/ List 37. Tečaj LVIII. a I m Izhajajo vsak petek ter stanejo* v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kroD pol leta 3 krone 50 ^in., za Četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto ža enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. ) trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic LJnbljani 14, septembra 1900. Politični oddelek. drugim rokam, ki bo s persekucijami ukrotila čehe. Tudi to ni obveljalo, in tako so se naposled Poljaki morali udati, in je bil sklenjen razpust poslanske zbornice. Vlada je vzroke razpustu razložila v daljši izjavi, sobote list . Razpust poslanske zbornice. Vest, ki je že več tednov krožila po vsem časopisju, minolo dan je uradni da se namreč razpusti poslanska zbornica, se končno vender-le uresničila. Ta priobčUa „Wiener Zeitung" v neuradnem delu. tem komentarju razpustnemu patentu je rečeno: „Že tri leta nedostaje državni upravi konstituci-onelne utrdbe in kontrole, ostalo je nerešenih največ Wiener Zeitung" priobčil cesarski patent ) ki se vladnih predlog m posebno še obsežni gospodarski glasi tako-le program, ki bil predložen državnemu zboru. Vsaka » Cesarski patent od septembra 1900 » za še tako nujna reforma je obtičala. devajoč razpust državnega zbora razpis novih volitev Vse želje prebivalstva, ki se tičejo pospeševanja Mi Franc Jožef Prvi, po božji milosti cesar avstrijski, splošnega blagostanja ter njegove lastne davčne moči 1 in kralj ogerski in češki itd. itd. dajemo na znanje: Člen Poslanska zbornica državnega zbora raz puščena. . Člen IL Splošne nove volitve za državni zbor takoj razpisati in jih izvršiti. Dano v Našem glavnem in prestolnem mestu dne katere kaže izpolniti toliko bolj, kolikor se višajo potrebščine države kakor dežel in občin. morajo zaostajati za jediniro, nikakor na cele države zadevajočim vprašanjem o ureditvi uradnega jezika v posameznih pokrajinah države. 7. septembra L 1900., v 52. letu vladanja. Franc Jožef r. Veliki uspehi svetovne industrije in svetovne trgo vine so pripadli drugim državam. Avstrija in njeni na rodi so mogli doseči oni malenkostni delež kateri Körber, Wittek, Spens, Rezek, Giovanelli, Welsersheimb, sta si pridobila podjetnost in hvalevredni pogum posa- pa 80 morale priti prav še posebne Böhm, Härtel Call Pietak«. meznikov, katerim tem cesarskim patentom se končala skoro ugodne okoliščine. Drugače pa so ohromele vse moči J ker teden dni trajajoča kriza 1 ki nastala vsled tega, ker zakonodajstvo ne more skrbeti zanje in uprava ne more so razne stranke se ustavljale Körberjevim načrtom Ko dati na razpolaganje potrebnih sredstev. liker se moglo izvedeti ) Körber doznavši, da Čehi Gospodarsko slabejši stanovi kmetovalec, rokodelec ne mislijo odnehati od obstrukcije, hotel najprej oktro- in delavec trpe največ pod tem neopravičljivim zane irati nov volilni red, jezikovni zakon za češko in Mo 9 ravsko in nov opravilnik. Temu so se uprle skoro vse marjenjem To ni vzdržljiv položaj Pri tem mora j o videti obstoječe stranke zlasti oktroiranju novega volilnega država in njeni prebivalci svoje interese, katerih zapo reda oil) CiAOOUA \/J«.C#XJJlA AAVr W t VTA^A^^^^V« ^^ —^ , ----—^p--- ^------i» ^ • vsled česar je bil ta del načrta pokopan skoro v stavljanje so občutili že doslej dosti težko, takorekoč i^VAO, fO.^^ JX. vv. v.^. t^w------- . ----- tistem trenotku, kakor se je porodil: Oktroiranju novega popolnoma vsemu razpostavljene oprdvilnika in jezikovnega zakona se je uprl minister Rezek, razpustu pa je nasprotoval minister Pi^tak. Bili so trenotki, ko je bilo Körberjevo ministrstvo v največji Odkritosrčno prizadevanje vlade da bi storila z dobrohotnim uslišavanjem lostne razmere zadnjega na časa vseh poljih ostalo ža pozabiti brezuspešno 9 nevarnosti, zakaj Poljaki ) nemški liberalci, diplomacija njena dosledno izkazana politiška nepristranost ter na in vojaški krogi so silili na to, da naj se vlada poveri f rodnostna nezavzetnost, vsa njena trajna truditev ni Stran 354 Letnik LVIII mogla doseči tega, da bi se prišlo zopet do legislativ jakov 80 z nasajenimi bajoneti razsropiii množico. Ranjenih nega dela, odkazanega ljudskemu zastopstvu po državnem i® baje mnogo, in bati se je novih izgredov Ako vse tako temeljnem zakonu. Razpust državnega zbora je postal velevaa zahteva. Vlada polaga volilcem na srce, uvidevati pri novih volitvah, ki se imajo takoj izvršiti, odločno svoje gospodarske interese. S tem bodo pospeševali utrditev države kakor poročajo kakor mere. razvidno iz tega, da v Bosni ni vse tako imelo biti, da ne vladajo tam kakor jih zna slikati gosp. Kailay! Madjarsko nasilstvo tako krasne raz- nad Slovaki. Slovaški urednik Pistor je bil po madjarski justici obsojen radi poli- in tičnega prestopka na 8 mesecev ječe. Ko se je vrnil po pre- povišali njeno sposobnost, podpirati prebivalstvo na stani kazni v turöanski Sv. Martin, so ga slovaški rodoljubi sprejeli na kolodvoru, in radi tega jih je madjarska sodnija obsodila, kei so s tem činom baje odobravali kaznjivo dejanje. Obsojeni so se pritožili na najvišjo sodnijo, toda ista je kazen Se zvišala, ter obsodila f odvetnika Dulo (prej Sest tednov) na Sest mesecev, pesnika Svetozarja Hurbana (prej 14 dni) na potu vsestranskega razvitka z obilnim uspehom. Vlada je zadostila z razpustom drž. zbora, ki ni storil nobenega pozitivnega dela, enemu konsticijonalnih temeljev. Kolikor resnejše so se razvile razmere, toliko bolj P®^ mesecev, Blaža Bulo, Pavla Modrona in Andreja Hola- sili volilce dolžnost, imeti pred očmi pomembnost svojega glasu v trenotku, v katerem dobi ljudstvo zastopstvo, šana (prej diiij na tri mesece ječe. Ostalih 17 meščanov ki se ima na novo voliti za svojo bodočo delavnost odlo je dobilo po dva meseca ječe. Tako je govorila madjarska justica v avstro-ogerski državi koncem prosvitljenega XIX. stoletja, ter obsodila uboge Slovake na kazni radi pravega niča, čilno obliko. Volilci bodo imeli odločevati, ali ima ne- obsodila jih je, ker so Slovaki! Slovani v tostranski po precenljivo dobro, ki tiči v neprestanosti konstitucijonalnih so zatirani na vseh koncih in krajih, ali še bolj pa so zatirani naSi bratje Slovaki, katere Madjar kar šiloma tira v naprav, priti ob vso svojo veljavo na ta način, da te od povedo vedno z nova vsako praktično delovanje". C. kr. ječe samo zato, ker se mu ne dajo na prvi hip po-madjariti ter se kažejo celo sem in tje oČito sinove svojega Tako govori vladna izjava. Suhoparna je, a vender naroda „Glos Naroda", poljski list, je izrekel, razpravljajo o pove dosti. Vlada poživlja volilce, naj pošljejo v državni dogoku, prav imeniten nasvet, da bi se namreč morali vsi Slovani v državi potegniti za uboge slovaSke zatirance ter predložil glede na to dejanje cesarju posebno spomenico, kajti kar se dela s Slovaki celo pod imenom najvišje osebe, presega zbor take poslance, ki ji ne bodo delali obstrukcije. se ta vladna želja izpolnila pač ni misliti. Čehi Da ne bodo dali svojim poslancem nezaupnice, nego jih pošljejo že vse meje Tista obsodba nas zopet na Dunaj, in bržčas se še pomnoži število