|N*J*«čji Oowwmid 1 Veljc E& TB8 leto 1 Za pol leta. » • I Za Nm Yorit celo leto • $7.00 B Za inoxanatvo cdo leto $7.00 $6.00 $3.00 NARODA The largest Slemen Da3y Id tiio Urated States« List slovenskih delavcevy Ameriki* and legal Holidays, 75,000 TELEFON: CHekea 3—1242 Entered m Second Glasa Matter September 21, 1303, at the Poet Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 265. — Stev. 265. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 12, 1936—ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 1936 Volume XL1V. — Letnik XUV, MADRIDSKA POSADKA SE SE VEDNO BRANI SPANSKO GLAVNO MESTO OBLEGA r\ 1 . 1. 1 \|n A deset tisoč fašistov, toda l/elavstvo zahteva obnovitev INKA BODO KMALU IZČRPANI Velik del Madrida je v plamenih. — Ogenj skušajo omejiti z razstretjevanjem sdsednih poslopij. — V plamenih je 40 ulic. — Med branitel ji mesta je mnogo tujih prostovoljcev.—V državljanski vojni je bilo umorjenih 115 frančiškanov. DR. MAČEK VZTRAJA PRI ZAHTEVAH V razgovoru s knezom Pavlom je zahteval od- C-avo ustave iz 1. 1929. stave ni mogoče pre-m eni ti do polnoletnosti kralja Petra. MADRID, Španska, 1 1. novembra. — Kmalu popolnoči je oblačno nebo nad Madridom razsvet-lil velik požar blizu Segovia ulice na zapadnem delu mesta. • Vsled severozapadnega vetra se je ogenj k-malu razširil ob bregovih Manzanares reke, kjer se nahajajo glavne utrjene postojanke mesta proti upornikom. Mestni ognjegasci so mogli proti požaru napraviti komaj vec kot ga omejiti s tem, da so z cJinamitom razstrelili bližnja poslopja. Ako požara ne bo mogoče omejiti, je nevarnost, da bo pogorelo celo mesto. Požar se je razširil na razdaljo 40 ulic ter ogroža celo okolico predsedniške palače. Med gorečimi poslopji je tudi severna železniška postaja. V vročih bojih so bili fašisti vstavljeni na vseh krajih.okoli mesta. Aeroplani pa so naoravili mnogo škode v sredini mesta Uporniki so dospeli skoro do vseh mostov, ki vodijo čez reko Manzanares v mesto, toda do sedaj še niso zavzeli nobenega mostu. Reka ob zapadnem in južnem robu mesta je globoka komaj dva čevlja. J Najljutejši boji so se vršili v Časa de Campo, ki je velik park, kjer je navadno jahajala kraljeva ro-dovina. Kakor v pondeljek, so tudi včeraj potisnili fašiste nazaj na višine pred mestom mednarodni prostovoljci: Fašisti so imeli v teh bojih velike izgube in nek marokanski poglavar, ki so ga republikanci ujeli, je izpovedal, da 1 0,000 upornikov oblega glavno mesto. Fašisti so bili tudi odbiti pri Puerta del Angel blizu Segovia mostu, ravno tako tudi na 1'hribu fazanov" in pri vasi Aravaca, severozapadno od Madrida. Fašisti so tudi vrgli bombe na borzo.in na poslansko zbornico. Pri včerajšnjem bombardiranju Madrida iz zraka je bilo približno toliko žrtev kot v ponedeljek, namreč 100 mrtvih in 400 ranjenih. Republikanci neprestano dobivajo ojačenja, kar osrčuje branitelje Madrida. Novi branitelji prihajajo v mesto s klici: "Ne vdajmo se! Madrid bo grob fašizma!*' l Vlada je naročila meščanom, da naj imajo pripravljene steklenice z bencinom in vžigalno vrvjo, ter jih naj iz hiš mečejo na fašistične tanke, kadar "Vsakemu sovražnik ti smo kos," je rekel Li-tvinov. — Vnanjji ko- BEOGRAD, Jugoslavija, 11 novembra. — Konferenca med knezom namestnikom Pavlom in hrvatskim voditeljem dr. V. Mačkom v nedeljo ni mogla odstraniti dosedanjih ovir v sporu med Hrvati in Srbi. Dr. Maček je od kneza Pavla zahteval, da je odpravljena u-stava, ki je bila postavljena 1. 1929, ko je kralj Aleksander nvedel diktatorstvo. l)r. Maček trdi, da je ustava nepostavna, ker je Aleksander prelomil »svojo prisego na prejšnjo ustavo, ko je postavil novo. Vsled sedanje ustave so Hrvatje nasprotni vla
  • -časa, ni pa niti z besedo ome-!čnima možema" Mehike, pred-ml, da želi kakšno izpremembo j sodnikom Lazaro Cardenasom v ustavi. *n generalom Saturnino Cedil- Kouferenca je soglasno spre iG jel a/priporočilo newyorškega1 Cedillo, ki je prej spadal med industrijalnega komisarja El- Cardenasove sodelavce, bo 20. mera F. Andrewsa, za uvedbo J novembra izstopil iz vlade, v delovnega tedna, ki naj bi tra- kateri je bil kot poljedeljski jal pet dni in ne več kot štirideset ur. Delegati so priporočali tudi plačane počitnice za delovce. OTROŠKA PARALIZA SE JE ZOPET POJAVILA TULSA, Okla., 10. nov. minister. Ob istem Času bo izstopil ig vlade tudi general Francisco .1. Mujica, katerega delavstvo navzlic njegovi naklonjenosti do ! vladnega socijalističnega programa ljuto napada. Governer države Michoacan, ,r _ . ~'Gildardo Magana bo najbrže V sosednjem mestu Sapulpa, ki' Cedillo v naslednik, bivši gover. ima nad deset tisoč prebival- ner iste države Rafael Ordori. cev, so morah zapreti vse šole, ca pa bo na,jbrže naslednik ge- ker se je začela med otroci širiti paradiža. Doslej je zbolelo 53 otrok. IME "ALCAZAR" JE SVETO BERLIN, Nemčija, 10. nov. — He in rich Himmler, načelnik državne policije je prepovedal gledališčem in nočnim klubom uporabo imena uAlcazar — Ime trdnjave Alcazar je sveto, — je rekel. — V Alcaza-ru so se španski vstaši 72 dni uspešno upirali španskim republikanskim četam. dbi za pomoč v okviru Lige narodov. Japonska, ki je bila udeležena pri pogajanjih v Montreaux, si je pridržala nekatere pravi ce in te pogodbe ni podpisala, češ, da ni članica Lige narodov. Politični opazovalci pa si japonsko stališče razlagajo na ta način, da bo Japonska v slučaju rusko-japonske vojne pro testirala proti temu, da bi smele ruske bojne ladje pluti iz Črnega morja skozi Dardanele pod pokroviteljstvom Lige na rodov. nerala Mujice. Narodna zveza revolucionarnih veteranov je ravnokar odvzela Cedillu mesto častnega predsednika. Predsednik Cardenas je še edini častni član to organizacije. Predsednik izvr-ševalnega