Aleksander Sergejevič Puškin.
(Spisal Viktor Bučar.) (Konec.)
L.
,eta 1823. so ga na njegovo željo premestili k novemu generalnemu guvernerju Voron-covu v Odeso. Tukaj ni našel družbe, kakoršno je imel v Kišenevu; zato se je udal zopet ne-nravnemu življenju; izdeloval je pesem „Cigani" in začel „Evgenija Onegina". Ko so ga pride-lili neki ekspediciji, katera je raziskovala škodo zaradi obilice kobilic storjeno, imel je to Puškin za slabo šalo, zato je napisal na guvernerja sramotilno pismo. Voroncov se ni dolgo obotavljal, ampak je odloČil, naj odidePuškin v pro-gnanstvo na svoje posestvo Mihajlovskoje v Pskovski guberniji. Le-sem je prišel meseca vel. srp. 1. 1824.
Čas njegovega prognan-stva je najvažnejši v življenju Puškinovem. Dve leti je tukaj posvetil svojemu obrazovanju in namestil zanemarjene licejske študije. Prebiral je samo resnobna dela, pečal se s Sha-kespeareom in popustil By-rona." Dopisoval je marljivo petrograjskim prijateljem, kakor Rylejevu, Bestuževu, baronu Delvigu, knezu Vja-
zemskemu; pridno se je bavil z zgodovino, čital Tacita in staroruske kronike, pisal pesmi in se zabaval s svojo staro pestunjo Arino. Ta mu je pripovedovala kakor nekdaj narodne povesti in bajke, katere je vse zapisaval. Zbiral je ta Čas tudi narodne pesmi in jih cel zvezek prodal pozneje znamenitemu P. V. Kirejev-skemu. Kakor se je tukaj čim dalje bolj oddaljeval od Byrona, tako se je bližal vedno bolj „DOM in SVET" 1895, št. 16.
Msgr. Dochi, opat v Albaniji.
drugima pesnikoma, namreč Shakespeareu in Goetheju. Med njegovimi izvirnimi deli omenjamo v tej dobi načrt njegovega glavnega romana v verzih, „Evgena Onegina", katerega je bil začel že v Odesi.
Ko je premišljal svoj položaj v prognan-stvu, ni mu dala njegova nestalnost miru; prišlo
mu je na misel, da bi s pomočjo prijateljev, dijakov derptskega vseučilišča, Vul-fa in Jazikova, pobegnil čez mejo. Kar zasliši o strašnih nasledkih vstanka z dne 14. grudna 1. 1825. Krvavi konec tega vstanka je deloval na Puškina tako, da je povsem potihnil in obsodil vso svojo burno preteklost. Napisal je ponižno prošnjo na cesarja Nikolaja (1. 1826.). Nikolaj mu je odpustil vso krivdo in ga sprejel celo z nekakim ve-likodušjem. Puškin je smel priti v Moskvo; car sam ga je sprejel in iznenadil z nenavadno naklonjenostjo ter mu naznanil, da hoče on sam biti cenzor njegovih bodočih del, naj jih le brez skrbi pošlje njemu. Moskovski pisatelji (med temi D. V. Venevetinov, I. V. Kirejevskij, Homjakov, Mickevič, Bara-tynskij, Sevyrev, Pogodin) so ga sprejeli tudi z veseljem. To veselje se je še povečalo, ko jim je prebral svojo v Mihajlovskem dokončano dramo „Boris Godunov".
„Boris Godunov" je zreli plod Puškinovih zgodovinskih študij. Čital je namreč Karamzi-novo rusko zgodovino. Shakespeareove zgodo-
vinske drame so mu vzbudile misel, da bi tudi on jednako obdeloval kako narodno tvarino. Učil se je teorije drame in prebiral Schlegelovo dramaturgijo, Schillerja in Goetheja. „Boris Go-dunov" ni drama v pravem pomenu, marveč je zbirka prizorov, polnih zgodovinskega in čisto ČloveČjega življenja. Glavno osebo Godu-nova je narisal po Karamzinovi zgodovini, po vzgledu Rikarda III. in Makbetha. Značaji, mišljenje in gibanje je vendar-le rusko, in zato se more reči, da se je Puškin v tej drami pokazal prvič narodnega pesnika.
V istem letu je nastala tudi poetična povest „Grof Nulin". V tem Času je bil Puškin na vrhuncu pesniške slave. Pridružil se je mlademu književnemu zboru, kateri je izdajal dva znamenita Časopisa romantične dobe: „Moskovskij Telegraf" in „Moskovskij Vestnik" ; v njiju je deloval kot pesnik in kritik. Čeprav je bil čislan pesnik, vendar je njegovo dušo zavzela zopet nezadovoljnost, posebno ga je jezila cenzura, katera je bila v rokah tedaj mogočnega grofa Benkendorfa; tudi je bil še vedno pod policijskim varstvom. Nezadovoljnost se je Čim dalje bolj prijemala njegove duše; vse zabave, katerim se je udal, niso ga mogle tega čustva rešiti. Njegova pesniška slava ga ni osrečevala; sramoval se je svojega stanu, svojega kompromisa z vlado, glede na sodbo svojih nekdanjih prijateljev. Svoje notranje stanje nam opisuje v poglavjih „Onegina", katera je pisal v tem času. Poleg „Onegina" je pisal zgodovinsko novelo „Arap Petra Velikago" (nedokončano 1. 1827.) in epsko pesem „Poltava" (1828), katera je kot celota dosti slaba, v posameznostih pa ima lepe dele.
L. 1829. je potoval na Kavkaz, da se malo raztrese in obišče stare znance. Naposled se je pridružil ruski vojski in ž njo odšel v Er-zerum. Sodeloval je v nekoliko praskah z gorjanci in obiskal lazaret okužencev. To je vse opisal pod imenom: „Putešestvie v Ar^erum" (1. 1829). Te črtice, kakor tudi začeta pesem „Galub" dokazujejo, da je bil dobrega in krščanskega srca. L. 1830. je mislil potovati v inozemstvo in je bil že oddal prošnjo grofu Benken-dorfu. No, meseca sušca je nenadno odpotoval v Moskvo, kjer se je zaročil z Natalijo Niko-
lajevno GonČarovo. Oče njegov, kateri ni bil zadovoljen z dosedanjim življenjem svojega sina, bil je vesel tega sklepa in mu izročil del svojega posestva v guberniji Nižnij-Novgorod „Bol-dino" imenovanega, kamor je naš pesnik tudi odpotoval, da uravna svoje posle. V Boldinu je ostal do konca 1. 1830. in se bavil z delom. Tukaj je napisal dve zadni poglavji Onegina „Povesti Belkina", dramatične scene „Skupoj Rycar", „Pir vo vremja čumjr", „Kamennij gost" in do trideset lirskih pesmic. V teh novelah se nahajajo že kali bodočega ruskega realizma in tako imenovanega sentimentalnega naturalizma. Roman v verzih „Evgenij Onegin" je kakor Goethejev „Faust" delo, v katerem odsevajo raznotere dobe v življenju pisateljevem. Napisan je na komade v dobi med 1. 1823. in [831. Zato vidimo v prvih poglavjih vpliv Byronov, posebno „Child-Harolda" in „Don Juana", v poznejših poglavjih pa veliko njegovih osebnih ozirov, ker je bilo pesniku skoro v navado prišlo, raznotere epizode in spomine iz svojega življenja vplesti največ v humori-stičnem tonu. Ne sme se vendar trditi, da je junak Onjegin ista oseba kakor Puškin sam.
Dne 18. svečana leta 1831.se je oženil v Moskvi z Natalijo Gončarovo in sicer po njegovi misli s slabimi znamenji. Zopet ga j^e prevzela žalost — sedaj zaradi smrti najboljšega prijatelja barona Delviga. Od velikega travna do zime je preživel v Carskem selu, kjer je napisal „Klevetnikam Rossii" in „Borodinskaja godovčina". Istega leta je dobil zopet službo pri vnanjem ministerstvu. Razven pesmij in nekaterih narodnih povestij je delal pridno v državnih arhivih. L. 1832. je bil sprejet kot ud v rusko akademijo. Ob tem Času je delal po zgodovinskih virih monografijo o PugaČevskem uporu. Ta tvarina ga je nagnila, da je napisal nekoliko zgovinskih novel, kakor „Dubrovskij", „Kapitanskaja dočka". L. 1833. je potoval po vshodnem delu Ruske, da sam razvidi mesta, kjer se je vršil PugaČevski upor. Izdal je delo drugo leto z nadpisom: „Istorija Pugačevskago bunta", za katero je dobil od dvora naslov: „dvorni Kammerjunker". No zopet ga zavzame nezadovoljnost in neki strah smrti. Njegove tedanje lirske pesmice jasno izražajo njegovo stanje;
prebiral je sveto pismo in druge verske knjige. L. 1836. je osnoval Časopis „Sovremennik", no, ni mu bil dolgo urednik, ker mu je morilčeva krogla pretrgala nit njegovega kratkega a viharnega življenja. Posameznosti in pravi vzroki nesreče niso še znani. Ustrelil ga je v dvoboju baron Dantes-Heeckern, sin holandskega poslanca, katerega je bil Puškin zaradi neke rodbinske razmere poklical na dvoboj. Padel je dne 17. prosinca 1. 1837., zadet ne daleč od želodca, in je umrl dva dni potem po strašnih mukah. Pri njegovi smrtni postelji so stali Žukovskij, A. I. Turgenev in drugi. Zakopan je v Svjatogorskem samostanu, ne daleč od njegovega posestva Mi-hajlovskega. V Moskvi so ob stoletnici njegovega rojstva postavili spomenik in ga odkrili slovesno djie 9. mal. srpana 1. 1880. Ob tej priliki
je imel Dostojevskij navdušen govor na Puškina. Puškin je oslobodil rusko književnost posnemanja, katera je zavladala v njej od Lomo-nosova sem; dal ji je potrebno samostojnost. Tvarino za svojo poezijo je zajemal iz narodnega življenja, a obdeloval jo je umetno, zato imenujemo njegovo šolo umetniško. Puškin je bil prvi pesnik-umetnik; poezija mu je bila, kakor sam pravi, strast. Od njega se začenja umetniško-narodna doba. Od te dobe nadalje se trudijo pesniki in prozaiki, da družijo narodno svojstvo z občno zapadno omiko in tako stvarjajo dela, ki so primerna potrebam ruskega življenja. Puškin je pisal lirske in epske pesmi in tudi prozo; zapustil je veliko še nedogotov-ljenega. To priča, da njegov pesniški genij ni bil dosegel svoje popolnosti.
Ubogi p
IX , mnogo pel sem — zdaj se čudim, Ko zrem v minulost zatopljen, Kakö, da še se s petjem trudim, Saj meni zame se noben.
Ljubav sem v dnu srca zajemal, Izlival sem jo v sladek spev, A kdo se je za 10 zavzemal, Kar srca mojega je gnev?
Modrosti svoje zadnje kote Prebrskal sem in uk delil, A narod misli, da so zmote, Kar s potnim čelom sem rodil.
: v e C.
Pač karal sem napak napake, O lepem, blagem le sem pel; Komu so mari pesmi take? Ni hotel — ali ni umel.
Ljubezen, slogo, mir oznanjal, J edinost, bratsko sem srce; Pa menijo, da sem le sanjal, Teh glasov čuti ne hote.
Izpregel bom te, pegaz bedni, In tebi, vila, dal slovo: Kedo bi živel v skrbi vedni In mučil si zastonj glavo!
Anton Hribar.
Danes solnca žarki zlati Sijajte mi še z neba, Ko mi je odpotovati Onkraj širnega morja.
Vas domača, koča mala, Mili nepozabni kraj, Vrtec sadni, trata zala, Grički divni, tihi gaj:
Odhajaje vas pozdravljam, Pogledavam vas solzeč. S težkim srcem se poslavljam, Morda se ne vrnem več.
Našim Amerikancem.
Mati mila, oče dragi. Sestra ljuba, blagi brat: Daj mi na domačem pragi Desno v desno še enkrat.
Naj, pustite, vas objamem, Ljubi moji, za slovo, Predno palico si vzamem In v neznano grem zemljo.
Ptički drobni, le žgolite, Le šumljaj mi bistri vir, Z doma znanca me spremite, In olajšajte mi tir.
Vetrič dihni v jadra bela, Brod odrini na vode, Krmi, vodi roka smela V daljne kraje čez moije.
Z Bogom, z Bogom, zemlja draga, Z Bogom moj domači rod, Da na bolje ti pomaga, Seda sinek tvoj na brod.
Iskat spejem blagostanja, Zemljo sreče in medu; Ko mi istina bo sanja Vrnem zopet se domu.
3 1 *
I. ZARJA SLAVE.
(Drama v petih dejanjih.)
Četrto dejanje.
Beč. — Ulica. Na levi cerkvena vrata.
1. prizor.
Danijel. Krištof.
Danijel.
Ti tukaj, Krištof? Bog te sprirai! Po kaj si prišel v Beč po zimi?
Krištof.
Prišla je vsa gospoda v mesto.
Danijel.
Pogledat mlado li nevesto ?
Krištof.
Prav meniš. K hčeri gre gospa, Ki v BeČu zdaj svoj dom ima.
Danijel.
Jaz tudi sem jo videl že, Pri moji bila je gospe. Tako je Črna kot ciganka Ta mlada stvar, ta luteranka.
Krištof.
E kaj I Na jok me skoro sili, Tako se mi družina smili.
Danijel.
Oh ti preljubi Krištof, ti, Zdaj vidim, da si vedno stari. Kaj tebi so neverna hči In Kocijan in žena mari?
Krištof.
Kako ne? To pristuje slugi, Da je rodbini svoji zvest.
Danijel.
Naj smili se ti rajši drugi, Ki trpka čaka ga bolest! Slovo je vzel od grajske hčere Tako ganljivo in težko; On ljubi v srcu jo brez mere, A poročeno zdaj dobo. Ha, hä, to ženske so sedanje! Ti misliti ne moreš tega; Kedor preveč zaupa nanje, Nikdar pokojen spat ne lega.
Krištof.
Saj Pavel bil je boja žrtev.
Danijel.
V nje srcu je gotovo mrtev.
Krištof.
Sicer bi se povrnil k domu.
Danijel.
Kaj ne k Skolasti? Ali h komu?
Krištof.
Ko tožna je prišla novica, Da Pavel SemeniČ je pal, Otrla si je solzo z lica In vzdihnila globoko: Žal! Pred nami je celo razkrila, Da prvič njega je ljubila.
Danijel.
Seveda! Kajpak! Ženska joče, Kadar, za komer ravno hoče.
Krištof.
Jaz grem. Dej, stopi malo z mano! Po mestu ti je bolje znano.
n	(Gresta.)
Danijel.
(Ustavi se pred cerkvijo.)
Počakaj, glej! Kaj to pomeni? Prilepljen list je tu na steni.
(Bere.)
v
„Ungnada, Kocijana in Slika, Vse tri obesimo vrh zvonika!" Ha, ha, poglej, preberi sam !
Krištof.
Saj veš, da črke ne poznam.
Danijel.
(Bere glasno.)
v
„Ungnada, Kocijana in Slika, Vse tri obesimo vrh zvonika!" (V tem se ljudstvo množi.)
K riß to f.
Lepo te prosim, skrij te vrste! Glej, ljudstvo stopa že na prste.
Danijel.
Nö, Krištof, ali .vidiš zdaj, Kaj Kocijan velja na sveti!
Krištof.
Pozdravljen! Jaz grem rajši v kraj, Sicer utegnem kaj ujeti.
(Odide.)
Danijel.
(Ljudstvu.)
Berite! Kdo je to pripel ?
(Nekdo bere.)
Nekdo.
Da vrag bi Kocijana vzel!
(Več glasov zmešano.)
„Ungnada, Kocijana in Slika, Vse tri obesimo vrh zvonika!"
Zavesa pade.
Beč. — Stanovanje Eyt^ingovo. 2. prizor.
Herberstein. Eytzing Ureh. Eytzing.
NiČ ni pomoglo ? Nič, zares, prav nič? Gospod poslanec, kralj je trdosrčen. Kakov se vam zagovor tastov zdi?
Herberstein.
Kar znal in mogel, vse je točno storil. A Kacijanar se nam v zlogu kaže: Prehiter, previhrav, premalo jasen V pisanju, kakor v vseh dejanjih svojih. Zato njegov zagovor našel ni Odmeva v srcih. Le zato, verujte! Zakaj se je takoj oprostil Ungnad r In vendar krivdi njü različni nista.
Eytzing.
Moj Bog! Sest dnij besedo vsako pisma Razmišljali, pretresali smo v Kremsu, Poslušali i njega živi govor. Vse niČ. Ime celo so zdeli krivdi Njegovi: Crimen laesae Maiestatis. To ni naravno. To mi jasno ni. Jaz slutim, da ima baron nesrečni Sovražnikov na dvoru vsakovrstnih.
Herberstein.
O tem nihče ne dvomi. To mi vemo. Marija, sestra kraljeva, ta vpliva Na brata, a srca mu ne meči. Že, ko se je potezal cesar Karol Za Kacijanarja, omenja bratu, Da se ji čudno zdi to, prav nikakor.
Eytzing.
Zakaj ga Črti? Kakov vzrok ima?
Herberstein.
Pogledati je treba le v preteklost, Ki nam še ni odmaknjena tako. O Ivanu so prve lovorike Slovečih zmag na ogerskem pozemlju Rodile skrivoma obilo trnja, Ki ga ni videl, čutil malo le, A Čutil kmalu bolj in bolj, in zdaj
V	življenje že se mu sade bodice.
Eytzing.
Kako? Ne morem čisto vas umeti.
Herberstein. Globoko Ogrov ljudstvo jaz poznam.
V	razkošji plavali so mnogo let, Uživali življenja sladke vrelce
Do dna v slepotni blodnji, da nikoli Življenje to ne more jim miniti. Moža odločne volje, krepkih rok Imeli niso v sebi, najmanj v kralju. Prezirali zato so Ljudevita, Oklepali kraljice se Marije, Dokler pri Mohaču ni padel kralj. In privihral je Kacijanar mednje, Ukrotil Zapoljance s slavnim mečem. Potem je v njih deželi taboril, Branik uporom novim in zvijačam, In živil sebe, svojo vojsko — s Čim? Z blagajno kraljevo? Bila je prazna. Od ljudstva, plemičev se je le hranil, Katere Zapoljance v je odrešil In pravemu vladarju pokoril. Postal tako je Ogrom težko breme, In v plemičih je gorel srd do njega; Zanetil tudi se Mariji v srcu. A Ferdinand je molčal, vse mu upal In nezaveden z molkom večal jezo. Tedaj mu slava je rodila trnje. Umete li? Jaz sem o tem uverjen.
Eytzing.
Da, da. Razumem vas, rad verjamem. A zmagati pravica vendar mora. Zato, gospod poslanec in baron, Potezajte se vi za njega, prosim; Srce imate, vednost in veljavo.
Herber stein. Vse upanje nikakor ni zašlo. Prijateljev ne šteje morda Ivan, Toda občudovalcev ima mnogo: Jaz vem, kam idem naj — na poljski dvor. Pozdravljeni bodite!
Eytzing.
(Seže mu v roke.)
Bog vas spremi! (Herberstein odide.)
»
3.	prizor.
Eytzing. Skolasta. Eytzing.
Skolasta! Angel moj! O pojdi k meni! O naj objamem te, družica moja.
(Objame jo.)