tistih, ki bodo delali obstrukcijo. Vladni apel na volilce ne bo imel uspeha, in če Čehi ne bodo sami opustili obstrukcije. Želeti da poučuje o tem neizpodbitno. se taka uresniči. nasvetovana spomenica tudi gotovo Kitajsko. Ruska zunanja politika je doslednja v tudi novi državni zbor ne bo mogel funkcionirati. tem. da ima Kitajska mir, v katerem se more razvijati m In kaj potem? Dokazano bo f tako pravijo Nemci napredovati. Nemčija pa bi rada igrala ulogo roparja, česar da parlamentarizem v Avstriji nima tal in da se mora ji Rusija ne dovoli. Zato se nemški listi togotijo ter dokazujejo, da je nastala v „koncertu velevlastij disharmonija m umakniti absolutizmu^ ki bo seveda nemški in absolu- ^^ delajo jako ogorčene radi samovlastnega postopanja Rusije, tični. Tudi vlada stoji na tem stališču, kakor kažejo kakor bila Rusija komu odgovorna za to, da ne mara zadnji odstavki njenega komentarja cesarskemu patentu. Ali pri tem ni pozabiti, da je odprta še tretja pot, namreč ter noče svo- nadaljevati klanja in pustošenja po Kitajskem jega vojaStva pošiljati v smrt brez vzroka. Resnica je, da je dosegla nemška državna umetnost, zlasti politika Viljema II. prememba ustave v smislu avtonomije kraljestev in dežel, na Kitajskem velik fiasko. Velevlast, ki je hujskala za vojno, in ker je absolutistično vladanje za dlje časa nemogoče, j® ^ila Nemčija, nemški poslanik pl. Ketteler je najbolj žaljivo postopal proti Kitajcem, in nemški protestantski misijonarji so centralistični parlament pa bo ubit, ne bo naposled nič drugega preostalo, kakor da se merodajni krogi odločijo za revizijo ustave. provzročili največ nevolje med narodom Nemčija in njen cesar sta v prvi vrsti zakrivila nemire na Kitajskem, a potem kli- Politični pregled. cala na maščvivanje ter prelivanje krvi. Velevlast, ki je vedno sta bila slovanska,' spustil svetovala k zmernosti in miroljubju absolutistična Rusija in njen car. pa Nemški cesar je Notranja politika. celo serijo krvoločnih govorov v svet ter zabičeval vsakemu Po najnovejših poročilih se bodo oddelku vojakov, naj jim bodo Atilove čete vzor ter naj ne vršile volitve v vseh kronovinah, razen Galicije, Dalmacije in dajo Kitajcem nikakega pardona Rusija in Japonska pa bo- Bukovine v dobi od do 15. januvarja 1 1901. ome- deta s svojo mirno, taktno politiko dosegli več kakor Nemčija, njenih treh kronovinah pa se bodo vršile iste že tekom druge a vrhu tega jima bode Kitajska kot svojima prijateljema še polovice meseca decembra t. Izgredi v Sarajevu. hvaležna. Nemčija bo imela le velikanske stroške a cr Ö sultanovega vladanja so bili v pole Na dan proslave 251etnice moralne škode — sijajno blamažo. Končno pa bode še nemški Sarajevu precejšnji izgredi, drž. zbor povedal svoje mnenje nemški diplomaciji, ki meče Redarstvo je namreč prepovedalo razsvetljavo, katero so hoteli milijone proč za nič in za nič, ne da bi prej vprašala zastop- Mnhamedanci napraviti. Okoli ure zvečer so začeli redarji nike davkoplačevalcev, ali so s tem zadovoljni. Govori se, da hoditi po hišah in naznanjali, da je razsvetljava prepovedana, je nemški cesar po neki paradi pri obedu častnikom dejal, da ali dosegli so ravno nasprotno, ker v pol uri je bilo moha- Nemčija Pekina ne izpusti iz rok, če bi blo treba mobilizirati medansko mesto sijajno razsvetljeno. Redarstvo siti luči, ali ljudstvo je začelo ga- vse kore. član ruskega zunanjega urada profesor Martens je se temu protivilo in nastali so iz- izdal brošuro. gredi. Konečno so se redarji umaknili kot mnenje vplivnega ruskega politika m na pomoč, da jim pomagajo pogasiti luči. Tudi pozvali ognjegasce napravila na evropske politike precejšen utis, in kateri povza- sedaj razjarjeno ljudstvo uprlo, na kar so prišli trije oddelki vo- vlasti opuste misel, da se' je memo nastopne misli: Nujno potrebno je, da krščanske vele- je mogoče prepričati Kitajce o pre- Letnik LVIII. Stran 355 moči evropske kulture le s surovo silo; potrebno je, da se krona ruski car ima v Baku in tam okoli velika Evropa vedno spominja, da ima Kina štiri tisočletno kulturo, podjetja na petrolej Človek se znatno razlikuj od kulture kišcanskih narodov, m se v Kini ceni in spoštuje. Evropske države ne smejo nikdar pozabiti, da so njih podaniki na Kitajskem nepovablj gost) podjetja dobro nadzorovana toki na polotoku Apšeron, mislil, todd motil da so ta kronska nafto- se so last ruske krone ugan so si 8 silo priborili svoj dohod; Evropa naj se vedno spominja, da se Kitajci resno prizadevajo cije, vlado in nedotakljivost rodne zemlje jajo izvestni ljudje veliko zlorabo tako, da narašča iz te zlorabe škoda znašajoča mnogo milijonov rubljev. Stvar in pritrditi mora je namreč taka. Veliki otok Ašperon je monopolna toraj čuvati svoje tradi da ima 400milijonski narod neizpodbojno pravico, ure-svoje bivaliSr^e po svoji volji. Te upravičene kitajske vsak diti zahteve mora solidarično spoštovati cela Evropa. Kitajcem se mora v vsakem. slučaju dokazati, da so Evropejci zastopniki kulture, ki je vzvišenejša od Kitajske. S tega stališča pa ne izključena last ruske krone in je poln petroleja Toda od desetletij sem so se naselili ondi Perzi, Armenci judje-in si osvojili kraj za krajem, brez da bi od vladne strani se kdo brigal za to, najbrže so bili merodajni smejo evropske in ameriške vlade nikdar odobriti nastopa, ki krogi celo podkupljeni od privatnih podjetnikov. Ko pa bil v spfotju z nravnostjo in pravičnostjo Krščanske vlade morajo marveč dokazati, pred svojo vestjo in celim človeštvom, da poflpesujoč trgovinske interese v Kini, nimajo namena postopati krivično in zlobno. naposled venderle posegla vmes merodajna roka^ so roparji na kronski lasti rekli, da jim ne more nikdg braniti, ker so že čez deset let lastniki in je njih posest # že pravoveljavna. Na ta način je čez 3.000 desjatin kronske naftične zemlje prešlo v roke tem lopovom. Ako se pomisli, da je ena sama desjatina na otoku . Petrolejska industrija v Rusiji. Iz Rusije prihaja največ petroleja v naše kraje. glavno mesto nafta - industrije in ta pokrajina Apšeronu vredna na tisoče, da, tudi do milijona rubljev kolike Škode ima krona tem potom. Ruska krona > leta 1813 1 ko je bil Kanat Baku priklopljen ruski državi ) Baku silnega gospodarskega pomena za vso državo. Nafta 1 1 takorekoč življenski pogoj ruske industrije sedanjih dni ker nadomešča na mnogih krajih drva in premog kakor kurivo, zato tudi nikjer ne pride toliko nafte v porabo kakor baš v Rusiji Ker pa je vprašanje po petroleju tudi izven Rusije ogromno, se prizadevajo tamošnji ge- • * ologi, da razkrijejo več in več zakladov nafte v zemlji. To se jim tudi često posreči, kajti ne samo v evropskih pokrajinah Rusije je ogromno petroleja, tudi v Aziji je ) uvrstila vse pokrajine in naftine zaklade na otoku Apšeron v državne posesti. Še le leta 1872 je podarila krona onim vojakom, ki so se izkazali s posebnim junaštvom v kavkaški vojni, po 100 desjatin naftine zemlje ki so smeli petrolej dobivati za svojo korist, a drugemu ni dovolila ničesar. Kolikor škode pa ima krona vsled tega ropa po tujcih, bi lahko pokrila velik del državnega budgeta. Iz toga poročila pa se vender da posneti kako ogromna bogastva hrani Rusija prav, ako se selijo v Rusijo. 