odbora veteranov Henandez Garcia označuje generala Cedillo kot dušo desno radikalnega gibanja v Mehiki. General Cedillo je v resnici diktator države San Luis Po^ tosi, kjer vzdržuje privatno armado 5000 mož. Njegov vpliv pri mehiških častnikih je zelo velik. NEMCI IN AVSTRJCI ARETIRANI V RUSIJI ■ v MOSKVA, Rusija, 10. nov, — Rusiji komisarjat za vnanjat zadeve naznanja, da je bilo ne« davno aretiranih v Rusiji večjo število Avstrijcev in Nemcev, ki so kovali protisovjetsko zaroto. — - naroČite se na 14 glas tfARODA'\ KAJ Vtiftfl SLOvi insk l dnevnik v-DRŽAVAH ^■■MH ________ mWLHB WAKUVZ* New York, Thursday, November 12, 1936 LARGEST SLOVENE JfAILT IN VJB3* "Glas Naroda" (1 Corporation) Owned and Published by j| • > 9LOVKNIC PUBLISHING COHFANI Frank Smkaer, President L. ^Benedllc, Tree«. Place of business of the corporation and addressee of above officers: Bit Wert 18th Street, Beneath ef Msnhsttsn, New Xetfc air, N. X. "G L A 8 NAHODA" (Veiee ef the People) lamed Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja sa Ameriko in Kanado .....................$6.00 Ea pol leU.................... $3.00 Za četrt leta..................$1.50 Za New York sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Sobecription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Gla«' Naroda" lshaja vsaki dan izvsemSl nedelj In praznikom "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 PRIMERNO CTIVO V pozni jeseni smo. večeri so dolgi, in vremenski preroki napovedujejo dolgo zimo. Pretežna večina rojakov se je ne Ivo ji, vedoč, da ne bo tako strašna kot so bile zime v letih 1929. 1930, 1931. 1932 in deloma tudi 1933. Pred tremi leti se je pa obrnilo na bolje. Največja zasluga za to gre predsedniku Roosevoltu, ki je napovedal neizprosen boj depresiji ter v boju sijajno zmagal. Ameriški narod mu je izrekel zaupnieo in zalivalo s tem. da ga je ponovno izvolil s tako večino, kakršne ni bil deležen še noben predsedniški kandidat v zgodovini Združenih držav. Takoj po izvolitvi je predsednik Obljubil, da bo nadaljeval s svojimi napori, ki so posvečeni skoro izključno blagru ameriškega delavskega in farmskega prebivalstva. Najhuje je bilo že predlanskim prestano. Razmere se boljšajo od dne do dne, in kakor vse kaže. bodo kmalu normalne. Ne samo posamezni naši rojaki, pač pa tudi slovenske u-stanove v Ameriki — predvsem pa »slovensko časopisje — so omagovale pod težo depresije. "Glas Naroda" se ima zahvaliti le požrtvovalnosti naročnikov in vztrajnosti ljudi, ki ga izdajajo, da se je vzdržal. Naročniki so vpoštevali naše stališče, in naši opomini niso ostali brez odziva. Z izjemo nekaterih zaostankarjev. imajo vsi naročniki list vnaprej plačan. Stari dolžniki se oglašajo, poravnajo svoj dolg in ponovno uaroče list. ki so ga morali v depresiji pustiti. Naročnikom se bo oddolžil "Glas Naroda" s tem, da jim bo nudil najboljše in najbolj izbrano čtivo. Mr. Kerže je obljubil tudi vbodoče sodelovati, romani bodo nadvse zanimi. dopisnikom bo odmerjen najširši prostor. Te dni izide "Slovensko Amerikanski Koledar" v katerem obhaja Peter Zgaga petindvajseto obletnico svojega časnikarskega dela. Ker nekateri naši naročniki ne morejo biti brez "Blazni-kove Pratike". smo jih tudi letos naročili in jih bomo začeli vkratkem razpošiljati. V zalogi imamo knjige "Vodnikove družbe?' in dobili bomo tudi nekaj iztisov "Mohor je vili knjig". Rojakom, ki radi čitajo, posebno priporočamo letnike Ker-/.etovega "Časa" in veliko izbiro knjig, ki jih ima v zalogi knjigarna "Glasa Naroda". Ljubitelji dobrega čtiva bodo torej za dolge zimske večere dobro preskrbljeni. Dopisnike prosimo, naj nam sporoče iz naselbine vsako novost, ki bi utegnila zanimati širšo slovensko javnost Objavili bomo vise bodisi v "Dopisih'" ali pa v koloni "Naši v Ameriki". Le na ta način bo mogel postati "Glas Naroda" verno o-gledalo našega narodnega življenja. Naročnike pa ponovno opozarjamo na njjihovo dolžnost — naanreč na točno obnovitev naročnine. S tem bodo prihranili sebi marsikatero sitnost, nam pa dosti dela in stroškov. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO ža $ 2.55 ____________Din. 10« $ 5.N_____Din. 2M $ _____________ Din. 3M $11.76____________Din. 566 $».$•________Din. lMt $45.66 -------------- Din. 266$ V ITALIJO Za $ 6.56 ________________________Lir 166 S 12-25 ____________Lir 266 $ 36.66 _______________________Lir 506 $ 57,66 _______________ lir 1666 $11256_____lir 2606 $16156 _____________ lir 3666 KEE BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMBI GOBI ALi DOLI Za IiplaMo vetjih lirah develjnjenae ie beljie pogaja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH poslati_5.1 aH $1IU- » $1S*~ - 441» kraja uplaOte v dolarjih. NUJNA NAKAZILA ZA PBI- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" «i6 WIST isch gimr NKW YOKE. N. I. Komunizem v Ameriki. Ni ga dneva, da bi ameriški veliki listi vsaj na enem kraju ne omenili komunizma. Nekateri so zadnjih šest meeesecv napisali toliko člankov o rdeči nevarnosti, da bi ž njimi pokril najširšo avtomobilsko pot med New Yorkom in Kalifornijo. Volitve so sicer zdaj minile, ni pa rečeno s tem, da ne bodo stikaili še nadalje po vseh mogočih kotih, če ne V jame jo kje kakega komunista. Ko so volitve minile, pregledali smo oddane glasove in videli, da so komunisti dobili tako nekako eno osmino procenta oddanih glalsov ali z drugimi besedami: od vsakih osemsto glasov je bil le eden za komuniste. A kaj bi bilo vendar vzrok, da so se listi pečali toliko ž njimi ? Njihovo število gotovo ne, ker so v tako majhnih procentih, da se jih skoro ne vidi. Pomislite, komaj tretjino toliko jih je v Ameriki, kot nas, Slovencev — pa kaj dohimo mi v javnosti? Ne vsake kvatre po par vrstic v kakem loka8nem