GDK: 232.311.2 Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji Marjana PAVLE* Izvleček Pavle, M.: Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Analiza semenskih sestojev iglavcev in listav- cev je pokazala, da so ti sestoji že prestari za optimalno fruktifikacijo. Nahajajo se v skoraj vseh fitocenoloških združbah in so v njih površinsko dobro zastopani, razen na nekaterih slabših ras- tiščih. Veliko število semenskih sestojev se nahaja v območju ogroženih gozdov in te sestoje bo po- trebno nenehno spremljati. število in površina semenskih sestojev zadostujeta za sprotno pro- izvodnjo sadik, ne omogočata pa večjih zalog semenja. Vzrok slabe izkoriščenosti semenskih sestojev je poleg slabe fruktifikacije tudi v težki dostopnosti semena. Ključne besede: semenski sestoj, obremenje- nost okolja, fruktifikacija, kalitev. 1. UVOD V našem gozdnem prostoru je velik delež površin, ki se slabo ali pa sploh ne pomla- jujejo . V takih primerih je potrebno površine pogozditi s kvalitetnimi sadikami. Pogozdo- vanja pridejo v poštev tudi na zunajgozdnih površinah, ki jih želimo vključiti v gozdno proizvodnjo. Neustrezno pomlajevanje je pogosto posledica slabe kvalitete matičnih sestojev. Slaba kvaliteta matičnih sestojev pa je lahko rezultat ekstenzivnega gospo- darjenja v bližnji preteklosti, ki je z nega- tivno selekcijo pripomoglo, da so iz sestoj ev izginjali najboljši genotipi, rase, variacije, el>Popisni listi« za semenske sestoje vsebovali tudi nekatere ekološke podatke, se rastišče (fitocenološka zdru- žba) ni upoštevalo, ne pri uporabi oziroma sadnji ne pri izboru novih semenskih sesto- jev. Upoštevala se je sp.mo regionalna opredelitev na osnovi semenskih okolišev, ki sovpada s fitogeografskimi regijami Slo- venije. Znotraj teh okolišev se je običajno upoštevala nadmorska višina, geološka podlaga pa že bolj izjemoma. Tako obrav- navanje semenskih sestojev je bilo razum- ljivo, saj so bili to začetki; potrebno je bilo tudi čimprej izločiti veliko semenskih sesto- jev. Z izborom novih semenskih sestojev, ki naj bi bili razporejeni tako, da bi z njimi zajeli vse pomembne drevesne vrste in njim ustrezna rastišča, se še bolj ohranja naravni genski fond. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na tujerodne drevesne vrste. Z izločanjem novih semenskih sestojev pa moramo pohiteti, ker nam naravni genski fond hitro propada. V zadnjih letih smo opravili revizijo vseh semenskih sestojev. Revizijo so narekovali tudi novi ekološki pogledi na gozd. Stanje semenskih sestojev ob reviziji bomo obravnavali iz več vidikov : glede na število in velikost, fitocenološko in starostno strukturo, porazdelitev po višinskih pasovih in geološke podlago ter z vidika obremenje- nosti okolja. 2.1. Površinska in števifčna porazdelitev Semenski sestoji so se začeli izločati že leta 1955, zato je razumljivo, da obstoječi register semenskih sestojev ni več pred- stavljal dejanskega stanja na terenu. Na podlagi revizije vseh semenskih se- stojev in njihove fitocenološke opredelitve je bil leta 1987 sestavljen nov register, ki je bil naslednje leto dopolnjen. Register vsebuje poleg osnovnih podat- kov tudi nove bioekološke kazalce, urejen pa je po štirih vhodih. V primerjavi s seznamom pred revizijo (341 semenskih sestojev iglavcev, 69 se- menskih sestojev listavcev) se je število - semenskih sestojev po reviZIJI močno zmanjšalo, pri iglavcih za 33 %, pri listavcih pa za 21%. Od revizije do danes se je število semen- skih sestojev stalno povečevalo, tako da je najnovejše stanje 327 semenskih sestojev iglavcev in 75 semenskih sestojev listav- cev. Zadnja registrska številka za iglavce je 484, za listavce pa L : 94. Iz preglednic 1 in 2 je razvidno, da je površina semenskih sestojev 2782.30 ha, za iglavce 2500.54 ha, za listavce pa 281.76 ha. Ta površina predstavlja ca. 0,3% vseh slovenskih gozdov. 