9 in da Slovenci storili še veliko teh prirodnih zakladov, posebno v Kavkazu in v transkapiškem ozemlju. Jeden tak zaklad so našli nedavno v zahodnem Kavkazu v pokrajini imeretški v bli- Kmetijstvo. WW žini naselbine Tedeletje. Zaklad obeta biti ogromen Olje vre na mnogih krajih kar ščiščeno iz zemlje, a resnična zakladnica istega še v globočini kakih 100 metrov pod površjem. Poskušnja te nafte je dala 300 stopinj Cebeloreja. * Vlada potrebuje novcev; vender ni nikoli v zadregi vrednosti. Drug velik zaklad na nasprotnem koncu kje bi jih dobila. Da nam je pa sladkor podražila, za kavkaškega pogorja v okraju Kuba nedaleč od nove proge dela je s tem srednji in nižje sloje ljudstva najhuje Ker transkaspiškem ozemlju so je pa človeški rod že navajen in podvržen sladkemu, , kar nam je bolj zdravo, bliže mej Baku in Petrovskem že pred več časa našli ogromne zaklade nafte v bližini zakaj bi ne segli po tem Krasnovodska ob kaspiškem morju in na otoku Čeleki, in ceneje, in to nam nanosi naša toliko marljiva čebelica katere zaklade že dvigujejo. Nadalje nameravajo pričeti Le glej jo, kako hiti od cveta do cveta in ne počiva izkoriščati tudi okolico Čangir-Tagiju in Teke-Beli v pokrajini Fergana na kitajski meji, kjer je tudi ogromno pred da težko obložena prileti domov, tukaj odloži svoje VtM» f ----------1 ^ ^ breme ter gre zopet nabirat. Tako dela naprej, dokler petroleja v zemlji Tudi zakladi niso daleč od želez- po šest do osemtedenskem truda polnem delu konča svoje nice (postaja Ansišan) To pa so še neznatni deli življenje Med pa, ki ga nanosi v svoje stanovanje ruskega bogastva nafte, mnogo mnogo je še neodkritega, kdo ve, koliko je ob novi sibirski železnici še v zemlji zakladov, kateri še čakajo delavne roke! Edina škoda je , da se ruski domači kapital in ruska domača podjetnost tako malo briga za svoje podzemsko bogastvo, in da puščajo Rusi le tujcem, da se mastijo na njenem blagu. Dokaz o tej malomarnosti je baš sledeče dejstvo. Ruska je sladčica, katero so že ljudstva v starem veku poznala in čislala. Iz strdi so si delali zdravo pijačo ter jo ra bili za različna zdravila. Ko sem obiskal necega čebe larja, pravila mi je mati, da dobivajo otroci v kavo mleko krepki m med in da jih w otroci so bili zdravi, rudečelični in bilo veselje gledati. Čebele tedaj hiši 1 in potem nam ne bo treba za sladkor denarja izdajati Stran 356 Letnik LVIH ker 8e je pa ta podražil, dobil bo tudi med še višjo ceno doma, pritihotapi se ter nam bo dobro došel dohodek ulnjaku in z žveplom pogumno zamori svojo živo lastnino. Veseli se sladke strdi Naša domovina je pa kakor nalašč stvar jena za odpre panj, najde ) pa, ko nekaj razjedenih satov, kacih 30 čebelorejo. Družba sv. Mohorja je bila tudi že o tem žveplanih čebelic mnogo nesnage in še več tolstih vešč prepričana 1 ko izdala » čebelarček a « Pri na«» ima če- ^^ i^jih črvov. bela dovolj paše. Zgodaj spomladi cveto po vrtih vijolice Priporočujemo tedaj panje s premakljivimi sati > in trobentice, po gozdih pa zdatno resje. Največ ji pa vendar nočemo povdarjati: s starim proč! Tudi stari naj sadno drevje, katerega je ravno naš Slovenski ostanejo v čebelnjaku, dokler se čebelar ne priuči in privadi dela s premakljivimi sati. Tudi čebelarju je treba ponuja Štajar jako bogat. Dokazano je tudi 1 da v krajih 1 kjer ljudje čebelarijo ) sadno drevje bogateje obrodi. Ljubi znairaj čitati tudi on se nikdar ne izuči. Panj s pre mizar po vzorcu Stvarnik je namreč med drugim tudi čebeli odločil delo makljivimi satovi lahko napravi vsak oprašenja dela v naravi. Čebela letaje od enega cveta do katerega se ali kupi ali sposodi. Suhe deske se pa na druzega združuje s svojimi nožicami oboji plemenski prah. hajajo pri vsakem našem kmetu in temu so naše vrstice Ni pa dovolj ) ako kupiš čebele ter postaviš panj i^anaenjene. ali čebelnjak ali pod streho; čebelam je treba tudi pri delu pomagati ter jim ga olajšati, da imaš več dobička. Čebela zarod. že živalca sama se nam smili ima mnogo sovražnikov, ki lahko uničijo ves , da mora poginiti. povrh tega trpimo pa še škodo. Ako se matica zgubi ali zgubimo ravno tako vse čebele ali dobiček od pogine Iz ednega panja. Po hudi zimi umori jih glad ali žeja. teh in še mnogo druzih vzrokov razvidimo, da je treba čebeloreji premakljivega satovja, katero je že umni pred mnogimi leti izumil župnik Dzirdzen. Pri tem sa-tovju imamo čebele takoiekoč v rokah, kajti pogledamo lahko če ima zarod matico, če je ta plodovita in če se niso v panju vešče in njih črvi naselili; tudi laglje po-kladamo čebelam medu ali sladkorja in vode, lahko jim stanovanje osnažimo, in kar je najvažnejše, kadar hočemo med imeti, nam jih ni treba neusmiljeno moriti. V jeseni ima vsak panj večinoma mlade čebele in te so poklicane zgodaj v spomladi iti na delo. Da imaš pa več delavk kate- na spomlad, zakaj bi jih pa v jeseni moril. Panju remu hočeš med ali vosek vzeti tico. mlado umori v jeseni ma Vzemi pa zmiraj panj s staro matico, da ohraniš ; kajti čim mlajša je matica, tembolje je plodovita. namreč več jajec leže. Ostale čebele pa kade zmeči mir nega hladnega dne drugemu panju. Istotako lahko 9 združimo več panjev v jednega. To se lahko zgodi če imamo panje s premakljivimi satovi. Äko združene čebele s tobakovim dimom nekoliko omamimo, bodo se popolnoma sprijaznile Zdaj imaš že v jeseni močen panj jih 1 čebel mnogo in te se stisnejo v mrzli zimi 1 ker pa mnogo, tem topleje jim je in čim topleje jim tem manj rabijo živeža. Ko pa pride vesela spomlad. je, jih gre mnogo na delo } m imaš zgodne in močne roje 1 raz ter pričakuješ lahko vsled tega obilo medu. Da je treba večkrat v panj čebelam pogledati vidimo iz sledečega: Enemu naših kmetov prileti pred par leti roj ter se mu vsede na drevo blizu hiše. Ker se gospodar ni oglasil, naprosi ta sosednega čebelarja za panj in ga postavi potem s čebelami vred tudi pri tem v ulnjak. Pogovorila sta se, da se bodeta v jeseni z medom delila. Ko je pa prišla jesen t imel rad ves med ta ki je roj našel, on stuhta, da mu gre pravica do vse panjeve vsebine. Necega večera, ko čebelarja ravno ni Ocetna kislina je strup v Ze nekaj časa sem čuje se o zastrupljenjih po ocetni kislini, tako da se ne samo sodnija, ampak tudi Časopisje mora s tem pečati ter pisati proti razširjatvi tega nevarnega izdelka. Pred kratkim (5. julija sodnijska obravnava, in bila v Gradcu bila neka tamošnja gostilni-čarka obsojena na dvamesečni zapor, ker je ocetno kislino nek obliznjivi deček je po- vino, a je po groznih m da brez nadzorstva pustila tegnil par požirkov, misleč bolečinah umrl. Ocetna kislina je ravno nasprotno, kar je naravno izdelani jesih ali pa vinski jesih, ker je napravljena iz lesa, ter je torej kemični izdelek. Ta kislina je še razredčena z 30--40krat toliko množino vode porabna za jesih. Okusna ni tako, kakor štajarski jesih, zdrava t tudi ni; če pa pomislimo, kako se mora skrivati in ko^ liko imeti opravila z