lista. To je v^e. Komunistična stranka je najmanjša med vsemi, a pisalo se je o nji več, kakor o katerikoli izmed velikih strank. Torej morajo biti ljudje in listi, ki vidijo gotovo nevarnost tudi v tem, tako majhnem Številu. Nastane torej vprašanje: ali je kaka nevarnost, da se komunizem razširi po Ameriki? Odgovora sta dva: je in ni. Amerika je, kot sem povdar-jal že dostikrat, dežela demokracije. In kot taka lahko rešuje vsa svetovna vprašanja odkrito in reši jih lahko pravično. V demokraciji je tako, da človek nikdar ne vzprejema gotovega sistema v celoti, kakor je. Komunizem je kaikor socijalizem, rekel bi, dogmatič-na stranka, katera ne dopušča, da bi se nekaj vzelo, nekaj pustilo. Kdor se odloči za tako stranko, tisti propusti vse, kar ima svojega in vzame stranko mesto tega. Ona mu daje navodila in direktive, kako mora in kako ne. Kakor odloči vodstvo stranke, tako je potem obvezno za vse, ki spadajo k nji. V pravi demokraciji človek brani pred vsem to, kar ima: demokracijo samo. On ne mara dati iz rok ose4*ne prostosti, ne svobode govora in pisave, še manj državljanskih pravic, ki jih ima. Kdor se zaveda tega, bo rekel napram vsaki stranki, ki se pojavi na ta ali oni način, tako: svobodo imam — te ne iščem in ne dam iz rok. daje demokracija res vso Svobodo na desno in levo, naprej in nazaj. To se pravi: oni se lahko gibljejo po svobodni vdlji na vse strani. Gredo, kamor hočejo, žive, kakor hočejo— kaj pa delavec? Kam more on z vso demokracijo, ki jo ima? In tako pridemo do tiste točke v demokraciji, ki je miselno sicer tukaj, v resnici je pa ni. To je gospodarska demokracija. Tukaj pride komunizem in vsi boji proti njemu, na vrsto. Je tako: osebna in civilna demokracija je lep kos človeške pravice in je vredna vsega spoštovanja in boja, pod pogojem seveda, da je tudi gosoodarska demokracija tukaj. Če pa te zadnje ni, potem izgubi veHk del vsega dobrega tudi prva. Kaj pomeni svoboda govora, pisave in osebe, če je človek lačen, raztrgan, brez dela in denarja, brez strehe in gorkote, brez šole in knjige? Reči, da je enaka prilika zanj kot za druge, se pravi frazariti. Mi vemo, da to ni res, da imamo vsi enake prilike v Ameriki. Ogromna manjšina čepi v veliki revščini meidtem, ko se pri-viligiranih deset ali petnajst Odstotkov vailja v bogastvu. Enak* prilike? Kaj more o-trok, ki si želi višjih šol, če nima sredstev? Kaj more oče, ki zasluži — če je tako srečen, da ima delo — par dolarjev na dan? Če jih izda za hrano, ni za obleko, ni za primerno stanovanje — izkratka: če izda za to, ni za ono. Kaj more mati s par dolarji, razven da drži z velikimi žrtvami sebe in svoje pri življenju? Lahko je govoriti O velikih vrednotah osebne in civilne demokracije, če nič ne velja. če ni treba ničesar dati. In tukaj je ista točka, ki pravi: komunizem je nevaren za Ameriko. Tukaj tisti vzrok, da se je toliko pisalo in se še piše o njegovi nevarnosti. * Nevaren je res, za vse, kar je in kakor je — nevaren za tiste, ki imajo. Kdor nima nič, razven tega, kar imenujemo osebno in civilno svobodo, tisti se ne boji komunizma. Težave na tem svetu so v tem, da moramo od rojstva do smrti vsak dan skrbeti za potrebe našega teletea. Vsak mora jesti, piti, oblačiti se, živeti nekje pod streho, skrbeti zase in za svoje. In to pride na vrsto vsak dan, dokler živi. Zato je to največji človeški problem, večen boj, ki se začne s trenutkom, ko človek pogleda v svet in konča, ko ugasnejo vsak, kdor bi ga videl, da je njegov lastnik nore*. No, take prizore, prenesene na skupine in države, vidimo vsak dan po vsem svetu. Povsod najdemo privid igirane posameznike, ki imajo vsega dovolj in preveč, kar more nuditi ta svet. Velika večina ljudstva pa hira v pomanjkanju vtsega, kar raJbi človeško telo. Ali naj bo to pravica, demokracija ali kaj? Nikjer na svetu se niso godile krivice v gospodarski demokraciji v tolikem Obsegu, ka-k-or v naši Ameriki. Precej dobro poznam nalšo staro domovino in njene "bogatine", o katerih je rekel še ljubljanski nadškof dr. Rozman, da so pravi reveži v primeri z ameriškimi. Nikjer na svetu ni toliko ljudi v doto i enega samega življenja tako obogatelo, kakor tukaj. Poglejte: Ford je bil navaden mehanik, danes je milijarder. Stari Rockefeler je začel kot navaden uradnik, danes premore tolliko, da bi kupil lahko vso Slovenijo. To sta samo dva — a ne edina. Imamo par tisočev velikih, in nekaj dodatnih tisočev manjših, ki premorejo od enega milijona naprej.. Kako so ti ljudje zabogate-li? Z delom svojih rok al^ možganov? Če bi bilo to res, bi imeli po farmah, tovarnah in rudokopih same milijonarje. Kako so obogateli? Na ta način, da so lahko vse vzeli zase, naravi in narodu. Lahko rečem, da je nad osemdeset odstotkov naroda v naši Ameriki, ki nima nič. In vendar delajo silu. Lepo je, -da imamo vse to, ampak važno pa m.' Važne so ■Mvljenske potrebe, ne pa okraski. Dottgo je ostalo vprašanje gospodarske demokracije nerešeno. Bilo je pač tako na svetu, da je človek še nekje dobil košček kruha in kotiček pod streho. Danes pa tega ni več. Veliki kapital je pobral vse, kar je bilo vrednega in za reveža ni ostalo drugega, kakor golo življenje, in če je postal čllovek obupen, mu ne moremo zameriti. Išče, pa ne najde, čaka, pa ne pride, toži, pa ga nikdo ne sliši, proisi, pa zadeva ob gluha ušetea. Kaj mu preostaja drugega, kakor obupen sklep: če je to vse, pa še tega ne maram. H? Na strelišču zapisuje podna-rednik, kako vojaki streljajo. Polkovnik hoče pokazati kako je treba streljati. Ko vpraša dežeurni častnik podnarednika, kako je polkovnik streljal, mu le-ta odgovori: Streljal je zelo dobro, samo zadel ni. * Ljubezen in navada sta si v začetku zagrizeni sovražnici, pozneje pa skleneta zaradi u- dobnosti