Zakaj tako potrta? Nič strahu! Vse bode dobro.
Skolasta.
Mati je prišla.
Eytzing.
Tako.' Potem naj jo hitim pozdravit.
(Odide.)
4.	prizor.
Skolasta, potem Semenič. Semenič.
bliža se počasi Skolasti, ki zamišljena sedi jn ga ne opazi takoj.)
Prišel sem prav. Zahval jen bodi Bog! Gospa, kaj ne dar'
Skolasta.
(Vzdrami se.)
Kdo je? O, moj Bog!
Semenič. Moj tudi. Kaj se tresete, Skolasta?
Skolasta.
Vi tukaj? Vi ste živi?
Semenič.
Jaz sem živ. Za vas bi bilo bolje pač, da nisem.
Skolasta.
Kako drhtim! Kako sem se vas zbala!
Semenič. Verjamem. O to vedel sem naprej. Skolasta, odpustite mi to smelost!
Ne bom vas dolgo mučil, ne, gospa! Jaz pojdem kmalu in potem, potem Ne vidite me nikdar več v življenji. Srce mi v prsih dalo ni miru, Da jedenkrat še vidim vaš obraz, Da jedenkrat še z vami govorim.
Skolasta.
In kaj imate govoriti z mano?
Semenič. Vi morete tako vprašati? Bodi! Vsem Bog ni dal jednakega spomina In vsak si rad iz srca prepodi, Kar iz preteklosti mu govori: Zakaj si storil to, zakaj si storil.'
Skolasta.
Kako me muči vaš nejasni govor.
Semenič.
Govoril bodem torej jasno, jasno, Kot beli dan. Skolasta, o Skolasta, Povejte, ali ste me kdaj ljubili Odkrito? — Vi molčite. — Čudno ni. Iz molka sklepamo sto raznih mislij, Iz vašega jaz sklepam tudi sv.oje.
Skolasta.
Povsod se je dejalo, da ste mrtvi.
Semenič. Izgovor je izboren in močan, Tako, da skoro bi na vse obmolknil, Preklel samo usodo in jezike. -A srcem sem Človeškim več zaupal.
Skolasta.
Jaz nisem kriva. HČi jedina sem Družine. Morala sem se udati.
Semenič.
Saj vem; Če hočete, odpuščam tudi: A zadnje mi besede dovolite! Tišče me v prsih in duše mi sapo, In če privro na dan na pravem mestu Olajšam si srce — umrjem lože. Na boj odnesel sladko sem zavest, Da bije zame najmilejše bitje, In sladek sklep, da v meni bode bilo Srce do tega bitja vekomaj. In upal sem, da vrnem se zmagalec V naročje domu in v naročje vam. Poraženi smo bili in bežali Sramotno, kot sramotno oče vaš.
Skolasta. O Bog! Ne žalite očeta vsaj!
Semenič. __
Bežali smo, in oce vaš je kriv. Od srama sem se dolgo krog potikal In nikdar ne bi domovine videl, Da v meni plapolal ni zadnji up, Sijala v srcu zadnja mi tolažba: Po tebi neka duša hrepeni, Srce ji v solzah plaka za teboj. Domov sem se povrnil z upom tem, S tolažbo zadnjo to, gospa Skolasta. Ugasnila sta up mi in tolažba . . . In jaz sem ljubil vas, globoko ljubil.
Skolasta. Vi tudi moje vere niste, in . . .
Semenič.
Se to, gospa, še to sem moral čuti? Kdor vero zataji, temu ni težko Vsa druga sveta Čustva zatajiti. — In zdaj! — Zdravstvujte in bodite srečni! Iztrgajte spomin name za vedno; Morda vam spet zašije v srcu mir, Zašije, kakor meni v Črni zemlji. (Naglo odide.)
5. prizor.
Skolasta. Elizabeta. (Skolasta molči, potem zaihti.)
Elizabeta. Jokala si. Povej mi, hči, zakaj."
Skolasta.
Zakaj.' Da od veselja ne, pač veste. Saj sem tako nesrečno bitje jaz.
Elizabeta.
Lepo te prosim, zatajuj se, hči; Zaduši včasih solze v svojih prsih. Kaj mora reči tvoj gospod soprog, Ce medne ure mladega zakona Greniš mu vedno z jokom in tožbami? V resnici mi je ravnokar potožil, Da te nikdar ne vidi jasnih lic.
Skolasta.
Kaj morem jaz za to, da mi usoda Medene ure blažene mladosti Greni z udarci za udarci vedno? Kdaj vidim vas veselega obraza? Kdaj čujem rahlih, nežnih besedij Iz ust očeta ?
Elizabeta.
Vem in bridko Čutim. Pomisli le, da nismo se branili Gospoda Urha, ko je snubil tebe, Čeprav ni naše vere. Vzroke veš.
On sam in brat njegov sta svetnika Kraljevska. Lahko rešita očeta. Dolžnost je torej do očeta tvoja, Da svojemu soprogu se priljubiš, Da ga rotiš in prosiš v vsi ljubezni, Naj govori, naj govori za tasta.
6.	prizor.
Prejšnji. Ureh in Krištof Eytzing.
Ur eh.
(Po strani.)
Povej le ti! Jaz sam ne morem skoro. Izvesta vendar le, in sicer kmalu. Midva ji lahko tešiva takoj.
Krištof.
Gospe!
Elizabeta.
Pozdravljena, gospoda ljuba!
Krištof.
Povedati imam odlok vam kraljev. Ki ga je v Kremsu končno razodel.
Elizabeta.
O, kakov je? Povejte mi, gospod!
Krištof.
Grof Albert Slik in Turen Nikolaj In Pekri morali so v varno ječo. Pri grofu Salamanki bil sem zdaj, In ta mi je povedal . . .
Elizabeta.
Kaj, morda . . .
Krištof.
Da Ivan Kacijanar, vaš gospod, Z današnjim dnem prebiva tudi v ječi.
Elizabeta.
O Bog!
(Omahne hčeri v naročje.)
Ureh.
(Priskoči.)
Gospa, ne bojte se! Gospa! Zavesa pade.
Beč. Kraljev dvor. Soba.
7.	prizor.
Kacijanar.
(Sedi za mizo oprt na roko in bere iz papirjev.)
„In ob Času, ko je Šel cesar iz Beča in so oblegali Ostrogon, takrat me je vaše Veličastvo, ker se je bilo bati odpada Ogrov in marsičesa,
opominjalo z visokimi prošnjami in željami, naj po moči rešim Ostrogon — da se hoče tega vaše Veličastvo večno spominjati in mene in vse moje prijatelje milostno priznavati. Ko-likrat sem sicer svoje življenje zastavil za vaše Veličastvo in ves Čas, da govorim resnico, viteški in pošteno ravnal.
(Prestane.)
Torej kličem vaše Veličastvo, svojega naj-milostnejšega gospoda, za Božjo voljo, da naj omili svoj srd in jezo zoper mene ..."
(Odloži papir in vstane.)
Zastonj vsa pisma, prošnje in pritožbe!
So-li okamenela srca vsa?
Je-li spomin zapustil vse duhove.''
Ob dobrem činu zabijo se hitro
Okolnosti, ki dobri čin temne;
Hitreje pak se zabijo razmere,
Ki zagovarjajo dejanje zlo.
Tu zdaj sem sam. Z visokega prestola
Časti in slave vržen v tesno ječo.
Vsi hrabri čini, vsi napori strašni,
Vsa moja vernost, vsa nekdanja moč —
V pozabnosti je morje vse zasuto.
Le krivda s črnimi perotmi plava
Nad dnevi slavnimi, Je sama krivda.
In vendar Bog nebeški mi je priča,
Ki vidi srca naša in obisti,
Da nisem kriv, vsaj toliko ne kriv,
Kot moja kazen svetu govori.
Jaz vem, v strupenem srdu slutim jaz,
Da strogi moj sodnik ni kralj samo.
Klevetnike imam, sovrage skrite,
Ki so močnejši nego turška vojska.
In ako jih nebes pravica jasna
Ne stare, ne osramoti za časa,
Potem — pred njimi brez orožja padem,
Ne kot junak — kot kaznovan begun.
8. prizor.
Prejšnji. Grofinja Salamanka. (Jetničar odide molče.)
Kacijanar.
(Osupel.)
Gospa grofinja! Ali je resnica.''
Großnja.
O, Bog! Kako upali ste, gospod!
Kacijanar. Kaj čuda! Težke čase sem preživel, Odkar sem zadnjo pot govoril z vami. Kako ste sem prišli? Kdo vas je pustil?
Großnja. Moj brat, ki nadzoruje vašo ječo.
Zahvaljam vas. Pozabljen torej nisem.
(Poljubi ji roko.)
In kaj Elizabeta, kaj Skolasta, Kaj moja nedorasla sinka dva.' Kako prenašajo usodo trdo.' O, Bog je hotel, da me je potrl.
Großnja.
Ne bojte se ! Rešitev vam napoči. Brez dvomov trdim, da vam spet nekdanji Napočijo slobodni, slavni dnevi.
Kacijanar. Gospa, nikar me s tem ne tolažite, Da še bridkejše ne občutim vse nesreče. Kdo zame se poteza na vsi zemlji?
Großnja.
Jeronim Laski je odhitel včeraj Na poljski dvor do kralja Sigismunda, In Herberstein je s svojim pismom tudi Zagovor vaš poslal na isti dvor. Ne bojte se! Prijateljev imate Dovolj in vsem v srce globoko sega Usoda vaša. Kranjski in slavonski Stanovi kralja so za vas prosili, In NibšiČ Nikolaj, državnik slavni Na poljskem dvoru pride sam pomirjat Srd kralja Ferdinanda v naše mesto. Zatorej upajte vesele duše, Da zvezda slobode vam ni zašla, In v slobodi ne zvezda prejšnje slave.
Kacijanar.
Iz ječe pišem danes zadnji list. Če tudi tega kralj mi ne usMši . . .
(Vzame pismo in bere.)
„Dalje naj vaše Veličastvo^ skliče nesum-nive poročnike iz Avstrije, s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, ki naj od vas imenovane priče pozovejo in zaslišijo, ker še mnogo stvarij lahko dokažejo živi samovidci; isto tako naj izda najvišji ukaz do ogerskih, hrvaških, zagrebških poglavarjev in do sveta kranjske dežele, da imenovane priče postavijo pred poročnike."	(Odloži pismo.)
Toda Čemu to berem! Jaz ne upam Od kralja več, ne upam in ne upam. Vse sem poskusil, govora vso silo, Da bi vzbudila vsaj sočutje v srcu, Če v umu bi prepričanja ne mogla. Zastonj! — Gospa — in Česar se bojim, Celo prijateljev veljavnih prošnje Ostanejo brez vspeha — in potem — Kaj meni je storiti, kaj, gospa? Svetujte vi, pomözite mi vi!
Težko mi je (saj Bog na nebu ve), Prositi sveta in pomoči žensko, A moram! — Odpustite mi gospa!
Grofinja.
Blagajna moja vam je spet odprta.
Kacijanar. Vsa hvala vam! O, v sanjah nisem slutil, Da se zgodi v resnici, kar sem del Pred letom vam — spominjate se pač — Da dobrodošla bo mi kdaj ponudba, Ki nisem hotel je vsprejeti v Ogrih. — In ako ni zlato mi ne pomore — ?
Grofinja.
(Sepetaje ) Potem vas reši pot iz ječe skrivna.
9. prizor.
Prejšnja. Jetničar. Jetničar.
Gospa! Zdaj odstopite! Grof veleva. Grofinja.
Zaupajte!
Kacijanar.
(Seže ji v roko.)
Gospa grofinja, hvala! (Grofinja odide, jetničar zaklene vrata.)
Zavesa pade.
Spomini tete Klare.
(Povest. — Spisala Pavlina Pajkova.)
(Konec.)
Leto je bilo poteklo po onem žalostnem svidenju v gozdu. Neki dan dobim Črno obrobljeno pismo. Pisavo na njem sem takoj spoznala: bila je Odilova.
Za trenutek mi zastane srce, oko se mi zasveti; prešinila me je misel, da je Leontina umrla. A brž nato sem se sramovala neblage misli. „Ne, ne more, ne sme biti", zašepečem ter z mirno roko raztrgam zavitek pisma.
Odilo je bil umrl, toda ne on, temveč dete, njegov dvoletni sinček.
„Nov udarec zanj, nova bolest njegovemu srcu", mislim si presunjena. „In vendar, vendar, bolje tako! Kakšen Človek bi postal sin take matere!"
In zopet sta potekli dve leti. Ves ta Čas nisem ničesa čula o njiju. Ali sta se pogodila? — Živita-li v miru? — Rada, prav rada bi bila zvedela kaj ugodnega.
Bilo je krasno jutro sredi poletja. Odkar se mi je bil mir povrnil v srce, vstajala sem zopet s solncem in darovala prve rosne ure dneva cvetličnemu vrtu, katerega sem tedaj skoro je-dina obdelovala.
Jutro je mladost našega dneva; v njem je živost, nežnost in lepota, kakoršna je v pravi mladosti. Zato tudi sedaj, ako le morem, nikoli ne zamujam ranega jutra, da ne bi ga posvetila molitvi in delu-
Tudi oni dan sem bila že za rana med svojimi cvetlicami. Prekrasno so se bile čez noč razcvetle vrtnice. Ravno sem hotela navezati
šopek, da ga darujem Marijinemu oltarju naše župne cerkve, ko me pozovejo v hišo.
V kuhinji najdem cerkvenika z listkom gospoda župnika. V njem me prosi župnik, naj nemudoma pridem k njemu. Predno je preteklo četrt ure, bila sem tam.
t
Gospod župnik me je Čakal nestrpno. „Neki umirajoči ptujec vas želi videti", reče, brž ko me zagleda; „z dovoljenjem njegove soproge sem vas dal poklicati."
Obledim. Zaslutim, kdo me želi. „Povedite me brž k njemu", odvrnem zamolklo.
Med potoma mi gospod župnik pove, da omenjeni bolnik že drugi mesec biva v našem mestecu hudo bolan. Jetika ga zdeluje že dolgo^ a sedaj se mu pač bliža konec. Bolnik mu je povedal, da je v naši hiši preživel nekdaj srečne dni, zato želi mene še jedenkrat videti.
Nemo prikimam. „Trpi! Umira!" ponovim v srcu. Že drugi mesec je tukaj, a jaz nisem tega vedela! Ni Čuda, saj razven v cerkev in na naša posestva nisem zahajala nikamor.
Ob vhodu v bolnikovo sobo me vsprejme Leontina. Bila je upadlih lic in objokanih očij. MolČe me prime za roko in povede v drugo sobo. S povešenimi očmi mi potoži, da je Odilo hudo bolan, pa da se srdi nanjo celo sedaj, ko malone umira. „Le vas kliče in vas želi videti. Oh, kakšen pekel je bilo moje zakonsko življenje! Toda vse bi pozabila, ko bi le ne umrl v sovraštvu."
Jaz ne odvrnem ničesa in se podvizam v bolnikovo sobo. Odilo je ležal na preprosti,
belo pregrnjeni postelji. „Klara, Klara", zacujem slaboten glas.
Zganem se. Stopim bliže, pogledam bolnika v široko odprte oči. Takoj spoznam, da ni pri zavesti, da njegov duh plava drugodi kakor v žalni sedanjosti.
Dolgo sem zrla v njegov mrtvaško-bledi obraz; bil je malo, malo podoben njegovemu nekdanjemu obrazu. Z največjim naporom sem premagovala bolest, ki je kipela v meni.
„Kličite ga po imenu, da se zave", reče Leontina, ki se je skrivala za menoj. „Vsak trenutek utegne umreti, umreti, ne da bi mi odpustil!"
Ozrem se nanjo. V njenem obrazu se je izražala resnična tuga. Smilila se mi je. Kako se kaznuje že na tem svetu vsaka krivica! Kdo je bil sedaj nesrečnejši, ona, ali jaz?
Sklonim se k njemu, primem za njegovo žgočo roko in ga pokličem po imenu. Moj glas ga vzdrami. Lahno se strese in upre name pogled. Njegove kalne oči polagoma ožive, obraz dobi lepšo, mirnejšo podobo.
„Odilo!" zakličem še jedenkrat, ko sem videla, da dvomi, ali sem res jaz; „ali me ne poznaš r Želel si videti me, prišla sem."
On pograbi mojo roko, kakor bi se bal, da mu uidem, in s silo privzdigne glavo od blazine. A moči so bile slabe, glava mu zleze nazaj, spehan zapre oči.
„Moj Bog, moj Bog, že umira, umira, ne da bi se bil sprijaznil z menoj!" zajavka Leontina.
A ker je njegova roka krepko držala mojo, sodila sem, da še bivajo moči v njegovem telesu.
Polagoma odpre oči in jih žalostno obrne vame.
„Klara, ali mi moreš odpustiti?" reče počasi, in debela solza se zasveti v njegovem udrtem očesu.
„ Ničesar nimam odpustiti " , odvrnem ganjena, „vse je pozabljeno." Kakor blisek mi šine ob tem nekaj v glavo. Hitro primem Leontino za roko in jo potegnem k Odilovem vzglavju. „Odilo", nadaljujem, „tu je pač nekdo, ki bi se rad sprijaznil s teboj, ki te prosi odpuščanja."
Oni blaženi nasmeh, ki je bil ravnokar oživel na njegovem obrazu, izgine mahoma, ko zagleda bolnik Leontino. Z vidno nevoljo se obrne od nje strani.
Ne udam se še. „Odilo", rečem s skoro očitajočim glasom, „nikar ne bodi trdosrčen do svoje soproge! Odilo, katerega sem poznala nekdaj, ne bi ravnal tako."
Moje besede so ga gotovo bridko zadele. Z roko si pokrije čelo, in globoko zasope. —-Skoro prestrašim se, da sem govorila preostro. Kaj, ko bi mu ta bolečina pospešila smrt?
Hitro sem hotela popraviti svoj pogrešek. Zato sem nadaljevala skoro proseče: „Vsi smo slabi, Odilo; vsi, brez izjeme, potrebujemo božje in Človeške milosti. Odpusti ji! Navzlic krivim potom, po katerih te je dobila, ljubila te je vendar. In ona je tvoja žena, ona je mati tvojega otroka."
„Ali ji odpuščaš ti, Klara? Saj ti je prizadela toliko zla!"
„Odpuščam, odpuščam iz srca", bil je moj odgovor.
„Pojdi torej sem, Leontina!" reče nato on. „Živi v miru —- vse ti je odpuščeno!" In ji
poda roko. „Oh, hudo sem trpel--" hud,
votel kašelj mu prestriže besedo.
Prestrašeni mu obe privzdigneva vzglavje. Ob tem zapazim, da mu pot stopa na čelo. Vendar odpre še jedenkrat oči, še jedenkrat napne moči, da izpregovori poslednjo željo: „Ločeni smo bili v življenju, tamkaj v nebesih bomo združeni, ne bo več ločitve." In privzdigne slabotno roko, kakor bi hotel pokazati v višavo. Umela sem dobro. Vzamem sveto razpelo, ki je bilo ob njegovi strani, in mu je stisnem v roko. Bila je že hladna. Smrt je bila lahka. Kakor bi bil zaspal, prestopil je v večnost.
„Zatisnite mu oči", reče Leontina in se od groze zaradi smrti obrne v stran.
Pokorno mu sklenem očesi, ti nekdaj zame tako mili zvezdi, a sedaj brez sijaja.