2.2. Fitocenološka opredelitev semenskih sestojev Pri uvrščanju semenskih sestojev v azo- nalne in zonalne gozdne združbe smo ugo- tovili, da so ti zastopani v 29 združbah in da se nahajajo v vseh fitoklimatskih pasovih (preglednica 1 in 2). Rezultati uvrščanja semenskih sestojev smreke, kot najštevilč­ nejše drevesne vrste, v posamezne združ- be so pokazali, da se smreka zaradi svoje široke ekološke amplitude nahaja v števil- nih združbah in to predvsem zunaj svojih naravnih rastišč. Največ smrekovih semen- skih sestojev se nahaja na bukovo-jelovih rastiščih, na samih smrekovih rastiščih jih je zelo malo. Pogostost in razprostranjenost smreko- vih semenskih sestojev je odvisna pred- vsem od bonitete rastišča (npr. na Dryopte- rido Abietetum, Abieti Fagetum din . jih je veliko). Semenske sestoje so izbirali v glav- nem le na najboljših rastiščih, ki so pogoje- vala kvaliteto sestojev. če primerjamo površino semenskih se- stojev posameznih gozdnih združb s ce- lotno površino teh istih združb slovenskih gozdov, ugotovimo, da so semenski sestoji, vsaj v večjih združbah, dobro zastopani (preglednica 3). Zastopanost semenskih sestojev v posa- mezni gozdni združbi je odvisna od narave pomlajevanja te združbe in potreb operative po sadnji na določenih rastiščih. Z oblikovanjem semenarskih enot, ki združujejo sorodna rastišča, pa naj bi bilo to usklajevanje med proizvodnjo in porabo lažje dosegljivo, kajti v površinsko velikih gozdnih združbah je zahtevi po potrebni količini ustreznega semena lažje zadovoljiti. Če vzamemo za primer gozdno združbo Abieti Fagetum din. (AF), ki zavzema v Sloveniji največjo površino (10,7%), lahko rečemo, da so semenski sestoji na teh rastiščih dobro zastopani tako površinsko (skoraj največji odstotni delež- 18,6 %) kot številčno. Iz preglednic 1 in 3 je tudi razvidno, da je semenskih sestojev smreke v združbi Savensi-Fagetum (SF) zelo veliko (1 0,0 %) glede na celotno površino gozdov v tej združbi {1,9 %). Semenskih sestojev v združbi Dryopte- rido-Abietetum (DA) je po deležu največ (19,9 %), kar je odraz vpliva bonitet rastišč na izbor semenskih sestojev. 2.3. Starostna struktura semenskih sestojev Vemo, da je za začetek, upadanje in optimalno fruktifikacijo gozdnega drevja po- trebna določena starost, ki je odvisna od drevesne vrste, provenience, rastišča, go- stote sklepa ter še raznih drugih dejavnikov. Zato ne moremo govoriti o natančnih opti- malnih starostih za posamezne drevesne vrste oziroma semenske sestoje, temveč le o približnih. Za nas je najbolj pomembna tista starost, pri kateri gozdno drevje najbolj fruktificira. Iz analize, ki smo jo naredili, smo ugoto~ vili, da je povprečna starost semenskih sestojev zelo visoka, daleč nad tisto, pri kateri drevje najbolje fruktificira (grafikon 1 ). Tudi iz preglednice 4 je moč ugotoviti, da je optimalna starost oziroma starost, pri kateri drevje najbolje fruktificira, že pri vseh drevesnih vrstah dosežena oziroma že močno presežena. Posebno vprašljivi so semenski sestoji smreke, ki so v povprečju stari že nad 120 let, optimalna fruktifikacija pa naj bi bila pri 60 do 80 let starem drevju . 