V soboto se je uspešno zaključil letošnji Kamfest S koncertom skupine Katalena v Kamniku se je minulo soboto alpinistov, break-dance skupine The Rock ipd. Izjemen odziv je dokončal šesti festival Kamfest. V štirinajstih dneh se je na treh fe- živel tudi FUG, Festival ulične glasbe, ki je nastajal sproti in potekal stivalskih odrih - Glavni oder, Večerni oder in Etin otroški oder v vzporedno z glavnim programom. Na njem je bil prostor odprt za Parku Evropa (na sliki) zvrstilo več kot štirideset prireditev, ki so jih vse glasbenike in gledališčnike, ki so se želeli s svojim delovanjem spremljale delavnice za otroke in odrasle ter program različnih kam- predstaviti na ulici, kjer so igrali »na klobuk«, niških organizacij in skupin - Matične knjižnice Kamnik, kamniških O Kamfestu pišemo na 9- strani. SASA MEJAČ Velika planina je priljubljen izletniški cilj, rekorden obisk za praznik Marijinega vnebovzetja Od zadnjega julijskega dne, ko je po manjšem remontu in pridobljenem obratovalnem dovoljenju pristojnih organov nihalka ponovno pričela obratovati, je Velika platna priljubljena turistična točka pohodnikov, ljubiteljev neokrnjene narave in svežega zraka. V tem času so do vključno nedelje, 23. avgusta, v družbi Velika planina d.o.o. na planino prepeljali 9.500 potnikov. Najbolj množičen obisk je planina doživela med vikendom ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ko so z nihalko pripeljali v dveh dneh kar dva tisoč obiskovalcev. Na sam praznik v soboto, 15. avgusta, ko je pri kapeli Marije Snežne potekala tudi sveta maša, je planino obiskalo okrog pet tisoč ljudi. Z nihalko sojih pripeljali 1180, večina pa seje ob lepem vremenu podala peš s Kranjskega raka in Ušivca. Vse od Domžalskega doma do . pastirskega naselja so se vile kolone pohodnikov, katerih cilj je bila kapela Marije Snežne in živahno pastirsko naselje, saj so koče napolnili pastirji, ki z živino ostanejo na paši vse j§ do septembra, obis-£ kovalcem pa ponuditi jo mlečne izdelke in s pastirsko malico. S SAŠA MEJAČ Kamnik ima poslanko v Državnem zboru Tudi glas kamniške in komendske občine je odslej zastopan v Državnem zboru. 15. julija je namreč Državni zbor RS za poslanko imenoval Kamničanko Julijano Bizjak Mlakar, magistro poslovne politike in organizacije ter zavarovalnih financ. Po smrti poslanca SD Aleksandra Ravnikarja je, glede na rezultate lanskoletnih volitev, zasedla njegovo mesto. Mlakarjeva je tako tretja državnozborska poslanka iz naše občine in prva ženska! Je tesna sodelavka predsednika vlade Boruta Pahorja, poznana jo po zavzetih prizadevanjih na področju ohranjanja javnega zdravstva, vodi Socialne demokrate Kamnika in Komende in je aktivna članica SD tudi na državnem nivoju stranke. Delo svetovalke direktorja na Agenciji za zavarovalni nadzor je zamenjala za delo v Državnem zboru, ki po poletnih počitnicah v teh dneh nadaljuje svoje delo. Več na 6. strani. Podjetje Avtoakustika d.o.o. je Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. Naj se poletne simpatije nadaljujejo z mobiteli m garmirn. Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akcjiskih aparatov za podjetje Mobitel. Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. GARMIN Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. Sfcff ■ --frVfl m * AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si IZ VSEBINE AKTUALNO na strani 3 Po obisku komisije Entente Florale: Bo Kamnik ponovno zlato mesto? NAŠ POGOVOR na strani 4 S podžupanom Rudolfom Pfajfarjem o razmerah in investicijah na področju cestne in komunalne infrastrukture NAŠA SREČANJA na 7. strani O vasovanju in podoknici Nedeljskega v Motniku: Tokrat je Franc Pestotnik - Podokničar dvoril Marinki Mošnik Dan kamniških planin na Kokrskem sedlu Spominski svečanosti pri Titanovi brvi in na Šipku ŠPORT IN PRIJETNA DRUŽENJA na strani 8 2. kvadratlon ekipi Gužva bar Vaterpolo tekma Vrhpolje:Stranje Kamničan na Evropskem prvenstvu v košarki: v strokovnem štabu naše reprezentance je v vlogi pomočnika selektorja ponovno Kamničan Miro Alilovič Atletska bratska naveza iz Kamnika - Anže in Domen Zupan PO ŠIRNEM SVETU na strani 10 Islandija, dežela ognja, ledu in vetra tam zgoraj na severu Pod najvišjim vrhom sveta MED MLADIMI na strani 11 ŠPORT na straneh 12,13 Vaterpolo, tek na Grintovec, triatlon, lokostrelstvo, odbojka, kolesarstvo Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana, ki bo pospremila Dneve narodnih noš, izide 10. septembra. Rok za oddajo gradiva je petek, 4. septembra, do 12. ure, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/8391 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. d m EE VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle CENTER Z A TUU E •S 01/72169 13,729 24 86 JEZI K E Breznikova IS 041/317 444 1230 Domžale www.dude.si ita ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA Jezikovna šola V Centra Kamnika na Japljevi 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711 vpis: od 7. septembra 14.00-19.00 www.ita-jezifcovnasola.com OB 30-LETNICI ŠOLE PODARJAMO BREZPLAČNA TEČAJA ZA OTROKE Starši zavrnjenih otrok zahtevajo rešitev problema dostopnosti otroškega varstva predšolskih otrok Starši otrok, ki v šolskem letu 2009/2010 ne bodo sprejeti v kamniške vrtce, so v prvem tednu avgusta na svetnice in svetnike občine Kamnik naslovili pismo, v katerem opozarjajo na resnost problema organiziranega otroškega varstva in kršenje zakonodaje. Kot navajajo, so se na svetnice in svetnike obrnili kot na tisti občinski organ, ki lahko stvari spremeni na bolje in prispeva ne le k izboljšanju kakovosti življenja številnih družin z majhnimi otroki, ampak tudi k doslednemu izvajanju zakonodaje. V pismu predstavljajo problematiko varstva predšolskih otrok v občini Kamnik (kot citirano v nadaljevanju): »V skladu z Zakonom o vrtcih (10. člen) so občine na svojih območjih dolžne zagotavljati zadostno število kapacitet v vrtcih in v primeru, kadar je odklonjenih otrok za najmanj en oddelek, zagotoviti dodatne prostore v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Občina Kamnik tega zakona ne izvaja. Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev (4. člen) določa, da je občina za zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcu dolžna spremljati demografska gibanja na svojem območju ter pripraviti oceno teh gibanj za obdobje naslednjih petih let. Občina Kamnik te odredbe ne izvaja. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja zagotavlja enako obravnavanje ne glede na osebne okoliščine, med njimi tudi starost, v zvezi z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti (2. člen). Po mnenju zagovornika načela enakosti je Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec v neskladju z načelom enakega obravnavanja. Občina Kamnik diskriminira predšolske otroke. V občini Kamnik praktično ni mogoče najti legalne oblike zasebnega varstva predšolskih otrok (z izjemo zasebnega vrtca Peter Pan, katerega kapacitete ne zadostijo povpraševanju). Občina Kamnik starše zavrnjenih otrok sili v nezakonito iskanje varstva na črnem trgu tovrstnih storitev. Starši, katerih otroci nimajo mesta v vrtcu, so svoje otroke prisiljeni prepuščati nenadzorovanemu, nestrokovnemu in - žal -v nekaterih primerih tudi zlorabljajočemu varstvu zasebnic oziroma zasebnikov, ki si na ta način izboljšujejo gmotni položaj. Mnogi otroci o fizičnem kaznovanju, celodnevnem preživljanju časa v zaprtem prostoru ali celodnevnem posedanju pred televizijskimi sprejemniki spregovorijo šele leta po tovrstnih zlorabah. O hujših zlorabah mnogi ne spregovorijo nikoli. Občina Kamnik je soodgovorna za vsako zlorabo, ki so je v takšnem varstvu deležni naši najmlajši. Zaradi visokih cen (od 200 - 350 EUR / mesec) tovrstnega varstva, družine z nižjimi dohodki padejo pod prag revščine. Velikokrat zato eden od staršev (običajno mati) ostane doma in sam pazi svoje otroke. Z vidika socializacije je tovrstna oblika varstva manj primerna kakor varstvo v vzgojno-varstvenem zavodu. Z vidika enakosti spolov pa takšna odločitev dolgoročno pomeni umik žensk z nižjimi dohodki s trga dela in čez leta (ko odide otrok v šolo) praktično nemogoč povratek nanj in posledično dolgotrajno odvisnost od socialnih transferjev. Občina Kamnik sr zatiska oči pred 'vračanjem žensk za štedilnik'. Nekaj družin, katerih otroci niso dobili mesta v vrtcu, bo imelo 1. septembra to srečo, da bodo otroke pazili njihovi stari starši. Verjetno večina starih staršev z Veseljem preživlja čas z vnukinjami in vnuki, pa čeprav je osem ali večurna skrb za predšolskega otroka naporna. Je pa ironično, da bodo to morali početi isti ljudje, ki so s samoprispevki in drugimi dajatvami v času svojega aktivnega sodelovanja na trgu dela gradili sistem javnega otroškega varstva. Občina Kamnik 'pozablja', da izvorna naloga upokojenih babic in dedkov ni popravljanje napak občinske uprave. In - nenazadnje - tudi starši zavrnjenih otrok plačujemo dohodnino, katere del pripada občini Kamnik. Tudi starši zavrnjenih otrok plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki v celoti pripada občini Kamnik. Tudi starši zavrnjenih otrok smo volivke in volivci. In tudi naši otroci bodo nekoč imeli volilno pravico. Občina Kamnik 'pozablja', da je njena izvorna naloga skrb za potrebe tudi najmlajše starostne skupine prebivalstva«. Starši zavrnjenih otrok so se združili v civilno iniciativo in v teh dneh podpisujejo peticijo, s katero, kot pravijo, želijo občini Kamnik dati jasno sporočilo, da zahtevajo končno in dokončno rešitev problema dostopnosti otroškega varstva predšolskih otrok. Intenzivno na področju predšolske vzgoje Župan Anton Tone Smolnikar: »V kamniške vrtce je vključenih že 1008 otrok in v letu 2009 bomo za predšolsko vzgojo namenili najmanj 4,1 milijonov evrov, a še nismo končali z zagotavljanjem novih mest v naših vrtcih!« Kot je bilo podrobneje predstavljeno v eni izmed tem na novinarski konferenci, ki jo je župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar sklical v začetku avgusta, Občina Kamnik že nekaj časa intenzivno rešuje problematiko otroškega varstva, s katero se zadnja letu sooča večina slovenskih občin. V zadnjih dveh letih in pol z 19 novimi oddelki zagotovili prostor za 340 kamniških otrok Novosti pri uveljavljanju pravice do državne štipendije Šolske počitnice se počasi iztekajo in novo šolsko leto s 1. septembrom prinaša kar precej pomembnih novosti na področju državnega štipendiranja, ki jih prinašata nov Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o štipendiranju in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij. Spremembe bodo veljale za šolsko oziroma študijsko leto 2009/2010. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani objavilo »Javni poziv za dodelitev državnih štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010«. Ena izmed novost, ki jo uvaja zakon, je višina cenzusa. S spremenjenim zakonom o štipendiranju se zvišuje cenzus za pridobitev državne štipendije s sedanjih 60 % minimalne plače (342,78 EUR) na 65 % minimalne plače (371,34 EUR) za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča. Prav tako se iz sedanjih 65 % minimalne plače zvišuje cenzus na 66-68 % minimalne plače (glede na oddaljenost šolanja) na družinskega člana (377,06 - 388,49 EUR) za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča. Za kandidate iz eno starševskih družin oziroma kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, pa se na novo uvaja še višji cenzus - v višini 70% minimalne plače na družinskega člana Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 27. 8. 2009. rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 16. september za dijake in 14. oktober za študente. V primeru, da štipendist ne predloži vloge za nadaljnje prejemanje štipendije v zgoraj navedenem roku, mu bo štipendijsko razmerje v šolskem/študijskem letu 2009/2010 MIROVALO Vlogo za državno štipendijo vlagatelji pošljejo priporočeno ali osebno vložijo na Center za socialno delo Kamnik, kjer lahko dobijo vse ostale informacije glede državne štipendije. Za ostale vrste štipendij pa je pristojen Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v Ljubljani. MATEJA TATJANA LAH strokovna sodelavka Centra za socialno delo Kamnik v istem letu namenila nepovratna investicijska sredstva za odprtje koncesijskega vrtca Peter Pan, ki opravlja javni program, katerega občina sofinancira enako kot pri javnem vrtcu. Če prištejemo še pet novih oddelkov, zadnja dva se odpirata letos, v Šmarci, Stranjah ter na Duplici, smo tako v dveh letih in pol prišli iz 29 oddelkov na 48 oddelkov. Na novinarski konferenci je podžupan Brane Golubovič povedal, da se je od leta 2007 pa do danes v občini odprlo 19 novih oddelkov vrtcev, kar pomeni 340 novih mest za kamniške otroke. V skupno 48 oddelkih je danes vključenih 1008 otrok. Leta 2006 je bilo, za primerjavo, vključenih v 29 oddelkov 665 otrok. Takrat je Občina za sofinanciranje programov otroškega varstva namenila 2,3 milijona evrov, v letošnjem letu že 3,9 milijona, za prihodnje leto pa se predvideva 4,3 milijona evrov. Vsi zgoraj navedeni podatki kažejo na to, da se Občina Kamnik dodobra zaveda problematike predšolskega varstva ter da je bilo na omenjenem področju v zadnjih letih marsikaj postorjenega, kar dokazuje tudi dejstvo, da imamo že dve leti pri otrocih od 3 do 6 let vključene vse otroke, katerih starši so za to izkazali interes. Župan Tone Smolnikar pa je dodal, da še niso končali z investicijami, saj imajo v načrtu dodatne oddelke za prvo starostno skupino. Razlogi za povečan vpis v vrtec so različni. Poleg priseljevanja so to tudi sprememba načina življenja, večja zaposljivost žensk in daljša delovna aktivnost, zavedanje kako pomembna je vključitev otroka v vrtec za njegov razvoj, kot tudi večja rodnost. Občutno povečanje števila rojstev je bilo tako najbolj opazno v letih 2006-2008, ko je bilo v letu 2008 zabeleženih 372 rojstev, medtem, ko je bilo leta 2005 v kamniški občini rojenih 274 otrok, se pravi kar 100 otrok manj. V lem 2009 pa se glede na sedaj znane podatke pričakuje približno 400 rojstev. Izgradnja 8 oddelčnega vrtca Sneguljčica v letu 2007 je bil odziv na pozitivne demografske trende ter spremljanje le-teh ter predvideno priseljevanje v nova večstanovanjska naselja. Občina je Občina pripravlja ukrepe za zagotovitev novih mest v vrtcih: razpis koncesije, iskanje lokacije za izgradnjo novega vrtca, izgradnja prizidka k centralnemu vrtcu na (399,91 EUR). Pri letošnji oddaji vlog za štipendijo je potrebno upoštevati tudi določen rok za oddajo vlo-ge. Za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, rok ni omejen. Za kandidate, ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu (2008/2009) že prejemali državno štipendijo, je Novem trgu ... Župan Tone Smolnikar je zatrdil, da v tem trenutku Občina v skladu z 10. členom Zakona o vrtcih pripravlja številne ukrepe za zagotovitev dodatnih oddelkov, ki bi že v začetku prihodnjega leta zagotovili nova mesta v vrtcih. Prav tako je občina razpisala tudi koncesijo. »Vzadnjih mesecih smo imel različne sestanke, opravili oglede več možnih lokacij, kjer bi bila možna postavitev novega vrtca, preučujemo možnosti oblikovanja vzgojno-varstvenih družin pod okriljem javnega vrtca ter postavitve mobilnega vrtca, kjer ježe izdelana finančna konstrukcija projekta, vendar pa v tem trenutku nimamo primernega zemljišča« je povedal župan Anton Tone Smolnikar ter nadaljeval, da s tem zavrača vse očitke politike in civilne iniciative, da ne ukrepa v skladu z zakonodajo. Prav na podlagi ugotovitev, da bo letos ostalo pred vrati vrtca določeno število otrok, bosta s 1.9.2009 odprta dva nova oddelka vrtca. Župan Smolnikar je tudi povedal, da s sodelavci pripravlja izračun za morebiten najem prostora za izvajanje javnega programa predšolske vzgoje. V primeru uspešno zaključenih pogovorov ter zagotovljenih prostorskih možnosti bi to lahko pomenilo novi vrtec že spomladi 2010. »Vkolikor bi nam to uspelo, bi v treh letih Občina Kamnik zagotovila že 25 novih oddelkov v predšolski vzgoji oz. blizu 500 novih mest. Poznate kakšno občino, ki je na število prebivalcev zagotovila toliko novih kapacitet v tako kratkem času?« je zaključil Župan Tone Smolnikar. Občina je letos uvedla poletne rezervacije, financira Montessori program in Cicibanove urice ter začenja s sofinanciranjem cene programov v legalnem zasebnem varstvu. Želja staršev, da Občina priskoči na pomoč z dodatnimi subvencijami staršem, ki nosijo še dodatno breme stanovanjskih kreditov, je v tem trenutku neizvedljiva, saj na Občini dajejo prednost zagotavljanju novih kapacitet. Po zadnjih podatkih bo 132 otrok ostalo brez organiziranega varstva stvenega zavoda Antona Medveda pripravila v sodelovanju s Svetom zavoda vrtca. Pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok v vrtec VVZ A. Medveda, sestavo in način dela komisije za sprejem ter kriterije za sprejem otrok v vrtec. Občina Kamnik se zaveda, da je kakršenkoli pravilnik, ki ga sprejme ne le Občina Kamnik, temveč katerakoli občina v Sloveniji do neke mere diskriminatoren, na kar je bila opozorjena tudi s strani civilne iniciative, nastale na pobudo staršev, katerih otroci v letošnjem letu niso bili sprejeti v vrtec. Vendar je v tem primeru, ko ni zagotovljenih dovolj mest za vpis vseh otrok, potrebno na osnovi zakonskega okvirja določiti vrstni red otrok pri sprejemu v vrtce, kar je bilo moč izvesti ravno na podlagi omenjenega pravilnika in ustanovljene komisije, v kateri ima Občina samo enega predstavnika. Ob tem lahko dodamo, da je bil v mesecu maju 2009 opravljen tudi inšpekcijski nadzor s strani Ministrstva za šolstvo, ki ni pokazal nikakršnih nepravilnosti vodenja postopka za sprejem otrok po veljavnem pravilniku. župan. Je mnenja, da bi v ene® izmed ukrepov država lahko pre vzela nase del stroškov, konkretno stroške dela (približno 270 mio evrov), enako kot to naredi pr* osnovnih, srednjih in visokih šolah, občine pa prevzamejo na svoje proračune strošek prehrane ® storitev ter vse investicije v nove kapacitete. Ob tem bi bil vrtec za vse otroke brezplačen in dosegljiv ter bi hkrati bistveno razbremenili občine, ki bi sredstva usmerile v gradnjo vrtcev in šol. Danes cene programov javnih vrtcev predstavljajo za marsikaterega starša precejšen zalogaj, česar se zavedajo tudi na Občini Predlog cen programov sicer pripravi vrtec v skladu z državni® Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, na podlagi katerega se določi ekonomsko ceno programov. Ob tem je potrebno dodati, da je občina na izračunano ekonomsko ceno dodala še »popust« v povprečju 9%. Peticija staršev kot pomoč Občini pri iskanju čim hitrejše možne rešitve Država bi morala priskočiti na pomoč Po besedah kamniškega podžupana Braneta Goluboviča, bi se morala v reševanje prostorske stiske v predšolski vzgoji aktivno vključiti tudi država in predlog kamniškega župana, da se nemudoma sestane Skupnost občin Slovenije, je prvi korak. »Zavedam se, da je na lokalnih skupnostih odgovornost za predšolsko vzgojo in to odgovornost jemljemo izredno resno, kar kažejo podatki in načrti za naprej. A če je ta problematika že vrsto let na dnevnem redu vseh medijev in povzroča velike težave staršem in občinam, je nekaj hudo narobe s sistemom financiranja predšolske vzgoje in zato je država dolžna posredovati» poudarja pod- Na Občini Kamnik so bili seznanjeni s podpisovanjem peticije s strani staršev, katerih otroci niso bili sprejeti v vrtec v letošnjem letu. Ob tem je bila že tudi na novinarski konferenci s strani Občine izražena želja po boljši komunikaciji, kajti pismo staršev, v katerem so izpostavili problematiko predšolskega varstva, je bilo naslovljeno le na občinske svetnike in svetnice ter medije. Župan Smolnikar meni, da to na nek način hromi komunikacijo med starši in občinsko upravo, kar vsekakor ne pripomore pri iskanju nadaljnjih rešitev. Se bo pa župan v septembru sestal s pred- ; stavniki civilne iniciative. Podžupan Golubovič ob tem dodaja, da Občina podpira kakrš- f nokoli civilno iniciativo in jo jemlje kot pomoč Občini, saj smo, po njegovih besedah, vsi na isti strani, na strani čim hitrejše rešitve. Občina Kamnik Odnosi z javnostmi Na podlagi 4. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 90/07) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2009 Ukrepi: • Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo • Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah e Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij • Šolanje v srednješolskih kmetijskih programih Javni razpis in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www. kamnik.si, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni, na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance Občine Kamnik (kontakt: Martina Bajde tel: 8318-107 ali po e-pošti: martina.baide@kamnik.si) ali na Kmetijsko svetovalni službi, Trg talcev 1, Kamnik. Vloge je potrebno oddati najkasneje do srede, 7. oktobra 2009. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Po zadnjih podatkih naj bi 1. septembra brez organiziranega varstva ostalo 132 kamniških otrok, katerih starši so izkazali interes za vključitev v vrtec, a se bo ta številka po zagotovilih odgovornih še zmanjšala, saj bodo nekateri starši zadnji hip odpovedali vrtec. Ta trenutek 83 otrok še ne izpolnjuje starostnega pogoja, kar pomeni, da bo s 1. 1. 2010 skupno 215 otrok brez organiziranega varstva, za katere pa se na občini trudijo, da bi v doglednem času zagotovili organizirano varstvo. Pri vpisu otrok v vrtec je bil upoštevan Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, sprejet na seji Občinskega sveta 28. 1. 2009, ki ga je Strokovna služba Vzgojno var- OBVESTILO OBČINA KAMNIK vse zainteresirane občane obvešča, da sta z dnem 27. 8. 2009 na spletni strani: www.kamnik.si in na oglasni deski občine objavljena: javni razpis za dodeljevanje stanovanjskih posojil mladim družinam, javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih objektov v občini Kamnik Vloge morajo biti oddane do vključno 15. 9. 2009, do 12. ure, v sobi, št. 1 /pritličje Občine Kamnik. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Novinarska konferenca župana Antona Toneta Smolnikarja O predšolskem varstvu, urejanju varnih poti in »Povezovalki« V torek, 11. avgusta, je župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar sklical novinarsko konferenco, na kateri je skupaj s svojimi sodelavci javnost podrobneje seznanil s trenutnim stanjem ter z ukrepi, ki so bili v občini Kamnik postorjeni na področju cestno prometne dejavnosti, predstavljene so bile zaključene investicije s področja družbenih dejavnosti, predvsem investicije v Budnarjevi muzejski hiši in Preskarjevi muzejski bajti. Podrobneje pa so se dotaknili tudi ukrepov Občine Kamnik na področju predšolskega varstva. Ob tem je župan Tone Smolnikar poudaril, da se Občina zaveda problematike predšolskega varstva, ki jo že nekaj časa tudi intenzivno rešuje. Kot je dodal podžupan Brane Golubovič, je Občina od leta 2007 do danes odprla 19 novih oddelkov vrtcev, od tega se zadnja dva odpirata 1. septembra na Duplici v enoti Pestma in v enoti Mavrica. Občina Kamnik vsako leto namenja več sredstev za sofinanciranje programov iz otroškega varstva. V letu 2008 so ta sredstva znašala 2,3 milijona evrov, v letošnjem letu 3,9 milijona, za prihodnje leto pa je v proračunu namenjenih kar 4,2 milijona evrov, kar pomeni skoraj 1/3 primerne porabe oziroma sredstev, ki jih občina dobi od dohodnine. »Občina Kamnik ta trenutek nadaljuje s številnimi ukrepi, s katerimi želimo do konca leta 2010 zagotoviti vsaj 6 do 8 novih oddelkov, kar bi skupaj pomenilo približno 500 novih mest v kamniških vrtcih v obdobju med letom 2007 - 2010« dodaja župan. V tem času so bili opravljeni ogledi več možnih lokacij za postavitev novega vrtca, za katere se pripravljajo idejne rešitve. Preučujejo se možnosti oblikovanja vzgojno varstvenih družin pod okriljem javnega vrtca, možnosti postavitve mobilnega vrtca ali najem zadosti velikih prostorov za potrebe vrtca. Pri najemu prostora občina v tem trenutku obravnava dve pobudi. Župan Tone Smolnikar je med drugim izpostavil, da je v minulih letih v nasprotju s slovenskim povprečjem Kamnik neprestano beležil pozitivne demografske številke. Lanski ukrepi vlade, da se zagotovi brezplačni vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke, hkrati vključene v vrtec, pa so po prepričanju večine županov povzročili skoraj za 30% večji vpis v vrtce. Država za ta ukrep ni namenila občinam nobenih dodatnih finančnih sredstev, občine 1. septembra odpirata vrata nova oddelka vrtca na Duplici v enoti Pestrna in v enoti Mavrica. V poletnem času je tako v enoti Pestrna potekala preureditev igralnice in garderobe, sanacija kuhinje in opremljanje. V enoti Mavrica pa so poleg nabave sodobne opreme preuredili šolsko učilnico v igralno enoto za 2. starostno obdobje (na sliki). pa za otroke, ki imajo brezplačen vrtec, še vedno v povprečju plačujejo 70% cene programa vrtca. Predstavniki občine se bodo s predstavniki civilne iniciative na omenjeno temo sestali v začetku septembra. Letos v ospredju urejanje varnih poti, še posebej šolskih s prometnimi znaki in signalizacijo Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je izpostavil investicije Občine na projektu urejanja varnih poti. Občinska uprava si namreč v proračunskem letu 2009 prizadeva urediti varne poti predvsem ob obeh regionalnih cestah skozi občino. V fazi izgradnje je ureditev prehodov za pešce v naselju Loke, Srednja vas, Laze in Buč ob regionalni cesti R2-414 v skupni vrednosti 178.000 €, izgradnja pločnika in javne razsvetljave v naselju Sp. Stranje ter ureditev prehoda za pešce z ureditvijo javne razsvetljave in »biča« na prehodu za pešce pred OŠ Stranje ob regionalni cesti Rl-225 v vrednosti 57.000 €. Izvajalci so že izbrani, zaključek investicij pa je predviden v zgodnjem jesenskem času. Občinska uprava si močno prizadeva pridobiti tudi vsa ustrezna soglasja in dovoljenja s strani direkcije za ceste RS, da bi prehode uredili še pred pričetkom novega šolskega leta. Investicije, ki so že zaključene v okviru urejanja varnih poti, so izgradnja pločnika, prehoda, javne razsvetljave in semaforja v Šmartnem v križišču regionalne ceste s cesto, ki vodi na Pšajnovico v vrednosti 115.000 € ter nakup in postavitev tabel »šolska pot«, ki opozarjajo voznike na previdno vožnjo zaradi bližine šolskih poti. Občina Kamnik se je v letu 2009 odločila, da s prometno sig- nalizacijo označi vse šolske poti v občini, za izdelavo koncepta varnih šolskih poti in postavitev 110 prometnih znakov pa je namenila 26.359,98 evrov. Poleg investicij so naročeni in se izdelujejo tudi projekti za urejanje varnih poti: izgradnje avtobusnih postajališč in pločnika v Špitaliču, izgradnje pločnika v naseljih Soteska, Buč in Laze ob že prej omenjeni regionalni cesti R2-414. Za zagotavljanje varnih poti bo občina Kamnik v letošnjem letu porabila preko 450.000 evrov. Začetek izgradnje lokalne povezovalne ceste B31 pred vrati Na tiskovni konferenci so bile podane tudi podrobnosti o poteku izgradnje povezovalne ceste B31 med Ljubljansko cesto in obvozno cesto, ki vključuje gradnjo dveh križišč na priključnih cestah, dve v obstoječi in novi poslovni coni, gradnjo treh premostitvenih objektov, gradnjo 1,6 metrov širokega obojestranskega hodnika za pešce in meter široke kolesarske steze, ureditev odvodnjavanja in prestavitev komunalnih vodov. Pri izboru izvajalca za gradnjo Lokalne povezovalne ceste B31 je potekal javni natečaj, na katerem je bila izbrana najugodnejša skupinska ponudba podjetij CPL, SCT in Vegrada. S strani enega izmed preostalih ponudnikov je bila vložena zahteva za revizijo postopka, ki je ta trenutek v odločanju na Državni revizijski komisiji. Občina upa na čim hitrejšo odločitev s strani Državne revizijske komisije, da bo lahko v mesecu septembru nadaljevala s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem. Budnarjeva muzejska hiša v Palovčah in Preskarjeva pastirska bajta na Veliki planini prekriti z novimi skodlami Občina Kamnik je v proračunu za leto 2009 zagotovila sredstva v višini 19.000 evrov za sanacijo strehe na Preskarjevi pastirski bajti na Veliki planini, ki je v poletnih mesecih odprta kot pastirski muzej. Dela so potekala v mesecu juniju, ko so bila tudi zaključena, menjavo skodel na strehi pa je opravil Bojan Koželj, kamniški rokodelec s certifikatom domače in umetnostne obrti za izdelavo skodel. Muzej je na planini v času pašne sezone odprt vsak dan med 9.30 in 16. uro. V poletnih mesecih je novo streho dobila tudi Budnarjeva muzejska hiša v Palovčah, ki je razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Občina Kamnik je za obnovo Budnarjeve muzejske hiše kandidirala na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je bila uspešna in tako pridobila nepovratna evropska sredstva v višini 50% celotne investicije. Prenova Budnarjeve hiše se v teh dneh nadaljuje z obnovo stropa črne kuhinje, domačija pa ima svoja vrata v poletnih mesecih odprta ob nedeljah med 14. in 17. uro Občina Kamnik, Odnosi z javnostmi Vi sprašujete, župan odgovarja O prometu na cesti od Kranjskega raka do Velike planine GK iz Kamnika sprašuje zakaj Občina Kamnik ne prepove prometa za osebni promet na cesti od Kranjskega raka do Velike planine, oziroma ne uvede plačevanja takse za promet po omenjeni cesti? Cesta od Kranjskega raka čez Marjanine njive do Mačkinega kota je z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Kamnik kategorizirana kot lokalna občinska cesta št. LC13-1161 in ima kot taka status javne ceste. K navedeni kategorizaciji ceste kot javne lokalne občinske ceste je dalo soglasje tudi Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Z Zakonom o javnih cestah so javne ceste opredeljene kot prometne površine splošnega pomena za cestni promet, kijih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V skladu z navedenim občina ne more preprosto prepovedati prometa po navedeni cesti. Trenutno potekajo aktivne priprave za ustanovitev Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. V okvir ureditve statusa krajinskega parka sodi tudi vzpostavitev primernega zaščitnega režima na tem območju, tudi prometnega. Navedena cesta poteka po območju dveh občin - Kamnik in Luče, zato morata kakršenkoli dogovor skleniti obe občini. Obe občini se navedene problematike zavedata in aktivno sodelujeta pri projektu ustanovitve Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, s katerim se bo primemo uredil, kot smo že navedli, tudi prometni režim na tem območju. Občinska uprava si v okviru pristojnosti in v skladu z realnimi možnostmi prizadeva reševati vprašanje prometa na omenjeni cesti z različnimi oblikami nadzora s strani občinskih redarjev ter sodelovanjem Policije, predvsem ob vikendih in dnevih, ko se zaradi prireditev pričakuje veliko število obiskovalcev. Naloga redarske službe in policistov pa je predvsem zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu in zagotavljanje pretočnosti, ne pa tudi omejevanje v smislu zapor ceste. Tudi uvedba takse za promet z vozili na tej cesti po naših ocenah ne bi bistveno omejila prometa. Obiskovalci Velike planine, ki z vozili poskušajo priti čim višje, bi se morali v prvi vrsti sami zavedati, da s tako množičnim obleganjem z motornimi vozili močno krnijo naravne lepote Velike planine in da vendarle obstajajo tudi druge možnosti dostopa, ki so bistveno manj obremenjujoče. Kako zanimivo: vladna uredba, ki ureja gibanje v naravnem okolju, kamor sodi velikoplaninsko področje, določa, da ima nadzor nad prometom »država«. In ta nadzor oz. ugotovitev dejanskega stanja so skušali opraviti policisti Policijske postaje Kamnik skupaj s sodelavci občinske uprave. Ena od sobot, ko je praznik privabil številne obiskovalce, je pokazala, kako malo mar nam je za naravo, ohranjeno kulturno dediščino in za vse živali, ki se pasejo na planinah. Tisti, ki so navajeni, da se z avtomobilom ‘pripeljejo do svoje koče ali vikenda, so varuhe reda zaničevali, žalili, metali s ceste opozorilne stebričke in želeli doseči svoj »prav«, torej pripeljati se do cilja tako kot že mnogokrat doslej, ko policistov ni bilo na terenu. Tudi zato seje pomembno vprašati, ali je res preventiva tista, ki bo ustavila promet na tem območju, ali bomo skupaj razmislili, da bomo s takšnim početjem že v nekaj letih ostali brez pašnikov in lepe narave, živina, ki jo bo vse manj, pa bo lahko glodala le avtomobilsko pločevino. Ob tej akciji pa ne moremo tudi mimo vseh tistih, pravih planincev, pohodnikov, ki se zavedajo, kako nujno je obdržati planino vsaj v sedanjem stanju. Čestitali in zahvaljevali so se policistom in našim komunalnim nadzornikom za ukrepanje in naporno preživeto soboto. Mnogi so jih poprosili, naj še pridejo, tudi med tednom, saj je stanje, po besedah mnogih, katastrofalno. ZUPAN TONE SMOLNIKAR Bo Kamnik ponovno zlato mesto? Kot smo že pisali, Kamnik v letošnjem jubilejnem letu, ko obeležuje 780-letnico mesta, po osmih letih Ponovno sodeluje na mednarodnem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale. Ocenjevanje urejenosti posameznega kraja oziroma vasi sloni na terenskem ogledu ntednarodne komisije v sestavi članov vseh dvanajstih držav članic. Države članice vsako leto izberejo eno mesto (nad 5.000 prebivalci) ln vas (do 5.000 prebivalcev), ki tekmujejo za zlato, srebrno ali bronasto priznanje. Slovenija izbere Kandidata s pomočjo nacionalnega tekmovanja v okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna, Ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Letos se je v tekmovanje Ze drugič uspelo uvrstiti našemu tnestu Kamnik in pa vasi Olimje Pri Podčetrtku. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, je glavni cilj tekmovanja večja kakovost življenja v sodelujočih mestih in vaseh s poudarkom na urejenosti kraja, ekologiji, trajnostnem razvoju, skladnosti z avtohtonim naravnim okoljem, naravni in Kulturni dediščini ter vključenosti prebivalcev v življenje in dejavnosti mesta. Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki (botaniki, krajinarji, arhitekti) iz dvanajstih evropskih arzav, je Kamnik obiskala 10. julija. Mesto in okolico je v sklopu ob-o J^ega celodnevnega programa ,eIala 2 raz|ičnih vidikov, od hi ™e Ji« sezonske nasaditve, skr-j7 , oKolje. ekoloških otokov, do 'Ivanja, kulturnih znameni-d , ‘Pd. Na njihov obisk smo se mes °rpraVili’.sa! se )e v zadnjih • , d* vestno in intenzivno ure-zasaditve po mestu in okolici, ohrplne’pokošene so bile zelenice, enn, n° drev’e- Postavljena so bila odrom.CVethČna korita in koši za P uke, na novo prebarvani pre- hodi za pešce, popravljene in na novo prebarvane nekatere ograje, urejene poti in svetilke v Kerš-mančevem parku, popravljene so stopnice na tržnici, temeljito je obnovljen dostop na Mali grad, nekatere mestne hiše so dobile svežo, lepšo podobo, tudi Dom kulture se ponaša z novo fasado, turistične in kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta so označene z ličnimi dvojezičnimi tablami, postavljene so usmerjevalne table k pomembnim točkam, inštitucijam in znamenitostim. Tako je mesto z okolico priča-' kalo komisijo v res lepi podobi, a vreme žal ni bilo naklonjeno, da bi v popolnosti zasijala. Kljub dežju so naši organizatorji uspešno izpeljali celoten program. Tako je člane komisije in organizacijskega odbora najprej v občinski hiši pozdravil župan Anton Tone Smolnikar. Sledil je obisk urejenega Trga talcev z Maistrovim spomenikom, Frančiškanskega samostana s Plečnikovo kapelo, bogato knjižnico in čudovitim vrtom. Med obiskom Turistično informacijskega centra na Glavnem trgu so si člani komisije ogledali filatelistično razstavo. Po obnovljeni in z granitnimi kockami na novo tlakovani poti so se povzpeli na Mali grad in se ob vrnitvi sprehodili po Parku Evropa. Obiskali so Žale in grad Zaprice, med sprehodom po Sutni pa so se ustavili tudi pri stojnicah, ki so jih postavili kamniški rokodelci. V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah jih je pričakalo domače kosilo, organizatorji so predstavili V okviru revitalizacije starega mestnega jedra in priprav na tekmovanje Entente Florale je občina v juliju izvedla temeljito obnovo pešpoti do največje kamniške znamenitosti - Malega gradu. Po načrtih arhitekta Tomaža Schlegla so z granitnimi kockami tlakovali pot do Veronikinega portala, uredili dodatne stopnice in ograjo, s tem pa olajšali dostop na Mali grad turistom, številnim obiskovalcem Kamfesta in tudi počitnikarjem, ki med počitnicami radi raziskujejo pobočje Malega gradu. zgodovino in pomen hiše, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Z veseljem so naznanili tudi začetek prepotrebne obnove strehe in črne kuhinje. Člani komisije so si popoldan ogledali še Terme Snovik, se popeljali po Tuhinjski dolini, se ustavili v Keršma-nčevem parku ob Nevljici, obiskali Dom kulture in Cirius. Med vožnjo z avtobusom do Arboretuma Volčji Potok, kjer so z novinarsko konferenco zaključili celodnevni ogled, so ocenjevali urejenost okolice hiš in stanovanjskih blokov ob Ljubljanski cesti in v stranskih ulicah, kamor je zapeljal avtobus. Obisk se je sklenil z večerjo v Prašnikarjevi graščini. Na novinarski konferenci v Arboretumu pa smo kljub skrivnostni komisiji, ki ji predseduje simpatična gospa Monika Hetsch, iz njihovih izjav lahko razbrali dobre vtise in navdušenje nad našim mestom in okolico. Pohvalili so napredek Kamnika v primerjavi z letom 2001, ko se je prvič udeležil tekmovanja, kljub novim stvavbam in večjemu številu prebivalcev je namreč mesto z okolico ostalo zeleno, prebivalci pijemo kvalitetno vodo in dihamo dober zrak. K pohvali za skrbno ohranjanje in urejanje zelenic in cvetočih zasaditev po mestu pa so dodali nasvet, da naj občinska uprava v prihodnje sodeluje s krajinskimi arhitekti. Kaj prvi vtisi komisije dejansko