Pokopali so ga na našem pokopališču, kakor je sam želel. — — —
Nekaj mesecev pozneje dobim zaročni list, ki me je bridko osupnil. Leontina je naznanila svojo zaroko s komisarjem našega političnega urada. Njen ženin je živel tukaj, a ona je bila brž po Odilovi smrti zapustila naš kraj. Ta razlog mi je vzbudil sum, da sta si bila prijazna, ko je Odilo še živel. Poznala sem Leon-tinino lahkomiselno in brezčutno naravo."
„Toda, tetka, če jo je Odilova smrt toliko užalostila, gotovo ga je ljubila", modruje Hilda, ČudeČ se.
„Kdo pravi, da ga ni ljubila", odvrne teta. „Gotovo ga je, a po svoje. Med ljubeznijo in ljubeznijo so razlike tako velike, kakor med smrtjo in smrtjo. Na sto načinov človek umre, na sto načinov Človek ljubi. Koliko pa jih je, ki poznajo pravo ljubezen? Ni vsakemu dano, da ume prav ta Čut. Kolikor poznam ljudi, moram reči, da so redki oni izvoljenci, kateri prav ljubijo. Večina ljubi sama sebe, svoj dobiček, uživanje, kratkočasje: neČe pa poznati žrtev, ki so potrebne v ljubezni. Tudi jaz sem žrtvovala veliko, veliko, in sedaj sem srečna zaradi tega. Da, prava ljubezen mora biti žrtvovanje na ta ali na oni način. Tudi vidva bo-deta to poskusila. Kar se pa tiče Leontine, mislim,
da njeno koprnenje po spravi v Odilovi poslednji uri ni prihajalo iz nagibov srca, temveč iz sebičnosti, iz strahu. Bala se je, da ne bi je očitajoča vest zasledovala tudi po njegovi smrti. — — —"
Klara umolkne. Videti je bila otožna, upehana.
„Žalostni so vaši spomini, obžalujem in občudujem vas ob jednem", reče pristav sočutno. „VaŠa plemenita narava res ni vsakdanja. Ce je tudi starost izpremenila vašo zunanjo podobo, če je tudi oslabila vaše telesne moči, duševnih svojstev, vzorov vaše vedno mladostno čuteče duše ni uničila. Srečni vi! Življenje, kakor smo ravno videli ob vaših poučnih spominih, menja se neprestano, in ta menjava kvari in uničuje naše vzore. Redko kdaj premagamo iz-kušnjave in rešimo svoje vzvišene vzore. Vam so viharji življenja švigali mimo svetišča vaših uzorov, ne da bi jih oskrunili. Vi bodete ugasnili, to lahko trdim, stari v letih in v obličju, a mladenka na duši, z neomahljivo vero v Boga in njegovo previdnost, z ljubeznijo do življenja, do ljudij. Blagor vam! — Vidiš, Hilda", kon-čaval je pristav svoje navdušeno modrovanje, „tako tudi jaz razlagam po svoje oni rek, o katerem si nedavno pravila, da ti je neumljiv, namreč, da mlad umre tisti, kogar Bog ljubi. Ni treba, da bi umrl mlad v letih, pač pa, da je mlad po mišljenju, po nedolžnosti, po vzorih, po navdušenju. To se mi zdi največja milost, katero morejo podeliti nebesa zemljanu."
„Vse prav, kar govoriš, ali ti motiš tetino pripovedovanje", reče Hilda, katero so mnogo bolj zanimali tetini spomini, nego ženinovo modrovanje. „Teta, saj vendar niste še končali?"
„Nimam ničesar dodati", odgovori teta, ki je skrivaj odobravala Arehove besede. „Konec spominov bo konec mojega življenja. Tedaj pojdem tudi jaz počivat," kjer počiva Odilo, ne
— moja duša pojde živet tje, kjer — upam — živi v Bogu njegova duša. To bo pač kmalu."
„O, tega pa še ne!" seže ji Hilda ganjena v besedo in jo burno objame. „Se dolgo morate ostati med nami."
„Ne bi bila verjela, da se življenje razteza tako na dolgo, tudi kadar Človek ne mara posebno zanje", reče teta Klara bolj zase in si otre solzo.
„In Leontina? Kaj je ž njo? Ali se je omo-žila z onim komisarjem? Ali še živi r" vpraša pristav z nenavadno radovednostjo. Slutil je nekaj; rad bi bil zvedel, ali jo je zadel.
„Se živi, omožila se je ž njim; vidva oba jo poznata."
Hilda se zamisli. „Imam jo", zakliče kmalu nato. „Okrajnega glavarja žena, ona zoperna, napihnjena oseba, ki vas je danes v jednomer zbadala: nihče drugi, kakor ona je Leontina."
„Uganila si", pritrdi Klara.
„Jaz sem si tudi mislil, da mora biti ona, takoj, ko ste jo omenili v svojih spominih", reče pristav. „Res, neprijeten slučaj, da živi v istem kraju z vami; s tem vam vzbuja žalostne spomine".
„Jaz na vašem mestu ne bi je niti pogledala; prezirala bi jo, zaničevala", hudovala se je Hilda.
Klara se tožno nasmehne. „Prezirati, zaničevati: Čemu to? Res si nisva kdo ve kakšni prijateljici. Ona hodi po svoji poti, jaz po svoji. Ona meni, da je njena najboljša, jaz ravno tako. NeČem je soditi, odpuščeno je. — A sedaj bodi dovolj, moja draga. Večerja že davno čaka, mene pa oprostita nocoj."
„Meni tudi ni za večerjo", odvrne Hilda.
„A jaz se moram posloviti", reče pristav zamišljen.
Spomini tete Klare so bili presunili vse tri, vsakega po svoje.
Pred petdesetimi leti.
(Črtica. — Spisal Podgoričan.)
Kmetu Srpanu v Vranski vasi sta ostala od vseh otrok samo sin in hči. Vsi Srpanovi ljudje so bili čudni, skrivnostni, ki se niso čisto nič pečali s sosedi. Ko so ljudje videli, da so najrajši sami, jeli so se jih ogibati. VašČanje so ljubili mir nad vse. Pošteno so Srpanovi opravljali grajšČini tlako — povest se vrši namreč pred kakimi petdesetimi leti —, pošteno oddajali desetino, toda dali niso veČ, niti manj, kakor je bilo treba. Hudobni niso bili, a tudi posebne gorečnosti za molitev niso opazili va-
ščanje pri njih, pač pa so vedeli, da so silno vražljivi in praznoverni. Tlačila jih je še mora, motil jih je škratelj, čarovnice so jim sipale točo; no, saj taki praznoverci žive še sedaj, Čez petdeset let. — —
Kakor sem že povedal, ostala sta Srpanu samo sin Miha in starejša hči Alenka. Ona morda ni bila lepa, toda ker ji je oče dal dokaj svetlih kron, oglasil se je kmalu snubec, in ker se ga ni branila, bil je tudi oče zadovoljen in omožila se je v sosednjo vas Cesto. Ta zakon
morda ni bil po volji hožji. Njen mož Egidij se je ženil pri njej radi dragega denarja. Bilo mu je le za denar, za njo čisto nič. Ljubila se nista tako, kakor bi se morala, in govorila malo in osorno, zlasti on je ni mogel, ker je kmalu previdel, da ni prav bistrega uma. A nekako tri leta po poroki umrje on, pustivši njo samo z otrokom. Za njim ni jokala niČ, ampak, ko so ga zasuli v Črno jamo, zakrohotala se je odurno na vse grlo, da so se ljudje spogledovali, pomežikovali si pomenljivo in od tistega trenutka nekako sovražili čudno, nenavadno žensko, ter se je bali. Ogibali so se je, govorili ž njo nič ter jo pustili v miru, naj počne, kar hoče. In ona je bila zadovoljna, silila in ponujala se ni nikomur. Otroka svojega je prenašala v naročju po polju in gozdu, ali pa ga je v veliki zibeli pred skednjem ali kje na vrtu močno zibala, zraven pa pela glasno, da se je razlegalo po vsi vasi, ki ni baš majhna. Za gospodinjstvo se ni menila mnogo. Rajnega moža sestre so gospodinjile in gospodarile, kakor so znale in hotele. Alenka jim ni gledala nič na prste, samo včasih je rekla: „Varujte, da zanj kaj ostane!" Pri tem je pokazala na malega Egidija.
Poleg mnogih posebnostij njenih bila je morda najbolj posebna, najbolj čudna ta, da je Črtila duhovnike, katere preprosti narod običajno spoštuje, ali vsaj takrat jih je spoštoval. Najbolj se je jezila nadnje, ko so pobirali biro. Takrat je divjala po vasi, vpila in kričala na vse grlo in zmirjala. In ako se je župnik bližal njeni hiši, pograbila je burklje, vstopila se na prag in kričala nanj z raznimi psovkami.
„ProČ od moje hiše, proč od mene, revne beračice! Takoj proč, Če ne, te udarim z bur-kljami in ti odbijem glavo!"
Tako in jednako je kričala, dokler je videla duhovnika, ki se je seve vselej skrbno ognil divje ženske.
In tiste nedelje onega blaženega leta, ko je bila odpravljena desetina in tlaka, in je župnik Gašper v naši cerkvi oznanil biro raz lečo z besedami: „Preljubi moji! Desetina in tlaka je proč. Kmet nima nič več z gospodo, gospoda pa ne s kmetom. Odslej je vsak sam svoj", takrat je premnog kmetič vzdihnil prav od srca: „Hvala Bogu!" Ali Alenka se niti v cerkvi ni mogla premagovati in se je škodoželjno zakrohotala in po maši se je vstopila na pokopališče, pričakala župnika, in ko je prišel mimo nje, razkoraČila se je, povzdignila pest in zakričala :
„Ha, vidiš, vidiš! Kaj sem ti pravila? NiČ ne dobiš, Čisto nič, ti, vrag črni!"
Po teh besedah je pa zdivjala od cerkve in naravnost domov, tam je pograbila otroka in se vrtela po vrtu ž njim in vpila:
„Vse je proč, vse je proč! Desetina in tlaka! Kmet je sam svoj gospod. Egidij, Egidij, ti boš sam svoj gospod!"
Razum njen je silno pešal; čimdalje manj se je zavedala svojega dejanja. Gologlava, z razpletenimi lasmi, v raztrgani obleki, bosa, v roki vodeč otroka, ki je bil še vkljub velikosti oblečen v samo srajco, begala je po polju in, ako je na kateri njivi naletela na ženske, planila mednje, suvala jih in kričala:
„Poberite se, prčcej doli, kavke črne! To je moja njiva, ne delajte mi škode, kdo je vas najel, ve, črne kavke!"
Ubranile so se je vselej prav s silo.
Dostikrat je pa divjala tudi po pašnikih in gozdih, preganjajoč pastirje, kateri so se prav bali podivjane ženske.
Tudi oče njen ni bil nič boljši. V njegovi glavi se je pa bila porodila trdna misel, da mora pokončati vse čarovnice. Zato si je bil kupil za drage denarje puško in druge priprave in je tako oborožen hodil po gorah in dolih, išČoČ čarovnic. Kadar se je bližala nevihta in so se kupiČili sivi hudourni oblaki na nebu, pograbil je puško, in hajdi na polje! Tam je streljal v oblake, da bi postrelil hudobne Čarovnice. In ako je veter razgnal hudourne oblake, uverjen je bil, da je sam odgnal vse čarovnice in zato je, vrnivši se, vpil po vasi, da so ga Čuli vaščanje:
„Vse sem pobil, vse sem postrelil in pokončal to hudobno seme Čarovniško!" In zadovoljno se je smejal in si mel roke.
„Pustimo ga", prigovarjali so si sosedje. „Saj vidite, da ne ve, kaj počenja!"
In zato mu ni ugovarjal nihče.
Bilo je vročega poletnega dne, ne vemo več, katerega leta. Popodne se je nebo hipoma stemnilo in za gorami je začelo bobneti, da se je stresala zemlja. Ljudje so bežali s polja, plašno se ozirali v preteče oblake in zdihovali: „Treska in hudega vremena varuj nas, Bog!"
Stari Srpan pa pograbi takrat puško, plane iz hiše in zavpije:
„Sosedje, ne bojte se hude ure, Čarovnicam hočem jaz ustaviti ples!"
In divjal je na polje, tarn se je ozrl na nebo, in ko je videl, da so nad Ceško-goro za cerkvijo Sv. Antona oblaki najbolj grozeči, krenil je najhitrejših korakov v goro. Žalostno so zvonili zvonovi po cerkvah vse doline in opominjali ljudi k molitvi.
Takrat je pa begala po Geški-gori Srpanova hči, vdova Alenka. V raztrgani obleki, brez rute na glavi in z razmršenimi lasmi, ki so se ji opletali okoli glave, begala je, kričala, rotila se
in pretila, stopivša na kako skalo, oblakom in često se je zakrohotala . . .
Srpan je kmalu zaslišal njeno divje petje in krohotanje, katerega pa ni spoznal. Menil je, da čaje čarovnico. Priganjala ga je skrivna moč, da je hitel, kolikor so mogle stare noge, da bi prej zasledil zlobno čarovnico, ki se krohota ljudskemu strahu in mu hoče v zlobnosti svoji uničiti vse upe. Vedno bliže in glasneje so mu udarjali na uho njeni divji glasovi. Hitel je, hitel brez miru, brez odmora, z namenom, da uniči Čarovnico.
Dospe na neki višek, odkoder je videl dokaj daleč predse. Ustavi se, gleda in posluša. Kmalu ugleda dozdevno čarovnico. Stala je na visokem skalnatem robu, držala v roki košato vejo, ma-
hala ž njo okoli sebe in besnela, da je odmevalo njeno vpitje iz gozda in s skalovja. Strašna jeza obide Srpana.
„Danes moraš poginiti!" vikne goreče in plane proti ženski na skali. Obleka in lasje so ji vihrali v vetru.
Srpan ni spoznal svoje hčere.
Prisope bliže nje, ustavi se in ročno nameri morilno puško na svojo lastno hčer, ki se je krohotala na skali.
„Le rogaj se, saj se ne bodeš nikdar več!" sikne Srpan, sproži petelina, strel se razlegne, ženska obupno zakriči in telebne raz skalo.
Tišina nastane, celo veter potihne, kakor bi hotel povečati resnost in grozo trenutka.
Vurberg na Štajerskem.
-v
Čudna groza objame sicer drznega Srpana, da si niti pogledati ne upa ustreljene Čarovnice, ampak se naglo obrne in plane po gori navzdol, meneč, da ga pode čarovnice.
Ves upehan in zasopel pridirja v vas.
„Ustrelil sem jo! Ustrelil sem Čarovnico!" vpije po vasi na ves glas.
Ljudje ne verjamo takoj. Ko pa le vpije in pripoveduje in jih priganja iti gledat, gre pet vaščanov ž njim zopet nazaj v goro. Dasi upehan in utrujen, vede jih vendar urno na usodni kraj. Vaščanje so pač dvomili, da bi bil Srpan ustrelil Čarovnico.
Dovede jih do skal.
„Tu je! tu mora biti! Raz to skalo se je zvrnila!" pravi Srpan in pokaže skalo.
Možje stopijo bliže, pogledajo na ono stran skale in ugledajo razbito žensko truplo.
Vsi osupnejo in se prestrašijo. Samo Srpan se zadovoljno nasmeje in pravi:
„Vidite, kaj je nisem? Pa mi še niste hoteli verjeti!"
Možje pristopijo in obrnejo mrtvo truplo, da se je videl obraz. Osupnejo še bolj in oblede.
„Nesrečnež! Ubil si svojo hčer!" vikne jeden možakov.
„Kaj, moja hči:" zakriči obupno Srpan, zgane se, pogleda njo in se zgrudi.
A takoj zopet plane, zgrabi puško in jo trešči ob skalo, da se je razbila, in zakriČi na vse grlo :
„Moja hči — čarovnica! In jaz morilec njen!" in zdirja v gozd.
Možje niso vedeli, kaj bi počeli. Jeden je šel brž v vas oznanit nesrečo, drugi so pa poskušali, ako je morda še kaj življenja v njej. Ali bila je mrtva. Umoril je ni svinec iz puške očetove, ampak padec z visoke skale na trdi skalnati rob. Ljudje so privreli iz vasi gledat
zločin. Strmeli so, Čudili se in vpili. Gorje očetu, ako bi se bil pokazal takrat. Ljudstvo bi bilo planilo nanj in ga izvestno raztrgalo v srdu svojem.
Niso je dolgo gledali. Na nosilih, ki so jih bili donesli, nesli so jo v dolino in v mrtvašnico na pokopališče, kjer so jo tretji dan zagrebli.
Srpana ni bilo k pogrebu in nihče ni vedel, kam je izginil. Cez veČ dnij so ga pa privlekli drvarji iz gozda. Našli so ga bili pod starim krivim gabrom z vrvico za vratom.
Tako sta umrla oče in hči.
Nevesta.
Z^ora spava za gorami, Glasne ptičke jo bude: „Daj, probudi se nam, zora, In nevestico poglej! Pravijo, da njeno lice Kakor tvoje žarno je; Pravijo, da so jej kodri Črni kakor mrak v nočeh; Pravijo, da so oči jej Kakor zvezdice jasne. Je-li res, kot pravijo si?
Vzdrami se, poglej, povej!"
Pa obsije zora zlata
I gorico i polje,
In obsije bele dvore
In neveste okence.
Pa začudi zorica se,
Ker tam drugo zoro vzre;
Ker še sveti žar dveh zvezdic,
Žar nevestice očes;
Ker pred zoro ni pobegnil,
Mrak prečrnih kodrov nje.
Gojko.
H ej, to čudno V glavi mi šumi! Kot bučelic Roj spomladne dni Pred u Inj ako m Leta tu in tam In si polni
Z medom sladkim hram:
Vinski brat.
Tako od krčme Jaz sprehajam se
V	krčmo drugo, In napajam se
Z vincem sladkim.
V	srcu je pogum: „Ne bojim se
Sto sovražnih trum!
Kakor skala Proti njim stojim . . . Haid nad vraga! Le krepko za njim! Stojte, stojte! Podržite me! Nä, zdaj pal sem! Poberite me!"
Gojko.
Celje in okolica.
(Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.)
(Dalje.)
Med tem sta pa že Celjska vkljub vojvodi v Draubergu naredila z grofom Henrikom Goriškim pogodbo o vzajemnem nasledstvu in se tudi z grofom Frankopanom zavezala na deset let. To je vojvodo še huje razdražilo. Trdno se je zatorej vojvoda Friderik začel protiviti takemu samolastnemu ravnanju celjskih grofov; Celjska pa sta, opirajoča se na svojo povzdigo,
uprav tako odločno se branila biti nadalje vojvodi podložna. Iz dolgih medsebojnih prepirov se je vnela naposled med celjskima grofoma Friderikom in Ulrikom pa vojvodo in pozneje cesarjem Friderikom krvava večletna vojska, v kateri je trpela malone vsa zemlja slovenska.1) Bližnji povod boju z vojvodo je bil prepir med celjskim grofom Friderikom II. in krškim
') Dotičnih prepirov omenja Orožen v C. Kron.