2.4. Porazdelitev semenskih sestojev glede na nadmorsko višino in geološko podlago Nadmorska višina in kamenina sta po- memben dejavnik pri razvoju in stabilnosti gozdnega ekosistema. G. V. 5-6192 279 1\) Preglednica 1 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev iglavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah co o 0 G. zdr. Smreka Jel kaR. bor č . bor Z. bor Duglazija E. macesen J. macesen El (O 1\J LQC 61.27 (3) 14.75 (3) 2.67 (2) 14.96 (5) 4.65(2) 98.30 (15) ONO 6.69 (1) 80.10(13) 2.20(7) 88.99 (21) SEF 1.23(1) 1.23 (1) HF 0.85(1) 0.25(1) 8.18 (1) 5.22 (2) 0.15(1) 14.65(6) EF 24.42 (4) 95.31 (3) 0.73 (3) 5.47 (2) 1.50 (1) 0.80 (1) 128.23 (14) ANF 29.30 (2) 1.26 (1) 89.63 (7) 120.19(10) SF 243.14 (16) 4.92 (2) 8.00 (3) 6.70(2) 0.10 (1) 262.86 (24) ADF 11.22 (2) 11.22 (2) OF 3.80{3) 0.97 (2) 0.02(2) 54.25(1) 3.00(1) 62.04 (9} OFL 31 .03(3) 0.85 (1) 30.10(1) 0.75(1) 43.04 (3) 105.77 (9) LF 69.79 (14) 0.10(1) 0.25 (1) 0.40 (1) 5.06(5) 0.20{1) 75.80 (23) FDF 1.00(1) 1.00 (1) QLF 0.44 (1) 0.44(1) BF 17.81 {6) 2.62(2) 12.39(2) 32.82 (10) OF 4.58(1) 7.30{1) 3.00(1) 14.41 (3) 29.29 (6) AF 378.68 (24) 87.37 {14} 12.04 (3) 478.09(41) AFP 128.85 (21) 5.60 (1) 8.50{2) 142.95 (24) LA 53.45 (4) 53.45 (4) DA 490.70 (28) 37.42 (8) 1 .89 (1) 9.93 (3) 4.20(4) 9.80(3} 0.13(1) 554.07 (48) BA 36.85 (5) 7.38 (1) 2.16{1) 46.39 (7) AGP 9.48 (2) 5.88 (1) 15.36 (3) VPI 13.05(4) 13.05{4) PSD 30.44 {3) 30.44 (3} p 50.06 {3) 50.06 (3) MP 24.70 {6) 21 .65{4) 46.35 {10) UA 0.77 (2) 0.77{2) AFR 1.30 (1) 1.30 (1) Površ. 1631.71 231.72141 .95 114.00 106.85 35.91 212.86 11.40 14.12 1.23 2500.54ha Število P49) (30)(16) (19) (·26) {27) (31) {5) (16) (1) (320) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednic·! 3. r------ -------------------------------------- Preglednica 2 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev listavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah G. zdr. Bukev Graden Dob R. hrast Mč. hrast V. jesen Ost. jesen G. javor Maklen V. lipa č . oreh Č . jelša Skupaj RC 69,50 (5) 0,40(1) 1,05 (1) 2,70 (1) 1,50 (1) 75,15 (9) AG2 30,80(1) 21,00 (1) 51 ,80 (2) HOC 5,85 (1) 0,40 (1) 6,25(2) LOC 18,70 (1) 18,70 (1) oc 0,78(1) 0,78 (1) ONO 4,00(1) 4,00 (1) 8,00(2) SEF 0,60(1) 0,60 (1) HF 0,50(1) 0,50 (1) EF 14,02(7) 14,02(7) SF 16,58 (2) 16,58(2) ADF 1,25 (3) 1,25(3) OF 1,50 (2) 1,00 (1) 2,50 (3) OFL 2,34(2) 0,22(1) 0,97(2) 2,50 (2) 0,80(2) 6,83 (9) LF 2,00(1) 2,60(2) 4,60(2) 9,20(5) FDF 3,50(1) 3,50(1) OF 10,39(2) 10,39 (2) AF 1,0(1) 1,00(1) 34,68 (5) 36,68 (7) AFP 12,48 (3) 0,01 (1) 12,49(4) DA 1,50(3) 1,50 (3) MP 0,40 (1) 0,10(1) 0,01 (1) 0,51 (3) AFR 0,93(1) 0,95 (2) 1,50 (2) 1,0 (1) 4,38 (6) OFR 0,15(1) 0,15 (1) Površina 56.10 8,45 70,72 5,05 1,15 15,05 30,80 59,48 4,00 9,00 0,96 21,00 281,76ha Število (24) (3) (7) (10) (2) (7) (1) (10) (1) (5) (4) (1) (75) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednici 3. ·- 1\) ~ Preglednica 3: Odstotna porazdelitev površin posameznih gozdnih združb v slovenskem gozdnem prostoru in v semenskih sestojih Gozdna združba Robori-Carpinetum (RC) Carici elong. -Ainetum (AG2) Ouerco-Carpinetum hacq. (HOC) Ouerco-Carpinetum luz. (LQC) Orno-Ouercetum (ONO) Seslerio-Fagetum (SEF) Hacquetio-Fagetum (HF) Enneaphyllo-Fagetum (EF) Anemone-Fagetum (ANF) Savensi-Fagetum (SF) Adenostylo-Fagetum (ADF) Querco-Fagetum (OF) Querco-Fagetum luz. (QF) Luzulo-Fagetum (LF) Festuco drymeae-Fagetum (FDF) Blechno-Fagetum (BF) Deschampsio-Fagetum (OF) Abieti-Fagetum din. (AF) Abieti-Fagetum praealp. (AFP) Luzulo-Abietetum (LA) Dryopterido-Abietetum (DA) Bazzanio-Abietetum (BA) Adenostylo glab. -Piceetum (AGP) Cal. villosae-Piceetum (VPI) Bazzanio-Piceetum (BP) Myrtillo-Pinetum (MP) Ulmo-Aceretum (UA) Aceri-Fraxinetum (AFR) Carici remotae-Fraxinetum (CRF) V vseh gozdovih 1,3 0,0 4,6 4,1 4,0 2,7 7,9 3,1 5,0 1,9 1,5 8,1 0,8 8,7 0,0 9,5 0,3 10,7 3,0 0,2 3,8 1,1 0,6 0,1 0,5 3,0 0,0 0,0 0,0 Op.: Poimenovanje gozdnih združb temelji na »Popisu gozdov« iz leta 1980. Grafikon 1: Starostna porazdelitev semenskih sestojev :: r-----···---·· ::1 30 1 1 20 l 10 