zakon. * . Večina ljudi potrebuje več ljubezni nego jo zasluži. * V ljubezni izgube neumni srce, pametni pa še glavo. * Tako zvani "dobri nasveti" so pogosto rešilni pasovi, s katerimi je ie mogoče lažje uto niti. * Včeraj sem čital na drugi strani velikega newvorskega dnevnika troje poročil: O igralcu Charley Chapli ■ Premo&je Nfed Dva MUio na l^oiariev PišiJ* za pojasnila*na . GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA Rekord, ki ga imata zakonca Dionne v Canadi, je treba poraziti. * Rojak iz Pensylvanije mi je poslal poročilo, ki je precej tečno, pa ga bom vseeno objavil: Na sosednjo farmo je prišel agent in vprašal gospodinjo, kje je gospodar. Gospodar je bil pa v svinjaku. In farmer-jeva žena pravi agentu: — Kar v svinjak pojdi, v svinjaku je, med prašiči. Upam, da ga boš spoznal, saj ima kapo na glavi. * Življenje vsake ženske je od 18. do 25. leta sedemletna vojska njenega srca s pametjo.. Od 25. do 55. leta ,ie tridesetletna vojska ženskine narave s krojačem. Od 55. leta naprej pa je trdo-vrafaia bramba rušeče se razvaline proti naskakujoči starosti. * Škotje so znani kot silno varčni ljudje. Hči starega Škota se je poročila z Američanom, in po enem letu je ameriški zet te-legrafiral svojemu skopemu tastu: '4 Mary je srečno porodila sina". .Starec se je silno razjezil in mu je odpisal: — Zdaj šele vem, kako si potraten. Čemu. pa telegrafi-ras cel roman? Brzojavka stane denar. Sem slišal, da računajo od vsake besede. Le pomisli, koliko brezpoirebnih besed si brzojavii. "Mary"! Se-veda Mary, kdo pa drugi? Saj vendar vem, da si z mojo Mary poročen. Če bi kakšna druga ženska rodila, bi mi menda ne telegrafiral. Xn beseda "srečno! Če bi se zgodila nesreča, bi mi gotovo ne bil brzojavil. In "porodila". Kaj pa drugega kot porodila? Otrok vendar ni padel z nefoa. In čemu brzo-javiš, da ima sina? Če je mla-Idi oče vesel in če teie^rafira, je jasna, da nra je žena siha rodi-la. To je vendar jasnih in TBtt-kettrir umevno/ Zakaj torej tro--šiš denar in telegr^firaš? NAB002" ~ New York, Thursday, November 12, 1 936 THE LARGEST SWVENEDAILT IN VJ3M PO VOLITVAH t-'i Spisal FRANK TROHA, Barberton, 0. FREDERIC BOUTET: Slučajno sta sc sret-aia dva; mladeniča na gledališkem trgu, v elegantnem središču m. in Juralu se je posrečilo pregovoriti Lebautiua, da st*: stopila v kavarno. — Molči no, saj imaš dovolj j časa. Popijeva kozarček dobre kapljice, potem se pa razideva.l Lebautin, kdo bi se bil nadejali' Saj se že celo večnost nisva videla. — Da, štiri leta je že I.ga, odkar sva hodila skupaj na visoko šolo. Ni še dolgo tega, prijatelj, ni še tako dolgo. — Meni se pa zdi zelo dolgo. Ah, ta naš Letmatin, še vedno je sramežljiv kakor devica. No, na tvoje zdravje, fant! Torej si tudi ti-na kmetih. — Da, vzgojitelj sem, že mesec dni ta v blizu jem gradu. — Pri kom pa ? — Pri aelo bogati vdovi, ki je vse leto s svojima dvema sinovoma tu na počitnicah- Enemu je deset, drugemu pa dvanajst let. To je vdova Terris-sierova in jaz sem pri nji za nekakšnega tajnika ter vzgojitelja njenih otrok. Svoje imetje upravna sama. Danes me je poslala z avtomobilom sem k svojemu notarju. Moj položaj Pri nji je v vsakem pogledu zelo ugoden in . . . — To ne bo trajalo dolgo — je menil Jural. Lebautin ga je začudeno pogled art. — Zakaj? Kaj pa veš o tem? — Nedavno sem odpovedal službo pri nji. Da, prijatelj. Ti si prišel na moje mesto. Bil sem vse leto vzgojitelj pri v do-1 vi Terrissierovi in obenem njen tajnik. Zapustil sem jo pred šestimi tedni. Ko sem se pozneje seznanil tu z ravnateljem vzgojevališča, mi je predlagati, da bi vstopil v službo pri njem. Sprejel sem njegovo ponudbo, dokler ne dobim kaj boljšega in zato me vidiš v tem mestu brez vsakih mikavnosti. — Toda zakaj si odpovedal služtbo pri vdovi Terrissierovi? — je vprašal Lebautin. — Morda je nekoliko nagle jeze, toda na drugi strani je zelo dobra in prijazna." Pri nji se počuti človek zelo ddbro. 1 — Se preveč dobro . . . Še preveč prijazna je ... da verjemi, še preveč prijazna. In pomembno se je nasmehnil. — Kaj nisi opazili, da je še preveč prijazna? Ne? Boš pa še opazil. Nič se ne boj ... Jaz tudi nisem tega takoj opazil. Ona, priletna žena, nizke postave in debela, ki ni niti elegantna, niti koketna^ niti ni v NESPORAZUM nobenem pogledu pazila nase. Tristo vragov ali bi mogel kaj takega misliti. Začela je z dotikanji, pogledi, z zaupljivostmi. Končno sera moral opaziti to. No, delal sem se, kakor da ne razumem. Ona je pa le silila vame. Stiskala me je v kot in me vabila, da bi prišel zvečer k nji urejevat takozvane račune. Ne moreš si mrsliti, kaj vse je počela. To je trajalo dolgo. Najbrž je še vedno upala, da se bom udall. Jaz pa o tem nisem hotel ničesar slišati. Zares, mesto je dobro, t«wla obdrži gra za tako eeno. Končno, ko je videla, da z menoj ne bo nič opravila, mi je pokazala vrata. Vidiš torej, kaj t«' čaka. No, privoščiva si 5e en vermuth. Toda Lebautin je vermuth odklonil, češ, da se je itak že zakasnil in da je skrajni čas, da grev garažo po avto. Kmalu se je vračal proti gradu. Zaupno Juralovo obvesti k) ga je bilo zbegalo iu vznemirilo. Dotlej se je čutil pri vdovi Terrissierovi kakor doma, zdela se mu je vrla žena. zaposlena izključno z vzgojo svojih sinov in upravljanjem svojega imetja. Bila je zelo bEstroumna, preprosta in dobrodušna. Njeno telo ni poznalo steznika, njeni lasje niso nikoli videli barvila, obraz ne rdečila. Nič ni zakrivalo obsega njenega telesa, nič njene zavaljenosti, niti redkih in površno počesanih las. Ne, ne, to je bilo blazno! Toda Lebautin se je spomnil nekaterih pogledov, ki jih Doprej ni opazil. Bil je plah, toda o sebi je bil xelo dobrega mnenja in smatral se je za neprimerno bolj zapeljivega, nego je bil ta bahač Jural. Kaj