pomešavanjem, je tudi predraga. čaje Ako 25. maja zgornjem smrtnem slučaju navedemo še slu- je na Kranjskem nek deček materi ; dal j e umrl vzel steklenico in pokusil ocetno kislino je nek delavec premalo razredčil kislino za solato, plačal je svojo neprevidnost s smrtjo v dneh še s temi slu čaji ni konec zastrupljenj, nasprotno, ravno na deželi pri delavskem stanu so ljudje bolni. a ne vedo od česa, ker potovalci svoje blago najraje ponujajo ljudem, kateri ne poznajo te« strupene tvarine. Steklenice so z „Neraz redčeno ni užitno^ zaznamovane, a to ne koristi dosti kakor se razvidi iz smrtnih slučajev. Ocetna kislina je blago, katero bi se moralo pre povedati agentom ponujati — ker je strup. Družinski oče ali gospodinja pa bi se morali varo ) ne vati takih izdelkov, ter raje domaČi jesih uživati — pa nesreči vrata odpirati. Ocetna kislina pa je koristna za zatiranje stenic, kot jedilni jesih pa ne spada v promet, ker je strup in so oblasti že radi množečih se nezgod počele delati na to 9 da se nekaj proti razprodaji ukrene. • • « Hl" Letnik LVIII Stran 357 s Labudovä pesem Novela. / Spisal Georges Ohne t. (Dalje.) Ganljivo je bilo gledati tega znamenitega umetnika njeno dušo, in želela je neprenehoma ostati tako in poslušati ta božanski koncert. Godba je naekrat prenehala, oglasilo se je ploskanje v ih okoli devojke je nastal neniir; to je bil občni nemir, vsi prisotni so brez ozira na etiketo glasno vstajali, da izkazali Steniu čast. Začutila je 1 da jo prijel nekdo 1 w za roko in slišala nežni šepetajoči glas: „Maud! Slišiš! Maud!« Oči so se ji odpirale, kakor da se je prebudila iz sanj, IZ prsij se ji je izvil vzdih, in smehljajoč se svoji kako se peča starček ž njim kakor z dijakom, kako potrpežljivo ponavlja pasaže, katerih izvedenje se mu je sestri, ki je bila sklonjena nad njo z nekakim nemirom zdelo težavno, in kako za staro opravo v sobi, za rože je rekla: 1 zunaj oken, za ptiče na vrtu izvaja nebeško godbo » » Ah! Daisy, kako daleč sem bila od tod! a katero Ko se bilo razvneto občinstvo poslušalo na kolenih, pa bližala jesen, je zopet podvzel svoje umet- Potem mogla videti ) krogu kako je godbenik, stoje v vojvodin, sprejemal poklone z majhno resnostjo. v 4 niško potovanje po svetu. Obdan s častjo," bogat na slavi in denarju kratkem razgovoru ga je pa zopet videla, ko je stal na 1 segel trideseto leto, ne da bilo njegovo čelo do- njeni strani, pripeljan od kneza samega. Stenio se je dobilo pred njo poklonil, potem ko je visoki protektor rekel: moj prijatelj gospod Marackzy kak znak omrzelosti ali starosti. Tedaj je ustregel silnim »Miss Meilivan > prošnjam imenitnega prosilca ter se odločil prepluti ocean želel doseči čast, da bi vam bil predstavljen-in igrati v Ameriki. 1 ki je tt Pri tem je izrekel željo, da rad prebil nekaj » Maud je zašepetala nekaj nerazumljivih besed. Zdelo se je ) da gori v prsih neprenesljiv ogenj. Ko je bila tednov v Angliji. Knez de Galles, ki se je kazal vedno zopet nekoliko hladneje kot njegov imeniten častitelj » se Škotsko. » ga povabil na lov na Vender si je knez želel, da kraljica ) Ma rackzy-a ni še nikdar slišala, takoj sliši njegove umetne glasove. Zabava je bila prirejena v Windsoru. Ko se t knez oddaljil, in godbenik odšel zopet igrat. In očarovalni lok jo je dvignil zopet na prejšnje stališče. Obisk Marackzya se je podaljšal za nekoliko tednov. Ameriški žurnali so # oznanovali, da je njegov prihod zadržan. Kmalu pa je 1 je imel trajati nekoliko dnij Stenio pojavil v salonu z gosli v roki, je nastalo fino bilo jasno, da v Ameriko sploh ne odide šumenje, na kar v skupini dam ) okoli vladarice za- vladala tihota, ki je na godbenika močno vplivala. Na Nepremagljiv, čar je zadrževal Stenia v Angliji. Za smejal se je in, ne da bi privzdignil oči in na lahko potolkel z lokom v pozor svojemu spremljevalcu, da se vrnil je vse prošnje, da bi sodeloval pri koncertih 9 VI deti bilo ) kakor da si želi, da se pozabilo 1 da je pripravi 1 na kar začel. umetnik po poklicu. Hodil često v družbo, igral je ) Igral sen v melanholičnih melodijah 1 jezdil na lov, živel na najrazličnejše načine. so izrä Žale narek trpeče duše, ki se pripravljala zapustiti zemljo; ta sen je imenoval „Labudovo pesem." Pod nje zgodil Popolnoma ves se je spremenil. bil ugodil prigovarjanju nikdar se ni da dam. Toda zdaj govimi izbornimi prsti so se menjavali spomini na srečno minulost, na vesele blesteče zabave s srce pretresujočo 9 dejansko bolestjo sedanjosti. To že niso bile gosli, ki so tukaj pele, to je bilo ranjeno srce samo, ki je izlivalo največjo bedo s svojimi poslednjimi vzdihi. je zadostovala jedina beseda miss Mellivanove. Vzel je % kjerkoli, in igral s svojim pesniškim vzletom naj- gosli, stfastnejše melodije, kakor da hotel njimi vliti ča robnega napoja v srce mlade devojke. In res imel vselej uspeh, in Maiid na perutih sanj sledila temu Stenio, imajoč oči zaprte ) kakor posebnemu čarodeju, kamorkoli se mu poljubilo za pozabljujoč na vse imel navado, in vesti jo kar se godilo v njegovi okolici ) ves zaglobljen v izvršetek svojega dela izvajal po slednje glasove, čiste kakor dih angelja stopajočega proti Markiz de Mellivan Grey, prvi tajnik admiralitete, milostljivo pozval tega slavnega umetnika, na svoj f dom Na koncu pomladi ga je povabil da šel njim nebesom, ko ga vzdramil v tem globok vzdih J rušeč v sveto tihoto očaranih poslušalcev, da je privzdignil oči. jednim pogledom je preletel žarečo svitlobo dvo- za nekaj dnij na Irsko. Ta plemeniti lord je sklenil, da uvede Marackzya v odlično irsko družbo. « Ovdovel, ko ste bili njegovi hčeri še popolnoma rane, in dva koraka pred seboj v prvi vrsti je zapazil majhni, jih je poveril skrbi guvernante, stare gospe ostre mlado devojko, koje obličje je kazalo velikansko notranjo narave. Nikdar ni sumil, kak vpliv ima Stenio na njegovo ginjenost, in koje lica so bila omočena s solzami. Z ro- Maud. Niti enkrat ni opomnil devojke, ko je upirala vroči sklenjenemi kakor pri molitvi je stala nepremično, pogled na tega velikega umetnika. Zelo ponosen na svoj kami. Dvignjena z inspiracijo znamenitega godbenika je odletela rod ne bil dopustil ) da se dete njegovega imena v prostore^ posvečene z večno poezijo. Nebeški glasovi ponižalo k temu ženialnemu človeku nizkega rodu. Poslu so očarali njen sluh, brezkončna ljubeznjivost je presunila šati ga, baviti se njim bodi! Toda jednačiti še ScraD 358. Letnik LVIIl. njim » kakor s sebira jednakim, ljubiti ga? To je poni- Moral sem pa poslušati prošnje svoje Maud. Bila vsa žanje, kakoršnega ni mogla razumeti njegova stara ple- obupana. Ta bednik jo je očaral. Ona potem cele dneve menitaška glava ni nič govorila, skoro nič jedla, upirala oči v daljavo in Ustanovljen na svojem gospodarstvu v Dunloe blizu napeto poslušala, kakor da čuje iz daljave tajno godbo. Dublina, je pričakoval nekoliko dnij Marackzya. Godbenik Storil sem vse, da bi jo rešil iz tega stališča: nič ni odkladal prihod dan za dnevom, da bi se reklo da pomagalo. Zanašal sem se na njen ponos. Upal sem 1 da se bal prikazati pred lordom