l V semenskih sestoj ih 2,7 1,9 1,5 4,5 3,5 0 ,1 0,5 5,1 4,3 10,0 0,4 2,3 4,1 3,4 0,1 1,2 1 ,O 18,6 5,6 1,9 19,9 1,6 0,5 1,5 1,8 1,7 0,0 0,2 0,0 o ~-------- -----------------=~ 50 70 90 110 130 150 170 190 starost 282 G. V. 5-6/92 Preglednica 4: Starostna struktura semenskih sestojev nekaterih drevesnih vrst Drev. vrsta Najmanjša starost Največja starost Povprečna starost smreka 81 191 125 jelka 91 181 123 evr. macesen 67 180 111 jap. macesen 81 95 88 rd. bor 61 141 105 čr. bor 62 135 94 zel. bor 56 101 74 zel. duglazija 55 141 86 bukev 93 179 137 graden 98 '160 131 dob 114 184 138 Preglednica 5: Porazdelitev semenskih sestojev po višinskih pasovih in kameninah 1k 2k 3k 4k S s smreka (4) (8) (25) (25) (9) 6,7 28,2 373,6 20'1,4 76,6 jelka (1) (5) (9) (2) (4) 0,2 15,0 74,6 6,4 12,7 e. macesen (1) (2) (2) (8) (10) 0,8 56,9 12,7 88,2 35,5 j . macesen (1) (2) 0,1 8,3 rd . bor (1) (14) 6,6 127,8 čr. bor (3) (11) (5) 28,5 69,8 15,6 bukev (5) (6) (6) (4) 2,8 14,2 13,7 6,7 graden (2) 6,5 dob (2) (5) 41,5 29,2 število (14) (32) (42) (41) (53) površina 84,0 179,5 475,1 290,6 310,1 Opomba: Upoštevane so samo glavne gozdne drevesne vrste. Legenda: 1, S - O do 400 m n. v. 2, 6- 400 do 700m n. v. 3, 7- 700 do 900m n. v. 4, 8- >900m n. v. k - karbonatna kamenina s - nekarbonatna kamenina 6s 7s (20) (25) 142,9 375,9 (2) (5) 21,4 97,4 (3) (3) 1,8 4,3 (1) (1) 1,5 0,9 (1) 7,3 (1) 2,0 (1) 2,0 (30) (35) 177,0 480,6 S s (31) 426,0 (2) 4,0 (2) 12,4 (2) 16,5 (37) 458,9 Razni fiziološki pojavi kot so npr. fruktifi- kacija, začetek in zaključek vegetacije itd. ter razni abiotični in biotični vplivi so odvisni od nadmorske višine. Zato je analiziranje semenskih sestojev iz tega vidika pomem- bno. menski sestoji večine drevesnih vrst ugodno razporejeni po nadmorskih višinah. Nadmorska višina in geološka podlaga sta sicer že upoštevani v gozdni združbi oziroma v semenarski enoti (grupirane goz- dne združbe), kjer sta še posebej izpostav- ljeni nadmorska višina in matična podlaga (karbonatne in nekarbonatne kamenine). Iz preglednice 5 je razvidno, da so se- Semenski sestoji smreke in jelke so skladno z ekološkimi zahtevami obeh vrst predvsem v višjih nadmorskih višinah (700- 900 m), tako na karbonatih kot na silikatih. Največ semenskih sestojev smreke je v višinskem pasu nad 900 m, na silikatih (Pohorje). Tudi ostali semenski sestoji se nahajajo tako na karbonatih kot silikatih in v nadmor- skih višinah, primernih pripadajočim dreve- snim vrstam. G. V. 5·6/92 283 2.5 . Semenski sestoji z vidika obremenjenosti okolja Onesnaženost zraka, ki se odraža na gozdovih, seveda zajame tudi semenske sestoje kot njihov sestavni del. Iz sestaja najprej izginejo tisti genotipi, ki so občutljivi na strupene primesi zraka. Preostalo drevje pa slabše semeni, kvaliteta semena je sla- ba, v skrajnem primeru pa lahko pride do propada sestoja. Poleg zahteve, da se ohrani gozd, je potrebno, da se ohrani genski kompleks, tj . skupek najrazličnejših genotipov gozdnih dreves. Za samo semenarstvo in za smernice za bodoče delo je upoštevanje obremenjenosti okolja zelo pomembno. 2.5.1. Metoda dela Uvrstitev semenskih sestojev v območja posamezne stopnje poškodovanosti smo določili na dva načina; s pomočjo računal­ niškega izpisa ustreznih podatkov iz bioin- dikacijske in osnovne točke, ki je najbližja semenskemu sestoju ter s prekrivanjem karte »Semenski sestoji« in karte »Delež poškodovanosti gozdnega drevja«. Karto >•Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji« pa smo upoštevali le v težje opredeljivih primerih. Pravilnost uvrstitve pa smo še primerjali in usklajevali glede na relief (lega, nadmor- ska višina, nagib), kamnina, gozdno zdru- žbo, drevesne