neki se bo zgodilo? Kako bi se mogel spretno izmuzniti? Zardel je v temi ves v zadregi iu spomnil se je, kako dobro službo je končno našel. Spomnil se je, kako dobro stanovanje in hrano ima, kako dobro je plačan. Spomnil se je tudi na hromo staro ženo in dve deklici v tesnem stanovanju v petem nadstropju v Parizu: njegova babica in dve sestH so krvavo potrebovale denar, ki ga je služil. Ta misel mu je šla zelo k srcu. V gradu so posihmal dvomi zastrupljali njegovo življenj*1 ki je bilo ves mesec tako nedolžno srečno. Vedrost duha, zaradi katerega so ga imeli sošolci tako radi, je izginila. Mučila ga je negotovost. Vsak pogled vdove Terrissierove in vsaka njena beseda se mu je ± = Hitite z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestainosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljanju denarnih poeiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcern v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo ; da bodo pošiljatve oravočasn dospele. ( Travel Btirfeau) NEW YORK, N. Y. 1 TI Slovenk: pushing ca 216 WBSTl8ti STHEJiT zdela polna še preveč zgovornih namigovanj. Vsak dan je bila priletna vdova prijaznejša z ujim, vsak dan je bila njena zaupljivost večja. Poleg tega se je pa zdela užaljena, če je kadar je skušal s splošnimi modrovanji o kreposti in dolžnosti postaviti pregrado njeni strasti. Kmalu ni mogel več dvomiti — ljubila ga je, tisoč zanesljivih znakov je pričalo o tem. Bil je zelo nesrečen Vdova Terrissierova, ki je bi la v njegovih očeh tako popolna, dokler se ni sestal z Jura-lom, je vzbujala zdaj, ko je bila zaljubljena, v njem grozo. Kaj storiti! Pobegniti? A njegova rodbina, ki bi ostala brez kruha a bridkost zapustiti grad. kjer se mu je godilo tako dobro, in strah, da bi moral zopet začeti mučno borbo za obstanek. Dolgo je brl ta notranji boj. Končno je pa spoznal, da je prišel odločilni trenutek, ko mu je dejala vdova nekega večera s pogledom, ki se mu zdel pomemben: — Gospod Lebautin, pridite k meni gor^! Rada bi zaključila račune. — Da, gospa, — je za jecljal Lebautin in srce se mu je skrčilo. Knnalu je sedel v vdovini sobi pred pisalno mizo, sklonjen nad številkami, ki jih je zapisoval z drhtečo roko. — Toda vi se motite — je dejala vdova, — poglejte vendar . . . Sklonila se je nadenj in mu pokazala vsoto z defbelim prstom. Začutil je njeno roko na svoji rami in njen dih na svojih laseh. Naenkrat ga je prešinil grozen sklep: ostanem. Planil je pokonci, objel orjaški pas ves iz sebe in poljubil z mastjo zalito lice. Močna roka ga je pahnila od sebe in mu prisolila krepko zaušnico. — Še tega je bilo treba! — je zakričala vdova srdito. — Kaj se je vam zmesaio? Pozabiti na spoštovanje do mene, stare žene, matere vaših gojencev? No, z vzgojitelji imam pa res srečo. Vaš prednik je bil falot, ki je sprejemal vrče vina od mojih najemnikov. Vi pa . . . Križ božji, saj vendar nisem nobena kokota. Menda sem dovolj preprosta, <1 o volj fekromna. To je nesmisel! Lebautin, ki se je bil po zaušnici »potekel, se je držal za obraz. Bil je prestrašen, o-sramočen. Sicer je pa čutil v svojem srcu neizmerno uteho. Nobeno pojasnilo ni bilo mogoče. Živčna napetost je popustila in zaihtel je kakor otrok. Vdova se je pomirila. — No, nikar ne jokajte, — je dejala 5 svojim trdim glasom. Fant ste in pri večerji ste najbrž malo preveč pogledali v kozarec. Odpustim vam in obdržim vas. Zelo sem zadovoljna z vami in nočem vas postaviti na cesto zaradi trenutne vrtoglavosti. Pojdite k počitku, račune V">va zaključite jutri. In pripomnila je nekoliko porogljivo:^— Ali vas nisem preveč udarila? i — Ne, nasprotno — je za-jecljal Lefoautin že na ipragu. Ni se mogla ubraniti smeha in ko je ostala sama, je stopila k zrcalu nad*pečjo in se pogledala vanj. ; — Kdo bi se mogel nadejati, da bom še zapeljivka? SkomigtiHa je "z rameni, vendar je pa bila zadovoljna. Volilni boj je končan, in vo-j iilni dan je za nami. Zmagovalci se radujejo, poraženci pa hodijo okrog kot oskubljeni petelini. Prijatelj me je vprašal, kako sem mogel vedeti, da ni še noben kandidat demokratične stranke imel tako priložnost, da bo izvoljen, kot jo je imel predsednik Roosevelt. Tako sem bil namreč omenil v svojem članku pred volitvami. Jaz sem svojemu znancu-sodelavcu raztolmačil, da je bilo prav lahko uganiti, samo nekoliko tse je bilo treba poglobiti v sedanji položaj in pa v pretekla leta. ko so nam gospodarili republikanci sirom dežele. Organizirano in ostalo delavstvo, farmer ji, mali trgovci in članstvo velikih nepolitičnih organizacij je bilo nasplošno, za sedanjega predsednika Roo-sevelta. Ta narod pa predstavlja večino vsega prebivalstva Združenih držav. Republikanci so se dobro zavedali, da bo ta ogromna večina volila za Roosevelta Zato se ni bilo tudi preveč čuditi, če so se republikanci po-služili vsakovrstnih zvijač, hujskanja in laži. Zavedali so se, da jim je to potrebno, ako hočejo ogromno število vclil-cev zopet pritegniti k sebi. Zal pa vse to ni nič pomagalo, pač jim je še škodilo, ker z vsemi triki so si napravili bumerang, ki je priletel nayai k njim in jih še bolj udaril. Pomisliti je treba tudi, da imajo ženske volilno pravico. Rooseveltova administracija je odpravila prohibicijo, vrnili se pa niso nazaj tiste vrtete pivnice in brlogi, kakršni so bili pred prohibicijo, kjer so moški stali za baro, kakor konji pri jaslih. Po odpravljni nrohibi-ciji so se pa odprle gostilne kamor zahaja moški in ženski spol. Se ve se nekaterim to ne zdi lepo, pomniti je treiba, da so ženske enakopravne z moškimi, enakopravne hočejo ibiti pa tudi v 'tistem, kar je bilo poprej le moškim odmerjeno. V času prohibicije so moški stikali za pijačo po raznih beznicah in okrog butlegarjev. To je povzročilo, da si je nešteto