468 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 1 Center za interdisciplinarne raziskave, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana, Slovenija Korespondenca/ Correspondence: Tamara Leskovar, e: tamara.leskovar@ff.uni-lj.si Ključne besede: paleopatologija; bioarheologija; osteologija; pozna antika; skeletne variacije Key words: palaeopathology; bioarchaeology; osteology; late antiquity; skeletal variations Prispelo: 7. 8. 2019 Sprejeto: 17. 7. 2020 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.2978 doi 7.8.2019 date-received 17.7.2020 date-accepted Public Health (Occupational Medicine) Javno zdravstvo (varstvo pri delu) discipline Review article Pregledni znanstveni članek article-type Palaeopathological Study of five Individuals from the Late Antiquity Cemetery at Dravlje Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoan- tičnega grobišča pri Dravljah article-title Palaeopathological Study of five Individuals from the Late Antiquity Cemetery at Dravlje Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoan- tičnega grobišča pri Dravljah alt-title Palaeopathology, Bioarchaeology, Osteology, Late Antiquity, Skeletal variations paleopatologija, bioarheologija, osteologija, poz- na antika, skeletne variacije kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2020 89 9 10 468 484 name surname aff email Tamara Leskovar 1 tamara.leskovar@ff.uni-lj.si name surname aff Bernarda Županek 2 eng slo aff-id Department of Archaeology, Faculty of Arts, University Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Center za interdisciplinarne raziskave, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1 Museum & Galleries of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana, Slovenija 2 Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah Palaeopathological study of five individuals from the late antiquity cemetery at Dravlje Tamara Leskovar,1 Bernarda Županek2 Izvleček Proučevanje skeletnih ostankov v arheološkem kontekstu je izredno bogat vir informacij o člove- kovi preteklosti. Pri tem igra palopatologija posebno vlogo, saj pomembno dopolnjuje biološke profile posameznikov in demografsko sliko družbe. Kljub temu se dozdeva, da so paleopatološke študije v Sloveniji še precej redke. Prispevek z rezultati osteološke in paleopatološke analize pe- tih skeletov poznoantičnega grobišča iz Dravelj je tako korak k zapolnjevanju te vrzeli. Ob osnovnih bioloških profilih posameznikov raziskovalec opisuje opažene patološke in druge posebnosti na obravnavanih skeletih ter predstavi možne diagnoze. Kljub majhnemu številu analiziranih skeletnih ostankov se je namreč opazilo precej anomalij, ki na eni strani opozarjajo, kako paleopatološke študije prispevajo k razumevanju skupnosti ter hkrati odpirajo številna no- va vprašanja. Poleg prirojenih skeletnih variacij, kot je denimo predrti olekranon ali nenavadno veliko število piramidalnih kočnikov, smo ugotovili tudi namensko preoblikovanje lobanje ter številne patološke spremembe, od neškodljivih tumorjev in težav z zobmi, morebitnih presnov- nih bolezni in bakterijskih okužb do bolezni sklepov in osifikacije tkiv že v mladosti ter npr. nena- vadno velikega števila primerov tortikolisa. Ker se analiza omejuje le na pet skeletov, ne omogoča prenosa zaključkov na celotno populacijo. Očitno pa je, da so imeli ljudje v obravnavani skupnosti precej nenavadnih običajev, dosti zdra- vstvenih težav ali pa morda pripadajo različnim »etničnim« skupinam. Abstract Skeletal remains from archaeological contexts represent a good source of information about the human past. As part of the osteological analysis, palaeopathology plays an important role, sig- nificantly complementing the biological profile of an individual and demographic structure of the studied population. Nevertheless, it seems that paleopathological studies in Slovenia are rather scarce. Thus, the presented results of the osteological and paleopathological analysis of five skeletons from Late Antiquity cemetery at Dravlje represents a step towards filling this gap. In addition to basic biological profiles of individuals, the observed pathological changes and other skeletal variations are described and possible diagnoses presented. Despite a small num- ber of analysed skeletal remains, there was an abundance of observed anomalies. This clearly shows how significant paleopathological studies are for understanding the society, while at the same time confronting researchers with numerous new questions. Besides congenital skeletal variations, such as septal aperture or a high number of pyramidal molars, intentional cranial deformation and numerous pathological changes, from benign tumours and teeth diseases, possible metabolic diseases and bacterial infection to joint diseases, early tissue ossification and unusually high number of torticollis were observed. 469 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah 1 Uvod Človeški skelet je bogat vir informa- cij o posamezniku ali družbi ter igra posebej pomembno vlogo v bioarheolo- ški stroki in pri razumevanju človekove preteklosti (1,2). Toda čeprav ima v Slo- veniji proučevanje skeletnih ostankov iz zgodovinskih in prazgodovinskih obdo- bij sorazmerno dolgo zgodovino (1), se zdi, da se njena podveja, paleopatologija, nekoliko zapostavlja. Paleopatologija z analizami človeških posmrtnih ostankov v arheološkem kon- tekstu, predvsem na področju zob in kos- ti, občasno pa tudi drugih tkiv, proučuje prirojene ali pridobljene bolezni in trav- me ter se s tem osredinja na zdravstve- no sliko ljudi iz preteklih družb (2,3). Z multidisciplinarnim pristopom k anali- zam posmrtnih ostankov posameznikov, populacij in bolezni na eni strani ter zu- nanjih dejavnikov, povezanih z načinom življenja pa na drugi, poskuša osvetliti zdravstvene težave ljudi v preteklosti ter vzroke zanje. Zdravstvene težave namreč izrazito vplivajo na življenje posamezni- ka, njegove odnose z drugimi ljudmi ter tako na razvoj in delovanje družbe kot celote (2). To je posebej vidno v prime- rih različnih epidemij (4-6) ter ob večjih civilizacijskih prehodih, kot so razvoj poljedelstva in živinoreje (7-10), indu- strijska revolucija (11-14) ter moderna globalizacija s porastom degenerativnih The limited number of analysed skeletal remains does not allow the gathered conclusions to be applied to the whole population. Nevertheless, it is obvious that people living in that society had some unusual customs, health issues and/or were of different ethnicity. Citirajte kot/Cite as: Leskovar T, Županek B. Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah. Zdrav Vestn. 2020;89(9–10):468–84. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 Avtorske pravice (c) 2020 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. in infekcijskih bolezni (2,15). Zavedanje vpliva tovrstnih stanj na družbo in zdra- vstveno sliko pomaga razumevati tako preteklo kot sedanjo družbo in njeno prihodnost (16,17). Vendarle pa velja pri paleopatoloških študijah opozoriti tudi na omejitve, ki jih prinašajo interpretaci- je, pridobljene zgolj na osnovi proučeva- nja posmrtnih ostankov ter arheoloških in zgodovinskih virov. Upoštevati je pot- rebno osteološki paradoks pri raziskova- nju zdravstvene slike neke populacije na podlagi umrlih, omejene možnosti odzi- va skeletnih tkiv na bolezni in poškod- be, oteženo ali celo nemogoče pa je pre- poznavanje bolezni, ki zaradi akutnosti ali narave svojega razvoja niso vplivale na skeletna tkiva, proučevanje omeje- nosti z dostopnostjo celostnega števila pripadnikov določene družbe, omejitve pri ocenah starosti in spola posamezni- kov na osnovi skeletnih tkiv, tafonomsko povzročene spremembe ipd. (18-20) Čeprav izsledki bioarheoloških in paleopatoloških študij lahko prispevajo k boljšemu poznavanju preteklosti ter s tem vplivajo na razumevanje razvoja bolezni, človeka in družbe (21,22), so sistematične paleopatološke študije pri nas redke. Da pa bi začeli zapolnjevati te vrzeli, v nadaljevanju predstavljamo izsledke osteološke in paleopatološke študije posmrtnih ostankov petih oseb 470 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 iz grobišča v Dravljah v času preselje- vanja ljudstev. Študija, izvedena za pot- rebe predstavitve obdobja preseljevanja ljudstev v Ljubljani na novi stalni razsta- vi Mestnega muzeja Ljubljane, Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je pokazala številne posebnosti in patološke spremembe na obravnavanih skeletih. Ob tem je dobro predstaviti, kako lahko že manjša in na nekaj posameznikov omejena raziskava ponudi vpogled v zdravstveno sliko in s tem v način življenja neke skupnosti, hkrati pa odpre številna nova vprašanja in možnosti za raziskovanje. 2 Arheološki kontekst Spomladi leta 1968 je bilo v zaselku Lakotence pri Dravljah naključno odkri- to grobišče iz konca 5. in začetka 6. stole- tja. Arheološka izkopavanja so se začela leta 1968 in so trajala do pomladi 1969. Skupaj je bilo raziskanih 49 grobov, čeprav je grobišče večje. Izkopavanja na- mreč niso dosegla robov grobišča, ome- jenost arheoloških raziskav pa prepreču- je oceno njegovega obsega. Glede na nošo, kar so prilagali k poko- panim, in na pogrebne navade, denimo pridajanje novcev v grobove, se grobišče opredeljuje kot grobišče Vzhodnih Go- tov in staroselcev (23). Skeletni posmrtni ostanki so bili predmet fizičnoantropo- loških analiz v 70. letih prejšnjega stole- tja. Tedaj so sicer poškodovane lobanje tudi rekonstruirali. Takratne analize 49 skeletov so predstavile zanimive izsled- ke, saj naj bi imelo kar 13 posameznikov namensko preoblikovano lobanjo, poleg tega pa so opazili heterogenost v tele- sni višini in obliki lobanj (23). Glede na rezultate preteklih analiz so bili za pre- verjanje rezultatov izbrani in ponovno analizirani posmrtni ostanki petih oseb z domnevno preoblikovanimi lobanjami iz grobov 1, 19, 25, 38 in 41. Poleg kostnih ostankov so v grobu št. 1 odkrili številne dele noše (23). Na čelnem in temenskem delu lobanje so odkrili ostanke traku iz zlatih niti. Žele- zni predmet pod lobanjo je bil verjetno del igle – lasnice. Na obeh straneh vratu so ležale steklene in jantarne jagode ogr- lice, ob levem komolcu pa je ležal srebrn okov. Na predelu pasu je ležala pozlačena bronasta spona za pas, okrašena v tehni- ki žlebičenja, punciranja in inkrustacije, pod njo pa sledovi usnjenega pasu. Le- vo in nekoliko nižje od pasne spone sta ležali dve vliti bronasti ločni fibuli s pe- timi roglji, desno pa močno izrabljen in prevrtan novec, kovan v času vladavine cesarja Dioklecijana. Na prstu desne ro- ke je bil zlat prstan z vloženimi poldragi- mi kamni – almandini, ob levem kolenu sta bili dve prevrtani jantarni jagodi, ob vsaki goleni pa srebrn jeziček, nekakšen okov. V grob št. 19 (23) so pridali dva želez- na noža, kresilo in iglo. Na skeletnih os- tankih je v predelu kolkov ležala manjša železna spona za pas. Ob levi bok je bil položen enorezen železni meč, nanj pa je bil položen še en železni nož. V grob št. 25 (23) so pridali koščen dvovrstni glavnik. Na desni strani skele- ta je v višini pasu ležala manjša srebrna spona pasu, nekoliko nižje od nje pa bro- nasta pinceta. Ob pasu je ležala pravoko- tna spona za pas z ohranjenimi ostanki pozlate, srebrne folije in almandinov. Pod levim kolkom skeleta v grobu št. 38 (23) je ležala železna spona za pas, ob desni goleni pa dvovrsten koščen glav- nik, železen nož in ostanki neopredelji- vega železnega predmeta. Pod lobanjo skeleta št. 41 (23) so le- žale razsute jantarne in steklene jagode ogrlice. Med telesom in levim komolcem je ležala železna spona za pas, blizu pa še srednje velika jagoda iz temno modre steklene mase in vlita srebrna pozlačena 471 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah ločna fibula s petimi roglji. Med koleni sta ležali dve stekleni jagodi. 3 Metodologija Osteološke in paleopatološke analize so bile opravljene v skladu z mednaro- dno priznanimi standardi (24). Najprej so bili zabeleženi podatki o celovito- sti (%) skeleta in njegovih posameznih delov ter stanje ohranjenosti skeletnih elementov (z oceno 1–5). Na primerno ohranjenih skeletnih elementih smo op- ravili metrične analize (25). Metodologi- ja za oceno starosti ob smrti in za oceno spola je bila prilagojena prisotnim ske- letnim elementom, njihovemu stanju ohranjenosti ter preliminarni oceni zre- losti posameznika ob smrti. Pri ocenah starosti se je v skladu s priporočili (26- 28) upoštevalo večje število na skeletu opaženih degenerativnih sprememb. Pri obravnavanih skeletih je bilo oceno sta- rosti mogoče podati na osnovi izraslega tretjega kočnika (29), prsnega dela reber (30-32), sklepne ponvice medenice, (33), sramnične zrasti (34), črevnično križ- nične sklepne površine (35,36) in obrabe zob (37). Ocena spola je bila opravlje- na na medenici in lobanji, ki sta najbolj podvrženi spolnemu dimorfizmu (26). Spol je bilo mogoče oceniti na osnovi odprtosti kolčnega vozla in prisotnosti žleba ter izrazitosti zatilnične izbokline in glabele, oblike nadočesnih obokov, prostornine bradavičarja in oblikova- nosti brade (25). Telesno višino v času življenja je bilo zaradi poškodovanosti kosti mogoče oceniti le v štirih primerih. Telesna višina se je ocenjevala z uporabo regresivnih enačb, ki temeljijo na največ- ji dolžini stegnenice in golenice ter nju- ne kombinacije, pri skeletu iz groba 1 le stegnenice, saj golenica ni bila ohranjena dovolj dobro, v rezultatih pa so podane povprečne vrednosti vseh izračunov. Analize so posvetile pozornost poseb- nostim in patološkim spremembam na kosteh. Osnovni opisi in možne diagno- ze temeljijo na izsledkih Ortnerja (38) in Aufderheide in Rodriguez-Martina (39) ter so podprte z drugo literaturo, nave- deno pri obravnavanem primeru. Na lobanjah smo opravili tudi standardne meritve (25), ki pa so zaradi tafonomske poškodovanosti in rekonstrukcije lobanj nezanesljive. Razlogi za oblikovne po- sebnosti obravnavanih lobanj so tako os- novani predvsem na opažanju, da oblike lobanj vizualno odstopajo od normalne oblike, odstopanja pa presegajo običajno variabilnost. 