Mellivanom. Konečno je pride do spoznanja, kako velika razlika jo loči od nje-prišel nekega jutra telegram, naznanujoč uro njegovega nega ljubljenca. Ukazal sem svoji hčeri Daisy in guver-prihoda, na kar je prišel sam. nanti, miss Harrietti, da naj ne odhajati od nje. In ne- Komaj se je kočija pripeljala čez vrata 1 odšla koliko za tem ste našli njeno sobo prazno .. . Pobegnila Maud zelo bleda v svojo sobo. Lord Mellivan, stoječ na je, zapustivši svojega očeta, svojo sestro in krov, pod peronu, je pristopil k svojemu gostu in mu molil desnico katerim je umrla njena mati — pozabila je na vse za nasproti. Stenio se spoštljivo priklonil, in ne da bi tega veternjaka! . . tt prijel podano roko, dejal z resnim glasom: Lord Mellivan nekaj časa molčal in si zakrival „Gospod markiz, preje se ne pustim od vas po- obličje z rokami; potem je rekel z jeznim premikljajem: zdravljati; moram vas prositi za prijazen razgovor na „Ukazal sem vam, da od tega dneva nikdar ne izgovorite nekoliko trenutkov. Ko me slišite uvidim, ali imam biti pred menoj imena te nesrečnice. Jaz ne poznam nobene vaš gost ali se oddaljiti.^ soproge gospoda Marackzya, imam le jedino hčer! Hoteli ♦ Lord Mellivan z začudenjem zvedano pogledal ste vedeti resnico Marackzya in opazil, da ni v popotni, ampak v salonski povedal sem vam jo m. tt obleki. Kočija v kateri se pripeljal, ni privažala ni- kakega kovčega Molče Polagoma se je pozabljalo na ta dogodek. Boj med sta odšla v salon. Razgovor je lordom Mellivanom in Steniem se ni vršil naravnost. Ma trajal četrt ure, na kar so se vrata zopet odprla, rackzy je odhajal spremljan od Mellivana. Na pragu napravil Stenio proseč gibljej, na katerega mu je odvrnil je hotel s silo svojih uspehov pripraviti mlado soprogo Najboljše zmožnosti godbenikove se niso nikdar kazale v tolikem lesku, kakor po njegovi ženitvi. Reklo se da velikaš s posmehom. In ko je markiz, ne meneč se več temu ) da pozabila na žalost, katero pripravila za njegovo prisotnost, odšel zopet v .poslopje, je vrgel ljubezen do njega. Napravil je okoli Maud nekako trium vroč pogled okoli sebe. V tem trenotku se je odgrnila falno atmosfero. Uničil je predsadke vseh dobil se zaslona v jednem izmed oken prvega nadstropja. Objavila vseh simpatijo, vseh občudovanje. Z vplivom svoje umet se je plavolasa glavica, Marackzy se je obrnil k nji z nosti je dosegel, da se ni dajalo prav užaljenemu očetu f breznadejnim „z Bogom" in z bolestnim obličjem skočil v kočijo. ■ Miss Maud sobah. Mislilo se Mellivan objavil v ravnaje in da se je godrnjalo proti njegovi trdoglavosti, se tako ostro proti temu ženijalnemu neplemiču, ki se je ostala nekaj dnij zaprta v svojih v splošnem dvignil med največje velemože. 1 da bolna. Pozneje se Angliji > spremljan samo od lord svoje Za dve leti je očaral Marackzy vso Evropo Svoji mlajše hčere. Razneslo se je poročilo, da je stareja hči postala nervozna, in da so ji zdravniki odrekli ozdravljenje, če ne bo živela v samoti in miru ped irskim nebom. Globoka žalost, katera se je čitala lordu Melli- soprogi je preskrbel vse priboljške, o kakoršnih je mogla vanu na obrazu, je pričala o istinitosti te govorice Potem so nekateri ljudje trdili, da so videli Maud sanjati. Dobrodošla povsodi in vabljena povsodi, na dvore in med visoke kroge, je žarela tam z ljubeznivim čarom svoje lepote. Tako je dopolnovala Marackzya. Brez nje bi bilo manjkalo marsikaj pri posebni sreči mladega umetnika. okrasek — njegovi kroni je priklopila ona najlubkejši to je ljubezen. Stenio, bogat, povsodi dobro- z Marackzym na Nemškem. Sorodniki in prijatelji lorda došel, ljubljen, je bil videti kakor živa slika zemeljske Mellivana so bili razburjeni in so se odločili, o tem mu sreče. Vendar je stala za tem triumfalnim vozom usoda poročati. Poslušal jih je z ledenim obrazom; potem je s pripravljena, da dokaže, da nobena radost tu doli ne temnim glasom in s premagovanjem pričel govoriti: J) Naposled naj se govori danes med nami o moji hčeri Maud. Jasno 1 da je zapustila moj dom 1 da je traja večno. Koncem prvega leta, kar sta bila skup, se jima je narodil deček. In v materinski ljubezni se je raztopila šla z Marackzyem. Poročila sta se preje kakor sta zapu- poslednja Maudina žalost. Za nekoliko mesecev je popol stila Anglijo. Ona je po zakonu njegova soproga Za noma pozabila na preteklost. Angeljska krasota, ki jo je bivanja na Irskem je imel ta umetnik toliko napravila zmcžno, vladati nad svetom, se je zdela sedaj našega drznosti, da me je prišel prosit za roko miss Mellivan. njenemu soprogu še krasnejša še vabljivejša. Vmešala se Nato sem odvrnil snubca, naj se takoj odpravi. Potem je v resnici v njegovo umetniško življenje. Radovala se mi je pa priznal, da ga moja hči ljubi, in da se v njenim sporazumljenju odločil k temu koraku. Pristavil zelo prijetno njegove slave. Ko je Marackzy dospel do zrelosti svojega talenta, je, da je bogat, imeniten, in me silno prosil, naj dovolim je gledal in hrepenel više ter hotel priti v gledišče, v to. Jaz sem ostal pri svojih besedah. On je odšel. Opera mu je bila odprta. Hitro je nastopil v fantastičnem Letnik LVIII i Stran 359 baletu D min u 1 v kterem se je dvignila njegova fantazija Slomškova zveza v popolni prostosti se je ustanovila minoli pone potem v operi ^Matija Korvin", deljek. Pristopilo jej je 80 učiteljev ia učiteljic. „Zaveza slo Tedaj navdušenje njegovih občudovateljev že ni poznala nikakih mej, in počutil se je že na potu, zjednačiti se z najboljšimi mojstri. venskih učiteljskih društev" ima 1900 članov. Premije za učitelje. Metelkove premije za učitelje so letos prejeli Leopold Punčuh. Anton Smerdeh. Završaik in . Tomažič, Jos. Cerin, Konjar. Premije za vrt- Med tem se je pa zgodilo, da je poskusila Maud narstvo eo dobili gg : V. Sadar, V. Burnik in I Žirovnik. brez soprogove vednosti poravnanje razmer s svo]im očetom. Napisala mu je nežno in pokorno pismo, v ka terem ga prosila za odpuščanje. Mislila je, da bode plemeniti lord mogoče manj strog nasproti soprogi Ma-rack?ya, ki je bil po občni aklamaciji priznan za velikega bil reven skladatelja, kakor nasproti Stenia, virtuoz Toda za teden dnij je dobila svoje pismo neod prt o nazaj. (Dalje sledi). -----\A sabljo po glavi. Prejeli smo naslednji popravek Nst 753/00 Slavnemu uredništvu »,Novice v Ljublj meljem §. 