škofom Janezom Schallermanom zaradi nekaterih posestev blizu Celja. Krški škof je namreč imel tu v bližini nekoliko gradov, kar pak Celjskim ni bilo po volji. Zato je poslal grof Friderik celjski svojega vojskovodjo Jana Vi-tovca (ubožnega plemiča češkega, ki je bil prav tedaj prišel s tremi konji iz Češke v Celje k grofu v službo) nad krške gradove. Vitovec te gradove naglo naskoči in vzame krškemu škofu Anderburg, Soteski grad, Gomilo in Vitanjski grad.J)
Ko je vojvoda Friderik IV. slišal, kaj Celjski počenjajo, hiti krškemu škofu na pomoč. A bojeviti grof Friderik se ne ustraši ni dveh nasprotnikov ; kajti na strani mu je bil istotako junaški in še mnogo prelestnejši sin Ulrik, izkušeni vojskovodja Vitovec in malone vsi hrabri Slovenci, razven Ljubljančanov in Istranov. Vitovec udari tedaj tudi nad vojvodska posestva, vzame vojvodi z naskokom Zbelovski (pri Sočah) in Poličanski grad, pa Srotenturn pri Kranju, Katzenstein pri Begunjah in Mokronog (kjer ujame dvornike in stotnika Nürnbacherja), in veČ drugih manjših grajščin, ter zmaga pri Ložu isterskega vojskovodjo Krištofa Fladničarja. Ta je sicer pridobil zatem Lož vojvodi nazaj, a je bil v naskoku ubit. Tudi Vojniški in Soštanjski grad pa bližnji Katzenstein , ki so bili celjska imenja, porušil je Vitovec v tem boju menda zato, da ne bi jih vojvodski dobili v roke.2)
V tem umre cesar Sigismund, celjske rodbine najizdatnejši podpornik, 9. grudna 1 1437. Nasledoval mu je njegov zet Albreht II., soprog sestrične grofa Friderika II., kateri pa je vladal le kratko časa (umrl 27. vinotoka 1. 1439.); a poČetkom 1. 1440. postane vojvoda Friderik IV. nemško-rimski cesar kot Friderik III. Celjska skleneta nato posredovanjem svoje sorodnice Elizabete, vdove cesarja Albrehta, v Hamburgu dne 10. velikega srpana leta 1440. premirje do 24. rožnika leta 1441., ter zatem v Celju dne 12. sušca 1. 1441, obrečeta mir imeti s cesarjem in krškim škofom; cesar Friderik pa naposled podaljša ta mir do Jurijevega 1. 1442. — Vojvoda štajerski je bil sedaj Friderikov brat Albreht „Nemirni".
Meseca sušca leta 1442. sta torej vojvoda Albreht in celjski grof Ulrik II. spremila cesarja Friderika v Aachen. A skoro se vrneta v gornjo Štajersko na grad Forchtenstein, kjer sklene dne 13. vel. travna i. 1. vojvoda Albreht s celjskima grofoma Friderikom in Ulrikom zavezo zoper vse sovražnike „razven sv. katoliške cerkve, rimskega cesarstva in sv. krone ogerske". To je merilo na cesarja Friderika, katerega je
*) Orožen, C. Kron. Anderburg pri sv. Juriju pod Rifnikom. Gomila — Erkerstein pri Radečah.
2) Lp. Matice Slov. 1871., 19.
Albreht dolžil, da mu je baje prikratil dedšČino, Ulrik celjski pa se mu tudi ni hotel uklanjati. Vojvoda je grofoma obljubil svojo pomoč, ako bi se cesar branil, svoj prepir s Celjskima prepustiti v razsodbo izbornim knezom in bi ju hotel z mečem posiliti; grofa sta se pa zavezala vojvodi pomagati, da dobi dedšČino za svojim očetom.1)
In nato se boj iznova nadaljuje v drugi polovici 1. 1442.
Grof Ulrik obsede Avstriji vsekdar udano Ljubljano.2) Pridružil se mu je tudi vojvoda Albreht; in tako je narastla vojska na 16.000 mož. Vodja Ljubljančanov je bil Jurij baron Apfalterer, ki je v kratkem Času preskrbe! mesto za dolgo obsedo ter sklenil bojevati se do zadnje kaplje za Avstrijo. Ker so bili takih mislij vsi Ljubljančani, trudili so se Celjani zastonj, napadali so mesto in metali vanje debelo kamenje. Več tednov je tako minulo. Ulrik je videl, da bode moral še dolgo Čakati; pa v tem sklepu ga je oviralo pomanjkanje denarja, da bi mogel vojsko plačevati. Pošlje torej četo v Celje, da mu dopelje obilno denarja za vojake. Ona popusti res z denarjem Celje; pa Avstriji udani Hartman Thum jo zasledi, nad Žalcem prestreže in ji po kratkem boju unese vse zaklade. To je obsedo odločilo. Ulrik in Albreht popustita Ljubljano, ter poplenivŠi po mestni okolici in zapalivši Apfalterjev gradič, ločita se in napotita v druge strani.3)
Ulrik jo udari proti Kranju. Kakor Ljubljančani, tako so se tudi Kranjčani, ki so bili k Avstriji prišli, vseskozi izkazali zveste. Pa sedaj je planil Ulrik v mesto tako nenadoma, da še celo nič ni moglo misliti na bran; in tako si je mesto po noči pridobil. A kmalu se je videlo, koga ima Kranj rajši za gospoda. Ko se je približala le pičla truma Avstrijcev, uprli so se meščani naglo zoper Celjane in jih zapodili iz Kranja.
Razgrajajoč in požigajoČ po deželi pridero do Novega mesta, katero obsede Ulrik z mnogo tisoči. Pa tudi tam mu je izpodletelo ; pobitih je bilo mnogo ljudij, da je moral oditi z veliko izgubo. „Tudi ta oreh", pravi Valvasor, „ni bil mecji od ljubljanskega; skrhali so sile zobe ob njem, zakaj mesto je odbilo napad tako moški, da so izgubili Celjani mnogo ljudij.
*) Lp. Matice Slov. 1871., 20; Orožen, C. Kron.
2)	Prim. Jan. Trdina: Zgodovina slov. naroda 59 si.
3)	Zaradi zvestobe je podelil cesar Friderik III. Ljubljančanom in tudi Novomeščanom mnogo dragocenih pravic in sloboščin; med drugim pa tudi odlikovanje, da so smeli odslej pečatiti svoja pisma z rdečim voskom. Taka kneževska milost se je takrat visoko cenila. (Ivan Vrhovec 51.)
Odnesli niso s seboj nič drugega, kakor ke-sanje, da so žrtvovali za ta nepotrebni napad toliko ljudstva.1)
V Koroški je Vitovec skozi in skozi zmagoval in dobival trdnjave, dokler se tudi tukaj Slovenci krepko ne oglase za Avstrijo. Sv. Vid
S
«u
cc
a u
o
£
es c
ci c
rt >CO O
so mislili Celjani dobiti z izdajstvom; pa izdajalec je preje prišel na dan, in izpodletel je tudi napor Vitovca, ki se je mestu približal. In tako se je tudi Sv. Vid tedaj srčno obdržal.
*) Ivan Vrhovec: Zgodov. Novega Mesta, 51. „DOM in SVET" 1895, št. :6.
Razven drugih krajev so Celjski bili tedaj neki udarili tudi na šentpavelski samostan in ga obropali.])
') Trdina, Orožen.
„Videlo se je — pripazuje J. Trdina — da je vzgled Ljubljane tudi draga mesta navdušil. Ko bi se bila ona podala, bila bi tudi druga mesta izgubljena; ker so pa Ljubljančani imeli avstrijsko misel in slovenski pogum, potegovali so se za Avstrijo tudi drugi, zlasti mestni Slovenci."
Pa obe stranki sta se sčasoma boja naveličali in želeli miru, katerega so nadlegovane dežele jako potrebovale. Res se tudi cesar Friderik in grof Ulrik naglo pogodita v Dunajskem Novem mestu dne 16. vel. srpana 1. 1443. Cesar in Celjski sta obljubila, vse zopet nazaj dati, kar sta si prilastila v vojni. Cesar je celjska grofa poknežil zaradi njunih posestev v Štajerski, Koroški, Kranjski in Hrvaški; grof celjski je pa obljubil vojvodi zastran svojih štajerskih, kranjskih in koroških posestev ostati podložen. Cesar je oporočil Celjskim, ako bi Habsburški preje odmrli, nego Celjski, pazinsko grofijo, avstrijsko Istro, metliško grofijo, Mehovo, Novo-mesto, Kostanjevico, Laško, Vojnik, Žalec, Postojno in Vipavo; Celjska sta pa Habsburškim oporoČila celjsko, ortenburško in šternberško grofijo, ako bi njuni rod preje pomrl nego habsburški. Dne 2i.kimovca je še cesar obljubil skrbeti, da bodo tudi izborni knezi potrdili povzdigo celjskih grofov; dne 29. kimovca je pa grof Ulrik cesarju pismeno obljubil, da njegovi nasledniki vojvode ne bodo več zvali „lieber" (dragi), temveč „gnädiger" (milostivi). PoslednjiČ je še cesar izvolil grofa Ulrika za svojega svetovalca.')
Toliko o veČ ali manj vzajemnem delu celjskih grofov očeta Friderika II. in sina Ulrika II.
Ostaje nam, da še govorimo o poslednjem nekaj posebej.
Ulrik II. sam.
Friderikov jedini ostali sin, Ulrik II. iz Elizabete Frankopanke Modruške, podedoval je, kakor se zdi, in v sebi zjedinjeval slavo gro-fovske rodbine celjske, a tudi njenih poglavarjev napake.
Za ženo je imel Ulrik hčer srbskega kralja Jurija Brankoviča in Irene Kantakuzene cari-grajske, Katarino, katere lepa sestra Mara je bila sultanica Amurata II. Rodila je Katarina grofu Ulriku dva sina; Hermana in Jurija, in hčer Elizabeto, ki so pa vsi pomrli že v mladih letih; — Jurij še v zibeli leta 1443., Herman leta 1452., in Elizabeta, ki je bila zaročena z mlajšim sinom ogerskega namestnika Hunyadyja, še pred poroko 1. 1455.
Politiško delovanje je začel Ulrik II. kot namestnik kralja Albrehta v Češki 1. 1438. A
*) Orožen, C. Kron.
ker so grofa neprijatelji dolžili, da hrepeni po Češki kroni, ustavil mu je Albreht potrebne novce ter ga tako prisilil domov in ga ni veČ pustil nazaj. L. 1449. ga je poslal cesar Friderik s 7000 konjeniki na Pongraca Skališkega, kateri je po dolnji Avstrijski plenil. Ulrik vstaša potolče ter mu mesto Skalico, roparsko gnezdo, vzame in ga tako prisili k miru.])
Kako je grof Ulrik II. zajedno s svojim očetom grofom Friderikom II. vojeval zoper vojvodo, ozir. cesarja Friderika v Slovenski, in kako se je tedaj mogočni hiši celjski ustreglo vsaj nekoliko, o tem je bil ravnokar govor v prejšnjem odstavku. Ali „duh grofa Ulrika je bil prenepokojen, da bi bil mogel dolgo v miru živeti (kakor pripomenja zopet naš zgodovino-pisec). Začel se je sedaj v te, sedaj v te reci mešati in je kmalu Ogre, kmalu zopet Friderika IV. (III.) nadlegoval".
Borba pa je bila sedaj zaradi kraljeviča Ladislava Posthuma (Posmrtnika).
V Ogerski je po smrti cesarja in kralja Albrehta II. Habsburžana (1439) nastal razpor. Jedna stranka, kateri je bil na Čelu slavni po-bojevalec Turkov, grof Hunyady Janoš Korvin, ban mejne županije severinske, pozvala je na ogerski prestol poljskega kralja ^letnega Jage-lovca Vladislava III.; dočim je druga stranka priznala za svojega kralja Albrehtovega pozneje (22. svečana 1. 1440.) rojenega sina Ladislava, katerega mati je bila kraljica Elizabeta, sestrična celjskega grofa Ulrika II.2)
Za Ladislava Posmrtnika se je posebno zavzel njegov sorodnik grof Ulrik Celjski, kateri je tudi pri kronanju še ne polletnega kraljeviča držal mu nad glavo krono sv. Štefana in prisegel namestu njega. Uprav tedaj se je bojeval Ulrik doma z vojvodo Friderikom IV.; a skle-nivši premirje, hiti grof vdovi Elizabeti in nje-nerilu sinu na pomoč proti poljskemu Vladi-slavu. Ali blizu Gjura (Raaba) ga Hunyady zaleze in ujame ter pošlje Vladislavu v Budin. Kralj Vladislav sicer grofa izpusti; vendar je moral Ulrik zastaviti kralju 24 svojih ljudij in mu priseči, da pride pred njega, kadarkoli bode pozvan. Srečnejši od Ulrika pa je bil celjski vojskovodja Vitovec, kateri je pred Somboteljem poljsko vojsko razbil in ujel vodjo Banfija Pavla. Grof Ulrik se nato 1. 1441. s poljskim Vladislavom pomiri, priznavši ga za kralja ogerskega in obljubivši mu pokornost. Elizabeta pa se je še nadalje bojevala z nasprotnikom, zlasti, ker se je za njo in njenega sina potegnil cesar Friderik III., katerega je bil pokojni Albreht izbral svojemu bodočemu sinu za variha, dokler
*) Orožen, C. Kron.
2) Vid. Letop. Matice Slovenske 1871, 20.
tudi te vojne ni končal mir 1. 1442. A junaški Vitovec je vendar še štiri leta pozneje (1446) odbijal Hunyadyja od Slov. Bistrice in Ptuja, kamor je bil Janoš prek Borla prilomastil s svojimi Madjarji, hotec se osvetiti Celjanom, kjer so tudi neke vasi požgali. Naposled pa je sklenil tudi Hunyady v navzočnosti in po prizadevanju grofa Friderika Celjskega v Radgoni 1. 1447. s cesarjem Friderikom mir na dve leti.1) Ne dolgo zatem začne grof Ulrik, kateremu je bil oče Friderik prepustil vso upravo, s samim cesarjem Friderikom III. boj za kraljeviča.
Ko je namreč ogerski kralj Vladislav poljski pal v bitki s Turki pri Varni leta 1444., priznali so Ogri ali Madjarji složno Ladislava Posthuma za svojega kralja. Ali cesar Friderik vendar še zmerom ni hotel izročiti krone ogerske, niti svojega varovanca, mladega Ladislava, pustiti iz oskrbništva. Ko torej Friderik grudna 1. 1451, odide s kraljevičem v Rim na svoje kronanje, upro se dolnjeavstrijski stanovi pod nekim bavarskim grofom Ulrikom Eizingerjem, zahtevajoči Ladislava, dednika avstrijske, Češke in ogerske krone. Zarotnikom se pridruži tudi celjski grof Ulrik ob jednem s svojim očetom Friderikom, da reši svojega stričiča Ladislava iz rok njegovega zakrilnika cesarja. Vendar se jim ne posreči dobiti kraljeviča iz Rima, dasi so bili podkupili njegovega odgojitelja Nikolaja Krottendorferja. Marveč še papež Nikolaj V. je izobčil vse upornike, kateri pa se prizovejo na drugega, bolj poučenega papeža, ali pa na obči cerkveni zbor.a)
Ko je cesar Friderik, vrnivši se iz Rima, prišel v Judenburg, zahtevali so posebno poslanci grofa Ulrika Celjskega drzno, da jim izroči Ladislava; a ker jih cesar ne posluša, obkolita ga Ulrik Celjski in Eizinger z 12000 vojaki v Dunajskem Novem mestu; bila bi tudi mesto gotovo pridobila in cesarja ujela, da ga ni rešil Vipavec, štajerski vitez Andrej Baum-kircher, poznejši izdajalec. Posredovanjem solno-grajskega nadškofa Sigmunda, grola badenskega, in škofov frizinškega in regensburškega, bilo je nato v miru dne 1. kimovca 1. 1452. odločeno: Cesar Friderik prepusti Ladislava v varstvo Ulriku Celjskemu, a da mora grof s svojim varovancem ostati v gradu Bertholdsdorfu dotlej, dokler cesar na deželnem zboru ne izroči kraljeviču vladarstva v njegovih deželah. Ali Ulrik se kmalu preseli z Ladislavom v BeČ, in na očitanje zaradi nezvestobe cesarju oholo odgovori, da premagancu ne dostoji, zmagalcu ukazovati.3) Dne ii.listopada 1. 1452. so razglasili cesarski poročniki v Beču na deželnem zboru
*) in 2) Orožen, C. Kron. 3) Podrobno o tem Orožen, C. Kron.
Ladislava za češkega kralja, moravskega mark-grofa in avstrijskega vojvodo. Početkom naslednjega leta 1453. pak so tudi Madjarji v Požunu kronali istega Ladislava za ogerskega kralja. Ob tej priliki je bil imenovan Hunyady Janoš upraviteljem ogerskim. Jurij Podebrad namestnikom Češkim, in Ulrik Celjski namestnikom avstrijskim. Zastonj so se trudili Ludovik Bavarski, Vilhelm Saksonski in Albert Braniborski tudi sedaj še protivnike povsem pomiriti. Grof Friderik Celjski je zahteval ogromne vsote, da izroči ogerske kronske zaklade, Ulrik pa je obre-koval in grdil cesarja ter izpodbil posredovanje štajerskega vojvode Albrehta s tem, da je Baum-kircherja pripravil na upor in ga podpiral.1) Ali sedaj zadene Ulrika maščevalna usoda.
Avstrijci so se celjskega grofa skoro naveličali ; zakaj Ulrik je podložnike gulil in državne službe za novce prodajal. Grof Eizinger, ki je bil prej Ulrikov prijatelj, a se je zaradi neke ženske razprl ž njim, očrni ga pri kralju Ladislavu, da ga ta z dvora odpusti. Sramotno se odpravi grof domov v Celje meseca kimovca leta 1453-, imajoč s seboj samo tri konjenike. Nadejajoč se milosti kraljeve, ide nato Ulrik z Ladislavom v Češko na kronanje, a mora se vrniti brez uspeha. Tudi pri cesarju Frideriku v Dunajskem Novem mestu ni mogel izposlo-vati ničesar. Zato se ponudi Benečanom, kateri so se uprav tedaj bojevali z milanskim vojvodo Frančiškom Sforzom; pa ni oni niso marali za njega.2)
No, z velikim bogastvom svojega očeta, ki je bil umrl baš v istem času, pridobi si grof Ulrik vendar na kraljevem dvoru nekaj prijateljev, kateri Ladislava pregovore, da grofovega tekmeca Eizingerja prežene iz Beča, a Ulrika zopet na dvor vsprejme. V največji krasoti dospe nato grof Ulrik s sto konjeniki pred BeČ, kjer mu kralj sam pride pred mesto naproti ter ga svečano odvede v svoj dvor 1. 1455. Tako je bil Celjan postavljen v prejšnjo čast.3)
Grof Celjski Ulrik II. je bil sedaj najimenitnejši in najmogočnejši knez rimsko-nemškega cesarstva. Imel je mnogo lastnih zemelj, bogastva pa toliko, kolikor ga nista imela ne kralj in ne cesar (kakor veli Orožen). V pismu, s katerim je potrdil Celjanom njihove pravice leta 1455., imenuje se sam: „Wir Ulrich von gottes gnaden graff zu Cilly, zu ortenburg vnd in dem Seger, Ban zu Dalmatien, zu Croatien vnd in Windischen Landen." Bil je zet srbskega vladarja Jurija Brankoviča, polujec češkega,
') J. A. Janisch: Topogr.-stat. Lexikon von Steiermark, s. v. Cilli.
2)	Orožen, C. Kron.