4 Rezultati Osteološka analiza petih skeletov iz Dravelj je pokazala (Tabela 1), da sta bila dva obravnavana skeleta moška, dva pa ženska. Pri skeletu iz groba 38 je zaradi odstopanja v morfoloških značilnostih nejasno, ali lobanja res sodi k postkrani- alnemu skeletu, ali pa gre morda za na- pako (pomešanje) pri zlaganju gradiva ter zato lobanja pripada ženski, preostali del skeleta pa moškemu. Vseh pet po- sameznikov je bilo precej mladih, saj so umrli v starosti 20–35 let. Telesno višino moških smo ocenili na 172–180 cm ± 2,5 cm, žensk pa na 167–171 cm ± 2,5 cm. Pri vseh analiziranih skeletnih ostan- kih smo na skeletu opazili posebnosti in patološke spremembe. 4.1 Grob 1 Verjetno gre za žensko, v času smrti staro med 20 in 25 let ter visoko 168 ± 3 cm. 4.1.1 Posebnosti Vsi prisotni spodnji in zgornji koč- niki so enokoreninski zobje. Stanje ni 472 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 patološko, gre pa za skeletno variacijo, saj imajo spodnji kočniki običajno dve, zgornji pa celo tri korenine. Anteriorna površina distalnega dela debla desne golenice je zglajena. Površi- na ni izrazita, a je prepoznavna in kaže na posledice dolgotrajnega čepenja. Pri čepenju namreč pride do izredne dorzi- fleksije in neposrednega stika med dis- talnim delom golenice in vratom skoč- nice (Slika 1). Zaradi pritiska na kost se sčasoma preoblikuje (40). 4.1.2 Patološke spremembe Zobnice zgornje čeljustnice kažejo, da je bila čeljustnica premajhna, zato je bil prvi ličnik pomaknjen naprej, drugi ličnik pa se je rahlo zasukal. Na zobeh so na prehodu iz krone v korenino prisotne spremembe zaradi zobne gnilobe. Prvi in drugi spodnji kočniki so izpadli več Slika 1: Prikaz dorzifleksije (levo); prikaz stika posameznih skeletnih elementov (sredina) (40); prikaz zglajene površine na golenici (desno). GR O B CE LO VI TO ST O H RA NJ EN O ST SP O L ST AR O ST TE LE SN A VI ŠI NA PA TO LO GI JA M O RE BI TN A PA TO LO GI JA PO SE BN O ST I 1 60 % 4 Ž 23 –2 5 16 8 ± 3 cm pr em aj hn a če lju st , zo bn a gn ilo ba , iz pa da nj e zo b, vn et je si nu so v sk or bu t pi ra m id al ni k oč ni ki , de fo rm ac ija n a go le ni ci za ra di če pe nj a 19 75 % 4 M 23 –2 5 17 9 ± 3 cm to rt ik ol is , ne sp ec ifi čn o vn et je zg or nj e če lju st ni ce al i s ko rb ut sk el et ne va ria ci je n a lo ba nj i in n ad la ht ni ci 25 70 % 4 M 25 –3 5 18 0 ± 3 cm zo bn i k am en , zo bn a gn ilo ba , ci st a, de ge ne ra tiv na bo le ze n sk le po v, vn et je st eg ne ni čn eg a lig am en ta to rt ik ol is , s ko rb ut ok os te ne l š či tn ič ni hr us ta ne c i n ru m en i lig am en t, as im et rij a na dl ah tn ic in st eg ne ni c 38 70 % 4 ? 29 –3 5 17 1 ± 3 cm zo bn a gn ilo ba , pa ro do nt al na b ol ez en sk or bu t, tu be rk ul oz a pi ra m id al ni k oč ni k, na m er no m od ifi ci ra nj e lo ba nj e, m et op iz em 41 70 % 4 Ž 23 –2 5 pr es la ba o hr an je no st do lg ih k os ti gu m ba st i t um or , de ge ne ra tiv na bo le ze n sk le po v to rt ik ol is sk el et ne va ria ci je n a zo be h in v re te nc ih Ta be la 1 : P re gl ed re zu lta to v, p rid ob lje ni h z a na liz am i s ke le tn ih o st an ko v. 473 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah patološko, gre pa za skeletno variacijo, saj imajo spodnji kočniki običajno dve, zgornji pa celo tri korenine. Anteriorna površina distalnega dela debla desne golenice je zglajena. Površi- na ni izrazita, a je prepoznavna in kaže na posledice dolgotrajnega čepenja. Pri čepenju namreč pride do izredne dorzi- fleksije in neposrednega stika med dis- talnim delom golenice in vratom skoč- nice (Slika 1). Zaradi pritiska na kost se sčasoma preoblikuje (40). 4.1.2 Patološke spremembe Zobnice zgornje čeljustnice kažejo, da je bila čeljustnica premajhna, zato je bil prvi ličnik pomaknjen naprej, drugi ličnik pa se je rahlo zasukal. Na zobeh so na prehodu iz krone v korenino prisotne spremembe zaradi zobne gnilobe. Prvi in drugi spodnji kočniki so izpadli več Slika 1: Prikaz dorzifleksije (levo); prikaz stika posameznih skeletnih elementov (sredina) (40); prikaz zglajene površine na golenici (desno). GR O B CE LO VI TO ST O H RA NJ EN O ST SP O L ST AR O ST TE LE SN A VI ŠI NA PA TO LO GI JA M O RE BI TN A PA TO LO GI JA PO SE BN O ST I 1 60 % 4 Ž 23 –2 5 16 8 ± 3 cm pr em aj hn a če lju st , zo bn a gn ilo ba , iz pa da nj e zo b, vn et je si nu so v sk or bu t pi ra m id al ni k oč ni ki , de fo rm ac ija n a go le ni ci za ra di če pe nj a 19 75 % 4 M 23 –2 5 17 9 ± 3 cm to rt ik ol is , ne sp ec ifi čn o vn et je zg or nj e če lju st ni ce al i s ko rb ut sk el et ne va ria ci je n a lo ba nj i in n ad la ht ni ci 25 70 % 4 M 25 –3 5 18 0 ± 3 cm zo bn i k am en , zo bn a gn ilo ba , ci st a, de ge ne ra tiv na bo le ze n sk le po v, vn et je st eg ne ni čn eg a lig am en ta to rt ik ol is , s ko rb ut ok os te ne l š či tn ič ni hr us ta ne c i n ru m en i lig am en t, as im et rij a na dl ah tn ic in st eg ne ni c 38 70 % 4 ? 29 –3 5 17 1 ± 3 cm zo bn a gn ilo ba , pa ro do nt al na b ol ez en sk or bu t, tu be rk ul oz a pi ra m id al ni k oč ni k, na m er no m od ifi ci ra nj e lo ba nj e, m et op iz em 41 70 % 4 Ž 23 –2 5 pr es la ba o hr an je no st do lg ih k os ti gu m ba st i t um or , de ge ne ra tiv na bo le ze n sk le po v to rt ik ol is sk el et ne va ria ci je n a zo be h in v re te nc ih Ta be la 1 : P re gl ed re zu lta to v, p rid ob lje ni h z a na liz am i s ke le tn ih o st an ko v. let pred smrtjo, saj so zobnice razgrajene in zaraščene z zrelo kostjo. Poleg tega se v levem sinusu zgornje čeljustnice opa- zijo formacije nove zrele in nezrele kosti (Slika 2 levo), kar kaže na kronično vne- tje, še aktivno v času smrti. Razloga za vnetje ni mogoče določiti, a gre morda za sekundarne posledice zobne gnilobe oz. za razširitev vnetja iz zob na mehko tkivo ter sčasoma celo na kost (38). Na nebnih odrastkih zgornje čelju- stnice in na prehodu v alveolno kost opazimo poroznost in tvorbo nove, zrele kosti (Slika 2 desno). Velika krila zagozdnice imajo na notranji in zuna- nji površini 1–2 mm velike makropore. Kombinacija opaženih, sicer zelo bla- gih sprememb morda kaže na bolezen skorbut. Na podlagi odsotnosti nezrele kosti je mogoče sklepati, da bolezen v času smrti ni bila več aktivna. Vendarle ni mogoče izključiti, da spremembe ne zrcalijo druge presnovne bolezni ali pa zgolj vnetja mehkega tkiva. Predvsem pri zaznavi vpletenosti čeljustnic bi bila lahko razlog tudi parodontalna bolezen (41). 4.2 Grob 19 Verjetno gre za moškega, starega v času smrti 20–25 let ter visokega 179 ± 3 cm.Slika 2: Nova, porozna kost v sinusu zgornje čeljustnice (levo); nova, zrela in porozna kost na nebnem odrastku zgornje čeljustnice (desno). 