pomenijo, bo znano konec septembra na zaključni prireditvi in razglasitvi rezultatov v Cardiffu v Veliki Britaniji. Po zlati medalji leta 2001 imamo v Kamniku, ki se lahko kot edino slovensko mesto pohvali z doseženim zlatim priznanjem, visoka pričakovanja. Vendar pa nam tudi po obisku komisije ostajajo pridobitve k lepši podobi mesta in kvalitetnejšemu življenju, s tem pa je dosežen namen tekmovanja in udeležbe. SAŠA MEJAČ Mednarodna ocenjevalna komisija tekmovanja v urejenosti krajev Entente Florale je v sklopu celodnevnega ogleda Kamnika in okolice obiskala tudi Frančiškanski samostan s Plečnikovo kapelo, bogato knjižnico in čudovitim vrtom. Pogovor s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem Kaže, da nam obnove CČN in dograditve kanalizacije le ne bo treba financirati samo z lastnimi sredstvi Pred vami je pogovor s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem. Področje njegovega dela je morda malo manj na očeh javnosti kot delo drugega podžupana Braneta Goluboviča, toda po drugi strani se Pfajfar ukvarja s področji in projekti, ki so kapitalsko zahtevnejši, za kakovost našega življenja pa nič manj pomembni, kot na primer zadostne kapacitete vrtcev in šol. »Dva izmed projektov, ki nam jih do leta 2013 oziroma 2015 nalaga EU, sta tudi celoviti rešitvi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter boljšo oskrbo s pitno vodo. Prvega področja smo se - v sodelovanju s šestimi sosednjimi občinami, lotili s projektom obnove in tehnološke posodobitve Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale Kamnik ter z izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja po vseh občinah. Njegova vrednost je ocenjena na 64 milijonov evrov. Oskrbo s pitno vodo bomo skupaj s še štirimi občinami izboljšali s 17,5 milijona evrov vrednim projektom in sicer, gre v naši občini za izgradnjo novega vodovoda za južni del naše občine ter Tuhinjsko dolino, kjer bo novi vodovod nadomestil bolj ali manj dotrajane vaške vodovode ter občanom zagotovil stabilno oskrbo z neoporečno pitno vodo iz zajetja Iverje,« pojasnjuje podžupan Rudolf Pfajfar. Kako napreduje projekt dograditve našega kanalizacijskega omrežja in posodobitve CČN Domžale - Kamnik? Znano je, da je ta projekt okoljsko ministrstvo »ocenilo« na vsega 12 milijonov evrov, s čimer ga ne bi mogli izvesti... Javnost ta projekt verjetno že pozna, gre pa za skupni projekt več občin, za katerega si močno prizadevamo. Razdeljen je v dva finančno skoraj enaka dela - prvega predstavlja čiščenje odpadnih voda, drugega pa izgradnja manjkajoče primarne kanalizacije, ki vodi do čistilne naprave. Doslej smo projekt vodili z dvema medobčinskima delovnima skujpina-ma, tisto, ki se nanaša na CČN, je vodila Občina Domžale, gradnjo kanalizacije pa smo vodili v Kamniku. Pred kratkim pa smo zaradi preklica možnosti, da bi projekt izvajali v dveh fazah, delovni skupini združili. Res je, da smo še do nedavnega z okoljskega ministrstva dobivali informacije, da tega projekta država in EU ne bosta sofinancirali v obsegu, kot smo predvidevali, ampak so nam zanj obljubljali le 12 milijonov evrov, kar je manj kot petina celotne vrednosti projekta. Zato smo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obvestili, da želimo v tem primeru ves denar porabiti za nujno tehnološko prenovo, pa še za to skupaj z vsem prihranjenim denarjem ne bi imeli dovolj sredstev. Zahvaljujoč pritisku, ki smo ga izvajali, pa smo pred kratkim vendarle dobili spodbudne informacije z obljubo, da bomo za to investicijo le dobili ves želeni denar. V finančni konstrukciji je tako predvideno, da EU in država za ta projekt prispevata 75 odstotkov celotne vrednosti projekta, ostalo pa bodo prispevale občine. To pa je priložnost, ki jo vsekakor moramo izkoristiti. Čeprav nas do dokončanja tega projekta čaka še veliko dela, mi je zaradi spremenjenega odnosa MOP do sofinanciranja projekta močno odleglo, saj mi ni vseeno, kaj smo skupaj z državo obljubljali ljudem. Dokončno bo možno stanje oceniti po vključitvi v državne in občinske razvojne programe. Kdaj pa naj bi se začela realizacija projekta? Če želimo za ta projekt res dobiti evropski in državni denar, mora biti vsa investicijska in tehnična dokumentacija, vključno z gradbenim dovoljenjem, pripravljena do konca prihodnjega leta, še pred tem pa moramo na okoljsko ministrstvo oddati pred-investicijsko dokumentacijo. V najboljšem primeru bi glavnina izvedbe potekala v obdobju 2011 do 2013, zadnji zaključki so možni do leta 2015, se pravi, da bomo imeli za izvedbo vseh del na voljo štiri leta. Zakaj pa stoji gradnja kanalizacije v Godiču? Kanalizacijski sistem v Godiču je sestavni del pravkar omenjenega projekta, ker pa ta projekt še ni.v fazi izvedbe in seveda tudi evropskih in državnih sredstev zanj še nismo prejeli, smo kanalizacijo v Godiču doslej gradili s sredstvi, zbranimi s takso za obremenjevanje vode. Ta sredstva se odvajajo v državno blagajno, mi pa jih na podlagi programov črpamo nazaj in so omejena, zato nam omogočajo fazno gradnjo posameznih odsekov. Dela na godiški kanalizaciji se bodo nadaljevala letos jeseni, zdaj pa smo v fazi razpisa in izbire izvajalca, saj bi radi čim-prej nadaljevali z deli. Kaj pa oskrba s pitno vodo - ali tudi za ta projekt lahko računamo na evropski denar? Tako je, tudi za ta projekt petih občin, ki pri njem sodelujejo, lahko računa na evropski denar. Za razliko od prej omenjenega projekta, je ta po novem ocenjen na 17,5 milijona evrov, prispevek naše občine pa je ocenjen na približno deset milijonov evrov. Znesek se je povečal predvsem zaradi vključitve dela kanalizacije v projekt vode, kjer bo potekal skupni kanal in je racionalno to opraviti naenkrat. Tudi ta projekt, ki sicer sodi v OP ROPI 2007-2013 (operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007- 2013), mora biti dokončan do leta 2015. Za ta projekt je zagotovljenih dovolj sredstev, predvideva pa izgradnjo primarnega omrežja vzporedno s traso kanalizacije do Šmartnega ter navezavo na vodohram nad Sotesko, kamor bi vodo pripeljali iz zajetja Iverje. Kasneje bi na ta vodovod postopoma priključili še območja, ki jih sedaj pokrivajo nestabilni in marsikje tudi oporečni vaški vodovodi. Drugi del tega projekta pa je namenjen izboljšanju oskrbe z vodo na območju Smarca-Volčji potok-Rudnik, kjer prihaja do težav pri zagotavljanju zadostnega tlaka in pretoka za ustrezno požarno varnost. Prejšnji mesec smo pred-investicijsko dokumentacijo za ta projekt že oddali na MOP, da bodo ta projekt vključili v njihove razvojne programe. Nekateri občani se pritožujejo zaradi slabe kakovosti pitne vode v nekaterih vaških vodovodih, zato jih nedvomno zanima, kako napredujejo pogovori z upravljavci vaških vodovodov in kaj se dogaja s tistimi, ki jih je občina že dobila v upravljanje? Kolikšna vlaganja bodo potrebna v obnovo vaških vodovodov in ali bi lahko tudi to vključili v projekt, za katerega bomo dobili evropski denar? Pri vaških vodovodih je še vedno največji problem v tem, da vsi upravljavci čakajo s predajo vodovodov na zadnji trenutek, ki ga je za to določila država, čeprav sem že večkrat jasno povedal, da vseh prevzemov v zadnjem trenutku ne bo mogoče izvesti. S koncesionarjem smo stanje teh vodovodov že preverjali, vendar je vrednost njihove obnove težko oceniti, jasno pa je, da so nekateri v zelo slabem stanju, na kar nas opozarjajo tudi posamezne skupine krajanov. Odgovor na drugi del vprašanja pa je žal negativen - obnove vaških vodovodov z evropskim denarjem namreč ni mogoče financirati, ker evropska sredstva niso namenjena zasebni infrastrukturi, ampak le javni. Kako bomo investicijo v novi vodovod po Tuhinjski dolini lahko povezali z vaškimi vodovodi, Rudolf Pfajfar: »To, da so občani uspeli s pritožbo zoper okoljevarstveno dovoljenje podjetja Tisa d.o.o., je velik napredek pri reševanju te problematike. To namreč pomeni, da bo moralo podjetje sedaj pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje, ki pa bo moralo ustrezati novi okoljevarstveni zakonodaji, ki pa je veliko ostrejša od tiste, na podlagi katere je podjetje pridobilo dosedanje dovoljenje za obratovanje.« je stvar ocene kasnejših razmer. Ena izmed sedanjih možnosti, ki jo bomo preverili je, da bi občino razdelili na dve koncesijski območji. Naša poglavitna skrb pa je, da zdravstveno ustreznost pitne vode in nemoteno oskrbo s pitno vodo zagotovimo na celotnem območju naše občine. Kaj pa za vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo v južnem delu občine pomeni gradnja novih stanovanjskih blokov? Hkrati z gradnjo novih stanovanjskih objektov ter ob obnovi cestne infrastrukture (tak primer je bila denimo širitev Ljubljanske ceste) se obnavlja in ustrezno povečuje tudi kapaciteta kanalizacije in vodovoda. Zato obnovljeni krožni sistem zagotavlja zadostne količine vode. Vodovodno napeljavo pa obnavljamo tudi ob prekopavanju ulic zaradi posegov v drugo infrastrukturo, da bi se izognili večkratnem prekopavanju največkrat cestišča. Gradnja povezovalne ceste med Ljubljansko cesto in obvoznico je bila pred kratkim v Občanu zelo podrobno predstavljena javnosti, vendar se je menda medtem pojavil zaplet zaradi pritožbe neizbranega izvajalca del. Kaj lahko poveste o tem? Res je, eden izmed neizbranih ponudnikov je vložil predlog za revizijo izbora izvajalca del. Ali bo revizijo tudi dejansko zahteval, v tem trenutku še ni znano, vendar tudi v primeru, da do revizije pride, upamo, da se bo gradnja povezovalne ceste začela še letos. V kakšni fazi priprav pa je projekt izgradnje pločnikov ob cesti skozi Tuhinjsko dolino? Občani iz tega dela občine so razočarani, ker se pločniki še ne gradijo... V letošnjem proračunu smo za zagotavljanje prometne varnosti v naši občini zagotovili precej denarja, vendar se je treba zavedati, da prometna varnost ni problematična samo v Tuhinjski dolini, ampak tudi drugod, še zlasti v Stranjah in Stahovici, kjer največjo nevarnost predstavlja tovorni promet, vezan na Calcit. Zaradi tega bomo v kratkem pri šoli v Stranjah postavili semafor »s svetlobnim bičem«, kot mu pravimo. Izvedli smo tudi že razpis za izvedbo pločnika v Spodnjih Stranjah, pripravljamo pa tudi projekta za pločnik od mostu proti Kregarjevem ter za brv za pešce ob mostu čez Kamniško Bistrico. Skupaj z Direkcijo RS za ceste (DRSC) pa v Spodnjih Stranjah načrtujemo tudi izvedbo otoka za umirjanje prometa ter projekt za izgradnjo pločnika v smeri Calcita proti kamnolomu. V Tuhinjski dolini smo z ogledi prometno - varnostnih razmer ob cesti skozi dolino začeli že lani, vendar je bilo treba za načrtovane ukrepe dobiti soglasje tudi od DRSC, zato priprava dokumentacije ne poteka tako hitro, kot bi si vsi želeli. Pripravljajo se projekti za postajališče in pločnik v Špitaliču ter pločnik Nevlje-Soteska in Buč-Laze. Za izvedbo prehodov za pešce s svetlobnim bičem v naseljih Loke, Srednja vas, Laze in Buč smo izvajalca že izbrali, v Šmartnem smo zgradili pločnik in postavili tudi semafor, načrtuje se izvedba otoka za umirjanje prometa v Šmartnem, po vsej občini pa smo postavili table, ki voznike opozarjajo na šolske poti. V naseljih, ki ležijo ob cesti, nas pri pripravi projektov upočasnjujejo težave pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, vendar bomo z gradnjo pločnikov - predvsem tam, kjer bo dokumentacija že pripravljena in ne bo težav z lastništvom - nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Ali so skozi celotno Tuhinjsko dolino načrtovani pločniki povsem ob cesti ali jih bo kje nadomestila tudi pešpot, ki bo malo bolj odmaknjena od ceste? Pri ogledu stanja na terenu smo bili pozorni tudi na to, na kakšen način bi pešcem zagotovili največjo možno varnost. Ponekod - recimo skozi Sotesko - je prostora ob cesti tako malo, da bo morala pešce na pločniku varovati odbojna ograja, drugje -recimo v Šmartnem ali v vasi Buč na odseku, kjer je cesta najožja -pa se zdi primernejša rešitev pešpot, ki bo nekoliko odmaknjena od ceste. Enotne rešitve torej ni in bo treba za vsak odsek poiskati drugačno rešitev. Ste že kaj izračunali, koliko sredstev bo morala za izvedbo pločnikov ob cesti skozi Tuhinjsko dolino zagotoviti Občina Kamnik in koliko bi prispevala DRSC oziroma država? Celotnega zneska še nismo izračunali, toda na DRSC so nam že jasno povedali, da so s sredstvi zelo omejeni in investicije na regionalni cesti izven naselij pogojujejo s sofinanciranjem občine, medtem ko v naseljih celotno breme tako ali tako nosi občina. Občina bo za varnost pešcev v prometu s poudarkom na povečanju varnosti šolskih poti samo v letošnjem proračunu namenila približno 670.000 evrov. V Ljubljani že nekaj časa intenzivno urejajo vrtičkarske površine na obrobju mesta. Kako je s tem pri nas? Tudi naša občina je precej posejana z vrtički, vendar je naše vrtičkarje treba pohvaliti, da so občinska navodila glede urejanja teh površin vzeli resno in jih že tudi precej dobro uredili ter odstranili vse objekte in drugo navlako, ki se je z leti kopičila na vrtičkih in s tem kazila izgled teh površin. Postavljanje različnih barak sedaj ni dovoljeno nikjer več, na določenih lokacijah smo vrtnarjenje tudi povsem prepovedali, Prav tako smo vrtičkarje pozvali, da si na Občini uredijo najem javne površine, ki jo uporabljajo. Najemnine so zgolj simbolične, z njimi pa Občina ne želi služiti, ampak le pridobiti pregled nad temi površinami, po drugi strani pa bomo na podlagi evidence lažje urejali tudi odnose med vrtičkarji in Občino. Ali je Občini lani uspelo na občinskih cestah sanirati že vse posledice septembrskega neurja ali je treba pri tem še kaj postoriti? Čeprav vaške ceste niso načrtovane za obremenitve, kakršne predstavlja tovorni promet, je občina lani ob sanaciji posledic poletnih neurij začasno dovolila tudi vožnjo tovornih vozil po teh cestah. Kot smo pozneje ugotovili ob ogledu stanja teh cest, jih tovorni promet ni pretirano poškodoval, saj te ceste - še zlasti tiste, ki so slabše utrjene in neustrezno načrtovane - vsako leto veliko bolj poškoduje meteorna voda in zmrzal. Zato vzdrževanje več kot štiristopetdesetih kilometrov lokalnih in javnih cest občini povzroča veliko problemov in stroškov. V mestu pa so v preteklosti veliko škode na cestah povzročili prekopi za različne namene in nekvalitetna vzpostavitev v prvotno stanje. Temu se moramo izogniti, saj imamo za to garancije izvajalcev in tudi z novimi kadrovskimi okrepitvami ustreznejšo kontrolo nad izvedenimi deli. Kako pa napreduje sanacija vodotokov, katerih struge so bile močno poškodovane predlani? Vlada je sicer že lani marca sprejela sanacijski program za odpravo posledic neurja, ki je predvidel tretjino sanacije škode, ki je nastala ob predlanskem neurju. Sanacija poškodb struge Kamniške Bistrice in Nevljice na posameznih odsekih poteka že dve leti, medtem ko se je sanacija struge Motnišnice, ki je bila tedaj tudi najmočneje poškodovana, z obilico naših prizadevanj začela šele letos junija. Dokončana naj bi bila v treh mesecih, vendar nas skrbi, če bo res tudi dokončana po programu, saj je Vlada RS v prvem rebalansu letošnjega proračuna sredstva za ta namen zmanjšala za dve tretjini, z drugim rebalansom pa je ta znesek manjši še za 20 odstotkov. To kaže na skrajno malomaren odnos države do te problematike. Investicij je malo, vzdrževanje na neurejenih vodotokih pa zelo drago in neučinkovito. Tudi zaradi tega narasle vode povzročijo veliko več škode, kot bi sicer. Kako pa pri tej sanaciji sodeluje občina? Pri sanaciji vodotokov najpogosteje sodelujemo, ko je treba poleg vodotoka sanirati tudi infrastrukturo oziroma ceste, ki jih upravlja občina. V kakšni fazi pa je reševanje težav, ki jih imamo občani južnega dela občine s podjetjem Tisa? Smrad se namreč še vedno pojavlja, na občnem zboru krajanov KS Duplica in Šmarca pa je bilo že pred časom rečeno, da bo Občina na ta problem opozorila tudi EU, če ga s pomočjo domačih institucij ne bo uspela rešiti. Znano je, da se je Občina Kamnik pritožila na odločbo ministrstva za okolje in prostor, s katero je podjetje Tisa dobilo okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, vendar je bila naša pritožba zavrnjena s pojasnilom, da občina ni stranka v 60 let gimnazije B 30 let ekonomskega izobraževanja Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Septembra je čas za vpis v programe: - MATURITETNI TEČAJ - EKONOMSKI TEHNIK - GIMNAZIJA in EKONOMSKA GIMNAZIJA - PROMETNI in LOGISTIČNI TEHNIK (v sodelovanju z B&B) - TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA - NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija) - KNJIGOVODJA Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. VPIS in INFORMACIJE v septembru od 11 h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net postopku. Enako pritožbo je na ministrstvo vložila tudi skupina občanov in z njo tudi uspela. Rezultat je sicer še vedno ničen, saj podjetje še vedno nemoteno obratuje in s svojo dejavnostjo ter emisijami v zrak moti občane in obremenjuje okolje. Ker določene službe - tu mislim predvsem na inšpekcijske organe - ne delujejo tako kot bi morale, smo zaenkrat še nemočni, vendar nam uspela pritožba občanov daje upanje, da bomo nekoč ta problem vendarle rešili. To namreč pomeni, da bo moralo podjetje pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje, ki bo moralo ustrezati novi zakonodaji. Ta je ostrejša od tiste, na podlagi katere je pridobilo dosedanje dovoljenje. Pričakujemo, da bo novo okoljevarstveno dovoljenje podjetje bolj omejevalo pri izbiri materiala, ki ga lahko sežiga in bo ozračje manj onesnaženo z emisijami. Sicer pa smo o tem problemu in o neustreznih zakonskih rešitvah medtem seznanili tudi ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Kaj pa je novega na področju ravnanja z odpadki? Trenutno se na tem področju največ ukvarjamo z regijskim Centrom za ravnanje z odpadki (CERO), kjer se skupaj s še devetimi obljubljanskimi občinami in MOP dogovarjamo z Javnim holdingom Ljubljana o prihodnji vlogi vseh teh občin in tudi Občine Kamnik v CERO. Vztrajamo pri tem, da v CERO dobimo status solastnika, saj so bila EU in državna sredstva pridobljena za regijski in ne le za ljubljanski projekt. V kolikor takšnega statusa ne bomo dobili in nam bodo še vedno ponujali le status pogodbenika z nejasno ceno, bomo o tem, kam bomo v prihodnje odvažali odpadke tudi iz naše občine, razmislili’ kajti razmere na tem področju se v zadnjih letih hitro in temeljito spreminjajo. Informativni izračuni, ki smo jih medtem že pridobili, pa ta trenutek kažejo, da bi za isto ceno lahko odpadke iz naše občine vozili tudi v nekatere druge regijske centre ali pa celo v tujino. Zal je bilo na državnem nivoju premalo narejenega pri doseganju ciljev na tem področju, zato smo dnevno priče smetarskim konfliktom in neurejenim stanjem v posameznih sredinah v naši državi. Dejstvo je, da trenutno po vseh predpisih deluje samo CERO v Celju. V občini pa bomo morali v jesenskem delu najprej pripraviti vse potrebno za postavitev enega in v naslednjih letih še dveh zbirnih centrov. Tudi novi občinski odlok za ravnanje z odpadki ni v celoti zaživel tudi v praksi. O tem pa morda kdaj drugič. ZORAN JEREB Postavitev križa na Rožiškem vrhu Rožiški vrh vse bolj priljubljena pohodniška točka Na Rožiškem vrhu stoji mogočen hrastov križ. Z mnogo dobre volje in športnega duha so ga postavili krajani Rožičnega z idejnim vodjem Matom Petru-šičem in prijatelji Rožiškega vrha. Vas Rožično je idilična vasica v Tuhinjski dolini, v krajevni skupnosti Sela, odmaknjena le dobrih pet kilometrov iz Kamnika. Rožično šteje približno 130 vaščanov in enemu izmed njih - Matu Petrušiču se je porodila izredna zamisel. Pred leti je iz te idilične vasice, ki leži na nadmorski višini 500 metrov, v smeri proti Črnivcu uredil gozdno pohodniško pot, ki vodi do najvišje točke vasi na nadmorski višini 790 metrov. Vrh je poimenoval vasici primerno - Rožiški vrh. Opremil ga je še z »markacijami« (smernimi oznakami) in vpisno knjigo, v kateri lahko vsak obiskovalec pusti svoj avtogram in dopiše komentar ali dva. S 300 metri višinske razlike je tako Rožiški vrh postal priljubljena ter pogosto obiskovana pohodniška točka v našem kraju. Vse to je Mateta spodbudilo k naslednjemu koraku, ki je 12. julija dobil epilog. Tega dne je z moralno in fizično podporo sokrajanov in prijateljev na Rožiškem vrhu postavil mogočen hrastov križ. Pri postavitvi je tako sodelovala številna ekipa z mnogo dobre volje in športne- ga duha. Ko je križ trdno stal na svojem mestu, je ženski del ekipe bogato poskrbel za jedačo in pijačo, predsednik KS Sela Milan Hribar pa je za konec v nagovoru še povedal: »Vsi Slovenci imamo Triglav, Ljubljančani Šmarno goro, Rožičani pa Rožiški vrh!