3)	Ono leto 1455. je grof Ulrik celjski ustanovil tudi samostan v vasi Enzersdorf v Avstrijski.
ogerskega in hrvaškega kralja in avstrijskega vojvode Ladislava, mesto katerega je Avstrijo vladal; bil je celo svak pokojnega turškega sultana Amu-rata II., da, celo še tudi v rodu s carigrajskimi cesarji Kantakuzenovci po ženski strani.
Vendar vsa tolika moc in čast nista mogli zadovoljiti nenasitljivega srca Ulrikovega. Želel je, da nameščuje kralja tudi v Ogerski, kakor je bil njegov namestnik v Avstrijski in v hrvaških zemljah. Ali tam je bil Ulriku na poti silni Hunyady Janoš. Da se njega iznebi, začne ga grof pri Ladislavu dolžiti, da baje Hunyady za kralja mnogo ne mara, temveč samovoljno vlada v Ogerski, pa se je bati, da ne bi kje upravitelj celo odmaknil kralju ogerskega kraljestva. Mladi, neizkušeni kralj je grofu verjel ter pozval Hunyadyja k sebi v Beč. Hunyady sicer ne prestopi avstrijske meje, a vendar se odreče upraviteljstva ogerskega in da svojega sina Matjaša za talnika. Ali oholi grof se ni s tem zadovoljil.
In v istini, usoda dodeli Ulriku še to, po Čemer je toliko hlepel.
Hunyady Janoš nenadno v Zemunu umre dne i i. velikega srpana leta 1456. Turki, preje pobiti, zbero se zopet ter trumoma silijo proti Dunavu. Nad nje hite sedaj križarji iz vseh dežel. Tudi kralj Ladislav pride z grofom Ul-rikom Celjskim v Ogersko ter gre ž njim na deželni zbor v Futak. In tu se grofu želja izpolni: Madjarji izbero Ulrika Celjskega za kral jevega namestnika Ogerske.
Ali uprav ta toliko zaželena Čast je grofu provzročila propast; z vrtoglave višine strmoglavi se Ulrik v najgloblje brezdno.
Nabrana križarska vojska 44.000 mož pod vodstvom Ujlaka Nikloša priplove doli po Dunavu. Kralj Ladislav prestopi Savo ter pride s celjskim grofom vred pred Belgrad. Tam pa je čakala Ulrika smrt, — a ne slavna za križ častni i slobodo zlato, nego potajna in nenadna od nasilne usode.
V Belgradu je bil poveljnik Hunyadyjev starejši sin Laslo (Ladislav). Grof Ulrik, kakor je črtil očeta Hunyadyja Janoša, tako je hotel odstraniti tudi oba njegova sina; a mu je iz-podletelo. Hunyady Laslo je spoznal Ulrikovo nakano, poklical grofa k sebi ter mu v pogovoru očital ko varstvo in izdajstvo. Beseda da besedo; Ulrik mahne z mečem, a Laslo prestreže mahljej in v roko ranjen zavpije : Ubijte Celjana! Na kar planejo Madjarji s svojimi meči ter grofa posekajo, HunyadyjiČev ujec Szi-lägyi Mihaly pa odseka mrtvecu glavo. To je bilo na dan svetega Teodorja dne 9. listopada 1. 1456.
Tako je končal poslednji celjski pokneženi grof Ulrik II. Pri pokopu v minoritski cerkvi v Celju, kamor je bilo truplo ubitega kneza prepeljano, doviknil je glasnik trikrat žalobno: „Grafen von C i 11 i und n i m m e r m e h r!" ')
(Dalje.)
Obširneje o tem Orožen, C. Kron.
Slovenski koledarji in koledarniki.
(V 100 letni spomin prve Vodnikove in v 5oletni spomin prve Bleiweisove „Nove Pratike" spisal
Josip Benkovič.)
(Dalje.)
Zivljenjepisje „Zore" je provzročilo, da si je Bleiweisov koledarček „osnoval nalogo, biti Plu-tarček slovenski in se po tem posebnem namenu ločiti od vseh drugih koledarjev".
„Koledarčik slovenski navadno l. i853. Na svitlo dal Dr. Jane% Bleiweis. V Ljubljani. Natisnil Jo^ef Blatnik. 8°, str. 64. —- Koledarski del je jednak prejšnjemu letu; druga vsebina, „Koleda", pa taka-le: Želja koledarčka, zložil F. Cegnar. Valvasor, spisal Bleiweis. Zgodovina papirja je zgodovina omike človeške, spisal Bleiweis. Stari Slavjam, spisal M. Vrtovec. Obujenje od smrti, spisal J. S . .. Karkolj je zdaj zakrito, bo neki dan očito, spisal J. S . . . — Življenjepis Valvasorjev začenja s temi-le besedami: „Po obrazu poznati za domovino zaslužene može je gotovo drago vsakemu domorodcu, in želja že
mnogokrat razodeta. Namenil sem se tej želji ustreči, in jedno ali po dvoje podob slavnih Slovencev koledarčku pridevati vsako leto. Ako Bog da in prijaznost Slovencev, da koledarček doživi mnogo let, zna se tako nabrati množica dragih spomenikov, katerih ogled nas bo živo opominjal domoljubja vrlih rojakov in vnemal srca naša: biti po njih zgledu vredni sinovi drage očetnjave svoje. Ako pa nemila usoda prerano odstriže živobitje koledarčku, naj bo začetek njegov poziv drugim posledovati delo začeto." — Koledarčku je priložena slika Valvasorjeva.
Tudi Jožef Godina-Verdelski je dal na svetlo „Koledarček leto i853." Knjižica je jako lična in ima sliko Trsta iz 1. 1670.
Koledarček slovenski ^a navadno leto i854-itd. (8°, str. 64.) je prinesel sliki Fr. Miklošiča in Val. Vodnika. Prvega je opisal J. Navratil,
drugega pa Dragotin Dežman. Ostale spise so priobčili: D. Trstenjak: Slikar. Prevel Jeriša: Zadnje pismo rajnega vladike Črnogorskega Petra Petroviča Njegoša I. Prevel Podgorski: Metod, slovenski apostelj. Levstik: Božična (pesem). Prešeren: Licovastrelci. Dežman: Blesko jezero. Cegnar: Najlepša dota. Levstik: Dekle in tica. Dr.Bleiweis: Iskrice življenja, posvečene mojemu prijatelju.1)
V tem koledarju pri posamnih mesecih ni več zapisano „namišljeno vreme". V opombi pravi urednik: „Prazno vremensko prerokovanje smo namestovali vsaki mesec z dnevnikom važnejših dogodkov in s posebnim ozirom na dežele slovenskega naroda, začenši s starimi časi."
Koledarček slovenski \a navadno leto i855. itd. (8", str. 64.) ima sliki Žige barona Zoisa in Stanka Vraza. Življenje prvega je opisal doktor Bleiweis, drugega pa D.Trstenjak. Slede: Dorota, narodna igra, spisal M. D. P. Trikratno srečanje, spisal Ivan Kuk. Potovanje po okrajnah slovenskega naroda, ulomek, spisal P. Kozler. Kočevari, spisal IstiniČ. Proklete grablje, zložili). Dežman. Prizanesi, mila! zložil J. Stefan. Kukavica, Cena starosti, Mraz v srcu, Pred Bogom bomo vsi jednaki! poslovenil Cegnar. Pasji Turci lulo nabašite! Vilenska pesem, poslovenil Svetec. Vožnja slovenščine, zložil Hicinger. Torbica narodnih prigovorov, nabral po Istri Jakob Volčič. Za vzgled naj sledi Hicingerjeva: Vožnja slovenščine!
Kdaj so počasi jo Vlekli volički, Zdaj pa jo peljejo Čili konjički. Mnogo voznikov je, Kdo jih če šteti! Iščejo križem se Vsi prehiteti. Stranski tam hot! kriči, Bistahor! prednji; Stranski tu žene hi! Stoj! ha! poslednji. Čudno! da dalje gre, Da se ne zvrne, In da se skoro že Vse ne raztrne!
Koledarček slovenski \a prestopno l. i856. itd. (8°, str. 71) s slikama Val. Staniča in Jurija
*) Iz tega spisa n. pr.: „Luna mila! jednaka se mi zdiš pravemu prijatelju: vidimo te šele, ko je solnce sreče naše za goro šlo. — Od Boga izvira jedinost, od vraga prepir. Zakaj neki to? Bog je en sam, vragov pa veliko. — Kdor išče stanovitnega veselja v hrupu sveta, zgrešil je že pravo pot do njega. — Ne ljubi sam sebe, pa bodi sam sebi prijatelj! — Pred trugo svojo stopi, kakor pred posteljo svojo. Le slečeš se! — Za vse imaj roko na srcu, za enega le srce na roki!"
Japlja. Oba življenjepisa sta posneta po „Drobtinicah" , kjer jih je Slomšek priobčil. Drugi spisi: Sorica in pa Soričanje, spisal A. Likar. Krst ob smrti, po ilirskem J. LeviČnik. Pravljice iz življenja smešnega kraljevega svetovavca Jana Klenovskega, navadno Palček imenovanega, spisal dr. Bleiweis. — Mlada Breda, Nuna Uršica, priobčil Rodoljub Ledinski. KatrinČica, zl^M. Va-ljavec. Janko cigan, zložil D. Dežman. Človečji sled, zložil Rodoljub Ledinski. Čveteri veki ali dobe sveta. Po Ovidiju M. Valjavec. Komu? Zapisal J. V. Primula veris, po Lenau-u. Nova cvetlica, zložil A. Praprotnik. V spomin Prešernu, zložil Jankomir. Med in pelin, zložil Hicinger. Summo Jovi, zložil J.Jenko. Torbica narodnih prislovic, nabral Jakob Volčič. Za vzgled bodi Hicingerjeva „Med in pelin":
Nekaterim pesnikom!
Mislil bi, ptičice, Ktere med nami Koli glasijo se, Slavčki so sami. Smeja se kakor med Sebi mnogtera; Da ji nihče ni spred, Njena je vera. Graja pa naj na to Reč se ji mala, Precej srdito bo Vsprot začvrčala. Ptičice! s tem gubi Slava se vaša; Slavček, se meni zdi, Tak se ne znaša!
Slovničarjem!
To se mi čudno zdi: Črkice se drži Vsak iz vse moči; Kakor da črkica Bila modrost bi vsa, Bila bi sreča vsa!
To je bil zadnji Bleiweisov koledarček! Nehal je izhajati, ker so drugi koledarji s sličnim smotrom stopili v javnost.
VIII.
Ko so okoli 1. 1850. jeli prihajati na svetlo razni koledarski letniki in zborniki, katerim je bil glavni smoter poučni in zabavni del, pratika pa le nameček, lotilo se je koledarstva zlasti mnogo duhovnikov. Razna katoliška (politična, gospodarska, znanstvena, zabavna) društva, ki so se po odpravi absolutizma jela snovati, podajala so leto za letom svojim členom letna izvestja s pratiko vred. Kakor so bila društva
sama nekak odpor tedanjemu silovitemu navalu Časa, ki je pod krinko slobode in naprednosti izkušal z dejanjem, z besedo in s pismom po-gaziti vse versko prepričanje in iztrebiti versko mišljenje, tako so tudi koledarji, kot njih glasila, delovali pred vsem nato, da bi dramili, ohranjevali in utrjevali med svojimi čitatelji katoliško zavest. V mnogo tisoč izvodih so leto za letom romali med svet. Ko so se narodi, dobivši ustavo, vedno bolje zavedali svoje narodnosti ter se slobodneje razvijali, hotelo je obveljati načelo, da „gre moč pred pravico", da smejo večji narodi zatirati manjše. Zato zasledujemo v koledarjih te dobe z jedne strani teženje po verstvu in narodni jednakopravnosti, z druge strani pa delovanje za neodvisnost od vsakega oblastva, oziroma načela, ki so v nasprotstvu z resnico in pravico.
Romanski narodi so imeli nekake koledarske zbornike že v prejšnjih stoletjih, zlasti v 18. stoletju; tudi med Nemci jih zasledujemo, a ne v toliki meri. Bojevit značaj pa je dobilo koledarsko slovstvo zlasti v sredi 19. stoletja. V tem pogledu so bili Nemci nad vsemi drugimi narodi1); od njih so se učili tudi Slovani.
Med Slovenci se je že 1. 1848. pojavilo v posamnih veljakih neko teženje po vzorih in smotrih, ki se s pravim narodnim duhom niso prav nič strinjali. „Celjske novine" so bile njih glasilo. „Novice" in „Danica" (ozir. „Cerkveni časopis") sta se odločno upirala takemu novo-tarjenju. Slomšek, ki je že 1. 1846. jel izdajati „Drobtinice", vzbudil je z And. Einspielerjem vred 1. 1852. družbo sv. Mohorja, katera naj bi „razširjala med Slovenci dobre katoliške bukve ter podpirala pobožno, lepo obnašanje in ohranjevala katoliško vero med slovenskim ljudstvom". V isto svrho so z 1. 1855. začeli nekateri duhovniki dajati med narod ljudske koledarje.
Po nasvetu semeniškega spirituala Jurija Volca sta priredila novomašnika Janez Božič in Matej Fröhlich „Koledar Slovence s podobami, k poboljšanju katoliškega duha, navadno leto i855. V Ljubljani. Zalomil Janez Giontini. Tisek L.Sommera na Dunaju." 8°. 68. — Vsebina razven koledarskega dela: Pesmi: O novim letu. Presveti, mogočni Devici. Poučni sestavki: Deset božjih zapoved (v vzgledih). Ne-kteri deželni patroni. Hoja na polje. Sv. Monika. Blaga gospa in keršenik. Ne vse! Trdovratnež
Omenjam pred vsem priljubljeni „Kalender für das katholische Volk", katerega je dajal na svetlo ustanovitelj katoliških rokodelskih družb Adolf Kolping, po njegovi smrti pa S. Schäffer. Znamenit je bil tudi „Katholischer Volkskalender" iz Schwanove knjigarne v Ko-linu. Dalje: A. Stolz. „Kalender für Zeit und Ewigkeit", „Marien-Kalender" itd. Spretni koledarniki so bili: doktor A. Jarisch, dr. S. Brunner, Vogel i. dr.
in vest. Popotnik. Tolažba kristjanam. Cerkev svetiga Petra v Rimu. Tolažbini reki. Dve vošili za novo leto. — Vsi ti sestavki so prosto poslovenjeni po Jarischevih koledarjih prejšnjih treh let; tudi slike so iz njih povzete.
Po miČni in dobro nravni vsebini ter po prikupljivi vnanji obliki in ličnih slikah se je ta koledar ljudstvu tako priljubil, da je doživel deset letnikov.
V družbi z Janežem Volčičem sta spisala prejšnja dva pisatelja „Koledar %a Slovence s podobami, v poduk in kratek čas, prestopno leto i856. Sostavila F. in B. Drugi tečaj. V Ljubljani." itd. 8°, 76. — Vsebina: Pesmi: Poglavitni grehi (v spevih). Vse mine. Drevär. St. Kancjanska jama. Sveti križ. Taka je bila in taka bo. Premislek. Nepričakovano snidenje. Zmešnjava. Ples. Svet. — V prozi: Apostoli: Strah Božji. Se nekatere bogoljubne budila za keršcansko deržino (poslov. P.). Skopuh. Spre-obrnjeni tolovaji. Kapucinar. Poslednja sodba. Poredni sin. Stara povest o novi obleki. Slabe in dobre navade per hiši. Razven tega še več krajših sestavkov. — V koledarskem delu je zanimiv članek „vremenska pratika". Pisatelj navaja po vrsti slovenska imena mesecev. Namesto oktobra pa piše: „Deseti mesec, (naj bi se že imenoval kakor koli bi hotel, da bi le Ko-zopersk ne bil!)" Pod črto dostavlja: „Pravdo! naj velja kar hoče! Jaz deseti mesec v leta nočem biti več Kozopersk; vse rajši, le Kozo-persk ne! — zakaj bi le jaz imel tako grdo, ostudno ime; ker imajo vendar vsi mojih enajst bratov lepa imena? -— Ce se me ne usmilite in me prekrstiti nočete, ljubi Slovenci! (pri druzih narodih vseh imam poštena imena) vam napovem, da bom pravdo vzdignil zoper vas. Zastonj je bila moja prošnja pred nekaj leti že v „Novicah" ') zastran tega, jaz sem še vedno le Kozopersk. Zdaj pa ne bom več dolgo prosil, zdaj vam bom pa v kratkem pravdo napovedal. Ce je moj sosed Listopad užugal, da ga več Listognoj ne imenujete; bom le videl, ali bom tudi jaz ali ne!? Torej zadnjič se podpišem še Kozopersk."
Z nastopnim letom je prevzel uredništvo koledarja Jernej LenČek, kapelan v Žireh, in mu nadel novo ime: „Slovenski Romar. Koledar v poduk in kratek čas navadno leto i85y. Pervi tečaj. V Ljubljani. Zalomil Jane% Giontini. Natisnil R. Milic." 8°, 84. — V uvodu je objavil svoj program tako-le: „Slovenski Romar sem in hočem biti svojim ljubim Slovencem. Romal bom po domači deželi, pa tudi v ptuje bom rad pogledal; obiskoval bom domača božja
1) Primeri: „Novice", 1. 1854. str. 218, članek s Štajerskega: „Pojdi rakom žvižgat, Kozopersk!"
pota, pa tudi ptujih zanemaril ne bom; govoril bom o domačih rečeh, pa tudi o ptujih bom rad kaj opomnil; oziral se bom posebno na svete, božje reči, pa tudi druzih navadnih vsakdanjih zadev zgrešil, pozabil ne bom. Sel bom po navadi romarjev semtertje od hiše do hiše, od fare do fare, od mesta do mesta, povsod bom imel oči, ušesa in usta odprta, povsod bom ogledoval, poslušal, popraševal in si vse zapomnil; potem pa kot pošten in pobožen romar Slovencem to povedal, razkazal in priporočil, kar služi Bogu v čast in hvalo, Slovencem pa v njih dušni in telesni prid, v njih časno srečo in večno zveliČanje. Po navadi romarjev, bom tudi še letos in v prihodnje marsi-kako mično podobico svojim prijateljem prinesel. Popotovaje po svetu bom v svojo romarsko torbico jemal tvarino vsake vrste in iz nje Slovencem delil to, kar je potrebno, koristno in prijetno, kar jim bo v poduk in kratek čas, pobožnemu duhu pa ne nasproti. Želim dolgo dolgo živeti, nikdar umreti, želim vsako leto poprijeti za romarsko palico in romati po svetu, romati po ljubi slovenski deželi . . . Ker hočem biti priden in pošten romar, zaupam, da me bote z veseljem pod svojo streho in v svoje družine sprejemali, zaupam, da me bote sami za ljubo imeli, pa tudi drugim kot poštenega, pobožnega hišnega prijatelja blagovoljno pripo-ročevali ..." Razven koledarja (str. L—XXIII.), ki obsega tudi rodopis avstrijske cesarske rodbine, dobe časov in sejme, podaje knjižica tudi članek: „Prerokovanje za vsak mesec", sestavljeno v šaljivo-poučnem zmislu. Pesmice, večinoma nabožne vsebine, so priobčili M. Fröhlich (o glavnih praznikih: „Božična", „Velikonočna", itd. Kje je Slovencev očetnjava." Hrepenenje živine po železnici. Pojmo radi!), Janez Majnik, Jurij Varl in Jernej Lenček. Hicinger je opisal „apostelje slovenske zemlje", „Zgodovino Ljubljane", P. in Likar „prigodbe", L. Dolinar „pri-godbe nekdanjih časov"; urednik Lenček sam pa je poslavil Ljubljano in podal razne nasvete, kako naj se slovenska metropola razširja in diči ter v čem naj Slovenci sploh napredujejo. Slike so povzete iz nemških koledarjev, a so jako lične.