moških pokvarilo zdravje, Oslepelo in pomrlo. Tega vsega se ženske dobro zavedajo in si niti malo ne žele povratka takih razmer. Zato so pa tudi volile za Roosevelta. Radio pridigar in zagovornik fašizma "father'' Cough -lin si je tudi sam sebi stesal bumerang. Bolj ko je rohnel in ruvall proti Rooseveltu, manj so mu ljudje verjeli, zato je pa tudi žalostno pogorel. Najbolj se je pa osmešil bivši predsedniški kandidat in newyorski governer Smith. Toda jaz si ta dva možaka tolmačim po svoje. Oba sta vneta katoličana. Smith in Coughlin sta bila najeta od kapitalistov. Protestantov in kričačev iz drugih sekt imajo dovolj, toda ti nimajo toliko vpliva med katoličani, zato je bilo treba poiskati še par hujskačev iz vrste katoliškega prebivalstva. Pa glejte spaka, to se ni tudi obneslo, pac pa še škodilo. Zavzel sem se bil že, da ne bom nikoli več volil za kandidate obeh velikih in starih političnih strank, ne za republikance in ne za demokrate. Zna- no mi je, kakšno cincanje je bilo v eni in drugi in da si delavci nismo mogli pomagati. Vse mlajše in manjše stranke bile pa do danes bob ob steno in je bilo škoda trositi denar za agitacijo. Če se ne bi bil pred zadnjimi volitvami pridružil silni množici, med katero je bilo organizirano delavstvo, ki se je zavzemalo za Roosevelta, bi se mogel prištevati mlačuežu, ki noče pristopiti v unijo, dasi so že vsi njegovi tovariši pristopili. Nikoli ne bom pozabil, kakšno je bilo tistega večera, kb smo priredili demokratično parado. Ljudje so bili vsi iz sebe, navdušenje za Roosevelta pa tako, kakršno še za nobenega kandidata ni bilo. Istotako je bilo pa tudi po drugih mestih sirom Združenih držav, zato je pa Roosevelt tudi s tako ogromno večino zmagal. Sedaj si pa lahko napravimo načrt, kako bo pri volitvah čez štiri leta. Mladina in otroci so že sedaj tako navdušeni za demokratično stranko, tla se mora človek kar č/uditi, kako se je ta mlada generacija, ki ni še polnoletna, da bi lahko volitla, tako poglobila v politiko. Mladina, ki bo pri prihodnjih predsedniških volitvah polnoletna, se ne bo obrnila nazaj in volila za tisto stranko, ki jo že sedaj sovraži. Ti milijonski glalsovi bodo šli zopet za demokrate. Torej tako kaže, da je republikanska stranka tako potlačena, da vstati več ne more. Zadnje voflitve nam pričajo, kaj se vse doseže brez nasilnosti, samo narodu treba dati pravico, da bo lahko izrazil svojo željo in oddal svoj glas potoni glasovnice. Razni kričeči, ki znajo samo "kikati", naj pa s svojo razumnostjo stopijo v stik z osebami v vladajočih krogih in naj jim pomagajo s svojimi nasveti. To bo nekaj zaleglo in narod jim bo hvaležen. Senatorjem in kongresnikom ima vsak državljan pravico pisati in dati svoje priporočilo. Istotako tudi manjša in večja društva, unijski lokali in razne organizacije. To vse lahko pripomore do boljših razmer v deželi. Danes ima delavstvo moc in ta moč je že pokazala pred volitvami in na dan volitev. Leta in leta so se držali razni zagrizenci vladnih stolčkov, kot uš cigana. Prišlo je pa priporočilo nekaterih linijskih lokalov, da treba osebe, ki so nasprotne delavskemu sloju, pri volitvah poraziti. To je pomagalo in zaigrizenci so zleteli. Tega se zavedajo tudi ostali, ki so se povspeli s pomočjo vo-Ififlcev do vladnih služb, zato so bolj previdni in se morajo tako ravnati, kakor ogromno število volilcev želi, sicer bodo Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Wortrtagmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Ave, B'klyn, N. T. Tajnik: JOHN TURKA S Jr.. 405 HI in rod St., B'klyn, N Y. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn, N. T. Blagajnik: LiOVRENC GIOVANELL.I. 813 Woodward Ave., B'klyn, N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR, 96 Evergreen Ave., B'klyn, N. T. Nadzorniki: 1. JOHN HABIAN 11. VICTOR KOBILCA 1287 Greene Ave., B'klyn, N. Y. 61-45 Linden St., B'klyn. N. Y. TIT. JOHN KRIŽEL. 1822 Linden St., Brooklyn, N. Y. DRI STVO OBSTOJI ŠE LE 17 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV Društvene seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. odšli za svojimi tovariši, ki so že pri volitvah pogoreli. Zavedati se moramo, da kadar se pojavi en učitelj vednosti, se kmalu za njim dvajset učiteljev nevednosti. Torej ni zlomek, če ne bo tistih dvajset podrlo, kar je eden sezidal. To se je ponavljalo od leta do leta, zato pa delavski sloj tako hitro napredovati ni mogel. Toda izkušnje so nam najboljša šola in iz teli se lahko učimo da se bomo čuvali v bodočnosti. Bog ne daj, -da bi se še tisti časi vrnili, ko je bil delavec kljub visokemu številu svojih tovarišev osamljen in si ni mogel pomagati, ko mu je pred-delavec prišel povedat, da je odpuščen tedaj, ko je bil najbolj potreben dela. In kako so žalostno ostali tovariši zrli na svojega odpuščenega tovariša, pa mu pomagati niso mogli. In kako je bilo pred vsakimi predsedniškimi volitvami ? Kapitalisti so z delavci delali kakor pastir s čredo, ki jo je preganjal iz enih staj v druge, staje in zop^t obratno. Milijone so odpuščali, pa zopet milijone novih delavcev zaposliti. To pa brez potrebe. Njim je bila to le nekaka igrača, da so narod zmešali, da ni vedel, kam bi se obrnil. ('emu pa pri zadnjih volitvah, ki je začela dolgoletna depresija bas pot navzdol, ni bilo takega zavijanja kakor poprej? To je prav lahko uganiti in sleherni lahko ve, da je to preprečila sedanja Rooseveltova administracija in organizirano delavstvo sirom Združenih držav. PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE "ČASA" ki ga je izdajal in pisal Frank Kerže VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNMHJA K SKORO 500 STRANMI f'itali boste Iej»e povesti, razprave. nasvete za eSji sfovenški dnevnik v : Združenih