vrsto, stopnjo poškodovano- sti okolice popisnih točk in semenskih se- stojev. Šele v primeru, da so se podatki ujemali tako na najbližji popisni točki kot v semen- skem sestoju in da je bila razdalja popisne točke do obravnavanega semenskega se- stoja majhna, smo dobljena stopnjo ogrože- nosti popisne točke upoštevali tudi za se- menski sestoj. Pri tem pa smo za orientacijo upoštevali še podatke iz ostalih treh bližnjih popisnih točk . Pri uvrščanju semenskih sestoj ev v posa- mezne stopnje poškodovanosti smo upo- rabljali razdelitev, kot sta jo upoštevali ome- njeni karti, in sicer razdelitev s stopnjami od 1 do 6. 284 G. V. 5-6/92 Primerjava uvrstitve v posamezno stop- njo ogroženosti, določeno na oba načina (karta in računalniški podatki) je izkazovala zelo podobne rezultate. 2.5.2. Rezultati Od vseh 402 semenskih sestojev smo v obravnavo vzeli 388 semenskih sestojev iglavcev in listavcev (le tem je bilo možno določiti točno lokacijo na specialki in s tem ustrezne koordinate). Ugotovili smo, da se semenski sestoji nahajajo v območju vseh stopenj poškodo- vanosti gozdov. Največ semenskih sestojev se je uvrstilo v območje zdravih gozdov (1 . stopnja) in v območje srednje poškodova- nih gozdov (3. stopnja), kar pa ne velja za semenske sestoje smreke. Veliko sestoj ev (1 OO) je bilo uvrščenih v območje skoraj propadlih ali že propadlih gozdov. Gre za ca. 25% vseh semenskih sestojev (85 sestojev iglavcev in 15 sesto- jev listavcev) -v 5. stopnji 52, v 6. stopnji pa 48 semenskih sestoj ev. Največ semenskih sestojev smreke se je uvrstilo v območje srednje poškodovanih in v območje propadlih gozdov (6. stopnja). Sama uvrstitev semenskih sestojev v ogrožena območja pa še ne pomeni, da so ti sestoji res ogroženi. To našo domnevo smo v večini primerov potrdili tudi s teren- skim ogledom. Vzrok za boljše stanje semenskih sesto- jev od okoliških gozdov je treba iskati v rastišču, drevesni vrsti, reliefu, starosti in v drugih dejavnikih, ki so drugačni kot na najbližjih popisnih točkah, na podlagi kate- rih je bila določena stopnja poškodovanosti semenskih sestojev. Ponekod pa je šlo tudi za vprašljive ocene o poškodovanosti dre- vja na popisnih točkah (npr. za jelko) ozi- roma so bile te ocene preveč na široko lokalizirane. Uvrstitev semenskih sestojev drevesnih vrst kot so npr. zelena duglazija, hrasti, javorji, črni bor v posamezna območja pro- padlih gozdov ni vprašljiva, vprašljivo pa je njihovo dejansko stan;e, ker so bile stopnje poškodovanosti na popisnih točkah skoraj vedno ovrednotene za drugo drevesno vrsto, kot pa je v semenskem sestoju, po drugi strani pa so to več ali manj odporne drevesne vrste (razen črni bor). 2.6. Fruktifikacija semenskih sestojev Poznana so mnenja, da je fruktifikacija nekoliko poškodovanih in fiziološko oslab- ljenih dreves (do 2. stopnje) večja od nor- malne, ker se tako drevo brani pred propa- dom vrste. Na osnovi opredelitve semenskih sesto- jev v območja ogroženosti gozdov je bilo ugotovljeno, da se največ semenskih sesto- jev, kjer se je pojavila fruktifikacija, nahaja v območju 4., 5. in 6. stopnje poškodovano- sti gozdov. Seveda pa je lahko ta opredeli- tev odraz napačne širitve območja poško- dovanosti iz popisnih točk na semenske sestoje. Ne glede na območje pa so povsod fruktificirala le zdrava drevesa. Smreka je le redko fruktificirala, če je bila poškodo- vana do 2. stopnje. 