V NAŠI DRŽAVI. Klerikalnega zmaja ubijajo. Kaj po- menja iklerikalrzem, naši čitatelji dobro vedo. Ne pomenja nič drugega kot dejavno, dosledno krščanstvo, ki tiravnava celega človeka, njegovo zasebno in javno življenje. Ker svobodomislecem meščanskega in sociaHstičnega kova takšao 'krščanstvo ne ugaja, ga hočejo spraviti ob kredit z označbo, ki malo diši po psovki — saj liberalci in socialistii imajo z njo tak namen — »klerikalizem«. Že leta in leta pobijajo po Sloveniji klerikalnega zmaja. »Jutro« je napovedlo, da je že ubit. Glavni tajnik »Boja« VI. Fabijančič pa je na nekem zboravanju v Sarajevu pred nekaj dneva rekel: »Edino »Boj« je tisti, ki je dokončno uničil klerikalnega zmaja v Sloveniji, kar se doslej še nikomur ni posrečilo.« Sedaj pa bo g Fabijančič zopet našel milost v očeh »Jutra«, iki jo je izgubil. Če jo je splob izgubil! Fabijančič pa bi bolj razveselil slovensko ljudstvo, ako bi bil zmagoslavno izpovedal, da je ubit »zrnaj ko rupcije« V DRUGIH DRŽAVAH, Avstrija in Maia antanta. Avstrijski podkancelar Starhcmberg se je mudil v Italiji, Dollfussova soproga je bila na obisku pri gospe Mussolini in tudi Dollfuss sam bo zopet posctil Mussolinija. Časopisje razglaša, da razmotrivajo v Rimu o stališču Avstrije napram Mali antanti. V doglednem času bi naj posetila Rim francoski in čehoslovaškj zunanji minister, ker so pogajanja za sporazum med Italijo tor Francijo znatno napredovala. — Dne 18. julija je stopil v veljavo novi zakon, ki določa smrtno fcazen za vse, pri katcrih bo našla oblast razstreliva. Hitlerjevci so odgovorili na omenjeni na&top vlade z novimi atentati. Vrgli so bombo v postajno skladišče v Inomostu in je napravila eksplozija ogromno škodo. Na Dunaju je padla bomba v policijsiko stražnico in ranila dva stražnika. Nekaj napadalcev so že polovili in jih bo sodilo nalašč v te svrhe sestavljeno sodišče. Iz Francije. Francoski ministrski predsednik je po radiju razglasil svetu, da se je finančni položaj Francije znatno zboljšal. Francoski zunanji minister je obiskal v zadnjem času malodane vse evropske prestolice, izvzemši Berlin. Ti obiski so veljali predvsem osiguranju francosikih mej in sta za (a načrt pridobljeni Italija in Angleška. Vpiiv Francije na evropsko politiko je stopil v zadnjem času znatno v ospredje. Kakor je videti, se je Francija sporazumela z vsemi velesilami (seve brez Nemčije) pod gesl-om, da gre za splošno evropsko varnost. Prevladovanje Francozov v evropski zunanji politiki bo pokazalo tudi Nemcem pot nazaj k Društvu narodov, od katerega je imela Nemčija le ikoristi. — Na Franooskem so si podali roke za skupne političnc nastope socijalisti in komunisti in ta pobratimija je naperjena proti desnici, ki skuša delavske množice odvrniti od marksističnih hujskarij z razpisom velikanskih javnih del, za katera bodo žrtvovane milijarde iz državne blagajne. V težavnem položaju je še vedno francoska poliiična javnost radi afere Stavisky, ikatero preiskuje parlamentarni odbor. Ta odbor je zaslišal istočasno bivša min. predsedn. Tardieuja jin Chautempsa. Chautemps je dolžil iTardieuja, da je vedel za sleparstva fetavi&kega in z istimi obdolžitvami jc prišel Tardieu glede Chautempsa. Za&liševanje obeh politikov je poteklo zelo burno. Tardieu je trdil, da je Chautemps za časa, iko je bil ministrski predsednik, vedel za vse sleparije Staviskega, ko pa je škandal postal znan, jfe hotel prevaliti vso ikrivdo na prejšnje vlade, zlasti na Tardieujevo in se pri tem niti ni strašil ponarejati dokumente. Chautemps pa je nasprotno t>&tal pri svojih trditvab, tako, da odbor hi mogel dobiti nobene jasne slike o krivdi ali nekrivdi obeh državnikov. Jasna slika bo ustvarjena šele tedaj, iko bodo zaslišane priče, ki jib je Tardieu predlagal. Ta spor pomeni konec pvemirja med francoskimi strankami in bo skoraj gotovo nastala vladna kriza čim se vrne s štirinajstdnevnega dopusta ministrski predsednik Doumergue. Trdi se, da je Tardieu prepričan, da bodo v jeseni nove parlamentarne volitve. Amerikansko stavkovno gibanje. Zadnji teden &o vznemirjale celi svet vesti o opasnem stavkovnem gibanju, kojega sedež je velemesto San Francisoo, v katerem je stavkalo več nego 100.000 delavcev. Do splošne stavke v San Franciscu, ki se je raztegnila tudi na druga ameriška velemesta ter na razne industrijske panoge, je došlo radi nesporazumljenja med pristaniškim delavstvom in podjetniki v ladjedelnicah. Prišlo je do fcrvavih spopadov med stavkarji na eni strani in med policijo in vojaštvom na drugi. Državna oblast je zastavila vse moči, da zlomi štrajk in vzpostavi prejšnji red ter mir. — Predsednik Zedinjenih držav, ki se nahaja na zdravstvenem potovanju na Havajskem otočju, je brzojavno imenoval nadškofa v San Francisco Edvarda Hanna za predsednika posredovalne komisije, ki naj pomiri stavko, ki je izbruhnila po vsej Kaliforniji in ki naj nadalje priredi obširno posvetovanje o življenjskih pogojih mornarjev in pristaniških delavcev na obali Tihega morja, med katerimi se je najpreje pojavila nezadovoljno&t, ki je dovedla do sedanjib izgredov splošne stavke v Kaliforniji. Po vsej Ameriki &o z velikim j navdušenjem pozdravili to predsednikovo odločitev, ki je poverila težavno vlogo pomiritve nevarnega socialnega J spora veliliemu socialnemu cerkvene-; mu iknezu, čigar veljava v socialnih vprašanjih je že neštetokrat rešila državo pred nevarnimi pretresljaji. Uredba, s katero je dr. Hanna postavljen za šefa državne pomirjevalne ikomisije, dajn kalifornijskemu nadškofu tako •obsežna polnomočja, da bo lahko sam urejeval tudi najbolj težavne socialne spore na področju tihomorske obale Zedinjenih držav. Splošna stavka v Kaliforniji je bila konCana 20. julija in so pozvale strokovne organizacije delavce na delo. Stavka je zahtevala 8 mrtvih, 197 ranjenih i« je povzročila 150 milijonov škode. Znani iznmitelj smrtnih žarkov 771etni dr. Nikola Tesla, amerikanski učenjak, ki je rodom iz Jugoslavije.