474 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 4.2.1 Posebnosti Lobanja je na prehodu iz čelnice v te- menici rahlo sinusne oblike (Slika 3 le- vo). Obe nadlahtnici imata predrtine v običajno nepredrti, skledasto oblikovani globoki vdolbini (Slika 3 desno). Opaže- ni posebnosti nista posledica patologije, temveč le skeletna variacija. 4.2.2 Patološke spremembe Na nebnem odrastku zgornje čelju- stnice je prisotna poroznost in nova, zrela kost. Morda gre za vnetje mehkih tkiv, ki se je razširilo na kost, a razloga ni mogoče določiti. Glede na odsotnost nezrele kosti patologija v času smrti ni bila več aktivna. Lobanja je asimetrična (Slika 4). V Slika 3: Profil lobanje z rahlo sinusno oblikovanim prehodom iz čelnice v temenici (levo); predrtine v globoki vdolbini nadlahtnice (desno). anteriornem delu lobanje je desni nado- česni obok izrazitejši od levega, medtem ko je v posteriornem delu lobanje izrazi- teje izbočena leva temenica glede na des- no. Desna stran obraza je rahlo višja od leve, celotna desna stran lobanje pa iz- gleda, kot bi bila potisnjena naprej. Kri- la zagozdnice in ličnice so zamaknjena v desno. Asimetrija je morda posledica ukrivljenega vratu oz. t.i. tortikolisa. 4.3 Grob 25 Verjetno gre za moškega, v času smrti starega 25–35 let, visokega 180 ± 3 cm. 4.3.1 Patološke spremembe Na spodnjem ličniku je zobni kamen, na zgornjih zobeh pa so na prvem des- nem sekalcu, drugem in tretjem kočni- ku na prehodu med krono in korenino spremembe zaradi zobne gnilobe. Zob- nica prvega desnega kočnika je porozna, na mestu konice korenine je vidna rahla krožna razširitev. Verjetno je bil zob vnet in se je vnetje preneslo na mehko tkivo ter kost. Lobanja je asimetrična in široka, pre- hod iz temenic v zatilnico je izbočen. Desni nadočesni obok je bolj masiven, zaobljen in leži više kot levi (Slika 5 le- Slika 4: Pogled na lobanjo od zgoraj, vidna je zamaknjenost obraznega in zatilničnega predela naprej in v desno (levo); pogled na lobanjo od zadaj, vidna je asimetrija v bolj izbočeni levi temenici glede na manj izbočeno desno temenico (sredina); pogled na obrazni del lobanje od zgoraj, vidna je asimetrija v bolj izbočenem in naprej pomaknjenem desnem nadočesnem oboku v primerjavi z levim (desno). 475 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah vo). Leva temenica je bolj izbočena kot desna, medtem ko je koronski šiv sime- tričen. Desni bradavičar je za 5 mm širši in 2 mm daljši kot levi (Slika 5 desno). Asimetrija morda kaže na ukrivljen vrat oz. tortikolis. Na inferiorni površini nebnih od- rastkov zgornje čeljustnice so tvorbe no- ve, zrele in porozne kosti. Na zunanji po- vršini velikih kril zagozdnice so prisotne okrogle makropore v velikosti 1–2 mm Slika 5: Bolj masiven in zaobljen, više ležeči desni ter gracilen, oster in niže ležeči desni nadočesni obok (levo); primerjava med manjšim levim in večjim desnim bradavičarjem (desno). z zaobljenimi robovi. Kombinacija opa- ženih sprememb morda kaže na skorbut, vendar ni mogoče izključiti vnetja meh- kega tkiva ali druge presnovne bolezni. Ščitnični hrustanec in rumeni liga- ment zadnjih dveh prsnih in prvih dveh ledvenih vretenc sta okostenela (Slika 6). Superiorne površine prvih treh ledve- nih ter superiorne in inferiorne površine prsnih vretenc so obrabljene in porozne. Pore imajo rahlo zaobljene robove, mes- toma se vidijo skromne tvorbe nove kos- ti (Slika 7 levo). Sklepne površine glave in distalnega okrajka nadlahtnic, desne glave koželjnice (Slika 7 sredina), proksi- malnega in distalnega okrajka golenic in distalnega okrajka mečnice so zglajene in porozne, tudi izpostavljena gobasta kostnina je že zglajena, mestoma so pri- sotne skromne tvorbe nove kosti. Spre- membe kažejo na obrabo ali degenera- tivno bolezen sklepov. Slika 6: Okosteneli ščitnični hrustanec (levo); primerjava med vretencem brez okostenelega rumenega ligamenta in vretencem z okostenelim rumenim ligamentom (desno). Slika 7: Močno porozna površina telesa ledvenega vretenca (levo); poroznost na glavi koželjnice (sredina); primerjava med večjo desno nadlahtnico z izraženim narastiščem za deltoidno mišico ter manjšo levo nadlahtnico s komaj vidnim narastiščem za mišico (desno). 476 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 Desna nadlahtnica je masivnejša kot leva, z izrazitejšim narastiščem za deltoi- dno mišico (Slika 7 desno). Na liniji med obrtcema leve stegnenice so vidne tvorbe nove, še ne povsem zrele kosti, kar kaže na vnetje, aktivno v času smrti. Pektine- alni greben na posteriornem delu leve in desne stegnenice je izrazit. Videti je, da je oseba bolj uporabljala desno roko in levo nogo. Izrazitejša uporaba leve noge se ujema tudi z večjo obrabljenostjo le- ve ušesne školjke črevnično-križničnega sklepa. 4.4 Grob 38 Morda moški, star v času smrti 30–35 let, visok 171 ± 3 cm. 4.4.1 Posebnosti Ohranjeni zgornji desni kočnik ima le eno korenino. Lobanja je nepravilno oblikovana, prehod iz čelnice v temenici je sinusoiden. Posteriorni del čelnice je tik pred koronalnim šivom rahlo priv- zdignjen, anteriorni del temenic tik za koronarnim šivom pa je rahlo ugreznjen (Slika 8 levo). Obraten vzorec se vidi na notranji strani lobanje, kar pomeni, da kost ni odebeljena. Metopični šiv je sicer zaraščen, a jasno viden (Slika 8 desno). Lobanja je bila verjetno namensko pre- oblikovana. 4.4.2 Patološke spremembe Na zgornjem prvem in tretjem des- nem kočniku, na obeh desnih ličnikih ter na spodnjih tretjih in drugem des- nem kočniku so na prehodu iz krone v korenino spremembe zaradi zobne gni- lobe. Zgornji levi tretji kočnik je izpadel več let pred smrtjo, saj je zobnica razgra- jena in zaraščena z zrelo kostjo. Rob zob- nic je zaobljen in rahlo porozen, opazno dlje od krone kot običajno, kar kaže na umikanje zobnic. Poleg posledic zobne gnilobe gre tako lahko tudi za parodon- talno bolezen. Na prvih dveh ledvenih in spodnjih osmih prsnih vretencih so na superio- Slika 8: Profil podaljšane lobanje z izrazito sinusno obliko na prehodu iz čelnice v temenici (levo); obrazni del lobanje z zaraščenim, a jasno vidnim metopičnim šivom (desno). Slika 9: Ledveno vretence z litično spremembo (levo); litične spremembe na križnično- črevničnem sklepu (sredina); litične spremembe na skočnici (desno). 477 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah rnih in inferiornih površinah teles vre- tenc litične spremembe. So nepravilnih oblik, velikosti do 2 cm, segajo tudi do 1 cm globoko v telo vretenca in imajo za- obljene robove. Ob večjih so tudi manjše spremembe, kost pa je porozna. Tvorbe nove, zrele kosti so minimalne, v notran- josti teles vretenc je vidno spajanje tra- bekul gobaste kostnine (Slika 9 levo). Na desni školjki križnično-črevnične skle- pne površine so ovalne, do 1,5 cm velike in do 1 cm globoke spremembe. Robov zaradi tafonomskih poškodb ni več, ven- dar je v notranjosti videti spajanje tra- bekul gobaste kostnine. Spremembe se ujemajo tudi z desno križnično-črevnič- no sklepno površino na križnici (Slika 9 sredina), saj se ob postavitvi v anatomski položaj povsem pokrijejo. Na medial- nem posteriornem delu sklepne površi- ne skočnice in na medialni strani telesa petnice so nepravilno oblikovane litične spremembe z deloma zaobljenimi delo- ma ostrimi robovi, znotraj pa je videti spajanje trabekul gobaste kostnine, oko- li pa je tanka plast nezrele kosti (Slika 9 desno). Litične spremembe prizadetih skeletnih elementov morda kažejo na tu- berkulozo. 