170 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije sicer majhna, se v njegovih zna~ilnostih in strukturi odpirajo mo‘nosti za hiter prihodnji razvoj. Analiza obsega in razvoja zasebnega neprofitnega sektorja v pri~ujo~i knjigi temelji na podatkih zbranih leta 1996/97 zato se postavlja vpra{anje nadaljnjega razvoja zasebnega neprofitnega sektorja v zadnjih nekaj letih in bi bila ponovitev tak{ne {tudije nedvomno zanimiva in dobrodo{la. Knjigo priporo~am kot zanimivo in pou~no branje vsem tistim, ki jih zanima podro~je zasebnih neprofitnih organizacij in socialne politike, kot tudi tistim, ki oblikujejo politiko za razvoj tovrstnih organizacij in nenazadnje tistim, ki v njih aktivno sodelujejo. Literatura: Helmut K. Anheier, Wolfgang Siebel (ed.): The Third Sector – Comparative Studies of Nonprofit Organisations. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1990. Paul J. DiMaggio, Helmut K. Anheier: The Sociology of Nonprofit Organisations and Sectors. Annual Review of Sociology, 1990, Vol. 16: 137-159. Jana Urh Martin Hollis: Filozofija dru‘bene vede. Maribor: Aristej, zbirka Dialogi, 2002 271 strani (ISBN 961-220-030-0), 5.000 SIT prevod Leo Petrovi~ Brecelj Martin Hollis je bil do svoje smrti leta 1998 predavatelj filozofije dru‘benih ved na Univerzi Vzhodna Anglija v Norwichu. Njegov tekst Filozofija dru‘bene vede je v prvi vrsti u~benik, splo{ni pregled novej{e zgodovine filozofskih idej, ki sooblikujejo znanstveno raziskovanje v okviru dru‘benih ved. Kot tak je namenjen vsem {tudentom (in profesorjem) dru‘boslovja in humanistike. Nesporna {tudijska uporabnost teksta, zaradi katere ga je mogo~e dolo~iti kot obvezno branje za slu{atelje predavanj na fakultetah za dru‘bene vede, se ka‘e predvsem v zbirki primerov in alegorij. Skrbno izbrani primeri u~inkovito gradijo most med konkretnim in abstraktnim, kar je za razumevanje znanstvenih metod v dru‘boslovju lahko klju~nega pomena. Uporabnost Hollisovega u~benika je po povr{nem sprehodu skozi tekst tako o~itna, da nestrpnega {tudenta lahko kaj kmalu odvrne od misli, da bi bila avtorjeva pripoved lahko tudi zanimiva. A {e eden od must read za {tudente se po natan~nej{em branju, ki zahteva kar nekaj empati~nega napora, skorajda ~ude‘no spreobrne v nadvse fascinantno igro, v kateri »nujnosti mi{ljenja, idej ali jezika (de dicto) ne gre me{ati z nujnostmi naravnih zna~ilnosti, mo~i in procesov (de re)« (str. 42). Igra bi lahko prevzela tiste izmed dru‘boslovcev, ki so ‘e kdaj odigrali partijo {aha ali brid‘a, navdu{i pa lahko prav vse, ki so se igram s figurami ali kartami ‘e kdaj predali s strastjo. Hollis - kot racionalist, ki se mu ni potrebno bati stigmatiziranja »racionalne‘ev«, niti ne vidi razloga, da bi ga ustrahoval determinizem - se za vzbujanje bral~evega zanimanja ne poslu‘uje priljudnih prijemov. Postavi to~no dolo~ena pravila za igro razumevanja, a bralcu prav v ni~emer ne pomaga, da bi se pravil la‘je nau~il. Potovanje v ontologijo, metodologijo in epistemologijo igre in igranja kon~uje in ponovno za~enja s kitico T.S.Eliota iz pesmi Little Gidding: »Ne bomo odnehali raziskovati, in konec vsega na{ega raziskovanja bo, da bomo pri{li tja, kjer smo za~eli in spoznali kraj prvikrat « (str. 263). Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 171 Recenzije Avtor med dolo~anjem pravil igre – razumljivo – ne namenja pretirane pozornosti »aberacijam mi{ljenja«. V igro jih je sicer mogo~e vklju~iti kot mo‘nosti, a z zanemarljivim u~inkom nanjo. Na nenadni soigral~ev napad blaznosti med partijo brid‘a pa~ ne gre ra~unati, saj je strategija biddinga umetnost prera~unanih ponudb, ki ne more temeljiti na nepredvidljivih odklonih, temve~ na kombinatoriki znanega. Profesor Hollis nam tako ‘e v uvodu h knjigi zagotovi, da njegov tekst ne prina{a postmodernih pogledov na naloge in metode znanosti, niti ne prena{a domnev, “da je treba to, kar je staromodno, razumeti narobe” (str.10). Svojo zgodbo uvrsti v “staromoden” razsvetljenski prostor, ki mu dovoljuje razmi{ljati o ciljih razuma in se spra{evati, ali jih je res potrebno na novo dolo~iti. Ker imajo “znanstvene revolucije vedno v svojem osr~ju revolucijo metode” (str.10), svoj u~benik zastavi tako, da izpra{uje metode mi{ljenja. Osnovno vpra{anje – Kolumbovo jajce, ki mu slu‘i kot izhodi{~e za izpra{evanje znanstvenih metod v dru‘boslovju, je naslednje: ali struktura dolo~a delovanje ali delovanje dolo~a strukturo? ^e naj bo znanost enotna, in za epistemolo{ko enotnost se Hollis zavzema, potem pu{~a prostor za tri razprave, ki slu‘ijo kot podlaga za dolo~anje pravil igre. Prva je ontolo{ka razprava o strukturi in delovanju. Druga razprava je metodolo{ka in ima opraviti z analizo vzro~nega razlaganja. Tretja razprava je iz prvih dveh izpeljana epistemologija. Po opisu {ahovnice oziroma podlage avtor igro ustrezno organizira s {tirimi osmi, od katerih ni mogo~e odstopati: razlaganje in razumevanje sta njeni glavni temi, holizem in individualizem pa njeni stranski. Tudi konceptualno ogrodje je dolo~eno z matemati~no natan~nostjo. Sistemi (strukture) ve‘ejo razlago in holizem, subjekti delovanja povezujejo individualizem z razlago, “igre” nastopijo na mestu razumevanja in holizma, akterje pa od subjektov delovanja lo~uje razumevanje. Tekst je organiziran tako, da o kon~nosti igralne partije ni mogo~e dvomiti. Igralec, ki bi bil {e lahko negotov glede izida, pa se ne more zana{ati na sre~o, ki bi mu prinesla zmago, niti se ne more hudovati nad pravili, kadar le-ta ne ustrezajo njegovim ‘eljam. Tako v prvih treh poglavjih avtor bralca vodi skozi izbrane vodilne interpretacije razlaganja. Prva interpretacija je racionalisti~na. Zatrjuje, da nam “vsaka znanstvena teorija, ki ima opraviti s skritimi strukturami, dolguje interpretacijo o tem, kako lahko kaj izvemo o tak{nih determinantah” (str.18). Druga razlaga odgovarja s klasi~nim empirizmom, manifestom za pozitivno znanost. Tretja, ki sku{a misliti vzporedno tako prvo kot drugo, postavlja na glavo prepri~anje, da vednost potrebuje “temelje”. Zaustavi se ob modnih “paradigmah”, ki bi lahko celo obvladovale razlago v okviru dru‘benih ved, ~e bi se igra ‘e zaklju~ila. A partíja {e zdale~ ni kon~ana. Naslednje poglavje namre~ pod drobnogled postavi vplivne sisteme (strukture), ki z vpeljavo funkcionalnosti zo‘ujejo ljudi kot subjekte delovanja na {tevilke. Avtor teksta seveda mora ugovarjati, saj igralcev kakr{nihkoli iger ne gre tako po nemarnem podcenjevati, {e posebej ne med partíjo samo. Hollis zato kot re{itev ponudi izsledke teorije racionalne izbire in teorije iger, ter prizna, da jih je potrebno dopolnjevati z upo{tevanjem osebne (dru‘bene?) identitete. V finalu predlaga za~asno spravo med razlago in razumevanjem: homo economicus in homo sociologicus v eni osebi si podajata roki, ko med igro zaporedja miselnih procesov nemo opazujeta intersubjektivnost na delu. A igra vklju~uje lastne u~inke, tako kot vzrok zahteva posledico. Relativizem ‘e skorajda postaja nuja, saj na mesto kart ali figur stopijo ljudje. A na to~ki, kjer bi bilo v delo ‘e mogo~e vpeljati politi~ni anga‘ma “hermenevti~nega kroga”, avtor stopi korak nazaj. Zdi se, da predvsem zato, ker ljudi ne zna podcenjevati, niti ne verjame, da je igro mogo~e igrati tudi povsem apati~no in brez strasti. Delo je interdisciplinarno v smislu, da posku{a presegati omejitve mi{ljenja. Raznoliki veliki avtorji, ki jih Hollis povzema, mu slu‘ijo kot obve{~evalci za iskanje skritih struktur in delovanj akterjev, za njihovo ru{enje ter ponovno sestavljanje. “Kombinatorika” idej in misli za povzetimi citati vklju~uje u~inke njihove distribucije, obenem pa pu{~a odprt prostor za mentalne igre vsakega posameznega bralca. Hollis neumorno i{~e najbolj enostavne predpostavke, iz katerih bi bilo mogo~e zgraditi the final bid, ter ga ponuditi soigralcem. V vsaki partíji znova in znova. To pa ga tudi uvr{~a med avtorje, ki jih je vredno znova in znova brati.