driavah. *'GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko fttori. — Naročnina ža stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne' poši-; ljamo. PRETENDENT NA ANGLEŠKI PRESTOL Komaj je zasedel angleški kralj Edvard VIII. prestol, že se je pojavil pretendent na isti prestol v osebi nekega Antho-nva Halla. Mož pravi, da je po "milosti božji" kot potomec Henrika Vil. angleški kralj Anthony L Proglasa se kot rečeno za potomca Henrika VII. in sicer v ravni črti. Sedanji angleški kralj Edvard VIII., naj bi bil njegov da In j i bratranec in mož celo trdi o lijem, da .skoraj ni kraljevske krvi. Pretendent na angleški prestol se je pojavil pred tedni v Londonu in začel prirejati predavanja o svojem visokem rodu. Nastopal je v Hyde Parku, kjer se je zbiralo okrog njega vedno mnogo radovednežev. V Londonu taki prizori niso nič posebnega, saj se najde vedno dosti pridigarjev ki radi oznanjajo ljudem boljše ease. Tudi ta pustolovec je o-betal ljudem važne reforme in naj ve e j e bi a gost an je. Pred dobrim tednom je zopet nastopil in govoril o tem, kiaj vse bo storil za angleško ljudstvo, čim zalsede prestol. Šel je pa malo predaleč, kajti seboj je prinesel sveženj liankovcev, na katerih je bila njegova slika. Prodajal je te bankovce radovednežem, dokler ni nastopila policija, ki ga je povabila v policijske zapore, kjer bo laliko razmišljal o reformah in prestolu. LETEČI AVTOMOBIL Nedavno so v,Washingtonu delali poskuse z avtogirom, ki se lahko z mesta dvigne v zrak in istotako na mestu prista ne. Z avtogirom se je mogoče v ožiti tukli po tleh. WZ9M M2SPM* Pot-navzgor m New York, Thursday, November 1 2, I 936 TMW LTM&WST "BWVWNJH DULY IN VM. 26 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ''Ali si ne union? Seveda jo moraš poslati; še vedno bo boljša kot sto drugih. Brezpogojuo jo bodo sprejeli, zato ti jamčim. Samo ne vdajaj se varljivim upanjem. Če bo prodana, bo samo sreča. In odlikovanja najbrže budi ne bos dobil navzlic lepoti, ki jo kaže slika. Videli bodo tudi po-raanjklivosti in bodo sliko po njih sodili. Toda na tebe bodo postali pozorni in bodo o tvoji sliki razpravljali. In s tem hi že mnogo dosegel. Tvoje ime mora biti imenovano, četudi >»odo nanj strogi kritiki ohvesili svojo grajo. Ako je enkrat pozornost obrnjena na tebe, je s tem storjen prvi korak do nesmrtnosti. Toivj naprej — zaveži jo in jo odpošlji. Gospa Gita bo iz slike gledala kritike s svojimi skrivnostnimi očmi, da bodo mogoče vse male napake izpregledali. Zares, l>žorž — oči, kot si jih tukaj naslikal, so edina umetnost. V t^m tiči tvoj ženij." Džorž privije ženo na svoje prsi "Ko bi le se mogel doseči svoj cilj, moja draga, potem se imam zahvaliti samo tvojim očem, to čutim." Gita zažari pri teh besedah in upre vanj pogled, da si llartman z globokim vvdihoni z roko potegne preko čela. "Kak pogled ima! Človeku postane kar vroče, samo če vidi," si misli. Da zopet zbere svoje misli, pridno pomaga pri zaboju, v katerega šo spravili sliko. Džorž je hotel sliko pokazati svoji materi, toda mati se je odločno branila. 4'Samo pusti me, saj ničesar ne razumem o tem. In meni tudi ne bi verjel, če bi ti rekla, da zopet ni nič.*' "Mati, verjemi mi; ti bi še komaj bila vesela, četudi nekega dne postanem umetnik," pravi trdo. Mati ga pogleda s svojimi ugaslimi, skrbnimi očmi. "To je ravno tako, kot bi me hotel vprašati, ako me vese-l Ji, če bi zadela prvi dobitek loterije. Vse je namreč pri meni i nemogoče, kajti v loteriji ne igram — in ti ne boš nikdar' umetnik " I "In če boni. mati, če bom navzlic temu; če bom žel lavo-like ill zlato, potem se boš vendarle veselila, kaj!" Mati globoko vzdih ne. "Tako vprašanje — saj si vendar moj sin." Tedaj pu Džorž nenadoma pritisne mater na svoj* prsi. "Mati, draga. ljuba, ooierna, sitna mati _ Kot prestrašena sloni mati na njegovih pršili. Na to ni bila navajena, da bi prejemala ali pa delila ljubeznivosti Aikdr prej n; Džorž govoril ž njo tako nežno, ker ie take mehke obeuttee vnjem sama zadušila s svojo mrzlo, grobo naravo. iJobro je občutila, da je p od Gituim vplivom postal popolnoma drugačen. In Giti se ni imela zahvaliti za nobeno stvar, tudi ne za to ljubeznivost. Mati se skoro nejevoljno reši sinovega objema in gre iz sobe. Džorž začuden gleda za njo. Nato pa naenkrat objame svojo zeno z v$o strastjo. - . "T\r:.tl tobe ne bLimeI! Kako mrzlo in prazno je bilo življenje brez tebe. Sele sedaj to vem!" * « • Slika je bila odposlana. V nemirnem pričakovanju poteka Dzorzu in Giti čas. Gito stane mnogo truda, da potolaži Dzorzevo nepotipezljivost in nemir. Ali bo sprejeta ujego-va shka? To vprašanje napolnjuje oba z mrzlično napetostjo, sta nadalje takilfmslf T«^ P^a,V/Smena dPla> da Se reši toliko, pridi takih misli. Tako sedi tudi danes v sobi, v kateri je vedno boste nemoteno pisala, ko pri vratih zazvoni Prev«?Twf^T VFata- Gita Se z* to niti ne zmeni. I i e\ ee je bila zatopljena v svoje delo. Ko stara žena odpre vrata, vidi pred seboj. Hermana Hartmana, katerega začudeno pogleda/ Ob tako nenTad nem času ni nikdar prihajal. . -Dzorža sedaj ni doma, to seveda veste," pravi odurno. Hartman pa se zasmeje in obesi klobuk in suknjo. v z niorem vendar govoriti, kaj ne?" vpraša brez zadrege. J \r„ c?fattga. n"zau,>'!". pogleda. Kaj ima v odsotnosti niene- Tazrszr-*' "Wa - "Tam je." Mati odpre vrata in mu z roko pokaže da vstoni 7 ™ dovedmm, nezaupljivim poglede® sfozre na oba Toda za ne ^ v sobo, temveč zapre vrata ^ »braza in začudeno gleda Hartmana. ^ Hartman — ob tako nenavadnem času?" Hartman smeje prime ponndeno roko. kot gorate" 516 raVn° tak° mal° veseli m<**a °Wska Tedaj se tudi Gita zasmeje < Poročevalec. VABIL O 'mmmwMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ Slovensko Pevsko Društvo "SLOVAN" VAS NAJVLJUDNEJE VABI K A SVOJO VELIKO ZABAVO — s PETJEM, MARTINOVA NJEM, VESELOIGRO: "STARI 5ttt."'