4.5 Grob 41 Morda ženska, v času smrti stara 20– 25 let. 4.5.1 Posebnosti Dve vratni vretenci imata dvojno pre- drtino za živce namesto enojne (Slika 10 levo), leva sklepna površina nosača za lobanjo je dvojna (Slika 10 desno). Lič- niki so dvokoreninski. Te lastnosti niso nujno patološke, lahko so le odraz varia- cij v človeškem skeletu. 4.5.2 Patološke spremembe Na posteriornem delu leve temenice je 3,5 cm lateralno od sagitalnega šiva ovalna tvorba zrele, trde in gladke kos- ti premera 1,5 cm in visoka nekaj mm, ki predstavlja gumbast osteom (Slika 11 levo). Lobanja je asimetrična, izbočeni del temenice je na desni strani pomaknjen posteriorno (Slika 11 sredina), desna očesna votlina je nižja od leve (Slika 11 desno), levi bradavičar je 2 mm daljši od desnega, desna stran bazilarnega dela za- tilnice je pomaknjena anteriorno, anteri- orni del s sklepno površino za zagozdni- co pa je zamaknjen v desno. Zatilnica se takoj inferiorno od lambdoidnega šiva privzdigne ter ustvari rahlo stopničko na prehodu iz temenic v zatilnico. Asi- metrična sta tudi nosač in okretač. Asi- metrija morda kaže na ukrivljeni vrat oz. tortikolis. Glavi stegnenice ter proksimalna in distalna sklepna površina golenic so za- Slika 10: Dvojna predrtina za živce na odrastku vratnega vretenca (levo); dvojna leva sklepna površina na nosaču (desno). Slika 11: Gumbasti osteom na levi zatilnici (levo); asimetrija med levo in desno zatilnico (sredina); obrazni del lobanje z niže ležečim desnim in više ležečim levim nadočesnim obokom (desno). 478 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 radi obrabe porozne, verjetno gre za po- sledico degenerativne bolezni sklepov. 5 Razpravljanje Kljub majhnemu številu analiziranih skeletnih ostankov smo opazili številne posebnosti in patološke spremembe. Pri osebah iz grobov 1, 25 in 38 je pri- sotna zobna gniloba. Ker je najintenziv- nejša na prehodu iz krone v korenino, se je dlesen verjetno za časa življenja hitro umikala in korenine izpostavila zuna- njim vplivom. Pri osebah iz grobov 1 in 38 so prisotni tudi znaki paradontalne bolezni in pa izpadanje zob pred smrtjo. Pri zobovju je zanimivo nenavadno ve- liko število piramidalnih kočnikov. Po- sebej izraziti so pri osebi iz groba 1, kjer so piramidalni vsi kočniki. Ena sama korenina oz. piramidalna korenina je pri kočnikih Evropejcev precej redka. Študije modernih populacij ocenjujejo, da ima 5–10 % Evropejcev piramidalne kočnike in še to gre običajno za en par. Piramidalni kočniki so bolj značilni za vzhodnoazijske populacije, saj naj bi jih imela kar tretjina ljudi (42-45). Nadalje je zanimiva okostenitev ru- menega ligamenta in ščitničnega hru- stanca, posebej zato, ker se pojavi pri isti osebi (iz groba 25). Okostenitev hrustan- ca ali ligamenta sami po sebi sicer nista redek ali poseben pojav, predstavljata pa spremembe s še ne povsem pojasnjenim vzrokom. Okostenitev ščitničnega hru- stanca je bolj značilna za moške in je največkrat posledica staranja, pri čemer popolna okostenitev nastopi okoli 70. leta starosti. Ker se vendarle okostenitev pojavlja tudi pri mlajših ljudeh, jo pove- zujejo še s hormonskimi spremembami, presnovnimi in malignimi boleznimi (46-49). Okostenitev rumenega liga- menta je največkrat posledica kombina- cije rastnih faktorjev, mehanskih obre- menitev in/ali poškodb (50,51). Pojav okostenitev različnih tkiv pri isti, soraz- merno mladi in tudi precej visoki osebi tako morda kaže na hormonske težave. Ovalna formacija na lobanji skeleta iz groba 38 povsem ustreza značilnostim gumbastega osteoma oz. počasi rasto- či formaciji trde kosti, ki najpogosteje nastane na zunanjem delu lobanjskih kosti in je bolj značilna za moške kot za ženske (38,39). Ker gre za nenevaren tu- mor, ki je na zunanji strani lobanje in so- razmerno majhnih dimenzij, ni vplival na zdravje osebe. Pri osebah iz grobov 25 in 41 je vidna tudi obraba sklepov, verjetno kot posle- dica degenerativne bolezni sklepov. Za tovrstne bolezni je značilno izginjanje sklepnega hrustanca in nato drgnjenje kosti ob kost, kar povzroči umikanje kosti, nastanek poroznosti, zglajenih in svetlečih se sklepnih površin ter cist. Degenerativne bolezni sklepov so lahko posledica aktivnosti, včasih pa tudi dru- gih patoloških sprememb, ki dodatno obremenijo sklepe. Pojav bolezni ni pov- sem jasen, saj ne gre le za dejavnik sta- ranja, temveč za kompleksno interakcijo med anatomijo, fiziologijo, biokemijo in biomehanskim delovanjem sklepov, ver- jetno pa tudi genetiko (39). Kombinacija poroznosti in formacij nove kosti na nebnih odrastkih zgornje čeljustnice ter poroznost na velikih kri- lih zagozdnice, ki se opazi na skeletih iz grobov 1 in 25, morda kaže na pomanj- kanje hranil, natančneje vitamina C, to- rej naj bi šlo za skorbut. Vendarle je di- agnosticiranje skorbuta zgolj na podlagi kosti precej težavno, posebej pri neizra- zitih spremembah in pri odraslih ljudeh (41). Poleg tega odsotnost nezrele kosti kaže, da pomanjkanja v času smrti verje- tno ni bilo več. Znaki na omenjenih ske- letih so zelo blagi in bi bili lahko posle- dica drugih zdravstvenih težav, denimo 479 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah vnetja ali druge presnovne bolezni. V primeru, da gre za skorbut, pa sta osebi očitno uživali premalo vitamina C ali pa sta imeli težave s sposobnostjo telesa, da vitamin vsrka. Ljudje običajno pridobi- mo vitamin C z uživanjem sadja in ze- lenjave, sekundarno pa tudi z uživanjem rib, mleka in mesa. Vendar se vitamin C v telesu shrani le nekaj mesecev, zato ga je potrebno uživati redno. Njegovo pomanjkanje namreč vpliva na tvorbo kolagena, kar upočasni razvoj in kalcifi- kacijo kosti ter oslabi mehka tkiva, npr. žilne stene ter vodi v krvavitve. Prvi zna- ki pomanjkanja vitamina C se običajno pojavijo 6–12 mesecev po nastanku pri- manjkljaja v telesu, vendar je okrevanje po zaužitju vitamina C zelo hitro (52). Številne litične spremembe pri skele- tu iz groba 38, najbolj izrazite na vreten- cih, a prisotne tudi na kosteh medenice in stopala, so verjetno posledica bakte- rijske okužbe. Velikost sprememb in nji- hovi zaobljeni robovi kažejo na kronično stanje, sicer skromno ohranjena nezrela kost pa na aktivnost okužbe v času smrti. Glede na umestitev sprememb in skoraj popolno odsotnost tvorbe nove kos- ti je povsem mogoče, da gre za okužbo z Mycobacterium tuberculosis, torej je imela oseba tuberkulozo. Diferencialna diagnoza vključuje še brucelozo, torej okužbo z bakterijo iz roda Brucela, ki se na skeletu izraža podobno kot tuberku- loza. Najpogosteje napade vretenca, kjer povzroči litične spremembe. Za razliko od tuberkuloze, ki v prvi vrsti razje not- ranjost telesa vretenca in se ne razširi