19. tiskovnega zakona poziva podpi pravdništvo po sporazumljei ništvom slavno uredništvo. mi, Te-državno s C. in kr da listu št 35 obj . kornim povelj-z ozirom na Članek v z napisom: ^Grlavo je s sabljo presekal" sledeči dni popravek: Ni res, da je s sabljo presekal neki stotnik reservistu njegove kompanije, ker je reservist za^ nikaroo Sel brez stotnikovega dovolj vodo pit. Ni res, da ga je reservist oče ali otrok umrl Ni res, da se je zgodil uboj Stvar se marveč skrči na to, da se kega batali na poti blizo Rakeka dne 24 avgusta 1900 poveljnik prve stotnije vsled upora nekaterih vojakov pri za- orožje rabiti da bi si pri jemanji vode primoranega videl, došil potrebne pokorščine, in da j skega stanu zadobil lahko oškodo na glavi terih dneh brez vsacih nasledkov zacelila. Vojaško-sodne po pri tem lovec-reservist šam se ie v neka izvedbe o tem dogodku se vrše V Ljublj kr. državno pravdništvo gosp li, dne 12 septembra 1900. Osebne vesti. Škof v St. Cloudu v Ameriki preČ. ec ie prišel minoli teden na nekaj časa na A. Trob Kranjsko in sicer v svoj rojstni kraj v Polhovi Gradec Pravni praktikant pri dež sodišču v Ljublj Kud gosp. Anton je imenovan asistentom pri finančnem ravnateljstvu gosp Herman Salom in Avguštin Z sta imenovana za računska asistenta pri deželni vladi. Odlikovanja. Arhitekt gospod doma iz Kobdilja Makso Fab na Krasu dobil na svetovni razstavi Vf Grand prix". Portir v ljubljanski tobačni tovarni gosp Fran Fr uch je povodom svojega umirovljenja dobil srebrni za- služni križec Maša zadušnica za pokojno cesarico Elizabeto so bile dne 10. t. m Slovenska umetniška razstava se otvori v so- boto dne 15. t. m. opoldne na slovesen način in bo odprta do dne 15. oktobrn. Isti večer bo v „Narodnem domu" slavnostna akademija s prav odbranim vsporedom. Slovensko gledališče. Nova sezona se otvori dne 22. t. m. z opero „Aido". Slovenci iz Trsta in okolice nameravajo dne . oktobra obiskati umetniško razstavo v Ljubljani it tem povodom poseben vlak. To naznanilo je v Ljublj pri rede li obu- dilo veliko veselje in se že lepo sprejmejo delaj priprave, da se Tržačani gosp. Franj V cestni odbor senožeški je deželni odbor poklical Šuš posestnika v Senožečah in J posestnika gosp Ivana v Bukovju; v cestni odbor ribniški poklical dež. odbor gosp Josipa Merherja, posestnika in govca v Dolenji vasi, in gosp. Antona An do I ska, žup v Velikih Poljanah. le tr Efektno tombolo s 1000 srečkami je dovolilo ministrstvo gasilnemu društvu v Kranju. V novomeški okrajni šolski svet sta bila kot zastopnika uČiteljstva izvoljena gg. nadueitelj Andolšek in učitelj Matko. Avstro-ogrska banka je sklenila sezidati v Ljubljani svoje lastno poslopje in je v to svrho kupila del nekdaj Koslerjevega vrta v Knafljevih ulicah. Shod v Ribnici. Dne t. m. ižvanredno ročal veliki udeležbi se je vršil ob shod volilcev, na katerem je po-poslanec Višnikar o delovanju dež. zbora. Poslancu se izieklo zaupanje. Državnozborske volitve vršile iz pete kurij kmetških Kranjskem se bodo občin neposredno in ne več po volilnih možeh Peta kurij m kmetske občine bodo volile še pred Božičem, mesta in veleposestva pa po novem letu Vipavska železnica. Deželni odbor goriški na ročil denarnemu kreditnemu zavodu v Trstu da pri prometnem denarnem takoj naloži iu na Dunaju na razpolago že lezniškemu ministru 100.000 gld to kot prispevek goriške dežele za nakup osnovnih akcij vipavske železnice Volilno gibanje utegne postati tudi na Kranjskem prav živahno. Zlasti zanimiva bo volitev v dolenjskih mestih, jih občin. je dozdaj zastopal Šuklje, in v okrajih kmetskih sta jih zastopala poslanca Pfeifer in Vencajz. Šulvereinska šola v Domžalah. Tirolci v Dom- žalah se pehajo. da bi ondotno šulvereinsko šolo prevzela občina. Ta je že itak revna, sicer pa je to iz narodnostnih ozirov nedopustno in upamo, da bodo ti poskusi pri vseh poklicanih faktorjih naleteli na najodločnejši odpor. Slomškova slavnost v Ljutomeru je bila znamenita narodna manifestacija, Udelcžnikov je bilo okoli 6000. Okraj gla Supantschitsch je dal konfiscirati zastavo celj- skega Sokola Upamo, da pride to v drž zboru na razpravo Državnozborske volitve na Štajerskem so že razpi sicer dne bo Vršile se bodo v prvi polo meseca januvarja in volila kurij dne januvarja, kmetske občine mesta in trgi dne 11., trgovinske zborn dne 14 in veleposestvo dne 15 januvarja Opetov ,,Südsteirische Volksbank" so ustanovili v Gradcu, ano smo že opozarjali slovensko javnost, na to nevarnost. Naši zagrizeni narodni nasprotniki, ki imajo že itak vsa javna sredstva v svojih rokah in jih brezobzirno uporabljajo v neednakem boju proti nam so iaj organizirali celo svoj ka Katoliški shod v Ljubljani se je vršil od pone- pital z očitnim namenom, da nas čim preje, zlasti na meji, deljka do srede. Udeležilo se ga je poleg kardinala Misije, gospodarsko osužnijo. Ako hočemo zlobne nakane naših na- škofa Jegliča in škofa Napotnika nad 400 duhovnikov in nad sprotnikov preprečiti, treba, da zlasti „Naša straža" obrne 1000 oseb kmetskega ljudstva. vso svojo pozornost na severno mejo in s pomočjo slovenskih stran 360 I Letnik LVIIl denarnih zavodov gospodarsko okrepi naš živeli v nevarnosti, da ga požre nenasitni tujec Družba sv. Mohorja Število udov družbe to sv. sece težke, poostrene ječe. Sodni dvor je upoSteval olajševalno okolnost, da je bil obtoženec izzvan od odvetnika dr. d' An-gelija k nesramnemu činu. Postopanje proti dr. d' Angeli ju Mohorja je letos napredovalo od 78 103 na 78 596 493 udov več kakor lani! Teh 78 596 Slovencev-Mohorj se razdeli po posameznih škofijah in krajih tako nadškofija 8.610 udov, manj 294. zastarelo, ker prešlo od pet let. zadnjega čina že več nego Goriška Umrl je 12 t m v L j ubij občespoštovani na udov, več 141 Lavantinska škofija 25.796 udov, več 990 KršKa škofija 6.368 rodnjak občinski svetnik gosp Jan Dejak, pomorski kapitan 4. Ljubljanska škofija 30.106 udov, manj 636 Tržaško koprsk škofij 4 016 udov več 28 Sekovska 564 udov. več 39 škofij Somboteljska škofija 344 udov, več 28 fija Zagrebška nadškofija 545 udov, manj 23 Sen j ska ško 213 udov mani 1 10 Poreška škofij 130 udov več 19. 11. Djakovška škofija 62 udov, več 15. 12 Bosniška 237 udov, več 10 škofij a manj 804 udov. več 14 13 14 Videmska nadškofija 194 udov Razni kraji 526 udov, več 208 15 Amerikanci 16 Afrike in Azije 81 udov, manj 42 Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10 škofijah (in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 999 udov). Lavorika gre letos lavantinski škofiji škofijah (za vkup kjer šte vilo poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji kjer štejemo 141 udov več Po raznih krajih na- družbenemu odboru rastlo število za 208 udov. Eokopi v tem letu došlo 76. V zadnji svoji seji je odbor sprejel sle deče Večj dela vera". Apologetičen ; 1 spis M. Seigerschmied: „Pamet in 2. M Cilenšek: „Naše koristne rastline", vsebine: 1 Koprivnik Dovič: Umni vrtnar Leposlovne Oskrbnikov sin". Povest grajski; „Nehvaležni sin". Povest Isti rt Miklova lipa Povest. 4. Isti: „Pisana mati". Povest. 5 Fr. Ks. Meško Pripovedka". Povest Pavel Perko Umrla 7. Podgoričan: „Prvi hleb". Povest. 8. Ivan Pucelj: „Kakor na kup, tako s kupa". Povest Gr. Rant »1 Nesrečna člo veka 10 Ivo Trošt n Kdor zna, pa zna tt Povest . 12. 11 Isti Dr. J. Vošnjak: „Blagor mirnim!" Dve povesti. „Ne vdajmo se!" Kratkočasnica v enem dejanju, c) Poučne Anton Janežič: „Najvažnejše določbe o novem 1 vsebine: davku". 2. J. M. Dovič: Koprivnik: „Grozdni plesen Ob Prešernovi stoletnici". Isti: ,.,San jozeski kapar ali , • Ivan Planinec: „Slovensko planinsko društvo". 7. Fr. Praprotnik: ščitar Lesar Nadučitelj Jožef Raktelj Zasajajmo lep drevesa Fr. Podbor Gospodarske drobtinice". 9. Fr. Šegula: „Razgled po katoliških misijonih Lj. Stiasny: „Slovenska naselbina pri Vladikavkazu na Štingl: „Zavetniki posameznih stanov". 