«. Za namig: za dosego Rožiškega vrha je najbolje, da se peš odpravimo z vrha vasi Rožično, kjer lahko pustimo avtomobil, kažipot pa nas usmeri na gozdno pot, ki nas v slabi uri zmerne hoje pripelje do vrha. JOŽE PETRUŠIČ ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK - jesen 2009 Jesenska akcija zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev bo potekala po priloženem razporedu. Občane Kamnika naprošamo, da pripravijo odpadni kosovni material pred svojimi zgradbami le 1 dan pred napovedanim terminom odvoza, na dan odvoza pa do 6. ure zjutraj. V primeru odlaganja izven organiziranega termina bomo povzročiteljem zaradi dodatnega čiščenja izstavili račun! Med kosovne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvu, sodijo: bela tehnika, pohištvo, vzmetnice, preproge, športni rekviziti (kolesa, smuči...), peči, kopalniška oprema (školjke, umivalniki, kadi...), ipd. V okviru akcije lahko oddate tudi odslužene avtomobilske gume. Odlagajte sortirano! Odpadkov, ki ne sodijo med kosovne odpadke, kot so: avtomobilski deli, gradbeni material, izolacijski materiali in tekstil, podjetje v okviru akcije zbiranja kosovnih odpadkov ne bo odpeljalo! četrtek, 3. 9. Motnik, Špitalič, Pšajnovica ponedeljek, 7. 9. Tuhinj četrtek, 10. 9. Šmartno ponedeljek, 14. 9. Srednja vas, Sela četrtek, 17. 9. Črna sobota, 19. 9. Vranja Peč ponedeljek, 21. 9. Kamniška Bistrica četrtek, 24. 9. Godič ponedeljek, 28. 9. Nevlje četrtek, 1.10. Mekinje ponedeljek, 5.10. Tunjice četrtek, 8. 10. Podgorje, Volčji Potok ponedeljek, 12. 10. Šmarca četrtek, 15.10. Kamnik-center ponedeljek 19. 10. Zaprice četrtek, 22. 10. Duplica ponedeljek, 26. 10. Perovo četrtek, 29. 10 Novi trg Izven organiziranih odvozov lahko občani Kamnika kosovne odpadke brezplačno pripeljete v Zbirni center Suhadole. Delovni čas: * Poletni urnik: 1. marec - 30. september - ponedeljek - petek od 6.00 do 19.00 - sobota od 8.00 do 13.00 • Zimski urnik: 1. oktober - 28. februar - ponedeljek - petek od 6.00 do 16.00 -sobota od 8.00do 13.00 Zbrane kosovne odpadke bomo v največji možni meri presortirali in s tem omogočili, da bodo le-ti koristno uporabljeni kot sekundarne surovine in tako ne bodo obremenjevali odlagališča in okolja. Obveščamo vas, da bo tokratna akcija zbiranja kosovnih odpadkov zadnja, ki bo potekala na obstoječi način. V skladu z Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne 34/no>CiarSl| ogledate na zadnjih domačih pri-£ pravljalnih tekmah. V nedeljo, 30. avgusta, se bodo v mariborski o dovrani Tabor pomerili z Bolgari, £ v sredo, 2. septembra, pa še z grško reprezentanco. DAMIJAN RIFL Akcija - nezgodno zavarovanje predšolskih otrok, učencev, dijakov in študentov 2009/2010 Pred nami je novo šolsko leto. Ker nesreča ne počiva, nezgodno zavarovanje otrok, učencev, dijakov in študentov predstavlja mag. Božidar Marot, vodja poslovalnice Adriatic Slovenica v Domžalah. V zavarovalni družbi AdriaticSlovenica smo tudi letos pripravili privlačno nezgodno zavarovanje za otroke, dijake, učence in študente. Odločijo se lahko za različna kritja: 1. Invalidnost 2. Izguba življenja zaradi nezgode 3. Izguba življenja zaradi bolezni 4. Dnevno nadomestilo za bolnišnične dni 5. Dnevno nadomestilo zaradi nezgode Za učence do vključno 5. razreda osnovne šole je mogoče zavarovati tudi Nadomestilo stroškov nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije zaradi nezgode. Tudi v letošnjih zloženkah je možno izbirati med štirimi različnimi kombinacijami zavarovalnih vsot in premije glede na ciljno skupino. Zavarovalno kritje za posameznega zavarovanca se prične ob 24:00 uri tistega dne, ko je plačana premija, vendar ne pred uradnim začetkom novega šolskega/študijskega leta in preneha veljati zadnji dan počitnic, to je 31.8. 2010 za predšolske otroke, učence in dijake oziroma 30.9.2010 za študente. Za dijake, ki obiskujejo zadnji letnik srednje šole, zavarovalno kritje ne preneha 31.8.2010, ampak velja tudi v mesecu septembru, vendar le pod pogojem, če se vpišejo na fakulteto in sklenejo nezgodno zavarovanje za naslednje študijsko leto. Pri vseh tistih, ki so imeli sklenjeno zavarovanje v lanskem šolskem letu, velja podaljšano krijte, saj zavarovanje velja še do 30. dne po začetku naslednjega šolskega leta, če. prej ni bilo sklenjeno novo zavarovanje. Vendar le pod pogojem, da se sklene zavarovanje za naslednje leto. Zavarovalna družba AdraticSlovenica je pripravila za šolajoče zavarovance vrsto ugodnosti: popust v višini 10% za sklenitev zavarovanja preko interneta, popust v višini 30% za večje družine (družina s tremi ali več zavarovanimi otroci), ^ nagradna igra, ki prinaša lepe nagrade (mobilni telefon, izlet v Gardaland, družabne igrice, majice,..) in v kateri sodelujejo vsi, ki bodo sklenili zavarovanje in plačali premijo do 31. 10. 2009, kupon ugodnosti ob sklenitvi naročniškega razmerja Si.mobil d.d., ^ kupon ugodnosti za nakup igrač ali šolskih potrebščin v trgovinah Direndaj, ^ prvošolčki bodo prejeli odsevne zapestnice. Pričakujemo vas v poslovalnicah Adriatica Slovenice, v Domžalah, Ljubljanska cesta 90, tel.: 01 724 0411 oz. 01 724 04 22,vTrzinu, Blatnica 12, AdridticSIOVCniCct tel,. 01 563 73 60 in V Kamniku, Maistrova 1, tel.: 01 839 71 66, Zavarovala družba d.d. • Članica Skupine KD Group Vaterpolo tekma Vrhpolje: Stranje V petek, 21. avgusta, se je na kamniškem bazenu v sončnem vremenu odvijala tekma v malem vaterpolu med ekipama iz Vrhpolj in Stranj, ki sta se v juniju pomerili na tradicionalnem košarkarskem spektaklu. Tekmovanje je potekalo že tretje leto zapored. Po dveh prepričljivih zmagah ekipe z Vrhpolj so igralci iz Stranj letos napovedovali oster boj in igro na zmago. Kljub dobri igri in okrepitvam niso uspeli in zmaga je že tretjič ostala v rokah ekipe z Vrhpolj. Le-ta je nastopila oslabljena, saj je nastopilo le pet igralcev in sicer Matjaž in Karlo Reisner, Dare Homar, Matej Pungertar in Janez Balantič. Kljub temu so igralci Vrhpolj zaigrali na vso moč in niso niti za trenutek prepustili sence dvoma o zmagovalcu ter na koncu zasluženo slavili z rezultatom 10:6! Strelci za zmagovalce: Homar 4 gole, M. Reisner 3, K. Reisner 2 il J. Balantič 1 gol. Ekipa Stranj je zaigrala v posta') Humar, Kovač, Zore, Bencek, Kralj Levec, Borut in Matjaž Balantič Hvala sodniku Roziju, ki je ime# no in odločno delil pravico nastff pajočim in navijačem ob bazenu. Nasvidenje naslednje leto! JANEZ BALANTIČ Vaterpolisti obeh ekip po končani tekmi. Atletska bratska naveza iz Kamnika - Anže in Domen Zupan Odlične rezultate in vidne uvrstitve za Atletski klub Domžale že pet let dosegata Domen in njegov mlajši brat Anže Zupan. Enemu so bližji teki na stezi, drugemu gorski teki, eden si najbolj želi surfati, drugemu je bolj prijetno kolesariti in plavati - cilj obeh za leto 2009 pa je uvrstitev v reprezentanco Slovenije in osvojitev naslova državnega prvaka. Atletika je kraljica športov, s katero je pred petimi leti takrat dvanajstletnega Domna spoznal njegov prvi trener Tomaž Jarc. Kmalu je začel trenirati pri Lojzetu Pungerčiču, kjer se mu je po koncu uspešne kariere v plavanju pridružil še dve leti mlajši brat Anže, ki pravi: »Zmagoval sem na krosih in zmagal tudi na Ljubljanskem maratonu, zato sem se odločil za tek. Seveda je pomagala tudi Domnova uspešnost v tekih. Pri Lojzetu sem najprej delal lažje treninge kot Domen, nekaj pa sva jih naredila tudi skupaj.« Cestni in gorski teki ter srednje in dolge proge zahtevajo dolgoprogaši trening. Kljub čedalje šte- tegoriji osvojila naslov državnega prvaka. Domen: »Jaz sem zmagal v teku na 3000 metrov med starejšimi pionirji, Anže pa je bil med mlajšimi pionirji najboljši v teku na 1000 metrov. Mesec dni kasneje sva oba zmagala na Šmarni gori.« In prav najbolj obiskana gora v Sloveniji - Šmarna gora je bila do sedaj najtežja preizkušnja za Domna, gorski tek na Pohorje pa za Anžeta. »Moje glavne discipline so srednje proge, recimo tek na 800 in 1500 m, medtem ko so Domnu ljubši gorski teki.« Napisano dokaže tudi dejstvo, da je bil Domen poleg državnega prvaka in člana reprezentance Slovenije tudi udeleženec Svetovnega prvenstva v gorskih tekih: »To mi tudi pomeni največ in pa postavitev državnega rekorda Slovenije za pionirje na 3000 m v dvorani (9:42,90 min, Dunaj, 2007).« Najpomembnejši Anžetov dosežek je naslov državnega prvaka, kateremu je dodal še dve zmagi v gorskih tekih. In kako je bilo v sezoni 2009? Anžetu in Domnu kljub temu, da sezona še ni zaključena, že lahko čestitamo za uvrstitve, osebne rekorde in dosežene cilje. Domen je bil na gorskih tekih za Pokal Slove; nije sedmi in dvakrat tretji, največ energije in motivacije pa je prihranil za najpomembnejšo tekmo, Prvenstvo Slovenije navkreber, ki je štela tudi kot izbirni tek za nastop na Evropskem prvenstvu v gorskih tekih. Na Ratitovec je Domen pritekel kot prvi in si pritekel mesto v slovenski reprezentanci. V močni evropski konkurenci je 12. julija letos v avstrijskem Telfes im Stubai osvojil 39. mesto. Anže je med še nekaj lepimi uvrstitvami zabeležil dve šesti mesti med vseslovensko konkurenco osnovnošolcev. Najprej je bil šesti na Dnevnikovem šolskem krosu v Železnikih, nato pa še v teku na 1000m na Prvenstvu Slovenije za osnovne šole. S športnimi uspehi »Zupanovih dveh« sta lahko zadovoljni šoli, ki ju obiskujeta - Osnovna šola Marije Vere in Gimnazija Kamnik, kamor naslednje leto za Domnom odhaja tudi Anže. Pred tem pa je potrebno postaviti še nekaj osebnih in klubskih rekordov, osvojiti naslov državnega prvaka, surfati, plavati in kolesariti, obiskati Egipt in si ogledati zmagovalni Olimp v Grčiji... BOJANA VOJSKA vilnejšim rekreativcem se nekateri še vedno sprašujejo, kaj atleti vidijo v »teku v krogih«? Domen: »Ha, zato so pa gorski teki boljši. Atletika ti je pač všeč. Kar se tiče dolgoprogaših treningov -preprosto greš in odtečeš. Jaz sem doslej največ pretekel okoli 18-20 km, in sicer na treningu. Zaenkrat nimam treninga, ki bi ga želel izpustiti in nimam težav z motivacijo. Včasih poslušam tudi muziko iz mp3-ja.« Anže: »Saj veliko treningov naredimo tudi izven steze, potem pa se raje vrneš na stezo. Premišljuješ pa marsikaj, nič posebnega. Dober rap in rock pa krajšata čas.« Bratje (in sestre!, da ne bo pomote) velikokrat tekmujejo med seboj. Kako pa je s tekmovalnostjo pri vama? Domen: »Podiranje rekordov je aktualno, včasih se malo podraživa. Anže je pravkar podrl moj osebni rekord, vendar jih imam jaz še vedno več. Jaz bom boljši! Nesoglasij pa ni - jaz navijam za Anžeta.« Anže: »Tudi jaz sem Domnov navijač. On je boljši na daljših progah. V gorskih tekih pa imam jaz več rekordov prog. Bom kar jaz boljši.« Eno najbolj prijetnih presenečenj sta Domen in Anže tako za trenerja Lojzeta Pungerčiča kot za starše in konec koncev tudi zase pripravila pred dvema letoma, ko sta na Prvenstvu Slovenije vsak v svoji ka- VABILO NA KOLESARSKI IZLET Občina Kamnik skupaj s turističnimi in športnimi društvi na območju Tuhinjske doline vabi vse ljubitelje kolesarjenja na 3. kolesarski izlet po Tuhinjski dolini. Skupaj bomo prekolesarili 22 kilometrov dolgo kolesarsko pot od Potoka do Motnika. Kolesarski izlet bo v nedeljo, 30. avgusta 2009. Zbirno mesto bo ob 9.30 na parkirišču pri Termah Snovik, kolesariti pa bomo začeli pri izviru zdravilne vode v Potoku. Del poti poteka po gozdnih cestah, zato je priporočljivo gorsko kolo in obvezna uporaba čelade. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, organiziran pa bo tudi prevoz za kolesarje iz Motnika nazaj do izhodišča kolesarske poti. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 831 82 49 (Občina Kamnik — A. Babnik) in 041 411 933 (M. Semprimožnik — ŠD Motnik). --------- 0 Otroški pevskizbor h Vrabč, ki in cicibani DKD Solidarnost Kamnik Vabimo v svoje pevske vrste nove pevce in pevke, ki imcu o veselje do prepevar\ja, druženj a, nastopanj a. OPZ Vrabčki od 6 do I2 let se dobivamo ob četrtkih ob 16. uri, od I0.septembra. OPZ Cicibani od 3 do 6 let se dobivamo ob torkih ob I7. uri, od 8,septembra. v glasbenisobiDKD Solidarnost (nad kavarno Veronika), Japljeva 2, Kamnik. Zborovodkinja Marina Apam^j e KATALENA PO MOČNI NEVIHTI ZAKLJUČILA LETOŠNJI KAMFEST V soboto se je s koncertom skupine Katalena v Kamniku končal šesti festival Kamfest. Vreme, ki je bilo obiskovalcem vse dni festivala naklonjeno, se je z močno nevihto spremenilo favno v trenutku predvidenega začetka koncerta. Po nalivu je na malograjskem hribu kljub vsemu ostalo lepo število poslušalcev, ki so bili za svojo vztrajnost poplačani z več kot dvotirnim zaključnim koncertom. V štirinajstih dneh se je na treh festivalskih odrih (Etin otroški °der, Glavni oder, Večerni oder) zvrstilo več kot štirideset prireditev, ki so jih spremljale delavnice Za otroke in odrasle ter program fazličnih kamniških organizacij in skupin - Matične knjižnice Kamnik, kamniških alpinistov, break-dance skupine The Rock ipd. Izjemen odziv je doživel tudi FUG, Festival ulične glasbe, ki je nastajal sproti in potekal vzporedno z glavnim programom. Na njem je bil prostor odprt za vse glasbenike in gledališčnike, ki so se želeli s svojim delovanjem predstaviti na ulici, kjer so igrali ‘na klobuk«. Osrednji dogodek festivala, koncert subotiškega violinista lajka Felixa s spremljevalnim violistom Antalom Brasnyjem, je na Mali grad privabil več sto obiskovalcev, kar je bila tudi sicer Značilnost letošnjega festivala: obisk festivalskih prireditev je absolutno presegel pričakovanja organizatorja; nepričakovano je bilo tudi dejstvo, da je bilo poleg Glavni oder letošnjega Kamfesta je zasedla skupina The stroj, katere član je tudi Goran Završnik, direktor Kamfesta. Skupina v spremenjeni podobi je navdušila s pravim spektaklom z energičnim plemensko-indu-strijskim glasbenim pristopom. lokalnih obiskovalcev tudi precej takšnih, ki so prišli v Kamnik iz drugih slovenskih krajev, predvsem iz Ljubljane in širše Gorenjske regije, precej pogosti pa so bili tudi obiski Celjanov. Po besedah organizatorjev - KD Friden možic, so povsem nepričakovan uspeh doživele prireditve Večernega odra, ki so bile prejšnja leta bolj ali manj postranskega pomena. To gre najverjetneje pripisovati dejstvu, da je bil program vsebinsko močnejši kot doslej in da je bil kvalitativno povsem primerljiv s prireditvami Glavnega odra. V veliki meri se je vzpostavil kot »oder začetkov« - na njem se je s celovečernim kantav-torskim programom javnosti prvič predstavil Boštjan Narat, sicer vodja skupine Katalena, prav tako sta se tam zgodila prva v nizu večerov Pripove-dovalskega varieteja, ki se bo v prihajajoči sezoni odvijal v Ljubljanski Kavarni Union (tokratna nastopajoča sta bila Boštjan Gorenc - Pižama in Boštjan Napotnik - Napo). Soproducent Večernega odra je bil ljubljanski Radio Študent, ki je na njem tudi nastopil z živo izvedbo Risanke, predstavljena pa sta bila tudi dva »varovanca« radijskega projekta Klubski maraton (nastopili so lanskoletni Nikki Louder in letošnji New Wave Sy-ria). Prav tako je bil Večerni oder pomemben zaradi odpiranja novih prizorišč - med slednja lahko tako zdaj v Kamniku štejemu tudi Park Evropa in Samčev prehod. V okviru festivala so med drugim nastopili izvajalci: The Stroj, Jure Tori, Bogdana Herman, Avtomobili, KD Tuhinj s predstavo Avdivcija, Repe-titor, Nikki Louder, Foltin, Damir Avdič, Joke, Demolition Group, Boštjan Gorenc - Pižama, Gledališče Glej s predstavo Iz Principa, Lajko Felix in Antal Brasny, Melodram, New Wave Syria, Sedef, Radio Študent z Risanko, Chris Eckman and the Last Side of the a letošnjem Kamfestu so se v okviru DDV programa z indijskim ple-m predstavile plesalke KUOD Bayani iz Kamnika. Indijski ples je cela razvijati Nataša Kočar z manjšimi bollywood delavnicami, ki so knf’ 6 v re°-■ • e,i0 tedenske tečaje na različnih lokacijah v Kamniku, jalla TAnjHpi0 tl|d' leP0 število uspešnih predstav (Kasbah 2005, Jalla 2oqo\ ; , > Zaf?hareet 2007, Orient under construction 2009 in Hayeti ^ Ititllih prodllkcii. Letos, kn nru-znnmirt ^ rnSctni Hnn sn liti s Mountain Band, Boštjan Narat, SMG Ljubljana s Senco tvoj’ga psa, Boštjan Napotnik - Napo, Klapa Mali grad, Društvo Familija s predstavo Patty Diphusa, La Sca-na del Domingo, Gledališče Glej in Dejmo Stisn’t Teater s predstavo Čefurji, Raus in Katalena. Goran Završnik, organizator in direktor festivala, po zaključku letošnjega Kamfesta ni skrival zadovoljstva. Za Kamniški občan Kamfest je urbani festival, ki ga do polovice finančno podpira občina Kamnik, zato so praktično vse prireditve brezplačne, dostopne vsem. Ostalo polovico prispevajo različni soproducen-ti, letos smo bili zelo veseli, da se nam je po letu dni zatišja spet pridružil Študentski klub Kamnik, in sponzorji, ki so ob letošnjem širokem odmevu festivala v javnosti gotovo zadovoljni. Kamnik je mesto, na katerega lahko računamo, z veliko odprtimi ljudmi, ki radi vzamejo ponujene jim dogodke. Seveda jih je še vedno veliko, ki Kamfest pre- Z OPZ Vrabčki, Cicibani in Marinko Aparnik »Glasba je tvoja čarobna vila, ki te vodi in spremlja vse življenje« Ob popoldanskih torkovih ali četrtkovih sprehodih po ozki srednjeveški kamniški ulici, poimenovani po kamniškem rojaku, verskem pisatelju in jezikoslovcu Juriju Japlju, so