„Že lansko leto je Romar opomnil, da so njegove želje, da bi se ta knjižica v večje ,letne bukve' razširjala, ter koledarski del le kot nameček prideval." Tako piše v vvodu „Slovenski Romar. Koledar v poduk in kratek čas \a leto i858. Drugi tečaj. V Ljubljani, ^alo^il Ničman. Natisnil L. Sommer na Dunaju. 8°, stranij 147. Razven strogo koledarske vsebine (str. I.—XII.) obseza tudi razne pesmice in za-bavno-poučne spise. Pesmi so priobčili: J. LenČek, Jož. Hašnik, Jan. Volčič, P. Hicinger, Kajetan
Hueber in M. Fröhlich.1) Ostali spisi: Sveti mu-čenci slovenske zemlje, Ljubljansko močvirje, spisal Hicinger. Popis Križne gore in božjega pota, spisal J. Bevk. Cerkev sv. Petra v Rimu, Sestra usmiljenka, Spoštovanje znamenj božjih ob potih, Nekatere besede Romarja zastran znamenj ob potih, Molite radi! Afrika na za-padni strani, Žirovski svet, Kaj Romar Slovencem za leto 1858. nadalje vošči in svetuje, spisal J. Lenček. Prva hranilnica v deželi, Prigodbe nekdanjih Časov, spisal L. Dolinar. Krat-koČasne, spisal J. Marn. Najdeni zaklad, Dva godca — srečna v nesreči, sp. M. Fröhlich, itd. Koncem knjige je „Vodilo za navadno 1.1858." :
Bodi pobožen, previden in delaj čvrsto: Blagoslov božji — obilno plačilo ti bo!
Znamenit je ta malenkosten napis zaradi tega, ker so poslej slovenski koledarniki po vzgledu pratike takoj na drugi strani naslovnega lista priobčevali „geslo" ali „voščilo" za dotiČno leto.
Čeprav si je želel „Romar" mnogo let, vendar ni doživel niti tretjega tečaja. Za leto 1858. je spisal poseben koledar učitelj Andrej Praprotnik z naslovom: „Koledar slovenski \a navadno leto i858. Dal A. Praprotnik. Tretji tečaj. V Ljubljani. Zalomil Jane\ Giontini. 8°., str. 24.
—	Ta knjižica je prav za prav tretji tečaj Božič-Fröhlichovih koledarjev. Takoj na drugi strani se predstavlja Slovencem s sledečo kitico:
Koledar neskušen Podam se na pot, Upljivo zanašam Na Slave se rod.
Koledarski del in poučno-zabavni dodatek sta urejena po prejšnjih dveh letnikih, samo slik nima ta knjiga. Za pravim koledarjem sledi „Kratki gospodarski koledar" po Zalokarjevih virih. Vse ostale sestavke je spisal urednik sam, in sicer Trnovska cerkev v Ljubljani. Božič (povest). Venec domačih pesmic. Nameček. Nekatera prerokovanja za to in vsako leto. Nekatera zdravila. Nekatera vprašanja. Kratkočasnice. Svetle iskrice. Za vzgled naj slede „nekatera zdravila" : „Za lenobo — pridnost. Za presite — post. Za pijanost — prazna mošnja, Čista voda. Za nevoljneže — potrpljenje. Za zmikovce — ječa in delavnica. Za surovo obnašanje — leskovica ali brezovka. Za prehud jezik —- molčanje. Za ponočnjake — patrola. Za prevročo mlado ljubezen — pošten zakon. Za opešane prodajalce
—	dosti kupcev."	(Dalje.)
*) Zanimiva je Fröhlichova pesem „ Štongrajtar-Falot", ki jo je postavil „kot spominek takoimenovanim štongrajtarjem in falotom, ker je po napravi železnice dozdanja vožnja po veliki cesti nehala".
Izprehod na Notranjsko.
(Spisal dr. Fr. L.)
Nikakor ne zavidam Gorenjcem visokih	Nad vse imenitno pa je za Notranjsko to,
gora, bistrih studencev in belih cestä; radujem da je bilo v sredi laške, nemške in slovanske se z Dolenjcem prijaznih vinskih goric in ob- omike. Vse tri sile so delovale nanj: mehki čudujem njegove gradove: toda tudi notranjski slovenski značaj je podedoval Notranjec po svet ni zadnji in tudi tej strani naše domovine treba pridobiti Čast in spoštovanje pri občinstvu. Saj je bila Notranjska vedno kakor pästerka med drugimi slovenskimi pokrajinami, zaničevanje je šlo za njo kakor senca. „ Kaj more biti dobrega z Notranjskega?" tako je vprašal Gorenjec, in Dolenjec ni vedel povedati niČ pametnejšega, kakor da so tam medvedje in volkovi.
In vendar je notranjska stran v vsakem oziru tako znamenita, kakor malo-katera pokrajina naše Avstrije. Zgodovina notranjska nas vodi v najdavnejše čase in nam kaže ostanke prebivalcev v votlinah; potem nam kliče v spomin mogočne Kelte, omenja nam Japode, poje slavo mestu Metülu in njega prebivalcem, kaže nam poti in kraje, ko der so hrumela divja ljudstva sem in tje med preseljevanjem narodov, pripoveduje nam o starih cerkvah in župnijah, posebno
nam pojasnjuje zvezo	...	^ . . v
Notranjskega z Ogle-	Ljubljana po potresu: Prt deželnem glavarju.
jem in njegovim pa-
trijarhatom; nadalje nam razkriva, kako je hodil	svojih očetih Slovanih in v mnogih krajih ohranil
na Notranjsko v goste Benečan, donašal mu	svoj prelepi jezik, poln in blagoglasen, kakor
zlata, a jemal mu krasoto njegovih gora in	se govori malokje po Slovenskem. Od svojih
logov. In kaj bi šele govoril o poznejših časih!	očetov je podedoval bistroumnost, podedoval
ljubezen do doma, pa tudi neko prostosrčnost, ki ga spremlja Še v ptaje kraje. Bližnji Italijani so ga včasih dražili, drugič pa mu zopet donašali svojo omiko. In Notranjec je rad sprejel, kar je videl novega. Brez števila znamenj stare

laške omike opazuješ na Notranjskem. Težko, da bi bila Notranjska tako napredovala v oliki, ko bi ne bila imela takih sosedov na zapadu. Z notranjskih gora se vidi bliščeče morje. Vleklo je Notranjca vedno tudi na morje, in v narodnih
Zabava na podstrešju. (Slikal Vil]. S.)
pesmih nahajamo mnogo spominov na morje. — Pa tudi Nemec se je oglašal med Notranjci, vendar manj, kakor po Gorenjskem in Dolenjskem.
Notranjska je sicer majhna, a kaže nam v jezikovnem in moralnem oziru jako velike raz-
like med svojimi prebivalci. Dejal bi, da niso nikjer te razlike tako velike in ob jednem tako bližnje, kakor tukaj. Tu gledam najprej tebe, vrli hribovec od Iga tje do Cerknice: tako lepega jezika nikjer ne Čujem, kakor je tvoj, take korenjaške poštenosti in stanovitnosti v
starih navadah nikjer ne vidim, kakor v tvojih hišah. In ti, prebrisani PivČan, ki si bil nekdaj tako mogočen doma in po svetu, sedaj res ne meriš denarja s posodami, toda močan si še in trden, da se ne strašiš silovite burje. Vipavca pa sem ljubil od nekdaj; dobra duša je, da ga ni boljšega rojaka, žal, da je ubožen; njegova dolina je zemski raj, pa pretesna je za njegov mnogoštevilni rod. Kdo bi mu zameril, da zaničuje Rovtarja, kakor nekdaj olikani Atenčan trdega Beotca. Da, Rovtar, to vam je Notranjec z dušo in telesom! Veliko je njegovo ozemlje: od vrhov vipavskih naprej tik do Idrije, potem čez Žiri, Poljane, in nazaj doli proti Vrhniki: vse to obsega slovensko pleme posebnega značaja in precej jednakega jezika. Ce mu pravimo Rovtar, ne žalimo ga, zakaj iztrebil je gozde, boril se s slabo zemljo, in tako deluje dandanes še vedno marljivo, da ni nikakor berač, marveč trden kmet, gospodar na svojih tleh. Naposled Idrija in njena okolica, Konomlja itd. sklepa prijateljstvo s Tolminom ter ima tudi svoj značaj.
Kaj bi govoril o notranjskih mestih! Postojna, Lož in Idrija imajo slavno ime. Notranjski trgi tekmujejo po velikosti in lepoti z mesti drugih slovenskih delov. In notranjske znamenitosti, jame, cirkniško jezero, idrijski rudnik slove po vsem svetu.
Zares. Notranjcu se ni treba sramovati svojega doma. Sicer je tih in pohleven, a tudi on pride polagoma na dan in pove slovenskim bratom, da neČe biti zadnji med njimi. Tudi jaz se ne sramujem svojega notranjskega doma, ne sramujem svojih trdih gričev, ne sramujem temnih gozdov, in ne zaničujem poštenih Rovtarjev, kakor nam pravijo Vipavci, marveč z veseljem pohitim tje čez borovniški dolgi most vselej, kadar imam Čas in priliko, in obiščem svoje notranjske prijatelje. Da bi mogel le večkrat izprehajati se po Notranjskem, kakor sem se pred dvema letoma, ko sem šel nabirat si lepih spominov, katere sedaj -— v dobi poletnih izletov — ob kratkem tukaj podajem dragim Čitateljem.
II.
Bilo je začetkom velikega srpana, ko odide rado iz mesta vse, kar je še v njem ostalo. Tudi jaz sem se bil namenil teden dnij preživeti na deželi, toda ne bi bil šel, ko bi me ne bili klicali na opravek. Za samo zabavo ne grem nikamor, ker — ne morem iti. Zaradi zadržkov sem odrinil šele po noči. Imel sem s sabo mladega dijaka, Češ, naj vidi nekoliko naše domovine. Ponočna vožnja z mešancem se mi zdi najboljša vaja ali priprava za vice. Tesni prostori, pričakovanje, boleče kosti itd.: vse to nas
bo zadelo tudi tam, samo še v veliko hujši meri. Sedaj je šlo res počasno; toda druge poti, kadar sem se vozil po dnevu mimo bele Vrhnike, prostranega Logatca, moškega Rakeka in častite Postojne, bilo mi je vse drugače. Takrat smo se vozili dijaki kakor vojskovodje po slavni zmagi. Pa vsega dočakamo s potrpežljivostjo. Ker je bil prvi namen mojega izpre-hoda — Košana, ustavil sem se v Šempetru. Bilo je še nekoliko temačno, a za gorami se je naznanjalo jutro. Hladen veter je pihal, ko sva stopila z mladim tovarišem s kolodvora.
Šempeter mi je od nekdaj priljubljen. V dijaških letih sem se tudi mudil tukaj in prenočeval, kadar ni vozila železnica ravno po moji volji. Takrat so se mi priljubili ljudje s prijaznim vedenjem, hiše s svojo ličnostjo, ves kraj s svojo znamenito lego. Prenočeval sem tako dobro in po ceni, da še za moje dijaške razmere ni bilo prehudih računov. Kdor pride naposled sem ob vojaških vajah, veseli se brezplačno godbe ob nedeljah, ob delavnikih pa vidi živo sliko, ki mu kaže, kakšna utegne biti vojska.
No, sedaj mi ni bilo treba prenočevati, pred kolodvorom sva sedla na voz, dobro se zavila v obleko in zdrdrala proti zapadu po lepi cesti proti Košani.
Ta cesta je velika cesta, ki gre naprej proti jugu, potlej pa se združi z ono cesto, ki prihaja iz Bistrice, torej vodi ali proti Trstu ali proti Reki. Čudno bi paČ bilo, ko bi naši No-tranjci ne imeli lepih cest, saj imajo veliko kamenja za posipanje. Ker se cepi pri sv. Petru železnica na Reko, vodi nas vozna cesta pod velikanskim cestnim mostom, potem pa teži polagoma v nižavo ter se vije sem in tje v ne-hudih klancih. Kmalu smo v ravnini in hitimo, kolikor nas vleče brza noga konjičeva. Voznik nam pokaže veliko grajščino na desni in pove, da so tu Ravne, posestvo grofa Hohenwarta. Voznik je tukaj služil prejšnje čase za kočijaša in tako mi je znal mnogo povedati o tej gospodi.
Kraški svet na desni in na levi. Skale, peščene ruševine, lepe zelene tratice, redki hrasti — to se vrsti in ti kaže, da vladajo tukaj vročina, močna burja in — kamen. In vendar ima ta svet posebno lepoto; Kraševcu se toži, kadar pride na zelene planjave in ne vidi trdih skal, mogočnih hrastov in bodečih grmov. Kot sosed Kraševcem reči moram tudi jaz, da se mi vselej oveseli srce, ko zagledam ta svet in ga pozdravljam kot dobrega znanca.
Ko smo se vozili kake tri četrt ure, ali nekaj manj, zavijemo jo na desno po slabejši občinski cesti v Košano. In pozdravljal sem v duhu svojega vrlega mladega prijatelja, vrh tega še učenca, ki je tukaj služboval na strani izkuše-
nega duhovnega pastirja in znanega slovenskega pisatelja. Prvega sem želel pozdraviti, drugega pa bolje spoznati. Tudi Košano samo sem si želel ogledati in tako spoznati del Krasa, ki mi je bil doslej manj znan. Pot se je vila navzgor, srečali smo posamezne hiše, močno zidane iz kamenja, lepo ograjene, ter naposled dospeli — v Košano. — Lična vas, rekel sem si, ko smo drčali na vse zgodaj po veliki košanski „ulici", in se celo nisem dal motiti, ko smo prišli do velike vaške luže — saj poznam lužo in vem, da je Kraševcu potrebna, kakor Gorenjcu studenec, četudi ni lepa. Pridemo mimo cerkve, in naposled obstoji voz pred starodavnim žup-niščem. Tu smo torej!
A kje so ljudje? Na posteljah. Ej, Četudi imam rad Notranjce in Vipavce in Kraševce brez razločka, a jedne stvari ne ljubim: poznega poležavanja. Pridi na Kras ali na Pivko zjutraj zgodaj, vse tiho in mirno, kakor o polnoči; le psi te oblajajo od vseh stranij. Seveda ni tako v vsakem kraju ali v vsaki hiši. To ljubeznivo navado so povzeli Notranjci od Lahov, pa bi jim jo lahko vrnili brez škode. Komur čast, čast: kar se ranega vstajanja tiče, je Gorenjec drugačen mož. Morda se premeni polagoma ta navada tudi po onih notranjskih krajih, kjer se še ni. Naši Rovtarji namreč in drugi gorjani menim, da nikakor ne zaostajajo v pridnosti za drugimi Kranjci.	(Dalje.)
Književnost.
Slovenska književnost.
Monsignore Fran Košar, hišni prelat svetega Očeta, kne^.-škof. konsvetovalec, infulirani stolni dekan Lavantinski. Opisal prof. dr. Ivan Kri^anič, kanonik senior Lavantinski. V Mariboru i8q4• Tiskala tiskarna sv. Cirila. — Zalomil pisatelj. 8°. Str. 120. Cena 50 kr. — To je prelepa knjižica, ki bo oveselila ne samo mnogoštevilne znance in častilce Kosarjeve, ampak tudi Slovence sploh. Kakor je nekdaj rajni Košar mično in vspodbudno opisal Slomšeka, tako sedaj čislani naš pisatelj Kosarja. Ob kratkem rečemo lahko: Lep je ta spomenik, a Košar ga je tudi vreden. V desetih poglavjih nam opisuje knjiga pokojnikovo življenje in delovanje, opisuje ga kot vzornega mašnika in čistega narodnjaka — Opis je sicer mnogim že znan iz „Slov. Gospodarja", kjer je polagoma izhajal, toda še ljubši jim bo sedaj v celotni knjižici z dobro Kosarjevo sliko. Delu želimo prav mnogo bralcev in lepim vzgledom mnogo posnemalcev.
Polidor pl. Montagnana. Življenjepisna črtica. Spisal Matej Slekovec, župnik pri sv. Marku ni^e Ptuja. Ponatis „Zgodovinskega Zbornika".
V	Ljubljani. Zalomil pisatelj. — Tisek Katoliške Tiskarne. l8g5. 8". Str. 18. — Tu imamo spomina vredno sliko iz 16. stoletja naše domače zgodovine. Zaslužni gospod pisatelj je sestavil skrbno, na podlagi natančnih preiskav, življenjepis Polidorjev. Opozarjamo na knjižico prijatelje domače zgodovine.
Vurberg. Krajepisno zgodovinska črtica. Spisal Matej Slekovec, %upnik sv. Marka niže Ptuja. (Po-natisek i^ „Slov. Gospodarja". S podobo Vurberga.
V	Mariboru 18q5. V T^alogi pisatelja. Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 8°. Str. 40. Cena (?) kr. — Zopet prelepo delce o domači naši zgodovini!
Hrvaška književnost.
Knjige ,,Matice Hrvatske".
(Piše F.)
Poviest srednjega vieka. Po najboljim pi-scima i^radio Franjo Valla. Treči dio. Od druge poslovine jedanaestoga vieka do god.	Prvi
sve^alc. Sa kartom toga ra^doblja. Zagreb. Naklada Matice Hrvatske 1804■ Knji~arska cena gld. 2.5o.
V tem zvezku se začenja tretji in zadnji del srednjega veka, od 1. 1059.—1453., ki )e Pa v tej knjigi obdelan šele deloma. Obsega ta zvezek dvanajst poglavij in sicer je v prvih dveh zgodovina nemško-rimskega cesarstva od Henrika III. (1 03 i—1056) do propada hohenstaufovske vladarske rodovine, 1250. Jako važna je ta doba in polna krvavih bojev. Najznamenitejša in najusodnejša je borba med cerkvijo in državo, v kateri se po pisatelju dado razločevati trije čini. Prvi čin te velike drame je boj za investituro, ki se končuje z wormskim konkordatom 1. 1122. Ko sta se oba nasprotnika nekoliko oddahnila, vname se nov boj, kjer je šlo za slobodo Italije (Friderik Barbarossa). V tretjem delu sta se naposled upehala oba nasprotnika, dokler niso Hohenstaufovci popolnoma iznemogli in izginili z obzorja evropske zgodovine.