10. Ruskem 11 Fr 12. mož Dr. Isti Zgodovinske črtice". 13 Isti Iz 14 Fr Uršič: „Novi zakon o prejemščinah imenitnih 15. Vošnjak: „Streljanje proti toči". 16 poslali ZatiČina Razne pesmi so . B. T pesniki Fr Opa Ks Kösar Meško, Fr. Neubauer. Rad. Sikester, Ljudmila, Značilna beseda. Te dni je imelo laško politično za Istro svoj občni zbor v Pazinu. Prišel je tudi istrski za- stopnik pete kurije, dr. Bartoli pri ti priložnosti storil značilno izjavo: obče zanima nas Italij to kar se godi v Avstriji, samo do got m Cesar v Gorici. Po najnovejši določbi, pride cesar v in posestnik star šele 44 let v m I Krškega! Ponesrečil je učitelj gospod Florijan Rozman iz Na cesti blizu Radovljice je padel s kolesa, si iz- pahnil roko, si zlomil jedno rebro in se na glavi močno po-škodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Pri streljanju je ponesrečil Štefan Verbič iz Kosez. Pri nabijanju topičev se je vnel smodnik in mu pahnil v^ obraz. Težko poškodovanega so ga pripeljali v ljubljansko bolnico. neki koči Gadje gnezdo v otroški postelji. pri Brezovi rebri poleg Dvora so stariši pustili svojega otroka doma v postelji. Ko se oče vrne domov vidi, da leze velika kača otroku v usta. Mož zgrabi gada in ga potegne otroku iz ust. Našli so potem še celo gnezdo s petimi gadi v tisti postelji. Poboji. V Lescah je bil zaklan 221etni Janez Pri- možič iz Zagoric. Na Breznici je neki gostač dvakrat ne- cesti varno sunil z nožem hlapca Komana. Nevarnega tatu je vjel orožnik Jurca na iz Lesc na Bled. Tat pravi, da se zove Mihael Milečki in Malo- ^^ jö jz Trsta. Na sumu je, da je gostilničarju Ferjančiču v , in da je tudi Planini ukradel hranilnično knjižico za 247 več druzih tatvin izvršil. Lescah je tat vrgel v stranišče Črtica, več vitrihov in hranilnično knjižico za 200 K, glasečo se na ime Jos. Legata Št. Ogenj. ponedeljek zvečer- je na Dol. Vrhu pri Petru na Dolenjskem nekemu posestniku pogorelo vse imetje. Škode je do 12.000 kron. « Strossmayer-ja soletni škofovski jubilej bil je velikanski. Od vseh strani, koder prebivajo Slovani, došle so deputacije v Djakovo, da se poklonijo velikemu geniju in največjemu dobrotniku Slovanov. Pisem in brzojavk došlo je na tisoče. Tudi spodnje-štajerski Slovenci so bili osebno zastopani in iz Celja odposlal se je v imenu spodnje štajerskih Slovencev telegram. v gorkih besedah izraža blagemu jubilarju uda- nost in ljubezen. Bog nam ohrani sivega starčka škofa Stross-mayerja do skrajne meje človeških dni v zdravju in čilosti t Umor gimnazista Winterja. V Konicah se je je bil vršila obravnava proti Židu, kramarju Israelskemu, obdolžen, da je pomagal umoriti ISletnega gimnazijsta Winterja, čegar truplo in deli telesa so bili najdeni na raznih krajih. Nekdo je trdil, da je videl kramarja nesti neko vrečo, v kateri je bila kakor je trdil glavi podobna stvar. Ker bila truplo brez krvi, so antisemitje naglo razbobnali, da se zgodil zopet nov rituvalen umor. Toda Izraelski oproščen. ^ bil docela Stekel pes med plesalci. V ogrski vasi Mali dne 29. septembra v Gorico, na proslavo 4001etnice združenja Halmaš je priredilo rumunsko občinstvo zabavo s plesom. Ko Goriško-Gradiščanske s habsburškim cesarstvom. Minoli teden so se plesalci pripravljali na četvorko, je planil v sobo stekel so bili poklicani župani političnega okraja goriškega na gla- pes ter začel grizti okoli sebe. Pes je ugriznil petero oseb. varstvo v Gorico, kjer se jim je povedalo, da k sprejemu ce- katere so prepeljali v Pasteurjev zavod. sarja ne smejo priti z narodnimi zastavami. Škandalozno razkritje. Tržaški „Avanti se po I roča: roča, ženska obravnava proti Antonu Žerjalu radi hudodelstva proti Možu odsekala glavo. Mitroviški „Branik" po-Subotištu je živel Simo Hadžic, kovač, s svojo ženo da se je te dni vršila pri deželnem sodišču v Trstu ka- Smiljano v slogi in ljubezni kakih 23 let, in tekom tega časa rodila hči Mileva. Pozneje je nastalo med zakon- se mu narodnih pohotnih činov, katero hudodelstvo je stransko na ttlesu dr. Gvidona d' Angeli, državnega poslanca tržaškega. Žerjal je bil obsoj izvršil dvo cema večkrat nesporazmljenje, prepir in tepež. Kovač je dolžil odvetnika in ženo, da mu nezvesta. Dne na me ker Smiljane ni bilo dolgo domov. julija sta Okoli se zopet sprla,, ure popoludne je % - • • < ■ t 4 ( I • •V * ^ / Letnik LVIIL Stran 361 Sel kovač v gostilno ter se ob 2 pouoöi pijan. Srni mu prepirati celo priredila posteljo, zjutraj pa sta se začela Nesreča z dobitkom. Dobitek je pripravil na be raško palico nekega nemSkega brodarj Kovač je dejal celo, da jo ustreli, in začel dobrih razmerah, ko Mož je v precej nabi]ati puško rekoč ženi, ki je delala peko hitro v peč, ker potem mora s sveta/ Smilja sosedu Jeramiču, proseč ga dene kruh pobegnila štev monakovsko 18.427 v znesku 40 000 mark nakrat zadel glavni dobitek na srečko poslal le srečko na pomiri nienega moža. Je- navadno znamko banko v navadnem pismu in dal na pismo tudi remič šel z ženo kovaču, a besni Hadžič je zapodil oba. imela nalogo izplačevanj za 10 pfenigov. Monakovska banka )e Med tem je poskrila Smiljana puSko, vse nože in sekire ter in ko dobitkov, ni brodarju nič .odgovorila pobegnila. Ali Simon Hadžic je našel puško ter zaklical zanjo: odgovorilo se brodar vprašal, kaj je z njegovim glavnim dobitkom n Boga ti, kad se vratiš, biti češ gotova I" Črez eno uro se mu roke v Smiljj kuhinj vrnila in našla moža spečega v postelj Šla Brodar je tožil banko je, da banka njegove srečke ni dobila v ]e stancah po sekiro ter mu odsekala glavo. Zato je dobila Zgubil pa a zgubil pravdo v vseh in- let težke ječe s pravdo toliko pri tem ni samo srečke, ampak zapravil ter da so mu nedavno Najboljša madjarska umetnika sta Hrvata Bu sedaj navaden berač prodali hišo in brod kovač in Frangeš Eimska „Tribuna med najodličnej iskovali morsko dno Najglobokejše mesto na Oceanu Ko so pre šimi italijanskimi listi, piše namreč pod naslovom „L'Ungh u našel ,američanski kabel-parnik „Nero u o madjarskih umetnikih na parižki ^razstavi ter med Juam in Midway v filipinskem arhipelju globoč hvali med 9435 m. Najglobočej vsemi najbolj Bukovca in Frangeša. Znano, je, da je dobil znaša 9427 metrov in leži Bukovac kot n madjarski"" umetnik odlikovanj na paiižki in vzhodno od keimandeških otokov ne 9636 mesto, katero so do zdaj poznali, severovzhodno od Nove Zelandije razstavi. Tako znajo Madjari hrvatske talente zlorabljati za Jastno slavo! Morska kača Čanskem Blaznik v muzeju Florence poročajo muzeiu neki nadzornik nakrat zblaznel egip ranil dne 14. m. morska kača m Danes se n Amerikanski Slovenec u Lj ud j prikazala poroča z pri Kingston prava glavo iz vode. Pravijo, da so ]o opazili, ko je držala svojo grozno oblika njene glave telečj njene ravnatelja Scifonija smrtno in razbil ali poškodoval več drago- ognjene, na vsaki strani gobca pa ima velike jako redkih stvarij, med temi neko grško vazo. cenih vredna baje ^A milij goste brke. Glava in vrat imata sivo barvo lir hitra plavalka Najbiže pa Kača ]e jako Proti dvoboju. Ni dolgo temu, kar je bil kasiran