se pogledi vse od oktobra do junija ozirali iitja gor«. K stavbi, v kateri je od leta 1873 do 1941 domovala kamniška Narodna čitalnica, k oknom nad Kavarno Veroniko v višino prvega nadstropja, od koder so se do ušes mimoidočih zlivali čudoviti, mehki toni klavirja in radoživo, sladko petje otrok. Odet v nežno-svilnate občutke je marsikdo za nekaj trenutkov postal pod pevsko sobo DKD Solidarnost in se prepustil poslušanju delčku pevskih vaj otroških pevskih zborov Cicibani (2-5 let) in Vrabčki (6-12 let) DKD Solidarnost Kamnik, ki ju vodi zborovodkinja Marinka Aparnik. Vestnemu obiskovanju pevskih vaj, ki poleg petja vključuje tudi ples, igranje na otroške ritmične instrumente in čisto pravi star klavir pianino, poslušanje glasbe, spoznavanje Kamnika in njegovih pomembnih, znanih imen, učenje o živalih, rastlinah, letnih časih... pa »treniranju« besedic bontona ob rednih presenečenjih priljubljene »šičke« in enakovrednem razveseljevanju nje z izvirnimi pozornostmi, šo sledili nastopi. Na kar deset odrov, tako malih kot velikih, je v letošnjem šolskem letu popeljala svoje pevce Marinka Aparnik, ki se sama z veliko vnemo in polnim srcem predaja vodenju otroških pevskih zborov že dolgih 45 let in ima za seboj že skoraj 600 nastopov, med drugim tudi v Slovenski filharmoniji, KD Španski borci, Cankarjevem domu. Unionski dvorani... Prvič smo zboroma te vdane zborovodkinje, ki resnično čuti tako otroke, kot glasbo, v letošnjem šolskem letu prisluhnili ob odprtju razstave Rafaela Samca »Preporodi« v kavarni Majolka. Mlade pevke in pevci so nas popeljali v skrivnostna pričakovanja adventa in praznovanje luči ter nam nato s še dvema nastopoma v okviru »Veselega decembra« toplo in praznično vzdušje pričarali na kamniškem drsališču. Ob Valentinovem nastopu so trgovino Pikapolonica napolnili z ljubeznijo in v živalski družbi skupaj z obiskovalci poleteli v pomlad. m Sledil je nastop na reviji otroških pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, ^ ko je kar nekaj najmlajših pevcev DKD Solidarnost (ki letos praznuje 90. ■S obletnico svojega obstoja) na velikem odru stalo prvič. Takrat so pogumno, | kot edini od nastopajočih, množici zbranih obiskovalcev v veliki dvorani o Doma kulture prinesli tudi dve skladbi znanega kamniškega skladatelja S Viktorja Mihelčiča. Kot ptički, ki radi letajo z veje na vejo, tudi Marinkini je povedal: »Kamfest 2009je bil v vsakem primeru prelomni festival. Kamničanom smo pokazali, kje je park Evropa z njegovo lepoto in problemi vred. Z zahtevnejšim, na prvi pogled manj prepoznavnim programom smo pokazali, da občina premore zahtevnejšo publiko, hkrati pa smo ravno s tem pljusknili daleč čez občinske meje. Letos nas je »odkrila« celo ljubljanska publika. Arhitekti, zbrani pod imenom Štajn, so aktivno posegli v mestni prostor, alpinisti so praktično čez nočpostavili plezalno steno, Matična knjižnica Kamnik je imela v Stružnem stolpu že skoraj pravo podružnico. Ekipi Priden možica je stala ob strani ekipa MC Kotlovnice in Odred bistriških gamsov ter drugi angažirani meščani, kot sta na primer Joži in Igor, ki sta na zadnji dan presenetila številčno pospravljalno ekipo z odličnim kosilom. Neprecenljiva je tudi pomoč drugih. Mitja Grzinčič že vsa leta skrbi za elektriko, hvala Komunalnemu podjetju za ažurnost, predvsem pa kamniškim gasilcem, ki so z vodo zagotovili stabilnost odrskih uteži, kar seje izkazalo ravno zadnji dan, ko smo brez škode preživeli krajše neurje. slišijo. Nič hudega, malo zmoti le, ko potem pridejo na en sam dogodek ali dva in tam pričakujejo ne vemo točno kaj. Dejstvo je, da je srce Kamfesta še vedno glavni oder na Malem gradu, ki vidno in slišno zadovolji nekje do 800 obiskovalcev, vsi ostali so omejeni zgolj na razgled na mesto. Tako je že vseh šest let in vseh šest let se najde nekdo, ki je ogorčen, ker ne sliši, ne vidi ali ne more do glavnega prizorišča. To je tako, kot bi prišel na nabito poln avtobus tik pred odhodom, ki bi povrhu vsega peljal še zastonj, potem bi se pa pritoževal, ker ne moreš sedeti na prvem sedežu. Tudi taki se najdejo, a so na srečo v manjšini. Sicer pa naša prava publika hvaležno sprejema vse, kar ji je ponujeno in še nikoli nismo toliko presenečali našega občinstva kot prav letos. Posebej sem vesel, daje bila izredno dobro obiskana gledališka predstava KD Tuhinj Avdicija, ki se je odlično znašla med letos izjemno pestrim naborom »velikih« izvajalcev. Ja, Kamfest postaja z velikimi koraki uspešen mednarodni festival, ki pa nikoli ne bo pozabil, kje stoji in zaradi koga je nastal. Hvala vsem.« Vrabčki radi »letajo« po kamniških dogodkih in prireditvah. Zato seveda niso manjkali na majskih Evropskih sončnih dnevih, nekaj dni pozneje s svojim mladim, svežim duhom »prileteli« na festival starodobnih vozil in s svetlimi lički ter nasmejanimi obrazi na koncu obiskali še Zaprice. Najprej so na tamkajšnjem gradu, kjer je rad počitnikoval pesnik Oton Župančič, popestrili družabno srečanje KS Kamnik-Center ter se s petjem in plesom konec junija na Muzejski poletni noči s »Šola, zdaj adijo spet« poslovili od zapriške graščine, Kamnika, svojih poslušalcev in odleteli na počitnice. OPZ Vrabčki in Cicibani pa ne nastopajo le doma, v Kamniku. Z nagradnim obiskom in prepevanjem v živalskem vrtu ob zaključku šolskega leta so s prekrasno Habetovo skladbo Kamnik ponesli ime našega kraja v slovensko prestolnico. Nastopi, ki otroke že od rosnih dveh let vpeljujejo na pot samostojnosti, jim vlivajo samozavesti, skrbijo za zmanjšanje treme in marsikaterega izmed njih za vedno »zastrupijo« z odrom, zagotovo pa vsakomur pustijo nepozabne, prijetne spomine, privabijo veliko poslušalcev. Med njimi seveda ne manjkajo mamice, očki, babice in dedki ter drugi sorodniki otrok, ki ———--------------------------------------------------------------- se tudi sicer z obiskovanjem in skupnim prepevanjem na pevskih vajah ter | ujr _____________ ■ | n ____ pohajkovanjem na izletih vestno in plodno vključujejo v delo zborovodki- KO KamniKa — ranOraiD6 nje z mladimi pevci. Ob spremljanju svojih otrok doživljajo prav posebne občutke. »Mladi pevci kot vrabčki«, po besedah vnukinje in hčerke velikih kamniških fotografov Franca in Staneta Aparnika, »priletavajo in odletavajo«. Naj ob novih šolskih letih v njeno »gnezdo« prileti čim več novih pevcev, j* njihovih staršev ter poslušalcev na nastope. Beseda res pove veliko, a veniš dar pevskega življenja z OPZ Vrabčki in Cicibani, tistih posebnih občutkov, i predajanja, prejemanja in sprejemanja glasbe ter splošnih naukov, ljubezni, | sozvočja med starši, otroci »šičko in glasbo« ne more prenesti na papir... 1 To preprosto moraš doživeti, začutiti sam! f. KATJA TROTOŠEK Foto klub Kamnik bo letos petič, hkrati pa tudi zadnjič postavil fotografsko razstavo na prostem iz cikla OKO KAMNIKA. Letošnjo razstavo s temo PANORAME smo tako, kot prvo leto, postavili na Glavnem trgu. Tudi tema je enaka, drugačen je le format fotografij. Panorame so namreč sestavljene iz več fotografij, temu primerni pa so tudi motivi fotografij. Na ogled je vse do 5. septembra. Z vsako razstavo Oko Kamnika smo skušali s fotografijo prikazati del življenja mesta na način, kot ga vidimo fotografi. Pri prvi in zadnji razstavi smo fotografirali zgolj lepote mesta. Vmes pa smo se lotili kamniške industrije in obrti (Oko Kamnika - Obrti 2006) in fotografije razstavili v izložbah na Šutni, teme KAMEN (Oko Kamnika - Kamen 2007) , ko smo ovekovečili kamen v vseh oblikah, ki jih lahko povežemo s Kamnikom, fotografije pa so visele v rovu pod Malim gradom, lansko leto pa smo fotografirali na temo POTI (Oko Kamnika POTI 2008) , kjer smo se osredotočili na promet in tranzicijske poti Kamnika, fotografije pa razstavili v starem avtobusu, ki smo ga pripeljali na Glavni trg, nekdaj glavno avtobusno postajo v mestu. Projekt Oko Kamnika bo letos na ogled na Glavnem trgu v času od 22. avgusta do 5. septembra. Trenutno pa nismo le v pripravah na Oko Kamnika, pač pa se že intenzivno pripravljamo tudi na našo prvo razstavo pod okriljem Mednarodne fotografske zveze FIAP in Ameriške fotografske zveze PSA s temo EXPOSED. Na razstavi bodo sodelovali fotografi z vsega sveta, razstavljali pa bodo fotografije s prosto tematiko, s tematiko narave in tematiko, po kateri smo razstavo tudi poimenovali - akt. Razstava bo zaradi velikega števila avtorjev, ki zagotavlja res kvalitetne fotografije, gotovo prava paša za oči. Otvoritev razstave načrtujemo v prvi polovici januarja naslednje leto. Ana Stanovnik Perčič, Foto klub Kamnik V pričakovanju Dnevov narodnih noš Kot je že tradicija, bo konec drugega tedna v septembru naše mesto v znamenju barvitih narodnih noš, folklore, domačih obrti, plesov in pesmi. Na Agenciji za turizem in podjetništvo v občini Kamnik so nam povedali, da so že pripravili program za 39. dneve narodnih noš. Obsega vrsto prireditev, katerih rdeča nit je predstavitev bogate etnološke dediščine. Dogajanje se začenja že to soboto s sejmom novih in rabljenih narodnih noš na Glavnem trgu, kjer bodo obiskovalci lahko kupili ali zamenjali nošo ali katerega od dodatkov. V nedeljo, 6. septembra, bodo v Budnarjevi muzejski hiši pripravili predstavitev knjige dr. Bojana Knifica Ko v nošo se odenem in fotografsko razstavo Primoža Hienga z naslovom Ona v noši. Glavnina prireditev se bo zvrstila od 11. do 13. septembra, vrhunec dogajanja bo nedeljska povorka. Kot je med posebnostmi letošnje prireditve izpostavila dr. Andreja Eržen, vodja organizacijskega odbora in direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, bodo v nedeljskem dopoldanskem folklornem programu sodelovale številne skupine iz tujine: iz Gane, Škotske, Latvije in Bolgarije, pozneje pa bodo sodelovale tudi v povorki. Kot kaže, bo letošnja povorka presegla vsa pričakovanja, saj je prijavljenih že preko 1700 udeležencev, v etnološkem delu povorke pa bo sodelovalo preko dvajset folklornih skupin. »Prireditev prerašča v festival oblačilne dediščine, sodelujemo tudi z združenjem mednarodnih folklornih festivalov CIOFF«, je poudarila Erženova. Več o največji slovenski prireditvi, posvečeni ohranjanju oblačilne dediščine, in program prireditev v prihodnji številki. SAŠA MEJAČ Po trideseth letih prvega slovenskega vzpona na Mount Everest UTRINKI Z JUBILEJNE ODPRAVE POD NAJVIŠJI VRH SVETA (II.) Ko smo leteli iz Katmanduja v Luklo smo iz letala opazili, da se je bistveno povečalo tudi omrežje cest v predelih z nižjimi gorami. Više pa so še vedno osnovna komunikacija pešpoti oz poti, po katerih lahko prenašajo tovore z jaki ali konji oz. mulami. Še vedno pa prevladuje transport z nosači. Helikopterje namreč še vedno predrag oz. je človek še vedno cenejši. Ves čas odprave, ko smo bili izven Katmanduja, razen enega večera, smo imeli lepo vreme. To pa je pomenilo zelo prašne poti, tudi vidljivost je bila zelo slaba, saj je bil v zraku, vsaj na tistih nadmorskih višinah, do katerih smo se povzpeli, nekakšen mrč. Meritve so pokazale, da vetrovi prinašajo tja gor (sicer res že precej razredčeno) onesnaževanje iz industrijskih predelov Indije. Ker ni bilo dežja, da bi to spral, je bilo podobno, kot pri nas v sončnih zimskih dneh, ko je_ kljub jasnini razgled zamegljen. Čez dan, ko je sijalo sonce, je bilo vroče, ko se je zvečerilo ali pa je pihal veter, pa je bilo precej hladno, tudi pod ničlo. Na Gorak Šepu smo imeli kratko intimno slovesnost ob spominskem obeležju pokojnemu Ang Fuju, v lodžu pa skromno praznovanje z obujanjem spominov in primerjanjem s sedanjim stanjem. Stipe in Viki pa sta posnela tudi nekaj kadrov za svojo oddajo o Nepalu in Everestu. BAZNI TABOR Eden od ciljev bivanja v Nepalu je bil tudi obisk baznega tabora. Tu se je videla ogromna razlika. Ko smo bili tam leta 1979, so malo stran Večino tovorov, ki imajo težo tudi preko 120 kg, še vedno prenesejo nosači. od naših šotorov imeli postavljene svoje šotore le še Avstrijci, ki so poskušali priti na Lotse. Sicer pa smo takrat bili sami, le kakšen osamljeni trekingaš je »zašel« do nas. Letos pa je bilo tam pravo malo platneno mesto z več stotinami šotorov, pod katerimi je prebivalo po različnih virih okoli 700 ljudi, saj naj bi na vrh poskušali priti člani kar 41 -ih odprav. S severa (Tibeta) pa je vrh naskakovalo 9 odprav. Posebnost je bilo naselje šotorov ameriškega podjetnika Rusella Bry-ca, ki v okviru agencije »Himalayan Experience« organizira odprave predvsem za petičneže. Naselje je bilo malo odmaknjeno od ostalih, zato pa je imelo več udobnosti. Med drugim tudi velik šotor, kjer je bilo poskrbljeno za razne vrste zabave z barom, velikim kino ekranom, ležalnimi stoli, umetnimi živalskimi kožami po tleh, internetno kavarno in podobnim, da so si lahko »gostje« krajšali čas, medtem ko so šerpe in drugi domačini opremljali pot za vzpon. V naselju je bila tudi manjša pekarna, ki je skrbela za svež kruh in pecivo. Sončne celice ali agregati so dajali električno energijo, sateliti komunikacijo, internet in podobno. Tudi v Nepalu se vse bolj izgublja stik z naravo, vedno bolj se živi v virtualnem svetu. Vendar narava vsake toliko časa opozori, da smo njen del, da je virtualni svet res samo virtualni, namišljeni. Podor serakov in ogromen plaz je prizanesel hrvaški odpravi - počakati so morali samo nekaj ur, da so popravili prehod čez Ledeni slap. Ko seje sprožil drug, še večji plaz, sta ga avstrijski gorski vodnik in njegova gostja preživela, vodnik sicer viseč z glavo Del denarja od vstopnine v narodni park porabijo tudi za popravilo poti in obnovo starodavnih napisov. navzdol in precej podhlajen, ker sta bila privezana na pritrjeno vrv, medtem ko je Lhapka Nuru Šerpa izginil v ledeniški razpoki.... VZPON NA VRH EVERESTA POSTAJA »ROMANJE« tehnično znanje - vsaj uporaba derez in vzpenjala (žimarja), seveda pa ugodno vreme. Vendar to, da nekdo plača več kot 60.000 ameriških dolarjev za voden vzpon, še ne pomeni, da mu je garantirano, da bo prišel na vrh. Dobra aklimatizacija je sicer zaželena, vendar niti ne nujna, saj nekateri uporabljajo dodatni kisik že kmalu nad baznim taborom. Ko sta Zaplotnik in Štremfelj prišla na vrh in jima je zmanjkalo dodatnega kisi' ka, sta odložila prazni jeklenki in nadaljevala pač brez njega. Danes pa pomanjkanje dodatnega kisika za večino pomeni smrt, saj ljudje niso dovolj pripravljeni na bivanje v velikih višinah brez dodatnega kisika-Vendar pa kljub vsemu temu vzpon na vrh še vedno ni ravno mačji kašelj in si ga res ne more ne privoščiti in ne opraviti prav vsak. Glede na ogromno število ljudi ki si želijo priti na vrh, se tudi na Everestu dogaja, da je na hribu pravi dren. Satelitski posnetki omogočajo precej zanesljive vremenske napovedi in zato večina čaka, da bo napovedano lepo vreme. Tako je bilo za prve dni lepega vremena letos (po 15. maju), ko je bila celotna smer opremljena od začetka pa prav do samega vrha (Šerpe oz. opremljevalci so se torej že povzpeli na vrh!) »načrtovano« da bo istega dne kar okoli 60 ljudi poskusilo hkrati priti na vrh. Po podatkih s spleta naj bi jih bilo celo okoli 150! (Se nadaljuje) BOJAN POLLAK V našem času je bil vsak vzpon na vrh Everesta pravo alpinistično dejanje. Sedaj pa vzpon na vrh izgublja svojo alpinistično naravo in postaja nekakšne vrste »romanje«, podobno kot vzpon na Triglav, Veliki Klek, Matterhorn ali Mont Blanc. Domačini, predvsem so to Šerpe, pa tudi pripadniki nekaterih drugih plemen, za določen denar, ki pa ga mora dati vsaka odprava, ki se hoče po smeri prvopristopnikov povzpeti na vrh, opremijo celo smer, kjer je to vsaj malo potrebno, s pritrjenimi vrvmi, lestvami in podobnim. Na nekaterih mestih, kjer se pričakuje »velik promet«, je posebna vrv za vzpon in posebna za sestop. Na ta način je vzpon tehnično čim lažji. Tako je potrebna za vzpon predvsem dobra kondicija in minimalno Vrh Everesta je bil praktično brez snega. Godafoss - Božji slap je eden najbolj obiskanih slapov na Islandiji, svoje ime pa je dobil po tem, ko je lokalni poglavar vanj vrgel kipe poganskih bogov ob prevzemu krščanstva okoli leta 1000. takrat se slap imenuje Božji slap - Godafoss. Iz Akueayrija naju je pot vodila proti vzhodu, vmes pa sva se ustavila še pri jezeru Myvatn, njegov nastanek pa je prav tako povezan z zanimivo legendo. Jezero naj bi nastalo ko je hudič, ljubosumen na boga, uriniral proti njemu, a ga je zgrešil in iz njegovega urina je nastalo jezero. Jezero je sicer parnimi vrelci ter seveda vonjem po žveplu) je tu tudi geotermalno kopališče. Voda v njem je res vroča, saj ima okoli 40°C. Tu sva doživela tudi prav posebno izkušnjo, ko sva morala iz toplega bazena do kabin za preoblačenje pri zunanji temperaturi 6°C. Vendar pa je večerno kopanje s čudovitim sončnim zahodom odtehtalo mrzli sprehod. Voda jezera Jokulsarlon je ledeno mrzla in polna ledenih kosov, ki $e lomijo iz enega izmed lednih jezikov iz Vatnajokulla. Kirkja ali črna cerkev v Dimmuborgirju. Geotermalno polje Hverir v bližini Myvatna. Na sliki mofeta: nastane ob stiku mrzle vode, ki pronica v podzemlje in z intru-zijami magme ob čemer se tvori para; para prodre nazaj na površje s čimer pride na dan tudi plin, ki vsebuje žveplo, kar daje poseben vonj po gnilih jajcih. globina in oddaljenost od morja,5 katerim ga povezuje rečica Joku*' sa, se nenehno spreminjata. V zadnjih dvajsetih letih pa se je žarah* posledic globalnega segrevanja ih pospešenega taljenja ledenikov občutno povečala množina lednih gor v njemu. Po jezeru se lahko turisti popeljejo z amfibijskih vozilom. Jezero ima tudi zelo za-nimivega prebivalca, ki ga večinj* Evropejcev vedno vidi samo v živalskem vrtu, to je tjulen in nao*a ga je uspelo videti! ,k Jezero Jokulsarlon in ledeni ^ Vatnajokul sta poznana tudi h1) filmski kulisi, saj so tu snemali j me o Jamesu Bondu (Umri kdai drugič, Pogled za ubijanje), Toh1 Raider, Batmana in druge. (se nadaljuj/ NINA KLISARl6 Po deželi tam zgoraj (II.) Islandija - dežela ognja, ledu in vetra Husavik je središče in izhodišče za opazovanje kitov, v pristanišču pa je urejen muzej kitov. V njem na zanimiv in poučen način predstavljajo vse vrste kitov, ki živijo v Islandskih vodah ter predstavijo vpliv človeka na morski ekosistem. Islandija je sicer ena redkih držav, ki še vedno izvaja komercialni kitolov, ki pa je v upadu, ker kitovega mesa ne kupujejo niti domačini. Husavik pa je znan še po enem zelo posebnem muzeju, in sicer Muzeju falusov. Prav ste prebrali. V muzeju imajo več kot 100 primerkov falusov živali, ki živijo na Islandiji in v morju okoli njega (našlo pa se je tudi že nekaj moških donatorjev svojega organa). V bližini Akureyrija pa najdemo tudi najbolj zanimiv slap, imenovan Godafoss oziroma Slap bogov. Slap ni največji in ne naj- bolj vodnat na Islandiji, zanimiv je zaradi legende, ki je povezana z njegovim imenom. Ob prevzemu krščanstva okoli leta 1000 je lokalni poglavar Torgeirr v slap vrgel kipe poganskega boga in od velikosti našega Cerkniškega jezera, maksimalna globina pa je le 4 metre. Zaradi rojev mušic, ki