2.7. Kalivost gozdnega semena Kalivost gozdnega semena, nabranega v delno poškodovanih gozdovih, naj bi bila slabša kot pri semenu, nabranem v zdra- vem okolju iz zdravih dreves. Čeprav se semenski sestoji nahajajo tudi v prizadetih območjih, se je seme nabiralo samo iz več ali manj zdravih dreves, zato nam je stopnja poškodovanosti območja služila le bolj za orientacijo. Upoštevali pa smo semenarsko enoto, kot odraz nadmor- ske višine, matične podlage, gozdne zdru- žbe ter leto, ko se je nabiralo seme. Pri ugotavljanju kalivosti smo se poslužili ana- liz, ki so bile opravljene v semenarni Seme- sadike Mengeš in na Institutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Analizirali smo le smrekovo seme. Analizirane seme je bilo večji del nabrana v letu 1988, ko je bil močan obrod smreke. Naši rezultati nakazujejo, da delež kalivo- sti ni bil odvisen od stopnje poškodovanosti območja, kjer je bilo seme nabrana in ne od deleža poškodovanih smrek v sestoju (seme je bilo nabrana samo iz zdravih dreves). Razlike v deležu kalivosti so bile opazne le pri različnih starostih vzorca in intenziteti obroda v letu, v katerem je bilo seme nabrana. Najnižji delež kalivosti je bil pri semenu, ki je bilo nabrana pred semenskim letom 1988. Na kalivost semena je vplival predvsem čas hranjenja semena in intenziteta obroda; drugi dejavniki, kot so nadmorska višina, geološka podlaga in gozdna združba, niso vplivali na kalitev semena. Odličen delež kalivosti (96 %) je bil ugo- tovljen pri smreki iz dveh semenskih sesto- jev na rastišču Querco-Fagetum (Brezova Reber), v zdravem okolju, na rastišču, ki ne predstavlja za smreko njen naravni bio- top. Preglednica 6 : Podatki o analizira nem smrekovem semenju Reg. Stop. pošk. Stop. pošk . Drev. Semen. Gozd. Leto Delež(%) stv. območja dr. vrste vrsta enota združba obroda kalivosti 19 6 1-4 smreka S2,3k AFtip. 1988 88 1980 75 74 3 1-3 smreka S4k AGP 1980 82 226 5 1-4 srn reka sas BF 1988 86 232 5 0-3 smreka S8s AFP 1980 72 235 1 1 smreka S4k AFP 1988 82 315 2 1 smreka S3k AFiyc 1988 81 324 3 0-4 smreka S2k HF 1988 84 355 6 0-4 srn reka sas LA 1988 84 355 1980 84 357 3 0-3 smreka S 7s BA 1988 80 361 4 0-3 smreka S4k AFP 1988 88 372 3 0-2 smreka S8s SF 1988 82 390 5 1 smreka S6s BF 1988 84 417 6 1 smreka S8s SF 1988 90 461 6 1-4 smreka S6s DA 1977 82 477 3 0-3 smreka sas AFP 1988 87 21 1 1 smreka s 1k QF 1 96 G. V. 5-6192 285 Omenjena semenska sestaja sta tudi po ovrednotenju s fenotipsko klasifikacijo po- kazala najboljše rezultate od testiranih se- stojev (80) . 3. SKLEP Čeprav se je v zadnjem času osnovalo več semenskih plantaž, so semenski sestoji še vedno najpomembnejši vir za pridobiva- nje gozdnega semena in tudi vir genetsko zelo pestrega semenja. število, velikost in razporeditev semen- skih sestoj ev v glavnem ustrezajo potrebam po semenju in sadikah. Nekoliko slabša je situacija, če gledamo te semenske sestoje perspektivno - zaradi njihove v povprečju visoke starosti ter ogroženosti od pojava propadanja gozdov. Ugotovili smo, da je pri semenskih sesto- jih vseh drevesnih vrst optimalna starost za fruktifikacijo dosežena ali pa že močno presežena. Nekateri semenski sestoji se nahajajo v območju ali v bližini območja večje ali manjše ogroženosti gozdov in je njihov obstoj oziroma fruktifikacijska sposobnost ogrožena. Ne glede na sorazmerno veliko številčno zastopanost semenskih sestojev, površin- ska je nekoliko slabša, obstoječi fond se- menskih sestojev samo krije potrebe po semenu in sadikah, ne omogoča pa kakšnih večjih zalog. Semena za posamezne drevesne vrste kot so macesen, hrast in plemeniti listavci pa celo nekoliko primanjkuje. Slaba izkoriščenost semenskih sestojev, ki je pri smreki samo ca. 30 %, je posledica slabe fruktifikacije in težke dostopnosti se- mena. Pomanjkanje nabiralcev semena in sa- mega semenja večkrat rešujemo z zača­ snim priznanjem semenskih sestojev, to je sestojev, ki so namenjeni za posek. Prizadevanja, da povečamo število se- menskih objektov so