•: ;x."r;L. . Si %................• ,..,.., ... .....,,.„. GREHI". PLESOM IN PROSTO ZABAVA | V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU :: 253 IRVING AVENUE BROOKLYN, N. Y. V NEDELJO, DNE 15. NOVEMBRA 1936 Začetek ob 4 uri®popoldne. Vstopnina 40 centov za osebo. ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOBOCA — "SLOVAN" Na parnlkib, ki so debele tiskani, so vrše v domovino izleti pod vodstvo« izkušenega spremljevalca. 14. novembra: nex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Bremen v Bremen £1. novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Geno* •i \i Iz Jiugoslavije. limono das^ZeP" md^oat- Potem je ^fef1"' >0ba k - kateri je le- (Dalje prihodnjič.) za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno in hitre. se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. • Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtooa povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. % Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. Po TREH PREKROKANIH NOČEH V SMRT V Zagrebu si je končal življenje brivec Gjuro Stančin, star 3G let. Svojim znancem jo večkrat pravil, da se je naveličal življenja. Zadnje čase jo 'neprestano popival. Zjutraj so i ^a našli v brivnici s prestre-! ljeno ^lavo. Prodno so je ustrelil, je tri dni krokal.. Vse kaže, da £a je pognala v smrt nesrečna ljubezen. PREDRZNA TATVINA V BEOGRADU Neznan spreten lopov je odnesel iz blagajne beograjskega kinematografa 'Coloseum' ves dnevni dohodek. Okrog 10. zvečer po otvoritvi zadnje pred stave je blaga|mčatka zaprla šalter^ denar pii dal& v majhen kovčeg. Potem je šla iz kabine, da bi si umila roke a je vrata zaklenila za seboj. Ko se je vrnila, kovčega ni bilo več. Dnevni inkaso je znašal 11,275 Din. Ljudje ki so staili ob vhodu v kino, so videli nekega moža, ki je pritekel iz veže in skočil v avtomobil. Tudi šoferja dotič-nega avtomobila so našli in povedal je, da je neznanca vozil dc najbližjega uličnega križišča ir da ni opazil, kam je od tam krenil. Cek za 20 funtov 5terlin. zginil Hišnica v Zagrebu, Marica Matulič ima v Bolivija moža ki ji je poslal ček za 20 funto_v šterlingov. Ček je izdaila Cei-traTbanka v Boliviji pod števil ko 5193. Iz Zagreba ga je po slala Matuličeva v Split, da gr je podjpisal bolivijski konzul Le-ta ga je podpisal in posla pošti nazaj v Zagreb, kamoi sta bila že davno znana beograjski policiji in sodišču in je zaradi tega čudno, kako se je mogel lažni zdravnik tako dolgo udejstvovati. Na policiji je zatrjeval, da ima dva semestra medicine in da je v svoji ordinaciji izkoriščal samo to pridobljeno znanje. Nevedel je tudi, da je imel mnogo klijen-tov iz odličnih beograjskih krogov. siromašna dalma« TiMii^ A a j naročju "in prosila miloščine. I INK.A RODILA jpetričeva je porodila pred do- trojčke I brim a dvema mesecema trojč- -r-r a J ko, toda družina je siromašna \ Splitu je sedela te dni na [saj je imela že prej šest otrok, voglu neke ulice Anica Petrič j Siromašno mater so sprejeli s iz nekega moteča na meji j trojčki vred v Dom mator in Bosne m Dalmacije s trojčki v dojenčkov v Zagrebu 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Cliamplain v Havre 4. decembra : Kuroi>a v Bremen 5. deecmbra : Vulcan ia v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherb< u^g 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg £6. decembra: Normandie v Havre va2no za naročnike Poleg naslova je razvidno do IrdnJ imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesee, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naro&d-ao pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zas opikov, kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. pv^an im/.aj v zja^reu, naxuoi , uuisnoim, Frank Ui pa ček ni prišel. Najbrž ga j«1 i E1y- Jos- J- Peshel ~' ~ ' Eveleth, Louis Clouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatlch ^C'iil i'.iT* 'irfo^ljfr ' kdo ukradel. LAŽNI ZDRAVNIK V Beogradu so zaprli nekeg; Radoslava Martinoviča, ki je žt precej časa ordiniral kot zdrav nik za kožne in ,-venerične bo lezni. Njegov pajdaš pa je imel kozmetični zavod. Oba CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin •XHORAPO: Pueblo, Peter Cultg, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA : Indianapolis, Fr. Znpančlč. LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago/ Cicero In Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustla North Chicago, Joe Zeiene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND; Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank StuUr I INNESOTA: Chlsholm, Frank GouSe IONTANA: Roundup, M. M. PanJan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Gowanda, Karl Stralsha little Fails, Frack Muk OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chu. Ktrf-linger. Jacob Resolk, John Slamnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumuft Youngstown, Anton Klkeli )REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar < PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supantlč Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin • Greensburg, Frank Novak / Johnstown, John Polants '' ( Krayn, Ant. Tauželj ''' Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žuat Pittsburgh, J. Pogafar, Philip Prh gar Steelton, A. Uren Turtle Creek, Fr. Sehifrcr ' West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West 'Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei VYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamondvllie, Joe RoUch Vsak zastopnik izda potrdilo ■ to, katero Jo preJeL ZasMmike topi« »rl poročamo. OPRAVA "GLAS NABODA"*