na vretenčne odrastke, bruceloza najprej prizadene anteriorni del vretenc in se sčasoma razširi tudi na odrastke. Raz- lika med boleznima je tudi v preskako- vanju vretenc in jasni tvorbi nove kosti pri brucelozi v primerjavi s kontinuira- nostjo razjed in minimalno tvorbo nove kosti pri tuberkulozi. Litične spremembe bi bile lahko tudi posledica osteomieliti- sa ali tifusa, vendar se pri teh dveh okuž- bah pričakujejo izrazitejše tvorbe nove kosti. Izključiti je potrebno tudi okužbo z glivami, ki bi poleg teles vretenc priza- dela še odrastke (39). Glede na to, da so pri tuberkulozi najpogosteje prizadeta vretenca, v prvi vrsti terminalne ploš- če teles vretenc, se spremembe pojavijo na več kot enem vretencu, prevladuje pa razjedanje kosti, medtem ko je tvor- ba nove kosti minimalna, zato so naj- pogosteje prizadeta zgornja ledvena in spodnja prsna vretenca. Tuberkuloza pri skeletu iz groba 38 je stvarna možnost. V skladu z diagnozo so tudi litične spre- membe na križnično-črevničnem sklepu ter na kosteh stopala. Če gre dejansko za tuberkulozo, je bila ta v času smrti aktiv- na, vendar se je na kosti preselila malo pred smrtjo. Daljša prisotnost bolezni bi namreč povzročila izrazitejše litične spremembe od opaženih. Lobanje in nekateri deli postkraniu- ma skeletov iz grobov 19, 25, 38 in 41 so nenavadnih oblik. Medtem ko je loba- nja iz groba 38 nenavadne, a simetrične oblike, je pri preostalih treh očitna asi- metrija. Opažene asimetrije so v skla- du s posledicami ukrivljenega vratu oz. tortikolisa, ki je lahko nevrološkega ali mišičnega izvora. Ukrivljen vrat je pos- ledica prirojene napake ali pridobljena anomalija, asimetrija pa se razvije, če se ukrivljenost ne odpravi. Poimenovanje tortikolis izvira iz latinskih besed »tor- tus« in »collum« (53), enega najzgodnej- ših opisov deformacije pa zasledimo v Plutarhovih opisih Aleksandra Velikega (54,55). Nevrološki tortikolis je lahko posledica tumorja ali napak v hrbtenici, kot so na primer zraščena vretenca. Mi- šični tortikolis je prirojen in je posledica idiopatske fibroze sternokleidomastoi- dne mišice. Ta je skrajšana, fibrozirana in deformirana, kar omeji premike glave 480 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 ter vleče glavo na bolno in obrača v zdra- vo stran. Sam izvor prirojenega mišične- ga tortikolisa je še stvar diskusije. Vzroki so mehanske narave, na primer pritisk stopala na vrat v maternici, ki povzroči fibrozacijo in skrajšanje mišice, pogoste- je pa gre za okvaro oz. nateg mišice med porodom. Zaradi asimetrične drže in gi- bov povzroči patološke spremembe na drugih delih telesa, predvsem na lobanji in vratnih vretencih. Okvara se lahko odpravi z masiranjem in raztezanjem mišice v prvem letu življenja, kasneje pa le še z operacijo, pri kateri se mišica prekine in glava fiksira z mavcem za tri tedne. Pri že omenjeni, nenavadno, a sime- trično oblikovani lobanji osebe iz groba 38 je šlo verjetno za namensko preobli- kovanje. V preteklosti je bilo namensko preoblikovanje lobanje kot kulturna pra- ksa prisotno po skoraj celotnem svetu z najstarejšimi dokazi iz Iraka, datiranimi v čas 45.000 let pred našim štetjem (56). Obstajajo številni načini za preobliko- vanje lobanje, od ročnega pritiskanja na lobanjske kosti dojenčka, pri čemer so spremembe oblike minimalne, do prive- zovanja različnih trdnih predmetov na glavo in s tem sploščitve lobanjskih kos- ti, običajno čelnice ali zatilnice. Največ- krat so uporabili prevezovanje in tako pritiskanje na različne predele lobanje z namenom njenega podaljšanja ali po- višanja (Slika 12). Etnološke primerjave kažejo, da se sredstvo za preoblikovanje lobanje stalno namesti na dojenčkovo glavo kmalu po rojstvu in odstrani oko- li tretjega leta starosti. Zadnje raziska- ve kažejo, da je mogoče ločevati le dva osnovna načina prevezovanja, obročas- tega in tabularnega (57). Končna oblika lobanje je sicer odvisna tako od načina preoblikovanja, kot tudi od genetike in načina prehranjevanja. To že v osno- vi vpliva na raznolikost oblik človeških lobanj. Razlogi za preoblikovanje so različni, od želje po bolj zastrašujočem bojevniškem izgledu, verovanja, da je to želja prednikov in oz. ali bogov do izkazovanja plemenske pripadnosti ali višjega družbenega statusa (56). Posle- dice tovrstnih deformacij so večinoma kozmetične narave, ne vplivajo na rast in ne povzročajo večjih zdravstvenih težav. Vendarle se lahko zgodi, da zaradi priti- skov na lobanjske kosti pride do reakcije pokostnice in prezgodnjega zaraščanja Slika 12: Način prevezovanja lobanj in njihove posledične oblike (levo) (57): 1 – tabelarno prevezovanje, 2 – brez prevezovanja, 3 – krožno prevezovanje; shematski prikaz prevezovanja lobanj (desno) (58): A – trd predmet, privezan na lobanjo, B – enojno prevezovanje, C – dvojno prevezovanje. 481 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah lobanjskih šivov, kar onemogoči rast možganov in lahko povzroči smrt (39). Na lobanji osebe iz groba 38 je bil vi- den tudi metopični šiv. Le-ta je prisoten ob rojstvu in čelnico deli v dva dela, a se v prvih letih življenja običajno zaraste in pri odraslih ljudeh ni več viden. Obsta- jajo pa primeri, ko se metopični šiv ne zaraste. Stanje imenujemo metopizem in ni patološko, saj gre zgolj za variacijo v človeškem skeletu, ki je prisotna pri pri- bližno 9 % Evropejcev in je nekoliko bolj značilna za moške kot za ženske. Običaj- no ima svoj izvor v genetskih dejavni- kih (59), vendar je lahko tudi posledica namenskega preoblikovanja lobanje, ki poleg prezgodnjega lahko povzroči tudi zapoznelo zaraščanje lobanjskih šivov, kot verjetno v primeru osebe iz groba 38 (56). 6 Zaključki Omejeno število analiziranih ske- letnih ostankov sicer ne omogoča preno- sa zaključkov na celotno populacijo, a se zdi, da so imeli v obravnavani skupnosti precej zdravstvenih težav in/ali pa neobi- čajnih praks. Morda gre celo za grobišče, na katerem so bili pokopani ljudje različ- nih »etničnih« skupin. Poleg namensko preoblikovanih lobanj bode v oči visok odstotek tortikolisa, nizka starost za po- jav degenerativnih bolezni sklepov ter tuberkuloza. Zanimiv je tudi v Evropi sorazmerno redek pojav piramidalnih kočnikov, predvsem v primeru, da je šlo za vse zgornje in spodnje kočnike, česar v literaturi zaenkrat ni bilo moč zaslediti. Rezultati paleopatološke analize tako v prvi vrsti poudarjajo potrebo po po- novni analizi vseh skeletnih ostankov iz draveljskega grobišča, saj kaže, da hitra opredelitev namensko preoblikovane lobanje ni vedno utemeljena, številne patološke spremembe pa so spregledali. Ker je bila v enem primeru opredelitev vendarle potrjena, se odpirajo vprašanja o dejanskem številu oseb z namensko preoblikovano lobanjo, o identiteti teh posameznikov ter o razlogih za preobli- kovanje. Ni jasno, ali gre za izvorno lo- kalno prakso, prevzemanje tujih praks v lokalnem okolju ali morda za prišleke z že preoblikovanimi lobanjami. Glede na pridatke, odkrite v posameznih obrav- navanih grobovih, težko