se zadržujejo ob njegovem bregu, je dobilo tudi ime »Jezero mrčesa«. Okolica Myvatna je še danes vulkansko precej aktivna. Poleg lavnih polj, stebrov v Dimmuborgirju, vulkanskih kraterjev, geocen-trale Krafla, geotermalnega polja Hverir (z mofetami, sofetami in Pot do najine skrajne vzhodne točke, Seydhisfjordurja, naju je vodila skozi več kot 100 kilometrov kamnite puščave, kjer ni nobene hiše, še avtomobilov sva srečala bolj malo. Seydhisfj6r-durja je manjše mestece, ki so ga ustanovili Norveški trgovci z lesom in je danes poznano predvsem kot pristanišče za trajekte, ki Islandijo povezujejo s celinsko Evropo. Tu sva tudi prvič občutila višje temperature, kopanja v morju, v primerjavi z lokalnimi otroci, pa vseeno nisva poizkusila. Med vožnjo po vzhodni obali, ki ni tako prepredena s fjordi, naju je spremljal dež, sonce pa se je končno pokazalo v Hofnu. Hofn leži pod ledeniškimi jeziki, ki se stegujejo iz Vatnajokulla in je izhodišče za izlete. Vatnajokull je s površino 3-100 km2 največji ledenik v Evropi, pod svojim ledom pa skriva tudi najvišji vrh SBi Islandije - 2110 metrov visoki Hvannadalshnukur. Hofn je poznan tudi po rf*uzf' ju ledenikov, ki nazorno pokaže j razvoj našega modrega planeta, nastanek ledenikov in njihovo izginjanje zaradi globalnega se-grevanja. Samo mestece je edino večje naselje na jugovzhodu države in ima tudi letalsko povezavo z ostalimi deli, seveda pa ne smeva pozabiti omeniti golf igrišča. Golf igrišč je na Islandiji skoraj toliko kot naselij, saj ima skoraj vsaka vas svojega. Golf je kot nekakšen nacionalni šport, trava pa je zaradi nižjih temperatur in rahlih padavin vedno lepo zelena. Pot pod ledenikom naju je vodila v ponovno civilizacijo. Večalo se je število avtomobilov in avtobusov, ki so se vozili mimo naju, turistične točke pa so bile posledično vse bolj obiskane, tudi ledeniško jezero Jokulsarlon. Nastalo je med leti 1934-35, njegova oblika, HHHHHHHMHNl I 3^ fF Matična knjižnica Kamnik Moja, tvoja, evažci 0Q j0 OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 2009 - junij 2010 PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu SREDNJA VAS: pri gasilskem domu HRUŠEVKA: pri Korošcu BUČ: parkirišče pri Vrankarju LAZE: pred trgovino 15.00 do 16.30 16.45 do 17.15 17.30 do 18.15 18.30 do 19.00 19.15 do 20.00 7. in 21. september, 5. in 19. oktober, 2., 16. in 30. november, 14. in 28. december, 11. in 25. januar, 22. februar, 8. in 22. marec, 19. april, 3. ,17. in 31. maj TOREK CESNJICE: na igrišču ŠPITALIČ: pri gasilskem domu MOTNIK: pri gasilskem domu ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 15.00 do 16.00 16.30 do 17.00 17.15 do 18.30 18.45 do 19.30 8. in 22. september, 6. in 20. oktober, 3. in 17. november, 1., 15. in 29. december, 12. in 26. januar, 9. in 23. februar, 9. in 23. marec, 6. in 20. april, 4. in 18. maj, 1. junij ČETRTEK VRANJA PEČ: pred OŠ 12.15 do 13.00 GODIČ: pri Hribarju 13.30 do 14.00 STAHOVICA: parkirišče Calcit 14.15 do 15.15 BISTRIČICA: pri znamenju 15.30 do 17.00 OKROGLO: pri mostu 17.15 do 17.45 TUNJICE: pred OŠ 18.00 do 19.30 10. in 24. september, 8. in 22. oktober, 5. in 19. november, 3. in 17. december, 14. in 28. januar, 11. in 25. februar, 11. in 25. marec, 8. in 22. april, 6. in 20. maj, 3. junij PETEK ČRNA: med bloki ŽAGA: nekdanja trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jurčku GOZD: pri gasilskem domu 15.00 do 16.00 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15 11. in 25. september, 9. in 23. oktober, 6. in 20. november, 4. in 18. december, 15. in 29. januar, 12. in 26. februar, 12. in 26. marec, 9. in 23. april, 7. in 21. maj, 4. junij DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA Brezplačni kopalni izlet za otroke iz kamniške občine Med nami so tudi otroci, ki bolj redko vidijo morje, zato sta se podjetnika Edita in Brane Vrankar iz Češnjic že lani odločila, da zanje organizirata brezplačni kopalni dan ob slovenski obali. Lani smo obiskali Piran, letos pa Ankaran. V torek, 7. 7. ob 7. uri je iz Češnjic krenil na pot avtobus dobre volje, za krmilom vedno nasmejana Edita, v avtobusu pa 32 mladih potnikov iz celotne kamniške občine, pet animatorjev (Marta, Primož, Klemen, Maja in Rok) ter spremljevalca Brane Vrankar (šef odprave) in Marinka Mošnik (dežurna novinarka). S pomočjo ljudi dobre volje (Avtoličarstvo Dušan Papež s.p., Pulitus d.o.o., Čarman šport in Brane Golubovič), ki so poleg že omenjenih projekt podprli, smo tudi trebuh avtobusa napolnili ne le z nahrbtniki, v katerih so bile kopalke in brisače udeležencev, pač pa tudi z okusnimi sendviči, sokom, sadjem in sladkarijami. Animatorji so poskrbeli za različne igralne rekvizite, med vožnjo pa so vsem razdelili rumeno-bele majice z napisom DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA in gusarske rutke enakih barv, tako, da smo bili na daleč opazni in prepoznavni. Ko smo šli od doma, je vreme kazalo kaj klavrno podobo, na poti proti morju nas je kmalu pozdravilo sonce. Ob prihodu v Ankaran smo najprej malicali, nato pa se odpravili na čofotanje v bazen z morsko vodo. Veselje je bilo pogledati otroke, ki so navdušeno zaplavali! Ob 14. uri smo se odpravili na okusno kosilo (tudi sladoled ni manjkal), spotoma pa smo pod cvetočim oleandrom naredili še spominski foto posnetek. Med kosilom se je tudi v Ankaranu vreme skisalo in se je vlil dež, a preden smo se najedli, je spet sijalo sonce. Skupaj smo odšli na obalo. Z našo gusarsko opravo smo bili deležni pogledov mnogih gostov, ki so spraševali, če smo povezani z Vatikanom, saj smo bili (nevede!) v barvi vatikanske zastave, drugi pa, če smo Kekčevi pomočniki, ko so opazili napise na naših majicah. Zelo zanimivo je bilo opazovati to razigrano druščino! Na obali so bili otroci najprej deležni nekaj skupne animacije, potem so se nekateri namočili in zaplavali v morju, drugi igrali odbojko na igrišču za mivko, tretji so se poskusili v igranju mini golfa. Skratka, zabave ni manjkalo. Da niso opešali, smo jim pripravili malico s sadjem in čokoladnimi rogljički. Nekaj minut pred šesto uro so se nad Piranskim zalivom začeli zbirati oblaki, malo je tudi zagrmelo. Šef Brane je ocenil, da imamo 15 minut časa, da se oblečemo, pospravimo za seboj in se odpravimo proti avtobusu. Ker je nekatere zamikal še sladoled, so se malo dlje zamudili, pa je vse skupaj za slovo še malo stuširalo z neba. A to naše dobre volje ni ugasnilo, še posebej, ker smo slišali, da v Kamniku in v okolici že nekaj ur dežuje. V avtobusu je odmeval smeh in vesela pesem, zelo se je potrudila razigrana Ana, ki ima pesmic MSkS D*yžlnl prozna PLEsnošolo CIRIUS Kamnik (bivši ZUIM) Razpisujemo plesne tečaie za: PREDŠOLSKE OTROKE, 3-letniki PREDŠOLSKE OTROKE, 4 in 5-letniki ŠOLARJE, 1. do 3. razred DRUŽABNE PLESE za odrasle (16 vaj po 45 minut) ki bodo potekale ob ponedeljkih. Prvo srečanje bo v ponedeljek. 7. 9. 2009 ob 18.00 uri v telovadnici CIRUS-a. Pridite, da izveste vse informacije o poteku plesnih vaj v tej sezoni! Brezplačni plesni dnevi v Plesalnici od 1. 9. do 11. 9. 2009! po naslednjem celoletnem urniku za sezono 2009/10: PREDŠOLSKI PLESALCI MINI, za 3-letnike, ponedeljek 16.45 -17.30 MIDI, mešana skupina, od 3 do 5-letnike, torek 17.15 - 18.00 MAKSI, skupina za 5-letnike s predznanjem, ponedeljek 16.45 -17.30 KLASIČNI BALET, za 5 in 6-letnike, torek 18.00 - 19.00 GIBALNA IGRALNICA, za otroke od 1. do 3. let skupaj z odraslimi, četrtek 17.30 - 18.15. Prva vaja bo 1.10. 2009! ŠOLSKI PLESALCI od 6. do 9. let od 10. let dalje VSE ŽIVO, mix plesnih zvrsti, ponedeljek 17.30 - 18.30 VES TA JAZZ, jazz balet, torek in četrtek 16.30 - 17.30 ČAS ZA ŽUR, hip hop, torek in četrtek 16.30 - 17.30 ORIENTALSKI PLESI, sreda 17.00 - 18.00 PLESNA DVOJINA, plesni pari, ponedeljek in sreda 18.30 - 19.30 DISCO, ponedeljek 17.30 - 19.00 KLASIČNI BALET, za 5 in 6-letnike, torek 18.00 - 19.00 KLASIČNI BALET, za 7 do 9-letnike, torek 19.00 - 20.00 ELECTRIC BOOGIE, petek 17.30 - 19.00 VES TA JAZZ, jazz balet, torek in četrtek 17.30 - 19.00 ČAS ZA ŽUR, hip hop, torek 19.00 - 20.30 in petek 16.15 - 17.45 ORIENTALSKI PLESI, sreda 18.00 - 19.00 PLESNA DVOJINA, plesni pari, ponedeljek in sreda 18.30 - 19.30 DISCO, ponedeljek 17.30 - 19.00 ELECTRIC BOOGIE, petek 17.30 - 19.00 PLESOMANIJA, intenzivnejša vadba, sreda 19.30 - 21.00 ORIENTALSKI PLESI, začetna za mlajše, sreda 19.00 - 20.30 ORIENTALSKI PLESI, srednja skupina, ponedeljek 19.00 - 20.30 ORIENTALSKI PLESI, nadaljevalna, ponedeljek 20.30 - 22.00 Tečaji se bodo pričeli v prvem tednu v oktobru: PLESNA TELOVADBA, nad 40. let, četrtek 19.00 - 20.00 ORIENTALSKI PLESI, nad 50. let, sreda 20.30 - 22.00 PILATES, ponedeljek 19.00 - 20.00 PILATES, torek 9.00 - 10.00 POROČNI TEČAJ ponedeljek, 7. 9., torek, 8. 9. in četrtek, 10. 9. od 20.30 do 22.00 TEČAJI SALSE IN DRUŽABNIH PLESOV se bodo pričeli v oktobru! Urniki bodo objavljeni na naši spletni strani Jgawjnikiples.com ■ Informacije dobite na telefonu 01 /724 25 85 ODRASU za dekleta, žene in upokojenke in vicev na zalogi še vsaj za nekaj kopalnih dni! Tisti bolj utrujeni pa so prek ekrana sledili Tomu in Jerryju in njunim dogodivščinam. Otroci so se s pesmijo zahvalili organizatorjem izleta in že smo se znašli pri OŠ Frana Albrehta v Kamniku, kjer so izstopili prvi trije udeleženci izleta. Sem nas je prišel pozdravit tudi kamniški podžupan Brane Golubovič, ki zaradi obveznosti na občini ni bil z nami, drugo leto pa bo zagotovo, saj projekt že od začetka podpira. Tudi njemu so otroci zapeli, pa tudi majico je dobil in jo takoj oblekel! Srečno smo prispeli domov. Razen Nikine praske na kolenu ni bilo nobene poškodbe ali nesreče. Organizatorji in spremljevalci smo bili veseli, da smo lahko videli iskrice v otroških očeh! Kako malo je treba, da je nekdo srečen. Le nekaj dobre volje in pravih ljudi, ki jim ni žal ne časa ne denarja. Nasvidenje prihodnje leto! Tekst in foto: Marinka Mošnik Uspešno šolsko leto Glasbenega ateljeja Carl Orff Zadnji delovni petek letošnjega šolskega leta, 19. junija, so kulturni dom v Radomljah napolnili učenci Glasbenega ateljeja Carl Orff ter njihovi starši, sorodniki in prijatelji. Bili smo priča lepemu sklepnemu koncertu, na katerem so nastopile vse skupine šole: glasbeni vrtec, predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica ter vse skupine nauka o glasbi. Nastopili so z dovršenimi, prisrčnimi točkami skupinskega muziciranja na lastna in Orffova glasbila, ritmično izreko, petjem in gibanjem. Slišali smo tudi odlične komorne sestave klasičnih instrumentov. Najboljši učenci so se predstavili solistično: Urban Ogrinec z altovsko kljunasto flavto, Tajda Kuret in Lucija Hergouth pa z bleščečima pianističnima nastopoma. Vseh šestdeset otrok je tako v pripravah na nastop, kot tudi skozi vse šolsko leto, poučevalo šest učiteljev. Letošnje šolsko leto je bilo še posebej uspešno, saj ga zaznamuje več posebnih aktivnosti. V septembru je »starejša zasedba« Ansambla za staro glasbo sodelovala pri UNESCO projektu ob sklepu Trubarjevega leta s krstno izvedbo pesmi slovenskih protestantov, ki jih je posebej za ta sestav priredil skladatelj Janez Močnik. »Mlajša zasedba« ansambla je nastopila v kamniški knjižnici, sodelovala pri projektu na osnovni šoli Roje, v decembru pa izvedla cikel didaktičnih koncertov po osnovnih šolah in vrtcih. Poleg jesenskih in pomladnih solističnih nastopov učencev se nam je najbolj vtisnil v spomin božični nastop, ko so se po številnih dodatnih vajah pod mentorstvom profesorjev, otrokom na odru pri petju ali igranju pridružili tudi starši, babice, dedki, tete... Najbolj dejaven je bil letos kitarski oddelek. Na regijskem teko-movanju TEMSIG sta se odlično odrezala mlada kitarista Filip Lah in Emanuel Plečko, ki sta osvojila bronasti odličji. V aprilu so učenci kitarskega oddelka pod mentorstvom Primoža Kristana obiskali Prago, kjer so na konservatoriju profesorjem in študentom predstavili metode poučevanja kitare ter koncertno izvedli skladbe iz Kristanovega kitarskega učbenika za ansambelsko igro. V maju je dvajset otrok nastopilo na XIV. Državnem srečanju Orffovih skupin na Visokem pri Kranju, kjer so v dveh Orffovih skupinah izvedli lastni kompoziciji ter ples Carla Orff a. Glasbeni atelje Carl Orff že več let v sklopu vseživljenjskega učenja izobražuje učitelje glasbe, razredne učitelje in vzgojitelje predšolskih otrok. Tako seje letos seminarjev udeležilo 140 učiteljev in vzgojiteljev iz 12 šol oziroma vrtcev. Veselimo se poletnega oddiha, da bomo v septembru spočiti zakorakali novim notam naproti. BERNARDA RAKAR ISTANBUL - PETIČ Tokratnega mednarodnega srečanja mladih raziskovalcev s področja naravoslovja (kemija, biologija in fizika) se je udeležila ekipa s Šolskega centra Rudolfa Maistra z nalogo s področja kemije. Dijakinji drugega letnika Tanja Kaiba in Lara Markič sta pod mentorstvom Rafaele Kožlakar, profesorice kemije, proučevali vpliv različnih snovi na strukturo las in svoje delo ter rezultate predsta- dežele ter možnosti, ki jih dežela nudi mladim zlasti s področja raziskovalne dejavnosti. Možnosti mladih v Sloveniji je na srečanju predstavila Renata Capuder Mermal, profesorica kemije. Otvoritev srečanja je bila tokrat še posebej slovesna saj se je je udeležil ciprski predsednik, kateremu smo pozneje uspešno predstavili naš projekt. Sodelovalo je preko 150 mladih raziskovalcev. Turški Skupina udeležencev iz tujine - naša skupina ob tabli MEF. vili v Istanbulu. Sodelovalo je 19 držav od Švedske pa tja do Izraela. Vzporedno s tekmovanjem so se predstavniki gostujočih držav srečali na delovnem srečanju, kjer so predstavili šolski sistem svoje projekti so se pomerili v tekmovanju za lepe denarne nagrade, še pomembnejše od le-teh pa so številne možnosti, ki jih s tem pridobijo, predvsem dobre štipendije za nadaljne šolanje. Tekmovanje ter podelitev nagrad in priznanj je potekalo v prijetnem vzdušju s pravo mero napetosti, ki smo jo občutili pred vsakokratno razglasitvijo najboljših. Poleg tekmovanja smo bili udeleženci iz tujine deležni nekaj turističnih izletov po Istanbulu. Odpeljali so nas na ogled Dolmabah^e Palače, rezidenco Osmanskega kraljestva v 19. stoletju (izredno bogato okrašena z zares osupljivo arhitekturo), ki je bila prava paša za oči! Na izletu z ladjo ob Bosporski obali smo Istanbul občudovali z drugega zornega kota. Med drugim smo se peljali pod mostovoma, ki povezujeta Azijo in Evropo ter občudovali številne lepo zgrajene hiše tik ob obali. Zadnji izlet je bil ogled Topkapi palače, ki je bila žarišče Osmanskega imperija med 15. in 19-stoletjem. Leta 1924 so jo preuredili v muzej. Razstavljeni predmeti, od nakita, orožja, obleke do pohištva, kažejo na razkošje, ki si ga težko predstavljamo. Ekipa je v Istanbulu preživela nekaj zelo lepih dni, za kar se zahvaljujemo vodstvu Šolskega centra Rudolfa Maistra in posebej še Občini Kamnik, ki je tako kot prejšnja leta poskrbela, da smo tja in nazaj potovali kar se da udobno in hitro. Recept za zabavno poletje... sonce in veliko ŠKK-ja Poletje je za dijake in študente zagotovo najlepši letni čas, ker ni izpitov, testov, spraševanj in učenja na urniku. Prostega časa je tako na pretek, morje nas vabi, večeri se radi prevesijo v jutro in nasmeh kar ne zgine z naših obrazov. Ja, poletje je res zakon!!!! Poletje pa ne bi bilo »ta pravo« brez ŠKK-ja, s katerim smo se odpravili tako na morje kot v gore. Četrtki so bili rezervirani za morje - naš kombi je že zgodaj zapustil Kamnik, cilj je bil vselej drug morski kraj in tam smo ves dan uživali v vodi, ob vodi, se sončili (seveda v mejah normale) in se proti večeru vračali v domači kraj. Naši izleti v hribe so bili tudi vedno dobro obiskani, večinoma so se nam pridružili fantje, ki so zelo pogrešali žensko družbo, in skupaj smo osvojili Brano, Krn in na koncu še Triglav (v času pisanja tega prispevka so ŠKK-jevi hribolazci ravno na poti na našega očaka). Poskrbeli smo tudi za adrenalinske užitke - odpravili smo se na bungee jumping s solkanskega mostu in bilo je res noro!!!! Viseti na vrvici nad Sočo se mogoče ne sliši najbolj privlačno, ampak vsi, ki so bili tistega dne z nami, so bili čisto navdušeni. Poletje pa je tudi čas, ko v Sloveniji primanjkuje krvi, zato smo se z veseljem udeležili krvodajalske akcije na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani in darovali to življenjsko pomembno tekočino. Po krvodajalski akciji pa smo se odpravili še v ljubljanski živalski vrt, kar je že ŠKK tradicija, da smo videli kako skrbijo za naše živali v teh vročih dneh. Poletje s ŠKK-jem je bilo res zakon!!!! Projektov je bilo res malo morje, zabave in smeha, toliko, da so nas boleli trebuhi! In ni še konec!!!! Špela Kralj Na 12. gorskem teku na Grintovec rekordno število prijateljev gorskega teka Letošnji 12. gorski tek na Grintovec v organizaciji KGT Papež je bila 2. tekma za Grand Prix, zato je privabila tudi številne tujce, 4. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih in državno prvenstvo za otroške kategorije. Tek ekstremov v premagovanju 1957 m višinske razlike na dolžini 9600 m, tek presežnikov, poznan v svetu in doma, vrhunska gorskotekaška prireditev, odlična po organizaciji, množični udeležbi domačih in tujih tekačev ter močni konkurenci. Novost letošnjega teka je bila uvedba kategorije veteranov/veterank nad 60 let, prvič letos je bila izvedena anti-doping kontrola. Nedelja, 26. julij. Bistriška dolina je to jutro zgodaj oživela: veliko pomagačev, redarjev, somišljenikov, prijateljev teka in gora je danes tukaj. Vsi z željo, da bi tek uspel. Proti Kokrskemu sedlu in Grintovcu se vzpenjajo gorski reševalci, zdravniki, sodniki, zapisnikarji, pomočniki na kontrolnih točkah, vsak s svojo nalogo. Karavana s transparenti, zastavami. Kot romarji na goro. V dolini redarji in gasilci skrbijo za promet. Obeta se krasen, sončen dan, idealen za tekaško prireditev. Ob 9. uri smo priča enemu najbolj množičnih startov v premagovanju takšne višinske razlike. Vsak teče s svojim namenom, s svojim bremenom, s svojo mislijo: Zakaj tečem, se mučim, potim krvavi pot, čutim bitje in utrip srca zdaj v petah, zdaj v glavi? Različne misli se podijo v glavah tekačev. Zanimivo je vodstvo Wyata na Kokrskem sedlu, sledi mu Krupicka, tretji je Gates. Tujcem sledita Slovenca Zarnik, tik za petami mu sledi Alič. Prva ženska na Kokrskem sedlu je ponovno Ana Pichrtova. Odpira se gorski svet, gorska lepota se spaja s prireditvijo. Elita teče, drugi hodijo, Tone se vleče, ker teče bolan, nekateri so zamišljeni, molčeči, drugi zgovorni. Navijači in pomagači ob celi poti spodbujajo z besedami, vzkliki, žvižgi, s ploskanjem. Okrepčevalnica: odcep za Kočno. Čeh Krupicka se odtrga od elite, že v vidnem vodstvu na strmem in tehnično zahtevnem delu, kjer se pokaže moč in vzdržljivost. Sledijo rumenemu traku, ki se vleče tam iz doline do vrha! Pa nove stopnice, popravljena pot. Hvala markacistom! Okrepčevalnica na Rami: voda, sladkorčki prepojeni z limono, košček čokolade. Razkošna slašči-čarnica, dobrodošla izčrpanemu in izmučenemu tekaču. Bliža se vrh! Kot privid. Vse je v pripravljenosti! Sodniki, zapisnikarji, okrepčevalnica deluje, pripravljajo se harmonikarji. In pa množica, ki se tre na vrhu. Grintovec v zgodovini ni imel toliko obiskovalcev naenkrat. Pa vsi z enim namenom. Videti in doživeti tek na Grintovec v živo, pomagati. Vse je v pričakovanju prvega, kralja Grintovca. Rajko in Zdravko pripravljata teren za tekače, gledalci se morajo umakniti. Vrh je premajhen za tako množico. Razpoloženje je na višku, pričakovanje vse večje. Zmagovalec je Čeh Krupicka s časom 1:17:05, drugi rekorder proge Wyatt in tretji lanski kralj Grintovca Gates. Domačin Sebastjan Zarnik, član KGT Papež, je ostal v vodstvu pred lanskoletnim državnim prvakom Aličem. Kako uspešen povratek med tekače po poškodbi! Pred tekmo je izjavil, da so gorski tekači garači, navijači pa so tisti, ki jim dajejo krila. Sledili so še kralji višin, utrujeni, a vzvišeni: Italijan Hoffer, Avstrijec Kroel, pa spet Slovenci: Triler, Mikloša, Zupančič (vsi člani KGT Papež), Slapar, in nato prva ženska (12. absolutno) Anna Pichrtova s časom 1:32:48. Ni bilo rekorda na progi, bilo pa je rekordno število prijateljev in pomočnikov, preko tisoč. Očak je ponudil zavetje tekačem, ostalim pa še razkošje lepot gorskega sveta. Okrepčevalnica Resnikovih in Ladota Kladnika na vrhu polno obratuje. Kulisa oblakov, skupinsko slikanje, gora v ozadju, sonce, pogled v dolino, v ospredju pa tekači, kralji višin, zmagovalci. Vzdušje prijateljstva, zadovoljstva, navdušenja nad seboj! Odtekli so tekači do vrha, sedaj so na vrsti otroške kategorije. Trije starti, trije cilji. Istočasno poteka sprejem rezultatov z Grintovca in sedla, Mira sprejema in beleži podatke, pripravljamo prizorišče za razglasitev, najmlajši tekači se že sladkajo s palačinkami. Z vrha začnejo prihajati tekači, prejemajo spominska darila in čakajo na ročno zapisana priznanja izpod peresa Mire in Duši. Zadonita slovenska in evropska himna iz glasbil stranjske godbe. Spregovoril je Dušan Papež, pobudnik teka na Grintovec in organizator ter glavni pokrovitelj teka, in se zahvalil vsem tekačem, prijateljem in pomočnikom teka ter ugotovil, da je vsako leto na Grintovcu nek rekord, letos je bila prav gotova rekordna udeležba prijateljev Grintovca od Kokrskega sedla do vrha Grintovca. O odmevnosti in posebnosti prireditve v svetu je spregovoril tudi Tomo Šarf, predsednik za gorske teke pri AZS in delegat WMRA - Svetovne zveze za gorske teke. O pomenu prireditve za Kamnik pa je govoril tudi župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Sledila je razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, medalj, nagrad v vseh 14 kategorijah. V otroških kategorijah je teklo 68 tekačev, tek je štel za državno prvenstvo. V kategoriji ml.dečki/deklice je teklo skupaj 27 tekačev. Naslov državnega prvaka /prvakinje sta dosegla Robi Erzetič (TK Bovec) in Maja Plaznik (Šmarnogorska). Na odličnem 4. mestu je bil Klemen Golob (KGT Papež), sicer tri leta mlajši od zmagovalca, 6. je bil Blaž Jašovec, 8. Luka Uranič, 9. Rok Slabe in 11. Klemen Škrtič (vsi KGT Papež). Domen Obreza (Trisport) je bil sedmi. Mlajše deklice KGT Papež so zasedle: Lara Kosirnik 7. mesto, Iris Kreč 9. mesto, Nuška Uranič 10. mesto, Ana Majnik 11. mesto. Najmlajša Luka Uranič in Maja Močnik sta prejela še torti. V kategoriji dečki /deklice je teklo 23 tekačev. Državna prvakinja Anita Klemenčič (TSK Merkur) je s časom 8:41 dosegla rekord proge pri deklicah, Karmen Orehek (KGT Papež) pa je dosegla naziv državne podprvakinje. Deklice KGT Papež so si sledile od 7. do 12. mesta (Maja Šlebir, Diana Kotnik, Suzana Orehek, Maša Šlebir, Klara Kregar). Pri dečkih je državni prvak Bor Grdadolnik (SD Tabor Žiri) s časom 8:05 podrl rekord proge. Odlični peti je bil Matevž Škrtič, 7. Luka Kosirnik (oba KGT Papež) in 11. Leon Obraza(Trisport). V kategoriji st. deklice/dečki sta državna prvaka postala Anamarija Lampič (OŠ Smlednik) s časom 15 :40 in Miha Šimenc (SD Poskok), tudi letošnji rekorder proge s časom 13:24. Mitja Kotnik je bil četrti, Miha Kreč in Klara Krošelj sta bila šesta (vsi KGT Papež). Medalje je podelil Ivan Urh, trener mladih tekačev KGT Papež. Na progi do Kokrskega sedla (5900 m) je teklo 19 tekačev. Pri mladinkah je zmagala Katja Kozjek (Šmarnogorska), ki je s časom 1:04:19 podrla rekord proge. Med mladinci je slavil Gašper Bregar (Šmarnogorska) s časom 52:45. Na nehvaležnem 4. mestu je pristal Matic Slabe, na 12. mestu pa Denis Milič (oba KGT Papež). Medalje je podelil podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič. Na progi do vrha Grintovca (9,6 km) je teklo 219 tekačev (lansko leto 220). V kategoriji starejši veterani/ veteranke je teklo 43 tekačev. Med starejšimi veterani je zmagal Italijan Cimenti, sledila sta člana KGT Papež Ivan Urh in Tone Klemenc. Zvone Kemperl (PD Komenda) je bil šesti. Pri starejših veterankah je zmagala Marija Medja (AK Radovljica). V kategoriji ml.veterani/ve-teranke je teklo 74 tekačev. Pri ženskah je zmagala Anna Pichrtova (CHE) s časom 1:32:48 in si priborila že peti naziv kraljice Grintovca. Med ml. veterani je zmagal Igor Šalamun (KGT Papež), odlični 7. je bil Bojan Kemperl (KGT Papež), 18. Boštjan Grilje (GRS Kamnik), 28. Peter Koželj (KD Calcit), 37. Andrej Vavpetič (Mici je zakon), 58. Franci Sušnik, 60. Bojan Kramar (oba KGT Papež), 62. Brane Lavrič (ŠD Policist Kamnik). Medalje je podelil župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. V kategoriji članice/člani je teklo 101 tekačev. Med članicami je zmagala Iva Milesova, pri članih pa Robert Krupicka 1:17:05 (oba s Češke), ki si je pritekel naziv kralj Grintovca. Sledili so rekorder proge iz leta 2006 Jonathan Wyat (NZL) in lanskoletni zmagovalec Rycky Gates (USA). Odlični četrti je bil Sebastjan Zarnik, prvi Slovenec in član domačega kluba KGT Papež, ki se je vrnil po poškodbi in dosegel odlično 4. mesto pred lanskoletnim državnim prvakom Simonom Aličem. V deseterici najboljših so sledili odlični Klemen Triler, Matjaž Mikloša, Marjan Zupančič (vsi KGT Papež), 11. Bojan Slapar (SD Šmartno), 16. Klemen Markuš, 18. Mirko Janjatovič, 21. Rok Markuš, 24. Klemen Janša, 26. Gregor Mlakar (vsi KGT Papež). Medalje je podelil Tomo Šarf, delegat WMRA Grand Prix. Bogat denarni sklad (5090 ) je bil namenjen 15 najboljšim tekačem in 7 najboljšim tekačicam absolutno na dolgi progi. Letošnja novost je bila tudi razglasitev kategorij tekačev in tekačic nad 60 let - najboljša sta bila Italijan Decrignis in Olga Grm, najboljši domačin pa Tone Petek, kamniški vrhač. Sledila je razglasitev sponzorjev in žrebanje preko sto bogatih praktičnih nagrad. Nastopil je ansambel Grintovci, ki vsako leto pripomore k odličnemu razpoloženju na prireditvi. ... zato je v bistriški dolini noč po uspešno izvedenem teku lahko mirna in spokojna, saj je tek na Grintovec nekaj posebnega, edinstvenega in neponovljivega. Hvala vam, prijatelji teka in Grin- tovca! MIRA PAPEŽ H20 POLO NOVICE Počitnice so pri koncu, nekateri so jih imeli malo manj, saj uspešni športniki poleg klubskih obveznosti dobijo vabilo za igranje v reprezentanci. Letos smo Kamničani na tem področju zelo uspešni. Prvič imamo reprezentante tudi v članski konkurenci, trenutno sta na pripravah Luka Komatar in Gašper Jeran, z mladinci trenirata Leskovec Tilen in Novak Kristijan. Člani imajo v Švici EP B - skupine, mladinci gredo na EP v Grčijo. Člani VD Kamnik smo poletje na domačem bazenu dobro izkoristili in opravili lepo število kvalitetnih treningov. Dobili smo vabilo na turnir Mali medo v Zagrebu, fantje so osvojili četrto mesto, prikazali dobre igre in si tako odprli vrata tudi k drugim ekipam, ki iščejo kvalitetne nasprotnike. Poleg rednih dejavnosti smo pomagali pri organizaciji 2. kamniškega kvadratlo-na, sami pa smo organizirali turnir Mali vaterpolo Kamnik 2009- V različnih kategorijah je sodelovalo 12 ekip, rekreativci in aktivni športniki, v absolutni konkurenci so bili zmagovalci ekipa Vaška mafija, pri najmlajših pa so Kamničani premagali goste iz Kopra. V sklopu turnirja se je odigralo še zanimivo srečanje med ekipama Vrhpolje:Stranje, ki se tradicionalno pomerita pod koši in v bazenu. Tekmo je že tretje leto zapored organiziral Janez Balantič. Vrhpolje ki so bile svoj čas najbolj vaterpolska vas v kamniški občini, se tudi letos niso pustile presenetiti. Trenutno se v kamniškem društvu pripravljamo na jesenske vpise in začetek sezone 2009/10, letos nam je uspelo organizirati športni tabor v Savudriji, ki se ga je udeležilo 15 otrok. V začetku julija smo skupaj s ŠD Podgorje izpeljali dva pet dnevna tabora. V jesenskem delu nas zopet čaka najmanj osem mesecev voženj in resnično komaj čakamo, da se na področju izgradnje zimskega bazena v Kamniku nekaj premakne, saj je športnikov in rekreativcev, ki uporabljajo bazene, vedno več. Upajmo, da v letu 2010 skočimo v domačo vodo v mesecu maju. DARE Zmagovalci mali vaterpolo Kamnik 2009: brata Gašper in Urban Žurbi ter Urban in Martin Stele. VROČI REZULTATI TRIATLONSKIH TEKEM Poletje je čas triatlon in akvatlon tekem. Tekmovalci imajo poleti tudi več časa za obisk tekem v tujini. Mladi triatlonci šole triatlona TK Trisport Alprem si uspejo vzeti le malo dopusta. Njihov dopust so plavanje v kamniškem bazenu, kolo in tek po razbeljenem asfaltu Kamnika in okolice. Zaradi vse boljših rezultatov doma, so se v letošnjem poletju pomerili tudi na več tekmah v tujini. Rezultati v tuji konkurenci pri najmlajših in mladinskih kategorijah prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki smo jih vajeni »doma«. Drugo mesto Katarine Ogrin na triatlonu v Londonskem Hyde Parku Največje uspehe za klub in tudi slovensko reprezentanco v zadnjem času niza, že večkrat omenjena, Katarina Ogrin. Njen najnovejši rezultat je drugo mesto na triatlonu v Londonskem Hyde Parku. V svoji kategoriji pa je osvojila tudi tekme v Udinah, Borovljah, hrvaški Kostreni in Velenju. V Londonu ja nastopila tudi Ana Grkman, ki je v kategoriji starejših mladink osvojila 14. mesto. Iskrene čestitke mladima reprezentantkama. Poleg Mateje Šimic, ki dosega odlične rezultate v svetovni ženski konkurenci, sta pretekli vikend uspešno opravila svojo preizkušnjo v polovičnem Ironman tekmovanju v nemškem Wiesbad-nu, Matic Romšak (potrdil normo za Ironman na Floridi) in trener Tomaž Planko, ki je s preizkušnjo opravil prvič. Odlične rezultate dosegajo tudi ostali tekmovalci TK Trisport Alprem. Zaradi velikega števila tekem so tokrat navedeni samo tekmovalci, ki so posegli po medaljah. Vsekakor pa zaslužijo izredne pohvale tudi vsi tisti, ki so se udeležili tekem in se potrudili po svojih najboljših močeh. Zlato so osvojili: Liza Uršič v Kostreni in Udinah, Matevž Planko v Udinah, Borovljah in v nemškem Wiesbadnu, Nejc Flis v Udinah, Jan Uršič v Velenju, Tjaša Vrtačič v Velenju, Katarina Humar v Velenju in Domen Hribar v Velenju. Srebro so osvojili: Gaja Perko v Velenju, Lovro Planko v Wies-badnu, Tinkara Capuder v Borovljah, Domen Obreza v Borovljah, Drejc Kregar v Velenju, Jan Lipovšek v Borovljah in Maruša Klemenc v Borovljah in Velenju. Bron so osvojili: Sarah Posl v Udinah in Velenju, Jan Škrjanc v Velenju in Jan Uršič v Borovljah. Najmlajši triatlonci na tekmi v Udinah. 25-letnica triatlona v Sloveniji Bliža se 5. september - vrhunec letošnje triatlonske sezone. Bled , bo pod taktirko Mira Kregarja zasijal v vsej svoji športni lepoti. Več o dogodku si preberite na strani www.trisport-klub.si. Na Blejski triatlon ste poleg vrhunskih športnikov, vabljeni tudi rekreativci, saj bo organiziran tudi t.i. triatlon za vsakogar in štafetni triatlon za podjetja in združenja. Povabilo pa posebej velja za tiste Kamničane, ki so pred 25 leti nastopili na prvem triatlonu v še tedanji Jugoslaviji - po evidencah so to poleg Mira Kregarja še Andrej Lanišek, Miran Jereb, Silvo Ma-gyar in Barbara Demovšek. Prepričani smo, da je vsem navedenim triatlon še vedno pri srcu in da so še vedno v taki kondiciji, da jim nastop na Triadonu za vsakogar ne bo delal nekih večjih problemov. ROMANA CAPUDER 70,3 IRONMAN VVIESBADEN KAMNIČANA ZASTOPALA SLOVENIJO Zadnjo nedeljo je v nemškem VViesbadnu potekala triatlonska tekma svetovne serije v polovičnem ironma-nu, na katerem so morali športniki premagati slaba dva kilometra plavanja, 90 kilometrov kolesarjenja in 21,1 kilometrov teka ali skupno razdaljo v miljah 70,3. VViesbaden, ki leži približno 30 kilometrov od Frankfurta, je znano zdraviliško mesto, turistično zelo razvito in s prekrasnim starim mestnim jedrom. Na tretji izdaji Ironmana Nemčija 70,3 je nastopilo 3300 atletov (2500 posameznikov in 280 štafet), kar potrjuje, da gre za največjo tekmo na svetu. Približno 90.000 gledalcev je lahko uživalo v tekmi profesionalcev in amaterjev, ki je zaradi spektakularne tekmovalne proge ponudila obilo užitkov tako tekmovalcem, kot gledalcem. Kar 1500 višinskih metrov na kolesarskem delu proge in tehnično izredno zahtevni spusti so nam bili velik tekmovalni izziv, ki mu nekateri tekmovalci niso bili kos, saj jih je kar nekaj po padcu odpeljal rešilni avtomobil. Tekma se je pričela ob 8. uri zjutraj, ko so najprej štartali profesionalci. Plavanje je potekalo »v valovih« v slepem rokavu Rena, imenovanem Schiersteiner Hafen. V polovičnem ironmanu se štarta po starostnih kategorijah, kar pomeni, da v vodi ni pretirane gneče, saj v posameznem valu plava med 300 in 400 triatletov. Moja skupina je štartala predzadnja in sicer ob 9.05, tako sem od začetka do cilja prehiteval počasnejše tekmovalce, na teku tudi s težavo, saj nas je v ozkem pet kilometrskem krogu naenkrat teklo tudi 2500. Slovenijo sva zastopala dva tekmovalca: Tomaž Planko (M35) in Matic Romšak (M45). Sam sem nastopil povsem neobremenjeno, saj sem se že v Švici kvalificiral za svetovno prvenstvo, kasneje pa na ironmanu Avstrije izpolnil normo še za svetovno prvenstvo v klasičnem ironmanu. Plavanje spet ni bilo moja disciplina, saj sem med 300 tekmovalci v svoji kategoriji zasedel slabo 51. mesto. Kar devetminutni zaostanek za najhitrejšim me je že na začetku oddaljil od prve peterice, na katero sem opti- Kamničana Tomaž Planko in Matic Romšak se uspešno spopadata z vsemi napori in izzivi triatlonov. mistično računal. Še slabša je bila menjava (69. mesto), saj sem se vračal nazaj po bidon, ki mi je padel z nosilca. Čas kolesarjenja 2.52 je zadostoval za 20. mesto, brez problemov na zadnjem spustu pa bi bil dovolj »za rep« deseterice. Druga menjava katastrofa in 85. rezultat, poglavje zase pa je bil tek. Prvi krog sem obrnil s 23. časom, drugi krog sem imel četrti čas, tretji in četrti krog pa drugi najboljši čas med 291 triatleti, kolikor jih je tekmo končalo v moji kategoriji. Skupno tretji čas teka, deseto mesto skupaj in s časom 5.06,36 še enkrat potrditev norme za Florido. Občutki pred novembrskim svetovnim prvenstvom so odlični. Tomažu pa je bila to prva tekma na tako dolgi razdalji in čeprav je na tihem želel priti do vozovnice za Florido, mu tokrat ni uspelo. Plaval je zelo solidno in tudi v kolesarjenju ni preveč zaostal, po njegovih besedah, pa se mu je tekma podrla v teku. Končal je z rezultatom 6.08,04, uvrščen v prvo polovico tekmovalcev in zadovoljen s prvo izkušnjo. Več na www.ironman-sloveni3' com. MATIC ROMŠAK Iz odbojkarskih vrst KAMNIŠKI ODBOJKARJI IN ODBOJKARICE PRED PRVIMI TEKMAMI Znan je letošnji žreb za Interligo, v kateri nastopajo dekleta, in za Državno prvenstvo, na katerem se bodo potili moški. Dekleta bodo v prvem krogu igrala doma proti Mariborčankam, moški pa bodo gostovali pri Šempetru. Višje cilje imajo v letošnji sezoni Kamničanke, ki merijo na sredino Interligaške lestvice, kar bi bil za novinke odličen rezultat, v državnem prvenstvu pa si želijo nuditi dostojni odpor Mariborčankam in še popraviti lanskoletno izvrstno tretje mesto. Prav zato so se ob že znanih novih okrepitvah (Bratož, Turnšek, Jelena Strel Kosmač, Lenarčič in Kocjan) okrepile še z 201 cm visoko ameriško blokerko Emillie Toone, na preizkušnji pa je tudi ameriška sprejemalka. Kamničanke v novi preobleki boste lahko prvič videli na delu na tradicionalnem mednarodnem turnirju v nedeljo, 13- septembra, v kamniški hali. Že ta konec tedna pa lahko v Stranjah spremljate novo moško ekipo, ki se bo od 16. ure dalje merila z ekipama Prvačine in Triglava. Kamničani se bodo v prvem krogu državnega prvenstva v gosteh pomerili z ekipo Šempetra, v drugem potujejo v Kropo, v tretjem pa bodo na isti dan kot dekleta (10. oktobra) igrali z Mariborom, kar bo prav gotovo poslastica kroga, saj večina kamniških okrepitev prihaja prav iz tega kluba. CICO TEAM -KONČNI ZMAGOVALEC MOBITEL HIT POKALA S finalom v ljubljanski Laguni se je končala letošnja serija rekreativnih turnirjev v odbojki na mivki, ki jo organizirata Radio Hit in Odbojkarski klub Calcit Kamnik. Letošnji turnirji so se odvijali v Kamniku' Mengšu, Portorožu in Laguni. Že po prvih treh turnirjih pa je bil znan končni zmagovalec, saj so si igralci Cico teama (Kramar Franci, Bezjak Žan, Bezek Bernard, Kvas Tine in Karlo Reisner) s tremi zaporednimi turnirskimi zmagami zagotovili neulovljivo prednost pred zasledovalci. Tako so pred zadnjim turnirjem vsi le ugibali, ali jim bo uspelo osvojiti »grand slam« in se s tem zapisati v zgodovino teh tekmovanj. V Laguni pa so v polfinalu naleteli na razpoložene igralce ekipe Majaron, ki so na koncu tudi slavili, in tako zabeležili edini letošnji poraz, kar pa je v šestletni zgodovini tega tekmovanja edinstven rezultat. Na skupno drugo mesto so se uvrstili igralci Avto Aduta, tretji pa so bili igralci Gužva bara. Ob odbojki so Hi-tovci izbirali tudi miss mivke, ki je postala Ptujčanka Nastja Breg. Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik Kodra in Miklič državna prvaka V sredini julija so se gorski kolesarji v Breznici pri Žirovnici Pomerili na državnem prvenstvu v olimpijskem krosu. Novi državni prvak med člani je nekdanji član kamniškega KD Calcit Luka Kodra iz Tuhinja, ki letos kolesari v dresu MBK Orbea. Izmed kolesarjev domačega KD Calcit si je majico državnega prvaka v kategoriji »masters I« privozil Gregor Miklič, medalje pa sta v Kamnik prinesla še Mikličeva klubska kolega Rajko Novak (bron, masters II) in Sonja Sušnik (srebro, ml. mladinke) ter Domen Vogrin (bron, st. mladinci), ki je član domžalskega kluba Energija. V težkih razmerah, na razmočeni in spolzki progi sta bila na Gorenjskem v članski konkurenci najhitrejša mlajši član Luka Mezgec (MBK °rebea, prvak med člani do 23. leta) in olimpijka s Pekinga Blaža Klemenčič (Felt). Le dve minuti za Mezgecem je v cilj prikolesaril njegov soimenjak Kodra (MBK Orbea), ki je tako postal državni prvak v konkurenci članov (nad 23 let). Zaradi poškodbe roke na državnem Prvenstvu ni nastopil najboljši član KD Calcit Kamnik Jernej Muzga. Druga najboljša kamniška uvrstitev je tako pripadla Davidu Vogrinu (SD Energija Domžale, 5. mesto), tretja pa Boštjanu Lavtarju (KD Calcit, 9. mesto). Uroš Mikelj s KD Calcit je prvenstvo zaključil predčasno in ostal brez uvrstitve. Med mlajšimi člani (do 23 let) je Matej Pikovnik (KD Calcit) prikolesaril na sedmo mesto. Tri medalje za kamniški KD Calcit . Po Kodri v Tuhinjski dolini že raste nova generacija gorskih kolesaril ki se je izkazala na državnem prvenstvu. Med dekleti do 17. leta je srebrno medaljo osvojila najboljša kolesarka domačega kluba Sonja Sušnik, ki je zaostala zgolj za članico kluba prireditelja prvenstva Tino Perše (KK Završnica). Prvič pa je bila hitrejša od konkurentke s Hrastnika Tajde Venko. »Z rezultatom sem zadovoljna. Na spolzki progi nisem hotela veliko tvegati, zato sem na določenih odsekih raje tekla ob kolesu,« . je po tekmi, ki jo je t ncala z nekaj manjšimi praskami, povedala Sonja. »Rezultati so iz mf v tekmo boljši. Brez trdih treningov, podpore navijačev ter miti i nasvet°v trenerja Gregorja Mikliča mi ne bi uspelo,« dodaja MitE-' eSar^a s Tuhinja. Tako kot njegova varovanka je tudi Gregor tak 1C D^tegorija masters I) določene odseke proge raje pretekel in in še četrti naslov v tej kategoriji. »Masters sem od leta 2006 ki °\ v sem na OP vedno povsem na vrhu,«, je zadovoljen Miklič, Usn - r.at u8na* Prav vse mladince, s katerimi so štartali veterani. y„Tesen ie tudi drugi kamniški veteran Rajko Novak, ki je v kate-8°riji masters II osvojil bron. a prvenstvu pa ni šlo po načrtih prvemu kamniškemu favoritu v >semu mladincu Roku Korošcu. Rok je že v prvem krogu strgal Hiapn i ? tekmecev, ki jih je letos sicer suvereno in redno pre-& val, ni mogel več ujeti. Zasedel je končno deveto mesto. Najboljši Gregor Miklič - KD Calcit je tudi letos osvojil naslov prvaka med »mastersi I« Calcitovec v kategoriji do 17 let je bil Sašo Trebušak (4.), tik za njim je tekmo končal Matjaž Pirš (5.). Luka Vrankar je državno mestu zaključil na sedmem, Žiga Vrankar na trinajstem mestu. Med starejšimi mladinci (do 19 let) je bron osvojil Kamničan v dresu domžalske Energije Domen Vogrin. Član KD Calcit Kamnik Nejc Bleje, ki je imel tako kot Korošec težave z verigo, je zasedel peto, njegov klubski kolega Andrej Zupančič pa šesto mestu. Državnega prvenstva so se udeležili tudi trije amaterji (kolesarji brez licenc) KD Calcit. S četrtim mestom se je izkazal Boštjan Hribovšek, sedmo mesto je osvojil Martin Korošec, dvanajsto pa David Kotnik. Mohor Vrhovnik je državno prvenstvo prvenstvo izpustil, saj je prav na ta dan kolesaril na prestižnem gorsko kolesarskem maratonu Salzkammergut Trophy v sosednji Avstriji. V Breznici so se na tekmi, ki pa ni štela za državno prvenstvo, pomerili tudi kolesarji in kolesarke v kategoriji do 15 let in mlajši. Izkazala se je številna kamniška zasedba. Peter Zupančič, Zala Novak (oba 1. mesto do 15. let), Matej Vrankar (4. mesto do 15. let) in njihovi kolegi v najmlajših kategorijah so znova dokazali, da Gregor Miklič, Luka Žele, Mohor Vrhovnik in Tamara Brumen v Kamniku vzgajajo nov obetavni rod gorskih kolesarjev. Po odmoru znova »na polno« Po julijskem državnem prvenstvu so si kamniški gorski kolesarji privoščili nekaj odmora, nato pa začeli s pripravami za zadnji, jesenski del sezone, ko bo na sporedu tudi državno prvenstvo v vzponu, ki predstavlja vrhunec zadnjega dela sezone. V avgustu so že uspešno tekmovali na tekmah v krosu na Hrvaškem (tekma serije »Cro mtb open« v Lokvah v Gorskem kolarju ter preizkušnja XC Rokova v Klani nad Reko) in v Italiji (Trbiž, finale pokala Alpe Jadran), nekateri pa so se v okviru priprav na zaključni del sezone udeležili tudi tradicionalnega cestnega vzpona na domači Črnivec. Na hrvaških tekmah se je po poškodbi na tekme vrnil najboljši član kamniškega kluba Jernej Muzga. Na obeh preizkušnjah je osvojil tretje mesto. »Sem v polnem treningu, vendar po osmih tednih stagniranja še ni mogoče pričakovati vrhunske forme,« pravi Muzga, ki namerava po povratku ob treningu veliko tekmovati, da bo tako čim prej ujel pravi tekmovalni ritem. V septembru kolesarje čakata dve domači tekmi za Pokal Slovenije in državno prvenstvo v vzponu (Blegoš, 27.9.). Jeseni bodo imeli priložnost za dokazovanje tudi najmlajši. Že to soboto, 29. avgusta, bo Mengeš gostil predzadnjo tekmo za Pokal Slovenije za mlade, finalno pa bo konec septembra (23.9.) KD Calcit organiziral v Tunjicah pri Kamniku. »Tekma v Tunjicah bo hkrati štela za državno prvenstvo slovenskih osnovnih in srednjih šol. Na tekmo vabimo tudi vse tiste osnovnošolce in srednješolce, ki sicer kolesarstva ne trenirajo pod okriljem klubov,« pravi Mohor Vrhovnik iz KD Calcit in dodaja, da bo proga enostavna in fizično nezahtevna, primerna za vse. Nejc Bleje je po težavah z verigo prikolesaril na 5. mesto med starejšimi mladinci. DAMIJAN RIFL Foto: Metod Močnik POLETNE LOKOSTRELSKE NOVICE Za lokostrelce poletna sezona ne predstavlja počitka, ampak je to obdobje, ko so na sporedu večje mednarodne in državne tekme, ki pa jih je v letošnji sezoni nekoliko manj. Na kratko preglejmo uspehe naših kamniških lokostrelk in lokostrelcev: 2. TEKMA ZA EVROPSKI MLADINSKI POKAL, Sarzana, Italija, 30. junij - 4. julij Italija je bila gostiteljica druge tekme za evropski mladinski pokal, katere sta se kot člana slovenske mladinske reprezentance udeležila tudi dva člana Lokostrelskega kluba Kamnik: kadet Klemen Štraj-har in mladinec Jaka Komočar z olimpijskim lokom. Člani slovenske reprezentance so na tekmo odpotovali polni optimizma, ki so ga pridobili na 1. tekmi na Poljskem, kjer so naši trije kadeti dosegli ekipno zmago. V Italiji je kadetska ekipa v sestavi Klemen Štrajhar (LK Kamnik), Jan Rijavec in Kristijan Bauer (oba LK Logatec) zopet pokazala premoč v ekipnih dvobojih in ponovno osvojila 1. mesto. V posamičnih dvobojih smo se veselili tudi neverjetne zmage Jana Rijavca, Klemen Štrajhar je osvojil odlično 5. mesto. Zmagovalna slovenska kadetska ekipa (Kristijan Bauer-LK Logatec, Klemen Štrajhar-LK Kamnik in Jan Rijavec-LK Logatec) že drugič v letošnji sezoni na najvišji stopnički na tekmi za evropski mladinski pokal. UNIVERZIJADA, Beograd, Srbija, 1-12. julij Študentsko tekmovanje, katerega del je tudi lokostrelstvo, je letos potekalo v srbski prestolnici. Univerzijade sta se kot člana slovenske reprezentance iz LK Kamnik udeležila Mateja Andrejka in Matej Fide-ršek z olimpijskim lokom. Streljanje je potekalo na razdalji 2x70m. Po dvobojih seje Mateja Andrejka uvrstila na 24. mesto, Matej Fideršek pa je zasedel 39. mesto. MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO, Ogden (UTAH), ZDA, 12.-19. julij Naši mladi lokostrelci so v isti sestavi kot v Italijo odpotovali v zvezno državo Utah (ZDA), ki je bila letošnja prirediteljica mladinskega svetovnega prvenstva. Tekmovanja seje udeležilo 441 tekmovalcev iz 55 držav. Ker je svetovna konkurenca v tem športu izjemna, naša pričakovanja pri mladincih niso bila visoka, medtem ko so kadeti upali na vidnejše uvrstitve. V kvalifikacijah je bil po seštevku štirih razdalj Klemen Štrajhar s svojim drugim najboljšim rezultatom v tej sezoni na odličnem 9. mestu, Jaka Komočar pa na 38. mestu. Kadetska ekipa je bila v kvalifikacijah uvrščena na 5. mesto od 17 ekip, takoj_za največjimi imeni svetovnega lokostrelstva. V dvobojih je Klemen Štrajhar streljal po pričakovanjih, toda v 1/16 tekmovanja dvoboj izgubil in se uvrstil na končno 18. mesto, kar je predstavljalo najboljšo slovensko uvrstitev v olimpijskem loku. Jaka Komočarje le za točko izgubil prvi dvoboj in obtičal na 65.mestu. 8. SVETOVNE IGRE V NEOLIMPIJSKIH DISCIPLINAH, Kaoshiung, Taivvan, 23. -26. julij Na tekmovanju se je pomerilo 3062 športnikov iz 91 držav v 26 športnih disciplinah, ki niso na sporedu na olimpijskih igrah. Med njimi je tudi lokostrelska disciplina ARROVVHEAD ali poljsko lokostrelstvo, kjer streljajo na različne razdalje na neenakem terenu. Tekmovanja se je iz LK Kamnik udeležil Mihael Kosec, ki je z golim lokom streljal odlično in na koncu zasedel 5. mesto s 642 krogi. DRŽAVNO PRVENSTVO V POUSKEM LOKOSTRELSTVU, Štefanja gora, 1.-2. avgust Ekipa v sestavi Dušan Močnik, Rok Verbič in Srečo Žagar je v disciplini poljskega lokostrelstva - arrovvhead 12 +12 osvojila naslov ekipnih državnih prvakov. Za naslov državnih prvakov so se pomerile 4 ekipe in favorizirana kamniška ekipa je v polfinalu premagala ekipo VLR Vilijem z rezultatom 49 krogov proti 30 krogov. V boju za zlato medaljo so po izenačenem boju dosegli enako število krogov (45), naslov pa so si pristreljali po dodatnih strelih za krog. V posamičnem delu so naši tekmovalci dosegli sledeče rezultate: Člani goli lok 1. mesto Miha Kosec Veterani goli lok 1. mesto Dušan Močnik Člani ukrivljeni lok 4. mesto Rok Verbič Veterani sestavljeni lok 3. mesto Srečo Žagar VSE V ZLATO! LKK Člani LK Kamnik v sestavi Rok Verbič, Srečo Žagar in Dušan Močnik so postali letošnji ekipni državni prvaki v poljskem lokostrelstvu. v Kamniku, Ljubljanska 3d, SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50 Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM! Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h Nudim varstvo otrok od 1. do 3. let starosti, v hiši z vrtom v okolici Kamnika. Tel.: 031/267-857 Sonja Smrečnik, Bistričica 21b, Stahovica. DVOSOBNO STANOVANJE V KAMNIKU ODDAM V NAJEM. TEL.: 031-395-142 ZAHVALA V 75. letu življenja je tiho odšla od nas naša draga sestra in teta ANGELA CEVEC iz Buča Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter darove za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Zahvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči vsi njeni Avgust 2009 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast JANEZ ZORMAN iz Šmarce, Spodnji log 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Dolenčevi, sestri Jani, patronažni sestri Romani. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem KPZ Šutna Kamnik, govorniku Radu Suhadolcu iz Zveze borcev, gasilcem PGD Smarca, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2009 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga iz Podgorja 57 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebni zdravnici dr. Plešnarjev! in patronažni sestri Katarini. Posebna zahvala gospodu župniku Dularju za lepo opravljen obred in cerkvenim pevkam za odpete pesmi ter gospe Heleni za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Podgorje, avgust 2009 IVANA BERGANT -HANČI Lep, vroč in dolg poletni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj, v 48. letu starosti, zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat REŠID LIČINA Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in ostalim znancem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za moralno in finančno pomoč. Žalujoči: žena Ferida, sinova Emir in Demir, oče Sabit, mati Begija, brata Sado in Mirsad ter sestri Bajra in Neima z družinami. Julij 2009 ■ ' ’ /■ ' Spoštovani! Ko ob izgubi vašega { POGREBNIK ?T POGREBNE STORITVE [J> Dvorje, d.o.o. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil ANTON ŽIBERT iz Kamnika, Steletova c.15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Tržiča, za zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano melodijo. Posebna zahvala dr. Jermanovi iz Zdravstvenega doma Kamnik za zdravljenje v času njegove bolezni. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Avgust 2009 Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v tihem poletnem jutru odšel si v večni dom. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ DROLC iz Cirkus v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za skrb in prijaznost se zahvaljujemo dr. Ambroževi, med. sestri Sonji, patronažni sestri Lojzki in ostalemu osebju ZD Kamnik. Zahvala gospodu župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Bratom Zupan za zapete pesmi in govorniku Antonu Burkeljci za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Julij 2009 Ko pošle so ti moči zaprla trudne si oči. In čeprav pokojno spiš v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga žena, teta in sestra TEREZIJA GERBEC po domače Mejačeva Rezka iz Sidola Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Simonu Lorberju in župniku Franciju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Julij 2009 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Po ugodnih cenah vam nudimo: JESENSKI PROGRAM: PVC posode za zelje od 27 do 1201, KOZARCI ZA VLAGANJE vseh velikosti IN POKROVČKI. RP sode za sok in vino, sušilce sadja, kristal, porcelan, posodo, čistila, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, namizne prte, PVC škafe, WC školjke in deske, barve, lake, pipe, kolesa, gašeno apno in še in še ... VSE ZA ŠIVANJE! Šivanke, sukanci, elastike Velika izbira aranžiranih darilin darilni boni! Odprto od 7h do 19h, sobota od 8h do 12h Vedno v naših mislih boš ostal, mnogo dobrega si nam dal. V SPOMIN 10. septembra mineva pet let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, očka, brat in stric STANKO KOSIRNIK iz Stolnika Hvala vsem, ki spomin nanj nosite v svojih srcih, molite zanj, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin. Njegovi Avgust 2009 Samo en gost, ki še mora priti, ne bo povedal ob kateri uri, le tiho bo zaklenil vrata. ZAHVALA V 86. letu je za vedno zaspal JANEZ BURJA iz Potoka v Črni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvala g. župniku Antonu Prijatelju, g. Zavoiovsku, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Avgust 2009 Ni nam dala le življenja, naučila nas je, kako naj živimo življenje, kaj je prav in kaj narobe, poštenosti in takšnih vrednot, zaradi katerih je svet boljši. Veliko je vrtnic, zvezd, sončnih zahodov, mavric, a vendar na vsem svetuje samo ena mati. ZAHVALA Tiho je odšla od nas MARIJA ROGLIČ Srčna hvala vsem, ki ste ji dajali upanje kljub hudi bolezni in jo obiskovali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, društvom in sodelavcem Eti Steatit, Menine, Kam Bus in Tri-Pro za cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Hvala tudi g. Antonu Prijatelju in g. Vinku Podbevšku za lepo opravljen poslovilni obred, pevskemu zboru Franceta Gačnika, narodnim nošam iz Domžal in trobentaču. Žalujoči: Marinka, Srečo in Nada z družinami Junij 2009 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA V 38. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga ANDREJA PAVLIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi sodelavcem iz podjetja Svilanit za vso pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem za številno spremstvo in govor na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo v njenem življenju cenili in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Poreber, Podhruška, Mekinje, julij 2009 Kogar nosiš v srcu, ta ne umre. Ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami. ZAHVALA Malo pred dopolnjenimi 80. leti je po hudi bolezni zaprla trudne oči in prestopila prag večnosti naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta ROZALIJA OBOLNAR rojena Bergant iz Vrhpolja pri Kamniku Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, tolažilne besede, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župnikoma Vinku Podbevšku in Danijelu Kaštmnu za lepo sveto mašo in občuten pogrebni o bred. Hvala pevcem Krt, ki so mamo pospremili v večnost s sočutnim petjem, dr. Logarju, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik ter negovalkam Pristana za pomoč pri zdravljenju in negi naše Rozke na domu. Žalujoči vsi njeni Avgust 2009 Si Mercator Center Kamnik Mercator najboljši sosed i 12 bartn^vS^Sfi. 5 dodatkov Redna cena: 13,. Cena ob plačilu Mercator Pika: Barvice Mc Fine, 24 barvit A j\ f\ + 24 barvic BRF.Z/IiLA#.Vf) Peresnicti s*L dve vrsti: olejggmmi več motivob' Redna cena: Cena ob plačj^m Mercator PiHmm Copati šolski, balerinke, usnjeni vel.: od št. 25 do št. 42 Zvezek A5 g črte, več motivom mmmrn. ReumUtsena: 21 Cena ob plača Mercator pTM Spodnje hlače za deklice vel.: od3 do 8 let, 2 hlačrn^^ karo SpopMmnM dečke% vel.: od 3 do 8 leti 2 hlače ali 3 hlač Zbiranje nalepk od 17. S. do >. 11. 200», unovčevanje do 22. 11. 200». ODPRODAJA POSAMEZNIH ARTIKLOV na oddelku tehnika, dom in ambient do odprodaje zalog Sokovi in nektarji Fructal iSia*1 Jm' mDgB v tetrapak embalaži Ponudba velja od 6.8. do 1.9.2009. Sobota,.29, avgust, ob 10. uri Stara pot v šolo, prireditev Četrtek, 3- september, od 19,30 do 18.30 Banana Carmelada Pokušina tople sladice. Meritev holesterola in krvnega tlaka ob 17. uri Petek, t. september, ob 17, uri Spominček na počitniške dogodivščine kreativna delavnica Četrtek, 10, september, ob 1~. uri Meritev holesterola in krvnega tlaka Petek. 11. september, ob 17. uri Maketa mojega mesta kreativna delavnica. fKi hai 111 Xl ceneje IFIE ' 1 OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik V V CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI Spalnica Balada za boljši spanec! •POSTELJA in MOST BLEl-KZ 140, BM-140 alples Kamnik pohištvena znamka Kranjska ul. 3A, Kamnik tel: 01/831 04 81, 051 399 577 Obiščite salon pohištva DABOR v Kamniku in izkoristite 60% popust* na izbrane elemente programa Balada. Akcija traja od 12. avgusta do 30. septembra pri nakupu programa Balada nad 900 € Popust velja za izbrane elemente BLE1-KZ 90, BLE1-KZ 120, BLE1-KZ 140, BLE1-MZ 90, BLE1-MZ 120, BLE1-MZ 140, BM-90, BM-120, BM-140, BRM-K, in BKM. in dna postelj niso vključeni. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. * KOTNA PISALNA MIZA BKM (.191,64 € SPALNICE • RAČUNALNIŠKA MIZA Z NASTAVKOM BRM-K -60% 285,4S€'j 114,19 € E9HZ jv. , v. BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV... PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA GRADBENO DOVOLJENJE. mucu svojmmvpomiHAJcmjtu TEHNIČNA TRGOVINA Bc/PAIB ... eorw).CEnrrEp>, ‘ roeovwve 2?' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UJEMITE POLETNE POPUSTE od 10.9.2009! ZAMRZ. SKRINJE IN OMARE ugodne cene i I ji* posd -15 MALI GOSPODINJSKI APARATI -15% Za /XA-.- RADIOKASETOFONI IN GL STOLPI SVETILA -15% UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI več na www.pemecom.si • Akcijski artikli so izvzeti iz te ponudbe K Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 PIZZERJA, MG KAMNIK, Kovinarska 36 Delovni Čas : pon.-čct. : 08-22h , — pet.-sob. : <)8-23h ned.-praz. :OS-j 5h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od l Oh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH Ji? MM !■ BLAGOVNIH ZNAMK , X od It 16 - 40 * CICIBAN * GE0X 1 3* . .. * SUPERFIT * NIKE Trgovina z obutvijo * FR0DD0 Velika ponudba šolskih in sobnih copat | 1ANA^ www.iana.si Kissaes; VRTNI CENTRI KALIA | Kamnik, Kovinarska cesta 36, I® 01 831 05 53 www.kalia.si www.semenarna.si SASV*SA 18 4 4 Zlatarna Celje www.zlatarna-celje.com VINTERSPORT Kjer se šport začne CQ >■:...-n EMONA OBALA " Noj by zitjljmjt’ igra »inmtrnsm /ti ‘S? <3 CE£sa ČISTILNICA IN PRALNICA tel. oi/83H74i 6'E/iVnQuE Izberite stopalom prilagojeno obutev. reddot design avvard winner 2009 -Ž dlpin