gulj to kaka velikanska morska je- avstrijski častnik markiz Tacoli, ker je odklonil poziv na dvoboj sklicuje se na svoja verska čustva. Častni svet časniški spoznal, da je častnik s tem kršil stanovsko čast, pokazavši karska raca^ Po našem mnenju pa je bila najbrž kaka časni se strahopetca, ter ga Častnika prisilil, da Ta afera je delala mnogo odložil dostojanstvo Leadvil Sokol". Slovenski Sokol« v Ameriki (Colo) Tukaj smo ustanovili Poroča se iz društvo _ ^ Slovenic American prahu Vzlasti po kon servatlvnih častnikih je bilo razburjenje veliko. Sedaj, pa še precej dobro napreduj zbranih nad 50 čvrstih Eagle Club „Slovenski vzlic slabim V Slovenskem Sokolu posegla v razpravo jako visoka oseba Don Alfonso Bour bonski Pisal Tacoliju pismo, v katerem izreka, da katolik Časom nas je gojimo telovadbo in delujemo po svojih močeh, da oživimo narodno zavednost med rojaki. Predsednik in ustanovitelj slovenskih mladeničev, ki skupno kdar ne sme sprejeti poziva na dvoboj. Ali on obsoj kola So nekatolika. ako se je dvoboj riČen običaj i tudi ker je dvoboj sploh barba- Don je gosp. Vekoslav Kostelec, doma iz Fužin na Dolenjskem ter se je že mnogo trudil in mnogo žrtvoval za vreden divjakov, a nevreden civilizacije. stvar v Ameriki. Tukaj je dosti slovenskih rojakov Alfonso je uverjen, da se bo čez sto let o tako imenovanih večinoma v rudotopilnicah slovensko Ti delajo častnih aferah" govorilo z istim uspehom » kakor se govori larjev na dan. Mnogo jih je tudi v zaslužijo po dva do pet do o tako imenovanih „božjih sodbah" srednjega veka. Govorilo delo radi vode silno težavno se bode: Ali so bili ti nezavisnosti, da so surovi neumnosti? e res sužnji brez vsake duševne zlato rudokopih, v katerih pa okolici pa je tudi kakih Naši slovenski pokorili taki, od nikogar sankcij rojaki pa da imajo lastne Žalostno stoje na zadostni • V ^ • višini misliti, da mnogi ljudj napredka sedanjega časa. mogli umeti, da je dvoboj istotako smešen kakor junaštva don Ki da ti ljudje inteligenco sramotno silijo v jarem manjšine 50 rudokopov, kjer kopij niso samo delavci. Nekateri so tako srečni rudokope. Prvi med njimi je gosp. Josip Golob, doma iz Se miča, premoženja. Tudi marsikateri ima po občni sodbi že več kakor milijon goldinarj drugi je že našel srečo pod šota in zemljo. Leadville je jeino najvišjih mest v Ameriki, leži namreč trepetaj dajej obešati 'ključavn na ta To ni in 12 000 čevlj nad zakonu subordinacija, ampak sledimo proti kaki zlorabi. Don Alfonso vprašuj ako tudi. Eocky protestujemo Sokol Mountain" ali kamenitih morjem, v velikem jarku nepreglednih gora Naj Slovenski ali je res to pri dokaz posebnega junaštva, ako gre kdo v dvoboj, ker mora v to od' tovarišev, in ker ve, da bo sicer izključen pa da ga celo postavijo na ulico? , ali pa venske rojake njih narodno v teh slavnih gorah zbiral pod svojo zastalo vse slo- se tam nahaj m naj budi in krepi v zavednost, da ostanejo zvesti svojim slovenskim iz občevanj Pred alternativo njimi je ali ali umoriti, ali se dati umoriti Ame uničiti svojo eksistenco To žalostna alternativa. Resničen pogum Tacoli. zaključuje don Alfonso kar ) storil markiz materam in svojemu slovenskemu narodu Življenje Slovencev v Severni Ameriki rikanski Slovenec" ima iz mesta Leadville v pokrajini Dakoti države Colombija sledeče zanimivo poročilo: „Katoličanov nas tukaj kakih druž Imamo Knez črnogorski v nevarnosti Ko knez Nikola v italijanski luki Bari je bival katoliško šolo. Slovencev nas je samo pet svojo cerkev in pa tudi Mihael Černič licijskega komisarja Veranica Komisar je moral od je dobil za stražnika po- tukajšen naseljenec doma iz Debrce na Dolenjskem tem kraju. Gosp spremljati kneza povsod in skrbeti, da se mu kaj Skrb šali glavo daleč ne zgodi že star ter ima tudi veliko prodajalno z mešanim doma iz Dragatuša. Gosp Radovič ima za varstvo in velika odgovornost pa sta komisarju zme- hotel, kjer se obilni tujci čutijo kakor doma Ko šel komisar že tudi gotovo, da knez v luko na sprehod nakrat zblaznel ter začel kričati, kazaje na kneza tri, štirje možje! Vrzimo tega stana v morje!" Knez je pre- Vertin okrepčaj meni blagom. Pri trgovini mu ponaagata M. Lukanič in J. Tomec. tukaj izvrsten Znano vam je \ t Math naša Dakota „Prohibition State da se v nji ne sme točiti nobena opojna pijača Go bledel in potegnil meč. Množica pa ga odvedla na policijo. žejne z „icecold lemonade" in drugimi mrzlimi zgrabila blažnika in pijačami in smodkami. Delavci so bili in redki; plača je po dva dolarja na dan so še vedno jako Stran 362. Letnik LVIIl Loterijske srečke v Lincu dne V Trstu dne septembra t. 1.: septembra t. L: 60, 10, 50, 48, , 52, 13. V Pragi dne 12. septembra t. 1.: 74, 83, 87, 86, 22. oo (M zamorejo osebe vsakega stanu na kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. i skrivnost m napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov ? ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kirael po 80 kr.; SlivoYec, Rum, Česnjevec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in tine C 9 95 kr. Chartreuse Razpošiljam 5 Konjak, Benedik Pilzenski liker po proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. Teč. Vsaki pošiljatvi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem, če naročijo več blaga mnogo cenej e (10 25) Anton Rukavina Trst. Via Belvedere Tržne cene. v Ljubljani dne 14. septembra 1900. Pšenica K 8. rž K 6 80 h, ječmen proso 11 turS'iica oves 7.20 6.20 leöa ajda K 10 fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Vsem tistim, kateri obilno jed, skozi prehlajenje težko prebavljivo, prevročo pre- mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečnl bol, težko prebavanje želodečno zazllžanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo prebavno izkušenj. To je znano I kricistilno sredstvo Hubert üllricli želiš čno To zeliščno vino Izb orno zdravilnih 1 9 zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdl poživi oell človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi In čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zfliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta-renega) želodečnega bola so: g^lavobol, rlg^anje, zg^ag^a napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2KabasanJe in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na lahek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii Medi obraz, pomanjkanje krri, SlalJOStf so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljlve oslabelosti in slabiem Čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dd oslabelemu životu novo moč. Zeliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živlienje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. ) - Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 60 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo. taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi 150,0, češnov 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska kre^stna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. Odgfovorni urednik: Avg:iigt Pucih»p. Tisk in založba: J* BlasuikoYi nasledniki