smotrna, saj si bomo le tako zagotovili dovolj kvalitetnega goz- dnega semena. Ustreznejše in lažjo uskladitev potreb s proizvodnjo tako semenja kot sadik rešu- jemo tudi z na novo oblikovanimi semenar- skimi enotami, tj. z združitvijo sorodnih 286 G. V. 5-6/92 rastišč, znotraj katerih naj bi se izvajal promet s semenjem in sadikami. Tako obli- kovane semenarske enote nudijo širši ma- nipulacijski prostor za uporabo semenja in sadik kot pa semenski okoliši. Smotrnost tako oblikovanih semenarskih enot prever- jamo s številnimi provenienčnimi poizkusi na različnih lokacijah. Novi semenski sestoji naj bi bili visoko kvalitetni mlajši sestoji oziroma sestoji, ki so v optimumu svoje rodnosti. To bi še povečevali s primerno tehniko njihovega gojenja, predvsem z močnejšimi redčenji. Negovalne ukrepe moramo izvajati že v mladovju, predvsem tam, kjer se je mlado- vje razvilo pod matičnimi drevesi semen- skega sestaja, ker lahko tako z večjo verjet- nostjo pričakujemo kvaliteten sestoj. Pri izboru ne smemo pozabiti tudi na ohranitev semenskega oziroma genskega kompleksa iz posebno kvalitetnih semen- skih sestojev in posameznih zanimivih dre- vesnih vrst tako iz zdravega kot obremenje- nega okolja. Semenske sestoje tako v zdravem kot v obremenjenem okolju pa je potrebno ne- nehno spremljati. Vse te naloge je možno izvajati, če se- menski sestoji služijo svoji osnovni funkciji. Kot taki pa morajo biti priznani kot gozdovi s posebnim pomenom, z jasno opredelje- nimi cilji in funkcijami, med katere spada na prvo mesto proizvodnja kvalitetnega se- mena in ohranitev genskega kompleksa. Ostale gozdne funkcije naj bi imele vzpore- den ali drugoten pomen. THE CONDITION AND EVALUATING OF FOREST SEED ST ANDS IN SLOVENIA Summary Despite the fact that several seed plantations have been tounded recently, seed stands are stili the most important source of forest seed produc- tion and the source of very heterogeneous seeds from the genetic point of view. The number, the area and the distribution of seed stands mostly meet the demands for seed and seedlings. The situation is a little worse as regards the perspective of these stands - their age is relatively high and they are highly endan- gered by the die back of forests . It has been established that the optimal age tor fructitication has already been reached or it has even been exceeded with the seed stands of all tree species. Some seed stands are situated in or in the vicinity of the forests polluted to a smaller or higher degree and whose existence or fructifi- cation ability has been jeopardized. lrrespectively of a relatively great number of seed stands - the area being a little smaller - the existent fund of seed stands merely meets the demands for seed and seedlings yet it does not provide any stock. However, the seeds for individual tree species like the European Larch, the Common Oak and bred broad leaved trees are even scarce. Bad utilization of seed stands, which only amounts to ca. 30% with the Norway spruce, is the result of bad fructification and hard accessibi- lity of seeds. The lack of seed gatherers · and the seeds themselves is often solved by a temporary recog- nition of seed stands, i. e. the stands which have been intended for felling. The endeavours to increase the number ot seed facilities are wise because this is the only way to provide enough quality forest seed. More appropriate and easier coordination of the needs with the production of seeds as well as seedlings can also be made by means of recently founded seed units, i. e. the merging of similar natural sites within which seed and seed- ling trading should be pertormed. Seed units thus formed oHer a broader