Tako pisatelj sam deli to borbo; vendar takoj v začetku, ko je šlo le za investituro, tako govori o Gregoriju VII., kakor da bi papežem bilo le do posvetnega gospostva nad vladarji. — Že lani, ko smo poročali o drugem zvezku tega dela, omenili smo v Št. 10. „Dom in Svet"-a str. 319., da je pisatelj nekako označil svoje stališče, s katerega misli presojati srednjeveške dogodke, s tem, da krivdo zvrača na papeže, češ, oni so krivi teh
bojev, ker so cesarje smatrali za svoje sluge. Zdi se, da se je ta slutnja izpolnila. Gospod pisatelj je svojo zgodovino pisal po ,raznih virih', toda kakor vse kaže, v bojih med cerkvijo in državo se je držal bolj tistih zgodovinarjev, ki iz strankarskih ozirov očitajo cerkvi, da je sovražna državi in slobodi. Kdor ne pozna resnice, a pazno bere v tej knjigi o boju med Gregorijem VII. in Henrikom IV., pride naposled do sklepa: papež je bil tiran, cesar pa se je moral braniti, in kdo mu bo zameril, če je včasi segnil malo dalje? Tudi veliki papež Inocencij III. ni našel posebne milosti pri pisatelju. Pravi sicer, da je bil velik in čednosten človek, a slika nam ga kot brezozirnega, vlado-željnega despota, ki je svojevoljno razmetaval kraljevske krone in hotel vse kralje storiti za svoje podložnike. — Tudi v angleški cerkveno-državni borbi stoji na strani kraljev, ne pove pa, da so hoteli cerkev imeti za politično orodje.
Najbolj se pisatelj izpodtika nad tem, da so si papeži prisvajali pravice potrjevati kralje in odvezovati podložnike od prisege zvestobe do vladarjev. Toda, ko bi se bil postavil na stališče srednjega veka, moral bi priznati, da je bilo to potrebno v tistih časih, ko je veljala samo surova sila. Prava sreča je za slobodo in oliko Evrope, da je v tistih surovih časih bila nravna moč, ki je jedina mogla izdreti razjarjenim mogotcem krvave meče iz rok in Evropo obvarovati azijskega despotizma. — Ravno Inocencija III. in Bonifacija VIII. so vladarji s svojimi neprestanimi boji prisilili, da sta se začela vtikati v njih notranje posle, ni pa res, da bi „duhu papinskomu" bil j edini namen: gospostvo nad svetom.
Da bi Karol VII. (1422—1461), francoski kralj, s svojo pragmatično sankcijo (leta 1438. v Bourges) napravil red v cerkvi, ne moremo verjeti, ker je nasprotno resnica, da se je ravno iz tega izcimilo veliko homatij, prepirov in neredov, t. z v. galikanizem. — Jude pisatelj prav toplo zagovarja večkrat, zlasti na str. 244., kjer jih imenuje ,delaven narod' (v katerem oziru so Judje delaven narod, prepriča se pisatelj lahko najbolj na svoje oči doma na Hrvaškem). Gotovo je, da noben pameten človek ne zagovarja dandanes krvavega preganjanja Judov v srednjem veku, a pisatelj kot zgodovinar bi bil moral povedati tudi to, da so Judje bili večkrat sami krivi preganjanja, ker so ljudstvo gulili in izsesavali, kakor dandanašnji.
Razdelitev pisateljeva nam tudi povsem ne ugaja. V silno velikem 26. poglavju govori o križarskih vojnah na zahodu. Najprej se opisujejo ne-številni boji med Nemci in polabskimi Slovani. Dvomimo, da bi to vse šlo pod naslov: „Križarske vojne." Povod in namen teh bojev je bil čisto drug, kakor v pravih križarskih vojnah. — Nemec se je hotel razširiti na izhod, Slovan pa se je branil; yčasih so slovanske čete napadle in vznemirjale
nemške pokrajine in so jih vladarji morali s silo odbijati, včasih so zopet Slovani izkušali izgnati neljubega gosta iz svoje hiše. Le nekaterikrat so šli Nemci v boj proti Slovanom prav s tem namenom, da bi razširjali krščansko vero. — V ravno to poglavje je vpletel pisatelj vojne proti Albižanom na južnem Francoskem. Boljše bi bilo, ko bi bil to opisal pri francoski državi, ali pa v posebnem poglavju, potem bi bil tudi lože razložil natančneje ves sestav te krive vere. — Tudi tu udriha po papežu in sploh nasprotnikih Albi-žanov. Z nekako jezo pripoveduje krutosti, ki so jih morali pretrpeti Albižani, kar se je žal res zgodilo, toda pri tem je zopet modro zamolčal in prikril, da so Albižani še mnogo huje ravnali z nasprotniki. Tu je pisatelj pozabil povedati, kako nevarna je bila ta sekta za cerkev, za državo in sploh za družabni red. — Za tem Še v istem poglavju pripoveduje krščansko-arabske boje na pirenejskem polotoku. Vsi ti prerazlični boji ne spadajo nikakor v jedno poglavje. V 29. poglavju se vse ob jednem pripoveduje zgodovina angleška in francoska (od leta 1066.—1217.); v resnici pa Francija in Anglija nista tedaj prišli tako tesno in pogostoma v dotiko, kakor pozneje, na primer ob času stoletne vojne. Bolje bi torej bilo, francoske dogodbe tega časa zvezati s 30. poglavjem, kjer se nadaljujejo francoske zgodbe dol. 1328.; angleške dogodbe pa z 31. poglavjem, ki obsega angleško zgodovino do začetka stoletne vojne. — V 32. poglavju opisuje pisatelj stoletni boj med Francijo in Anglijo, na str. 339. ga nakrat pretrga in začne pripovedovati o Wiklifu, ki vendar nima nikakšne zveze s stoletnim bojem. Preglednejše bi bilo, ko bi pripovedoval stoletni boj v nepretrgani zvezi, a notranje razmere in dogodbe obeh držav, ki niso v zvezi z bojem, posebej.
Izmed manjših nedostatkov omenjamo le nekatere. Str. 6.: Gregoriju VII. ni bil naslednik Nikolaj III., ampak II. (1058 — 1061), kar je menda tiskarska pomota. Str. 4.: Krivo je misliti, da se je papeževa moč razvila pod uplivom psevdoizi-dorskih dekretal. Ta zbirka je prišla v rabo v frankovski državi v 9. veku, ne v 7. — Str. 13.: Pripovest je, ne zgodovinska resnica, da je Gre-gorij VII. pri sv. maši razlomil posvečeno hostijo in polovico sam zaužil, kličoč božjo kazen na sebe, ako je kriv tega, česar ga dolže, drugo polovico pa je dal Henriku, naj tudi on tako stori, če je nedolžen. Pisatelj ni do kraja povedal pripovesti, ki pravi dalje, da se je Henrik prestrašil in si ni upal zaužiti presvetega Rešnjega Telesa. Stran 34.: Arnolda iz Brescije ni papež ujel in izročil mestnemu sodniku, ampak cesar Friderik Barbarossa; papež se je zanj potegoval, da bi ga milo sodili. Na str. 185. pravi, da je rimsko pravo poživilo slobodo v Evropi, a resnica je nasprotno, da se je ravno iz rimskega prava izcimil nauk o via-
darskem absolutizmu in državni vsemogočnosti. Dovolj je spomniti se, kako so na ronkaljskem zboru pravniki določevali na podlagi rimskega prava cesarjeve pravice in slobodo meščanov, ali kakšne nasvete so dajali n. pr. dvorni pravniki kralju Filipu IV. Lepemu. Ravno lani je v ogerskem državnem zboru neki znamenit govornik poudarjal, kako je rimsko pravo v Evropi ustvarilo cesarski absolutizem in državno vsemogočnost. Kajpada tajiti se ne da, da je rimsko pravo s svojimi jasnimi in logičnimi določbami v marsičem blagodejno vplivalo na zakono-dajstvo v srednjem veku. — Str. 246.: Boj med angleškim kraljem Rihardom levjega srca in Filipom II. Avgustom se je dovršil (1 199) na posredovanje papeža Inocencija III. ne II. Znano frazo „mrtva roka" rabi pisatelj (str. 276.) v staroko-pitnem, jožefinskem zmislu.
Besedo „apanaža" rabi že na str. 245., a razlaga jo šele na str. 381. Podobne, navadnim Čita-teljem manj znane besede se večkrat ponavljajo (še bolj v prejšnjih zvezkih), zatorej bi bilo jako dobro, ko bi knjiga imela stvarno kazalo z razlago manj znanih besed. — Pisatelj naj bi se še bolj oziral na kulturno zgodovino, ne samo na krvave boje. — Govoreč o skolastiki, navaja sodbo njenih nasprotnikov; zdi se sicer, da pisatelj ni njihovega mnenja, vendar se ni potrudil, da bi navedel tudi sodbo njenih braniteljev, da bi se slišala oba zvona.
Na strani 199. pravi, da se je v 1 2. veku vse „orilo" od pravde med nominalisti in realisti. Če je tako, trebalo bi pač to nekoliko pojasniti, sicer kaj si bo navaden čitatelj mislil, kdo so to: nominalisti in realisti ?
Str. 221. Znane so nam pesmi 160 nemških „Minnesängerjev", ne samo 130.
Ne vemo, kaj je pisatelja zmotilo, da na strani 203. govori o Duns Scotu prej kakor o Tomažu Akvinskem, ko je vendar poslednji starejši. Duns Scot se je rodil med letom 1245.— 1266. (ne pa 1. 1274.), Tomaž pa je umrl že 1. 1274.; sedaj pa pravi pisatelj, da je preumni nasprotnik Duns Škotov bil Tomaž Akvinski. Bolj logično bi bilo govoriti najprej o Tomažu Akvinskem in reči, da je Tomažev „preumni" nasprotnik bil Duns Scotus. — Sličnih nedostatkov je več, a prostor nam ne dopušča, da še dalje pretresamo to knjigo. — Pri-dejani zemljevid nam predstavlja Evropo okoli polovice 14. veka, pa nikakor ne zadošča za to dobo.
Život i djela dra Franje Račkoga. Napisao Tade Smičiklas. Izdala jugoslavenska akademija ^nanosti i umjetnosti. 8°. Str. 219. Cena 1. gl. — Kakor sem že jedenkrat omenil, napisal je znani pisatelj in zgodovinar hrvaški T. Smičiklas lep življenjepis pokojnega Račkega; sedaj ga je izdala jugoslovanska akademija v 4000 iztiskih; čisti dohodek
knjige je namenila za Račkega grobnico in spomenik. Pred vsem je pa želela akademija, naj bi celi hrvaški narod dobil v roke knjigo, v kateri bi bilo podrobno in poljudno načrtano življenje njenega glavnega stebra in večletnega zaslužnega predsednika. V naši knjigi spremljamo Račkega od zibelke do groba. Pred nami raste njegov veliki um, ogreva nas njegova moška in vstrajna ljubezen do domovine, vspodbuja nas njegovo nesebično delovanje, tolaži nas njegova potrpežljivost v nadlogah in zaničevanju, in ko položimo knjigo iz rok, nam je bolj ko prej jasno, kaj so v njem izgubili Hrvati in v obče vsi Slovani. V knjigi se navajajo mnoga mesta iz njegovih pisem in del, in zdi se nam, da čujemo njega samega, kratko, brez nakita, vendar odločno, vselej kot prijatelja resnice in pravice. Kje je bil učenjak med Slovani, kateri ni bil ž njim v zvezi, kateri ni po delih poznal pokojnika? Knjigi so pridejana (od str. 158. — 219.) tudi pisma Račkega Ivanu Kuku-ljeviču iz Rima, katera nas poučujejo o marsičem. Knjiga naj bi romala od hiše do hiše in naj bi se hrvaški narod iz nje učil; a ravno tako jo priporočam tudi Slovencem.	Janko Barle.
Razne stvari. „Prosvjeta", hrvaški ilustro-vani list za leposlovje, objavila je v šesti letošnji številki sliki in pa kratka življenjepisa Sofije in pa Ignacija Borštnika, katera sedaj prav vrlo delujeta v zagrebškem gledališču, kjer sta si pridobila obilo prijateljev. Ravno ta list je prinesel v deseti številki jednajst slik po potresu poškodovane Ljubljane, s kratkim opisom. Znani hrvaški glasbenik in glasbeni kritik Fr. S. Kuhač je opozoril Hrvate v isti številki na Ipavčevo slovensko opero: „Teharski plemiči". Hvali v njej posebno narodni slovenski duh, pripoveduje, kako so to opero prijazno sprejeli Čehi v Brnu, in izraža željo, da bi se ta skoro popevala tudi v Zagrebu, v novem gledališču, katero je tudi že precej dogotovljeno, a odprlo se bo prve dneve meseca vinotoka.
Knjige za leto 1895. društva sv. Jeronima se ravnokar dotiskavajo. Členi dobe te-le knjige: i. jDanica za god. 1896. 2. Život Gospodina našega Isusa Krista, katerega je priredil po latinski knjigi Jezuita Hesera nadškof dr. Jožef Stadler. 3. Ptice. Četrti del, katere je opisal Davorin Trstenjak. 4. Majstor Adam, povest od Vj. Novaka, in 5. Čovjek od ženidbe do smrti, katero je priredil po Al. Stolzu St. Korenič. Te lepe knjige se dobe za 50 novč., a o njih bo „D. in Sv." še izpregovoril o priliki.
Janko Barle.
Ruska književnost.
(Poroča V. Bučar.)
Ruska književnost je zopet izgubila marnega delavca, pisatelja šestdesetih let. V noči od 4. do 5. sušca je umrl Nikolaj Semenovič LŽskov.
N. S. Leskov je rojen dne 4. svečana i. 1831. kot potomec plemenite rodovine v orlovski guberniji. Ko je končal gimnazijske nauke, prišel je na vseučilišče v Kijev, a ni končal naukov, ker mu tega njegove gmotne in rodbinske razmere niso dopuščale. Se kot gimnazijski dijak v 16. letu je izgubil očeta; moral se je od tega ča,:,a sam vzdrževati. Njegovo imetje, kar mu ga je ostalo po očetu, propadlo je v velikem požaru v Orlovu v štiridesetih letih. Začetkom je služil v državni službi, toda ni dolgo obstal v njej, ampak stopil v privatno službo k svojemu sorodniku angležu Scotu. Pri tem je služil kot trgovinski popotnik in veliko potoval po Rusiji, in uprav to njegovo potovanje je bilo temelj njegovega poznejšega književnega delovanja. Potujoč po svoji domovini je spoznaval vnanje življenje, proučil življenje posameznih stanov, naroda, posebno pravoslavne duhovščine in razkolnikov. Vse to je bila bogata tvarina za njegova leposlovna in časnikarska dela. Sploh, Leskov je imel od narave jako dober dar opazovanja; zato je tudi veliko pisal in se pečal z raznoterimi vprašanji. Slavo in ugled pa je dobil s svojimi romani in črticami iz duhovniškega življenja. Že 1. i860, je bil znan po svojih prvih delih. Radi so ga videli v tedanjih prostomiselnih družbah; tedaj je delal za „Oteč. Zapiske", katere je izdajal Krajevskij. Toda 1. 1862., v katerem je ob priliki petrograjskega požara uvrstil v „ Sjeverni Pčeli" neki podlistek, vstali so vsi prosto nisleci proti njemu. Ta podlistek je bil vzrok hude in dolge polemike —, a uspeh tega boja je bil njegov roman: „Nekuda", izdan leta 1865. Tudi ta roman je vzbudil veliko kritiko, a na to je pisatelj odgovoril s celo vrsto člankov, povestij, črtic, a na konec napisal dva romana „Obojdennye" in „Na nožali".
V sredi sedemdesetih let je nehal pisati polemične reči in se udal književnosti brez politične smeri. Tukaj je bil njegov uspeh vsestranski. Sodeloval je v boljših petrograjskih dnevnikih, kakor so „Novoje Vremja" in „Novosti". V teh je priobčil znamenita pisma z nadpisom: ,,Meloči arlii-rejskoj žizni'L, odkrivajoč nekatere temne strani ruskega višjega duhovstva. Ker je dobro poznaval razkolnike, zato je tudi iž njihovega življenja zajemal vsebino za svoja dela. Posebno dober je roman „Soborjane". Drugih njegovih del, katera so izšla v 1. 1889 — 91. v desetih debelih zvezkih, ni moči tukaj našteti. Zadnja leta je pisal za „Vest-nikEuropy", „Russkaja mysl" in „Sčvernij Vestnik". V svoji oporoki je odredil, da se njegovo telo razreže in določi pravi vzrok smrti; določil je čisto prost pogreb in prepovedal govore na grobu.
„Sočinenija A. Dugovago." T. I. II. Spb. iSg4.
Dugovojeva dela so tiskana v raznih perijo-dičnih časnikih. Sedaj se je odločil, da vse skupaj
zbere in izda v treh zvezkih. Izšla sta dva zvezka. Celi drugi zvezek zavzema roman „Grani Žizni", a v prvem so mali razkazi in pesme. Vse je pre-šinjeno z jedno idejo. V vsaki povesti riše na-sprotstvo med prostim življenjem v krilu narave in življenjem v mestnem zraku. V povesti „Na ku-rinom nasčstč", kaže nam nekega uradnika, sina trgovčevega, kateri vedno misli na službo in državno delovanje, živi celo življenje v strašni luknji in sedi zmerom pri delu; nikamor ne gre, strada zaradi raznih nesreč in naposled umre v siromaštvu. V povesti „S vej car" kaže z bolnim sočutjem človeka, kateri je odšel iz vasi, pustil kmečko delo, in se celo življenje bori za obstanek, da nima miru ni po dnevu ni po noči; ko je vedno mislil na domače vaško življenje, umre naposled v bolnišnici. Take in jednake so Dugovega povesti. Navdajajo. nas z močnimi čustvi, tudi proti volji se udarno mislim pesnikovim. Sploh se odlikujejo povesti Dugovega z živostjo, nravnostjo in se berö z velikim zanimanjem.
Vladimir Korolenko. V golodnyj god. Na-bljudenija, ra^mišlenija i %ametki. I\d. redakcii furnala „Russkoe bogatstvo". Spb. 18g4- Str. 376. Cena 1 r. — Nadarjeni pisatelj Korolenko je bil dolgo časa v onih vaseh nižegorodske gubernije, ki so najbolj trpele ob lakoti. Tukaj je ustanovil cene kuhinje za stradajoče, zbral pa tudi veliko snovi za omenjeno knjigo. V njej vidiš sliko ruske nesreče. Pisatelj naglaša, da je kot zasebnik, a ne kot „visokoblagorodije" imel priliko bliže gledati potrebe narodove. Knjiga je torej osnovana na opazovanju in nam živo kaže resnično sliko prostega ruskega naroda.
Druge književne znamenitosti.
Mittheilungen des Musealvereines für
Krain. Siebenter Jahrgang. Erste Abtheilung: Historischer Theil. Laibach. lSg4- Str. 97. — P. pl. Radics nam natančno slika ne toliko za slovensko slovstvo, kolikor za kranjsko in avstrijsko zgodovino zaslužnega Schöniebena v spisu: „Der krainische Historiograph Joh. Ludwig Schönleben." Schönlebenov oče je prišel ok. 1. 1617. v Ljubljano in se poročil s Suzano Akuš-evo, ki mu je povila sina Janeza Ludovika. Ko se le-ta izšola doma, vstopi v jezuitovski red in se napoti na Dunaj, kjer postane 1. 1643. doktor filozofije. Tu ostane kot pridigar do 1. 1650. To leto pride v Ljubljano za gimnazijskega prefekta in prične spisavati za ljubljanski gimnazij važni dnevnik. Leta 1651. ga pokličejo predniki na dunajsko vseučilišče. Kmalu odide v Padovo, napravi doktorat iz bogoslovja, izstopi iz Jezusove družbe in postane stolni dekan v Ljubljani 1. 1654. L. 1667. se preseli kot župnik in dolenjski naddijakon v Ribnico. Tu je mnogo spisal, zlasti znamenito delo: „Aemona vindicata."
