Plan za leto 1963 zahteva še boljšo organizacijo samega dela 0 DUŠAN REBOLJ — KS 0 Zadnje letošnje zasedanje skupščine kolektiva je bilo v petek, 22. decem-0 bra v dvorani Okrajnega zbora proizvajalcev. Dnevni red je obsegal vrsto zelo pomembnih stvari, zato 0 se je zasedanje zavleklo pozno v večerne ure. Skupščina je obravnavala predloge in pripombe posa-0 meznih ekonomskih enot na predlog proizvodnega plana za leto 1963, poročilo k periodičnemu obra-0 čunu za tričetrtletje tekočega leta, poročilo analitske komisije o izvedbi sklepa skupščine kolektiva 0 o poenotenju vrednosti točk v ekonomskih enotah strokovnih služb, o pravilniku in poslovniku 0 Mladinskega doma našega podjetja in še nekatere druge predloge. Kadrovske službe ob 'Predlog našega osnovnega pro- v obratu I smo spregovorili že v iavodnega plana predvideva iz- naši predzadnji številki. Zato se delavo 8.800 ton najrazličnejših raje seznanimo s problematiko, gumenih izdelkov. O tem in o ne- kakršno predvidevajo v posamez-katerih bistvenih preprekah na nih ekonomskih enotah! račun remonta enegetskih naprav Organi upravljanja oziroma ko- spet je leto naokrog Nerad pišem praznične uvodnike in osmrtnice. Toda zgodi se, da tudi temu ne ubežim. In tako sem spet v zadregi, ker bi moral ob slovesu od starega leta povedati zares nekaj zanimivega. Naj se vam vsem zahvalim za pestro sodelovanje, za mnoge napisane in za mnoge nenapisane prispevke? Naj se vam opravičim za to ali ono preostro besedo? Naj spregovorim o problemih in težavah, o premaganih naporih in doseženih uspehih nas vseh, kar nas tvori kolektiv savskih gumarjev? Ali pa naj spregovorim raje o naših novih nalogah, obveznostih in naporih, ki jih še moramo premagati...? »Neee!« vas slišim negodovati. In prav imate! Naj bo za letos vsega tega konec. Zaikaj bi raje spregovorili o tem, česar si vsi najbolj želimo?! Menim, da delim z vsemi bralci isto mnenje, če pravim, da si želimo predvsem miru, prijateljstva, zdravja in blaginje! Cas beži in preganja nas. Nekajkrat bo pohitel mali kazalec na uri po svoji stari, neštetokrat že prehojeni poti. Potem bomo prijeli za kupice in si nazdravili... Lepo bi bilo, če bi lahko to storili vsi obenem, v istem prostoru in če bi lahko nazdravili prav .vsi eden drugemu. Še lepše pa bi bilo, če bi naše želje potem tudi držale... In ker je vse to neizvedljivo, trčimo kar sedajle! V imenu vseh sodelavcev in članov uredniškega odbora se vam najtopleje zahvaljujem za sodelovanje v poslavljajočem se letu. Edina želja nas vseh, ki smo kakor koli sodelovali v listu je, ohraniti skovane prijateljske vezi tudi v bodoče, jih krepiti in širiti naše vrste. Vsem bralcem in vsem našim prijateljem želimo v novem letu mnogo delovnih uspehov, zdravja in veliko osebnega zadovoljstva. Življenje teče in kot bi trenil, bodo praznični dnevi za nami. Kratki bodo, toda izrabite jih, da se spet vedri in razpoloženi vrnete ...! UREDNIK lektivi ekonomskih enot so o predlogu plana za prihodnje leto temeljito razpravljali. Zlasti o tistih delih, kiso se nanašali neposredno na njihove obveznosti. Celotno količino izdelkov v skupni teži 8.800 ton — predstavlja za okoli 10 odstotkov več kot bomo izdelal; letos — lahko naredimo, v kolikor bomo izboljšali organizacijo dela in v kolikor bomo skozi vse prihodnje leto sproti založeni s prepotrebnimi surovinami. najnovejših predpisih 0 ŠTEFAN MARCIJAN — KS 0 Svet za strokovno