sklepamo, da je bila oseba iz groba 38 domačin ali priš- lek, saj od ostalih tu obravnavanih poko- panih moških, pri katerih skeleti nimajo znakov umetno deformirane lobanje, pač ne odstopa. Velja pa poudariti, da je vzorec veliko premajhen, da bi o tem lahko sklepali, in da so tovrstni zaključ- ki odvisni od nadaljnjih raziskav, v prvi vrsti pa od poglobljene revizije arheolo- škega in antropološkega gradiva iz Dra- velj. V stroki tovrstno razpravljanje še vedno ni zaključeno, saj se pojavljajo iz- razite razlike med praksami v vzhodni in zahodni Evropi ter v različnih obdobjih. Stroka tako pri sklepanju ni enotna. Ne- kateri zagovarjajo selitve ljudi, medtem ko so drugi bolj naklonjeni razlagi o prevzemanju prakse od drugod (60,61). Pri tem velja omeniti, da so v sloven- skem prostoru znani tudi drugi primeri preoblikovanih lobanj, in sicer iz grobišč Miren in Kranj V Lajhu, ki prav tako so- dita v čas preseljevanja ljudstev (62,63), na Ptuju pa so odkrili pokopanega mo- škega s preoblikovano lobanjo (64). Gro- bišče v Mirnu se pripisuje Vzhodnim Gotom (63), veliko grobišče na kranjski ledini. V Lajhu se opredeljuje kot lango- bardsko-vzhodnogotsko z bizantinskimi elementi (62), na Ptuju odkriti pokojnik, pokopan sredi 5. stoletja v rimsko apne- nico, pa naj bi bil domnevno Hun (65). Podobno so tudi grobišče v Dravljah pri- pisovali Germanom, v glavnem Vzho- 482 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 Literatura 1. Štefančič M. Razvoj raziskav fizične antropologije v Sloveniji. Acta Biol Slov. 2008;51(2):21-33. 2. Roberts CA. Palaeopathology and its relevance to understanding health and disease today: the impact of the environment on health, past and present. Anthropol Rev. 2016;79(1):1-16. DOI: 10.1515/anre-2016- 0001 3. Rott R. Paleopatologija. ISIS. 2014;5:49-54. 4. Wilkinson R, Pickett K. The spirit level: Why equality is better for everyone. London: Penguin Books Ltd; 2010. 5. Park K. Black Death. In: Kiple KF, editor. The Cambridge World History of Human Disease. Cambridge: Cambridge University Press; 1993. pp. 612-6. DOI: 10.1017/CHOL9780521332866.078 6. Kastelic KH, Kastelic JG. The socio-economic impacts of Ebola in Liberia: results from a high frequency cell phone survey round five. Working paper. Washington, DC: World Bank Group; 2015. 7. Cohen MN. Health and the Rise of Civilization. Yale: Yale University Press; 1989. 8. Cohen MN, Crane-Kramer GM. Ancient health: skeletal indicators of agricultural and economic intensification. Gainesville, FL: University Press of Florida; 2007. 9. Armelagos GJ, Cohen MN. Paleopathology at the Origins of Agriculture. Orlando: Academic Press; 1984. 10. Pinhasi R, Stock JT. Human bioarchaeology of the transition to agriculture. Chichester: John Wiley and Sons; 2011. DOI: 10.1002/9780470670170 11. Molleson T, Cox M. The Anthropology: The Middling Sort. London: Council for British Archaeology; 1993. (Council for British A. The Spitalfields Project; vol 2). 12. Brickley MB, Buteux S. St Martin’s uncovered: investigations in the churchyard of St Martin’s in-the-Bullring, Birmingham; 2001. Oxford: Oxbow Books; 2006. 13. Roberts CA, Cox M. Health and disease in Britain: from prehistory to the present day. Gloucester: Sutton publishing; 2003. 14. Newman SL, Gowland RL. Dedicated Followers of Fashion? Bioarchaeological Perspectives on Socio- Economic Status, Inequality, and Health in Urban Children from the Industrial Revolution (18th-19th C), England. Int J Osteoarchaeol. 2017;27(2):217-29. DOI: 10.1002/oa.2531 PMID: 28553062 15. Barrett R, Kuzawa CW, McDade T, Armelagos GJ. Emerging and re-emerging infectious diseases: the third epidemiologic transition. Annual Review of Anthropology. 1998;27(1):247-71. DOI: 10.1146/annurev. anthro.27.1.247 16. Stearns SC. Evolutionary medicine: its scope, interest and potential. Proceedings Biol Sci. 2012;279(1746):4305-21. DOI: 10.1098/rspb.2012.1326 17. Nesse RM, Williams GC. Why we get sick: The new science of Darwinian medicine. New York: Vintage Books; 1994. 18. Mitchell PD. Retrospective diagnosis and the use of historical texts for investigating disease in the past. Int J Paleopathol. 2011;1(2):81-8. DOI: 10.1016/j.ijpp.2011.04.002 PMID: 29539322 19. Wood JW, Milner GR, Harpending HC, Weiss KM, Cohen MN, Eisenberg LE, et al. The Osteological Paradox: Problems of Inferring Prehistoric Health from Skeletal Samples. Curr Anthropol. 1992;33(4):343- 70. DOI: 10.1086/204084 20. DeWitte SN, Stojanowski CM. The Osteological Paradox 20 Years Later: Past Perspectives, Future Directions. J Archaeol Res. 2015;23(4):397-450. DOI: 10.1007/s10814-015-9084-1 21. Gowland R, Knüsel C. The Social Archaeology of Funerary Remains. Oxford: Oxbow Books; 2009. pp. ix-xiv. dnim Gotom, morda pa še Alamanom (23). Povedanemu dodajmo, da je že nekaj časa jasno, kako zelo težko se v arheolo- giji govori o etnični pripadnosti (66). Še večji izziv pa predstavlja obravnavani čas in prostor, skupaj s pojavom namenske deformacije lobanj. Umetno preobliko- vanje lobanj je nadregionalni pojav, ki je morda povezan z »etnosom«, morda pa prej s statusom oz. pripadnostjo skupini, ki jo povezujejo sorodstvene, verovanj- ske ali poslovne vezi, ali, nenazadnje, s pripadnostjo zamišljeni (v Andersono- vem smislu) (67) skupini s skupnim iz- ročilom, ki obsega tudi preoblikovanje lobanj. To izročilo se lahko širi neodvi- sno od širjenja njenih nosilcev. Skratka, umetno preoblikovana lobanja je eden od označevalcev specifične identitete v obravnavanem času in prostoru. 483 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Paleopatološka študija petih skeletov iz poznoantičnega grobišča pri Dravljah 22. Roberts CA, Manchester K. The archaeology of disease. Ithaca: Cornell University Press; 2005. 23. Slabe M, Tomazo-Ravnik T, Pogačnik T. Dravlje grobišče iz časov preseljevanja ljudstev. Situla. 1975;16:143- 57. 24. Brickley M, McKinley J. Guidelines to the Standards for Recording Human Remains. Readings: British Association for Biological Anthropology and Osteoarchaeology and Institute of Field Archaeologists; 2004. (IFA Paper; no. 7). 25. Haas J, Buikstra JE, Ubelaker DH, Aftandilian D; Field Museum of Natural History. Standards for Data Collection from Human Skeletal Remains: Proceedings of a Seminar at the Field Museum of Natural History (Arkansas Archeological Survey Research Report). Fayetteville, Ark: Arkansas Archeological Survey; 1994. 12154 th ed. (Arkansas Archeological Survey research series; no. 44). 26. Işcan MY, Steyn MM. The Human Skeleton in Forensic Medicine. 3rd ed. Springfield (Illinois): Charles C Thomas; 2013. 27. Boldsen JL, Milner GR, Konigsberg LW, Wood JW. Transition analysis: a new method for estimating age from skeletons. In: Hoppa RD, Vaupel JW. Paleodemography: Age Distributions from Skeletal Samples. Cambridge: Cambridge University Press; 2002. pp. 73-106. DOI: 10.1017/CBO9780511542428.005 28. Garvin HM. Adult Sex Determination: Methods and Application. In: Dirkmaat D, ed. A companion to forensic Anthropol. Chichester, UK: Blackwell Publishing Ltd; 2012. DOI: 10.1002/9781118255377.ch12 29. AlQahtani SJ, Hector MP, Liversidge HM. Brief communication: the London atlas of human tooth development and eruption. Am J Phys Anthropol. 