manipulation area for the use of seeds and seedlings than a seed district does. The expedience of seed units thus formed is tested by numerous provenance tests in diHe- rent locations. New seed stands should be young stands of high quality or the stands which are in the optimum of their fecundity. The latter is to be increased by appropriate silvicu/tural technique, first of all by more intensive secondary thinnings. Tending measures are already to be carried out in young growth, especially there where young growth has developed under parental trees of a seed stand . Thus a quality stand is more likely to develop. When selecting, the preservation of the seed or geneal complex of extra quality seed stands and individual interesting tree species originating from healthy as well as polluted environment should not be neglected. Seed stands in heallhy as well as in polluted environment should be under constant observa- tion. All these tasks can be carried out on condition seed stands meet their basic function. However, they have to be recognized as the forests of special significance, with clearly defined aims and functions, where the production of high quality seed and the preservation of general complex are gi ven priority . Other forest functions are of parallel or secondary importance. LITERATURA 1. Bele, J. 1989. Smrekovega semena bo do- volj . Gozdarski vestnik 9, Ljubljana, str. 392-396. 2. Bele, J. 1989. Podatki o smrekovem seme- nu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988. Gozdarski vestnik 1 O, Ljubljana, str. 442-443. 3. Božič, J. 1977. Razmere v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976--1980 (tipkopis) . Ljubljana, IGLG. 4. Brinar, M. 1961. Merjenje sestojev in njiho- vega 12otenciala. Gozdarski vestnik 1/2, Ljubljana. 5. Cokl, M. 1975. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik (Tablice). Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, IG"LG. 6. Košir, Z. 1976. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo (Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer). Ljubljana, Zavod SRS za družbeno planiranje in Institut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 7. Košir, B. Predlog fenotipske klasifikacije (tip- kopis). 8. Kotar, M. 1980. Rast smreke (Picea abies Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 67, Ljubljana, Insti- tut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 9. Pavle, M. 1985. Bioekološko vrednotenje semenskih objektov (elaborat). Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 10. Pavle, M. 1987. Semenski sestoji v Slove- niji. Register. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 11 . Pavle. M 1990. Izbor in testiranje semen- skih objektov (elaborat) . Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 12. Poštenjak, K., Gradečki, M. 1987. Priznate semenske sastojine u SR Hrvatskoj. Reka, šu- marski institut Jastrebarsko. 13. Regent, B. 1980. Šumsko sjemenarstvo. Beograd, Jugoslovenski poljoprivredno-šumarski centar. 14. Semenski objekti . 1971. Biotehniška fakul- teta v Ljubljani, Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 15. Stilinovic, S. 1985. Semenarstvo šumskog i ukras!)OQ drveča i žbunja. Beograd. 16. Solar, M. 1977. Poškodbe vegetacije (go- zdov) vsled onesnaženja zraka. 1. Skupni uvodni in zaključni del. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gpspodarstvo. 17. Solar, M. 1989. Poškodbe gozdov - slo- venske posebnosti. Zbornik gozdarstva in lesar- stva 34. 18. Toplišek, J., Urbans, J. 1988. Wordstar 2000. Pisanje in urejanje besedil z osebnim računalnikom. Ljubljana, samozaložba. 19. Zorn, M. 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje. G. V. 5-6/92 287