izobraževanje LRS je poslal s svoje seje dne 23. aprila letos odprto pismo gospodarskim organizacijam in navodila o minimalnih zahtevah, ki jih je treba izpolniti zaradi verifikacije poklicnega izobraževanja delavcev. Javna razprava o teh stališčih Sveta je trajala pet mesecev. Z bistvenimi zaključki odprtega pisma in vseh navodil smo vas že seznanili v posebni prilogi 8. številke našega lista. Danes pa objavljamo najvažnejše o novih in dopolnjenih stališčih, ki jih je sprejel Svet po petmesečni javni razpravi 6. decembra letos. V ekonomski ■snoti VALJARNA I se strinjajo s predvideno količino, v kolikor jih ne bodo' ovirala pri tem popravila dvo-valjčinikov. Če bodo lahko opravili vse to med kolektivnim dopustom in če ne bo težav z reduktorjem. bodo svoj plan izpol-(Nadaljevanje na 3. strani) Svet za strokovno izobraževanje LRS je že v odprtem pismu poudaril izredno važnost vseh ukrepov v podjetjih in ustanovah ali v družbenih službah, ki se nanašajo na delovnega človeka'. Zato mora postati kadrovska politika zaradi svoje pomembnosti en-aiko- Obiskal nas je sekretar ZIS za kulturo in prosveto Krsto Orenkovski 0 V petek, 14. decembra letos nas je obiskal 0 sekretar Zveznega izvršnega sveta za pro-0 sveto in kulturo Krsto Crvenkovski. Sprem-0 Ijali so ga predsednik Sveta za strokovno izo-0 braževanje LRS Miran Košmelj, predsednik 0 Sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrovšek, se-0 kretar za prosveto pri ZIS Boris Lipužič, 0 pomočnik sekretarja Izvršnega sveta ing. Ro-0 gelj, direktor Zavoda za strokovno izobraže-0 vanje LRS tov. Kos, strokovni sodelavec tega 0 zavoda profesor Ivaan Bertoncelj ter še ne-0 kateri drugi gostje. 0 Obisk je sodil v vrsto razgovorov in ukrepov, 0 ki zadevajo kadrovske službe in izobraževanje 0 strokovnih kadrov v naši republiki, še pose-0 bej pa v posameznih gospodarskih organi-0 zacijah. 2e na letošnjo pomlad je pričel Svet za strokovno izobraževanje LRS široko zasnovano akcijo za reformiranje izobraževanja strokovnih kadrov v Sloveniji. Takrat je postal vsem gospodainskiim organizacijam in- družbenim službam odprto pismo s priporočilom, naj organizirajo kadrovske službe ter dal več navodil, po katerih je treba reorganizirati sistem izobraževanja nekaterih profilov strokovnega kadra, na primer poklicnih delavcev im tehnikov. Razgovori med obiskom so tekli z določenim namenom. Naše podjetje je namreč prvo v Sloveniji, ki se je že pred leti odločilo za industrijske poklice in za nov način izobraževanja poklicnih delavcev, prav tako pa tudi za nov način izobraževanja tehnikov z izrednimi oblikami šolanja. Naše izkušnje lahko torej v dobršni meri pokažejo na utemeljenost in koristnost novih oblik strokovnega izobraževanja ka-(Nadaljevanje na 2. strani) vreden in nepo-gtrešljiv del colot-ne poslovne politike podjetja, ustanove ali družbene službe. Analiza dela gospodanskih organizacij in družbenih služb je pokazala, da 7-"r<=ila najbolj jasno smotre kadrovske politike in jih v največjem obsegu uresničila tista: podjetja in ustanove, v ‘katerih so dobro organizirane kavrovske siuzbc. M o c, ismotre in naloge kadrovskih služb spadajo zlasti jasno opredeljeni koncepti in ukrepi za stalno povečevanje produktivnosti, za nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje, za dcseJdno uveljavljanje načel delitve dohodka po delu, za zakonito urejanje delovnih razmerij, za. uspešno zdravstveno in tehnično