2010;142(3):481-90. DOI: 10.1002/ ajpa.21258 PMID: 20310064 30. İşcan MY, Loth SR, Wright RK. Age estimation from the rib by phase analysis: white males. J Forensic Sci. 1984;29(4):1094-104. 31. Işcan MY, Loth SR, Wright RK. Age estimation from the rib by phase analysis: white females. J Forensic Sci. 1985;30(3):853-63. PMID: 4031812 32. İşcan MY, Loth SR, Wright RK. Metamorphosis at the sternal rib end: a new method to estimate age at death in white males. Am J Phys Anthropol. 1984;65(2):147-56. 33. Calce SE. A new method to estimate adult age-at-death using the acetabulum. Am J Phys Anthropol. 2012;148(1):11-23. DOI: 10.1002/ajpa.22026 PMID: 22331613 34. Brooks S, Suchey JM. Skeletal age determination based on the os pubis: A comparison of the Acsádi- Nemeskéri and Suchey-Brooks methods. Hum Evol. 1990;5(3):227-38. DOI: 10.1007/BF02437238 35. Buckberry JL, Chamberlain AT. Age estimation from the auricular surface of the ilium: a revised method. Am J Phys Anthropol. 2002;119(3):231-9. DOI: 10.1002/ajpa.10130 PMID: 12365035 36. Lovejoy CO, Meindl RS, Pryzbeck TR, Mensforth RP. Chronological metamorphosis of the auricular surface of the ilium: a new method for the determination of adult skeletal age at death. Am J Phys Anthropol. 1985;68(1):5-28. DOI: 10.1002/ajpa.1330680103 37. Brothwell DR. The relationship of tooth wear to aging. In: İşcan MY, ed. Age Markers Hum. Skelet. Springfield: Charles C. Thomas; 1989. pp. 300-16. 38. Ortner DJ. Identification of pathological conditions in human skeletal remains. 2nd ed. San Diego (CA): Academic Press; 2003. 39. Aufderheide AC, Rodríguez-Martín C, Langsjoen O. The Cambridge encyclopedia of human paleopathology. Cambridge: Cambridge University Press; 2011. 40. Boulle EL. Evolution of two human skeletal markers of the squatting position: a diachronic study from antiquity to the modern age. Am J Phys Anthropol. 2001;115(1):50-6. DOI: 10.1002/ ajpa.1055 PMID: 11309749 41. Brickley M, Ives R. The bioarchaeology of metabolic bone disease. Oxford: Academic Press; 2008. DOI: 10.1016/B978-0-12-370486-3.00002-0 42. Yang ZP, Yang SF, Lin YC, Shay JC, Chi CY. C-shaped root canals in mandibular second molars in a Chinese population. Endod Dent Traumatol. 1988;4(4):160-3. DOI: 10.1111/j.1600-9657.1988. tb00315.x PMID: 3267526 43. Lambrianidis T, Lyroudia K, Pandelidou O, Nicolaou A. Evaluation of periapical radiographs in the recognition of C-shaped mandibular second molars. Int Endod J. 2001;34(6):458-62. DOI: 10.1046/j.1365- 2591.2001.00417.x PMID: 11556513 44. Seo MS, Park DS. C-shaped root canals of mandibular second molars in a Korean population: clinical observation and in vitro analysis. Int Endod J. 2004;37(2):139-44. DOI: 10.1111/j.0143- 2885.2004.00772.x PMID: 14871181 45. Frančeškin A, Fidler A. Drugi spodnji stalni kočnik s korenino oblike C. Zobozdrav Vestn. 2006;61:3-10. 46. Paget E, Monrozier LJ, Simonet P. Adsorption of DNA on clay minerals: protection against DNaseI and influence on gene transfer. FEMS Microbiol Lett. 1992;97(1–2):31-9. DOI: 10.1111/j.1574-6968.1992. tb05435.x PMID: 1381694 47. Mupparapu M, Vuppalapati A. Detection of an early ossification of thyroid cartilage in an adolescent on a 484 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRI DELU) Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2978 lateral cephalometric radiograph. Angle Orthod. 2002;72(6):576-8. PMID: 12518951 48. Garvin HM. Ossification of laryngeal structures as indicators of age. J Forensic Sci. 2008;53(5):1023- 7. DOI: 10.1111/j.1556-4029.2008.00793.x PMID: 18624888 49. Golghate TD, Tambe S V, Meshram MM, Kasote AP, Rahule AS, Thakre BP. Early Ossification of Thyroid Cartilage. J Contemp Med Dent. 2014;2(1):51-3. 50. Yamagami T, Kawano N, Nakano H. Calcification of the cervical ligamentum flavum—case report. Neurol Med Chir (Tokyo). 2000;40(4):234-8. DOI: 10.2176/nmc.40.234 PMID: 10853325 51. Fotakopoulos G, Alexiou GA, Mihos E, Voulgaris S. Ossification of the ligamentum flavum in cervical and thoracic spine: report of three cases. Acta Neurol Belg. 2010;110(2):186-9. 52. Nikita E. Osteoarchaeology: A guide to the macroscopic study of human skeletal remains. Cambridge, Massachusetts: Academic Press; 2016. 53. Kahn ML, Davidson R, Drummond DS. Acquired torticollis in children. Orthop Rev. 1991;20(8):667- 74. PMID: 1923581 54. Khudaverdyan AY. Cranial deformation and torticollis of an early feudal burial from Byurakn, Armenia. Acta Biol Szeged. 2012;56(2):133-9. 55. Plutarch . Plutarch‘s Lives. The Translation called Dryden’s. Boston: Little Brown and Co; 1996. 56. Gerszten PC, Gerszten E. Intentional cranial deformation: a disappearing form of self-mutilation. Neurosurgery. 1995;37(3):374-81. DOI: 10.1227/00006123-199509000-00002 PMID: 7501099 57. O’Brien TG, Stanley AM. Boards and Cords: Discriminating Types of Artificial Cranial Deformation in Prehispanic South Central Andean Populations. Int J Osteoarchaeol. 2013;23(4):459-70. DOI: 10.1002/ oa.1269 58. Molnár M, János I, Szűcs L, Szathmáry L. Artificially deformed crania from the Hun-Germanic Period (5th-6th century ad) in northeastern Hungary: historical and morphological analysis. Neurosurg Focus. 2014;36(4):E1. DOI: 10.3171/2014.1.FOCUS13466 PMID: 24684322 59. Gardner S. A persistent metopic suture: a case report. Evolution (N Y). 2012;109:8467-70. 60. Hakenbeck S. ‘Hunnic’ modified skulls: physical appearance, identity and the transformative nature of migrations. In: Sayer D, Williams H, eds. Mortuary Practices and Social Identities Middle Ages. Exeter: Exeter University Press; 2009. pp. 64-80. 61. Schröter P. Zur beabsichtigten künstlichen Kopfumformung im völkerwanderungszeitlichen Mitteleuropa. In: Dannheimer H, Dopsch H, eds. Die Bajuwaren. Von Severin Bis Tassilo 488-788. Munich: Prähistorische Staatssammlung München und Salzburger Landesregierung; 1988. pp. 258-65. 62. Lux J, Ravnik J. Poskus rekonstrukcije obsega poznoantičnega grobišča Lajh v Kranju = An attempt to reconstruct the size of the Lajh late antiquity cemetery in Kranj. Varstvo spomenikov. 2008;(44):43-69. 63. Tratnik V, Karo S, Fabec T, Kramar S, Kavkler K, Dolenec M, et al. Miren, grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; 2017. 64. Leben-Seljak P. A Hun skeleton with intentionally deformed skull from Ptuj. Coll Antropol. 2002;26 Suppl:119-20. 65. Horvat J, Dolenc Vičič A.. Arheološka najdišča Ptuja: Rabelčja vas = Archaeological sites of Ptuj. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC; 2010. 66. Mirnik Prezelj I. Sodobna sociologija o problemih etničnosti, narodov (nacionalizmov) in današnja arheologija. Arheol Vestn. 2002;53(1):385-401. 67. Anderson BR. Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis; 2007.