Toda še ne zadovoljen, popusti leta 1676. svojo službo in gre v Ljubljano, da bi se popolnoma posvetil vedi. Tu se mu posreči, da pokličejo deželni stanovi na njegov nasvet v Ljubljano tiskarja Mayrja iz Saligrada 1. 1678. Ta je tiskal njegova dela, ki so izšla 1. 1680. in 1681., zlasti „Car-niolia antiqua et nova". L. 1681. dne 23. sušca je zadnjič pridigoval pri jezuitih slovenski in ganil vernike do solz. Že 15. vinotoka 1. 1 681. pa je umrl. (Str. 1 —38.) Kako delaven je bil ta zgodovinar, pričajo njegova dela. Od 1. 1643.— 1696. jih je izšlo štirideset, ostalo pa je še pet rokopisov. Te spise omenja in deloma ocenjuje pisec od str. 39. do 65. in objavlja štiri njegova pisma (str. 65 — 72). Razprava je zanimiva. Mimogrede omenjamo, da Avg. Gruber ni bil knezoškof (str. 5), ampak le škof. Pred spisom je Schönlebenova slika. — „Urban Debelack." Dr. Arnold Suscbin-Eben-greuth (str. 73—85). Ta zgodovinar nam poroča na podlagi latinskih letopisov nemških dijakov na bolonjskem vseučilišču o žalostnem dogodku, ki se je pripetil leta 1640. Urban Debelack je namreč umrl na ptuji zemlji žalostne smrti zaradi malenkostnega prepira. Ta spis pojasnjuje življenje naših dijakov v prejšnjih vekih na laških vseučiliščih. — Na str. 86 — 96 se nahaja seznam udov in društev, s katerimi muzejsko društvo zamenjuje knjige.
Mittheilungen des Musealvereines für Krain. Siebeitter Jahrgang. Zweite Abtheilung: Naturkundlicher Theil. Stranij 134. — Prof. Ferdinand Seidl tudi letos nadaljuje svojo korenito razpravo: „Das Klima von Krain." Prejšnja leta je govoril o toplini, o zračni vlagi in oblačenju, letos razpravlja o padavini, ki najbolj vpliva na zemeljsko površje in je posebne važnosti za poljedelstvo. Pri padavini se treba ozirati na obliko, množino, pa tudi na to, kolikokrat in kako dolgo pada moča. Opazovati pa moramo vse to za dan, mesec in leto, in potem šele določujemo približno razmere kakega kraja ali kake dežele. Srednjo višino letne padavine na Kranjskem računimo na 150cm. Razprava torej kaže, da je Kranjska primeroma mrzla dežela, da je njen zrak vlažen, in da jo često pokrivajo oblaki, ki skrbe za precejšno močo. Ker imamo na Kranjskem malo vremeno-slovnih opazovališč, zato je bilo piscu težko sestaviti ta spis. Nadaljeval ga bo še v prihodnje. — „Die Mineralien des Herzogthums Krain." Str. (69 do 119.) Letos končuje prof. Viljem Voss lani pričeto razpravo. Naštel je lani vse znane, na Kranjskem nahajajoče se prvine, rude, kamenine, letos našteva soli in porudninjke. Za nestrokovnjake je zanimiv pregled podzemskih jam na Kranjskem (stran 71
in 72), dalje nahajališč marmorskih vrst (str. 78 do 83), premogovnikov in nekaterih porudninjkov, recimo „Idrialin", „Idrialit" in „Piauzit", ki nosijo slavo naše dežele med ptuji svet. Popisu sledi kazalo nahajališč in rečno kazalo (stran 98—103). Spisu je pridejana pregledna karta vseh rudninskih nahajališč na Kranjskem. — „Freiherr Sigismund Zois Briefe mineralogischen Inhalts." Albin Belar priobČuje nekoliko pisem naravoslovne vsebine znanega slovenskega mecenata Žige Zoisa. Tudi tu se nam kaže Zois velikega učenjaka in preudarnega moža, kakoršnih šteje le malo naša domovina.
Glasba.
L. Schwentnerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi je začela izdajati Slovenskega citrarja, ?birka kompozicij in prevodov ^a citre. V vabilu piše izdajatelj, da bode „Slovenski citrar" „izhajal v nedoločenih obrokih ter prinašal izvirne skladbe, slovenske (in sploh slovanske) pesmi in prevode (transkripcije) drugih kompozicij, prirejene za citre. Oziral se bode pa le bolj na slovansko glasbo."
Izšli sta prvi dve številki:
1.	Jos. Mešiček: „Pozdrav slovenskim citrarjem". Ta „narodna koračnica" je sestavljena iz štirih obče znanih narodnih pesmij.
2.	Fr. S. Koželjski: „Na vasi. Fantazija po motivih narodnih pesmi." Uvod nam ne ugaja, na-pevi so prijetno uglasbeni.
Marsikomu, ki si v tihem domačem krogu krati čas z glasbo, bo „Slovenski citrar" dobro došel. Dandanes je glasovir najpriljubljenejše glasbilo; pa kdor se ga je učil ali je poslušal druge, ko so se učili, spoznal je pač, da povzroči med družinami in sosedi, zlasti, kjer so otroci, mnogokrat več slabe, nego dobre volje. Hreščeče gosli v bližini nam za-grene vsako veselje. Kar je za umetnike, to ni za igračo. Pohlevne citre so zato bolj pripravne za take družine, kjer se domačini zbero zvečer po dnevnem trudu, da poslušajo kako „okroglo", ne zahtevaje „klasičnih" umotvorov. Za orkester in predstave sploh citre niso, pač pa jih priporoča njihova milina; napev se glasi čvrsto in jasno, ovijajo ga pa spremljajoči glasovi s polnimi, jako razsežnimi, sestavljenimi zvoki, kar daje citram prednost pred drugimi glasbili. Strune so tako umno razvrščene, da dobi začetnik kmalu potrebno spretnost. Mislimo, da ne bo na kvar glasoviru in goslim, če priporočamo slovenskim rodbinskim krogom „Slovenskega citrarja". Cena prvi številki je 40 kr., drugi 45 kr.	E. L.
Naše slike.
Tesni prostor nam dela tolike preglavice, da zaostaja razlaga naših slik. Kip, ki ga podajemo na str. 456 in 457, kaže nam Junono (Juno), rimsko boginjo. Prvotni kip, 75 cm visok, je že dolgo na Francoskem in je narejen iz penteliškega marmorja. Kip je starodavno delo, a roke so nove, kakor tudi okrasje na glavi. Obleka je na boginji lepo urejena, roki ste pa goli, ker pesniki hvalijo njene lepe roke. — Lepi mož, ki ga vidijo čita-telji v podobi na strani 471, je albanski opat
lepo štajersko grajščino, je natančno in jako zanimivo opisal gospod M. Slekovec v knjižici, katero smo danes naznanili. — Notranjsko K oš an o, po urednikovi fotografiji tukaj natisnjeno, bomo opisali prihodnjič. Druge slike si lahko tolmačijo naši čitatelji. Slika na str. 504 nam kaže veliko razdejanje v ljubljanskem deželnem dvorcu, na str. 512. pa službo božjo v drevoredu v Zvezdi. Sveto opravilo se godi tam, kjer navadno godba razveseljuje ljubljanske šetalce. Ljubezniva in ob jednem preprosta je slika na str. 505, slika nedolžnega veselja z mladimi živalcami.
Slovenski leposlovni izdelki v laškem prevodu. Lani je izdal Frat» Pirman v Trstu
Primož Dochi, čegar stolica je v Orosci. Njegova opatija obsega krepke in slobodoljubne Miri-dite. Ni davno, kar je bil neki naš rojak v onih krajih; prinesel nam je to sliko in mnogo zanimivih poročil o Miriditih. Poročila menda objavimo v „Drobtinicah". Msgr. Dochi je vrl, ljubezniv mož, domačin, a učil se je v Rimu. On vodi kot opat kakih 20.000 duš in je samostojen. — O Laokoo-novi skupini je pisal g. dr. Medved v našem listu lansko leto. Kako živo in resnično je tu izražena v kam enu telesna bolečina! — Vurberg,
knjižico: „Rißessi di poesia e prosa slovena" v 12°, str. 64, cena 1 krona. Zbirka podaje nekaj Prešernovih, nekaj Stritarjevih in drugih pesmij v laškem prevodu, potem dve narodni in pa dva prozajična spisa. Gospod izdajatelj se je skrbno trudil za svoje delce.
Popravki.
Na str. 477 (a), v 4. odstavku čitaj: . . . von welchem er (namesto „es") itd.; 478 (b) v 6. odstavku čitaj: namenjenih (namesto „ namerjenih"); na strani 479 (a) spada 5. opomba k naslednji vrsti: „L. Milovanov . . —- 479 (b) v 2. odstavku čit. množestvo (namesto „mno-ženstvo"); ondi v 6. odst. čitaj estestvennago (namesto „estetvennago").
Darovi za Marijanišče
Gospod Ivan Žičkar, župnik . . gld. i.—
dr. Josip^ Lesar, ravnatelj	„	2.—
Avgust Šinkovec, kapelan	„	20.— p.Konrad Stazinski, dar
različnih gosp. znancev	„	5.— Martin Gregorčič ...	„ —.30 Janko Barle, kancelista .	„ 1. Ivan Vodnik, načelnik postaje ............„	—.50
Valentin Cajnko, kapelan „ 2.—
Peter Mikek, dijak . .	„	—.60
A. Kupljen, c. kr. notar .	„	2.—
Ivan Pristov, kapelan .	„	2.—
Gospod FranČ. Čebular, dekan	gld.	3-—
„ Anton Hribar, kapelan v		
imenu „Dobrovske tro-		
jice" ......	»	3-—
„ Mihael KlemenČiČ, kapelan	n	2.—
„ Viktor Bučar, kapelan	n	4-—
„ Neimenovanec ....	n	2.—
„ p. Gregor Jenič, kapucin	n	13.—
Gospa Marija Javornik	n	r 0 ■—
Najiskrenejša zahvala bodi vsem blagim darovalcem!
Glavna seja „Matice Hrvatske".
Dne 23. rožnika t. 1. se je zbralo na letošnjo glavno sejo v društveni hiši obilo odličnih udov. Predsednik Tadija Smičiklas jih je pozdravil s primernim nagovorom, a tajnik Kostrenčič je narisal delovanje in stanje društveno v minulem letu. Med knjigami, katere bode izdala Matica za leto 1895., omenjam posebno profesorja Otona Kučere knjigo: „Naše nebo", v kateri bode poljudno opisal najbolj važne in zanimive stvari iz zvezdoznanstva. Ravno tako zanimiva bode tudi knjiga prezgodaj umrlega R. Lopašiča: „Oko Kupe i Korane", kjer bodo opisani gradovi od Kolpe na jug, knjiga, katera bode precej podobna knjigi istega pisatelja: „Bihač i Bihačka krajina". Oglasil se bo v Matici zopet njen nekdanji tajnik, profesor
dr. V. Jagič, kateri je opisal „Osamnaesti viek ruske književnosti". Omenjam še povest „Bez nade", katero sta napisala dva Hercegovca Osman Hadžič in Ivan Miličeviča, a znana sta že pod imenom Osman-Aziz. Tudi Harambašič bo objavil svoje „Izbrane pesmi". Hrvaške narodne pesmi tega leta še ne izidejo, ker je smrt poprejšnjega urednika dr. I. Broza zapoznila izdanje, a Matica hoče podati svojim členom res klasično zbirko narodnih pesmij. Obeta se še več lepih knjig. Jako nas veseli, da število Matičarjev še vedno in hitro raste, ker jih je bilo koncem minulega leta 11.295. Knjige so se tiskale v minulem letu v 108.000 iztiskih. Društveni imetek šteje sedaj brez krasne hiše 70.640 gl. 99 novč.	Janko Barle.
To ii
(Črtice; piše
I.
Na nebu se je smejalo zlato solnce. V zraku je plesala družba komarjev in drugih muŠic. Okrog zvonika je krožilo par postovk, kokoši so kopale v prahu pri hlevu, a nekje gori na hruški je čivkal vrabec. Vse mirno, ali vroče, vroče, uj!
Tolpa otrok se je igrala na vrtu, skakala semtertje, smejala se, kričala in vriskala. Otroci so otroci, česa jim manjka? Iztaknili so nekje za hišo nekoliko rmenih Črepinj. Od steklenice so bile. Kdo ve, kaj je preživela steklenica in kaj se je že vse pretakalo v njej, dokler ni dospela tje na smetišče?
Domislil se je nečesa mali poniglavec, očistil malo razbito steklo, primaknil je je k licu, za-tisnil jedno oko in gledal po vasi.
L ono.
Janko Barle.)
„O jej, to je lepo, poglejte, poglejte!" — vzkliknil je. — „Vse je v zlatu, oj, kako se lepo vidi!"
Otroci so ga obstopili. Vsak je hotel gledati na steklo. Drugi so pa hitro stekli še po ostale črepinje, saj bi vsak rad gledal. Solnčece je lepo svetilo, in v čarobni svetlobi, ko so gledali na steklo, lesketala se je vsa vas. Izprva so mislili, da gledajo kako začarano mesto, o katerem jim je pripovedovala po zimi babica za pečjo. To je bilo veselje! Čudili so se in od veselja klicali.
Kar se je oglasil oni prvi in skoraj malo razžaljeno mahnil z glavo: „Hm, mislil sem res, da se kaj drugega vidi. Saj je to naša vas. Le poglejte, tam-le je Uboginova koča, tam-le Strešnikov kozolec, ondi Rilčkarjev svinjski hle-
vec, a tam doli vaška mlaka. Le v rmeni svetlobi je vse, zato pa tudi nisem precej vsega spoznal."
„Saj je res, Matijček, prav govoriš", pritrdili so drugi, gledali so še nekoliko na ona stekla, potem so jih pa zopet pometali tje na smetišče, kjer so poprej ležala. Začeli so se nekaj drugega igrati, in zopet je bilo kričanja dovelj, in kaj ne bi, saj je bilo otrok mnogo — iz cele vasi.
Prav tako, kakor tem otrokom, prikazuje se marsikateremu v čarobni lepoti ves svet. Vse mu je lepo, vsakdo mu je dober in pošten, ne pozna ljudske zlobe in strasti. A žal, skoraj spoznamo, da smo tudi mi gledali na steklo, ali pa skozi pisane naočnike, in izkušnja nam odkriva vsak dan bolje goloto sveta. Čarobna, rmenkasta svetloba bledi, jezni zaženemo proč naočnike, skozi katere smo doslej opazovali svet, in pred nami se razprostre v vsem svojem ubo-štvu in slaboti — dolina solz.
II.
Tisto pa: brez cvetlic nisem bil nikdar v svojem stanovanju. Ono zelenje dela sobico bolj prikupljivo, a v samoti imaš celo druščino. Soba mi je bila na solnčno stran, in cvetlice so uspevale, da si nisem mogel bolje želeti. Zalival sem jih, pritrgaval in presajal tudi sam.
Kar se mi je začela sušiti lepa fuksija. Lističi so ji vedno bolj zarmenevali in odpadali, dasi je bila pomlad, topla, zgodnja pomlad.
Kaj je to?
Zalival sem vedno, rahljal zemljo, koreninice so imele dovolj hrane, ker je bila cvetka nedavno presajena, in vendar so lističi zarmenevali. Kar opazim mravljinca; tekal je gori po cvetličnem loncu. Evo drugega na stebelcu! Pogledam bolje: evo tudi tretjega in četrtega, vzdignem cvetko, evo doli vse polno te rjave sodrge! Oho, sedaj vas imam! Torej doli v vrtu si niste mogli priskrbeti primerne hrane, na mojo cvetko ste se spravili? Pokažem vam, vi sladkosnedeži!
Nataknem si naočnike in grem pozorneje preiskovat. Na stanovanju sem v prvem nadstropju. Pogledam doli skozi okno in vidim cel mravljinčji sprevod, ki se je pomikal v dolgi vrsti proti mojemu oknu. Nekateri so se on-dukaj ustavili, drugi so pa še dalje lezli gori v drugo nadstropje. Kaj da storim? Cul sem bil, da se tega spaka Človek z lepa ne od-križa. In vendar odpraviti jih moram; bilo, kakor jim drago, saj mi uničijo vse cvetlice.
V kotu iztaknem omelo. Omel sem cvetlični lonček, omel okno in zid pod oknom. Mravljinci so cepali doli v travo, drugi so pa preplašeni vršeli na vse kraje. Ne bo jih več, mislil sem in postavil omelo zadovoljno v kot nazaj.
Motil sem se. Drugega jutra mi je bilo prvo, da sem pogledal skozi okno. — — Mravljincev je bilo kakor prvi dan. Jedni so tekali gori, drugi doli in se potoma s tipalnicami pozdravljali. Bilo je vse polno življenja, kakor v dolgi mestni ulici na semanji dan.
Nisem znal, kaj bi storil. Mislil sem in se tudi nečesa domislil. Kaj hočem! Obraniti se jih moram, saj nisem Člen za oskrbovanje starih, onemoglih mravelj, mislil sem si, vzel veliko ploščnato ravnilo in potisnil je tje med one redove. Zadel sem jih dosti, drugi so pa hiteli od strašnega mesta preplašeni na vse štiri strani sveta. To je bil povsem drug strah od strahu poprejšnjega dne, ko sem jih z omelom. Grozna novica se je raznesla hitro med vso rjavo dru-haljo in zid se je izpraznil.
Onega dne je bil mir, ali drugega jutra evo jih zopet! Manje jih je bilo, zbegani so bili in bolj previdni, a prišli so vendar. Posvetil sem jim z istim mazilom. Rabil sem ravnilo samo še jedenkrat, in mravljincev ni bilo več. Izpre-videli so nevarnost, katera jim preti, in začeli so hoditi druga pota — sebi v korist, meni pa v veliko veselje. Fuksijo sem presadil, očistil ji koreninice, in pomagala si je počasi, a sedaj je zopet lepa kakor popreje.
Tako mravljinci.
Matevžka Maseljčka ste poznali. Dokler je bil mlad in bogat, pil je vino; ko je bil star in berač, pil je pa žganega. Izkusil je marsikaj v svojem pijanstvu; jedenkrat so ga vrgli iz krčme, drugikrat je padel sam čez stopnice; jedenkrat je prenočil pod kapjo, drugikrat v jarku. Ko je spal jedenkrat gori na županovem kozolcu, pal je v spanju doli in polomil si je rebra in zlomil roko. Par dnij je preležal in prestokal na podu na senu, a ko so se malo rebra poravnala, obesil je robo na robec okrog vratu in jo zopet krevsal na žganjico, saj mu je bilo grlo zdravo, ali suho, suho, da ga je kar žgalo. Zvečer pa, ko so se že vse nebeške luči užgale in ko je iz njegove malhe izginil zadnji novčič, tedaj se je Matevžek zopet zibal od jedne strani ceste do druge, in hripavo kričal pesem:
Kadar pa umrl bom Vinca več pil ne bom itd.
Ko bi pil vince, naj bi že bilo, a pil je oni strup. Sel je iskat prenočišča. Kam? Saj je bilo na celem svetu za njega postlano ...
Tako je bilo dan na dan; grlo je bilo vedno suho. Naposled je pa za zmeraj zaspal — v snegu.
Moglo bi se še marsikaj povedati; rajši molčim. Mravljinci so opustili pot k moji cvetlici, ko sem se jim zagrozil z ravnilom, Človeka pa včasih bijejo in tepejo dan na dan njegove strasti, pa jim le streže in dalje služi.