varstvo pni delu, za urejanje družbenega standarda delavcev, za zagotovitev napredovanja sposobnih darov, za stalno informiranost delavcev kot pogoja za povečanje siposobnosti članov kolektiva pri upravljanju in podobno. S področja izobraževanja sta za kadrovske službe najvažnejši dve osnovnii funkciji: planiranje in izobraževanje potrebinih strokovnih kadrov. Svet je ugctov'1 na ''»‘''embrski seji ,da so v večini podjetij, ustanov in družbenih služb odprto pismo zelo ugodno sprejeli — zelo ugodno pač tam, kjer že imajo vpeljane kadrovske službe im kjer so že doslej posvečali veliko pozornost izobraževan'u strokovnih kadrov. Tokrat je pa Svet ponovno poudaril, da ni mogoče učinkovito preobraziti izobraieva-' nja strokovnih kadrov, ne da bi uresničili v podjetjih in ustanovah tiste naloge, ki jih nakazuje odprlo pismo. Organiziranje in izboljšanje izobraževanja v podjetjih in ustanovah je namreč osnov-(Nadaljevanje na 3. strani) Obiskal nas je sekrelar ZiS tov. CrvenkovsU (Nadaljevanje s 1. strani) drov, katonlne potrebujejo gc*spo-danstvo lin družbene službe! Zato eo se lahko tu'di že razgovarjali o prvih rezultatih takega izobar-ževanja ,saj smo letos že dobili prvepoklicne delavce — absolvente naše poklicne gumarske šole. Tiso se že vključili v proizvodnjo. Brvi oddelek Tehniške gumarske šole pa je prav ziaj pred diplomskimi izpuli. Tl bodo prvi te vrste v Sloveniji. Vprašanja odločitve za indu-sfarijEike poklice, širina profilov teh poklicev, učni programi, organizacija vzgojno-izobraževalne-ga iprocesa. in učni kader, prvi rezultati, možnosti za nadaljnje izobraževanje in še marsikaj drugega so bila predmet večurnih razgovorov. Sekretar Zveznega izvršnega sveta za kulturo in prosveto Kosto Crvenkovski se je zanimal za mase konkretne uspehe, za nadaljnje. načrte okrog strokovnih kadrov in nadaljnji razvoj podjetja. Zlasti se je zanimal za vprašanja okrog financiranja strokovnega izobraževanja, saj je prav to doslej še najmanj rešeno, pa zahteva povsem nove rešitve. Po končanem razgovoru so si gostje v spremstvu glavnega direktorja Draga Dolinška ogledali oba obrata v Kranju. M O N Navada je, da v novoletnih številkah objavimo tudi nekaj razgovorov s člani našega kolektiva. Poleg dveh, ki ju objavljamo na naslednjih straneh našega lista, priobčujemo danes tudi pomenek urednika našega lista z Ivanom PINTARJEM, članom občinsikega in okrajnega zbora proizvajalcev. Na prvo vprašanje, kako potekajo priprave na obravnavo okrajnega družbenega plana za leto 1963, je tov. Pintar odgovoril takole: »Zaradi reorganizacije okrajev v naši republiki, posledica česar je priključitev kranjskega okraja ljubljanskemu, se bodo nekoliko zavlekle razprave o predlogu družbenega plana za prihodnje leto. Kolikor vem, bomo govorili o tem na svojem prvem zasedanju novega, razširjenega zbora proizvajalcev okraja Ljubljana v januarju.« Ko je bilo govora o glavnih značilnostih, ki jih je že moč predvideti v gospodarstvu za prihodnje leto, je član občinsikega in okrajnega zbora proizvajalcev dejal: »Glavni instrumenti predvidevajo nadaljnje združevanje nadaljnje združevanje manjših in šibkejših gospodarskih organizacij zaradi utrjevanja in združevanja ter kooperiranje brez ozira, če gre pri tem za organizacije ene same ali več republik. Samo vsestransko sodelovanje ob nadaljnji delitvi dela bo pomagalo k nadaljnjemu združevanju proizvodnih stroškov, is tem pa tudi k zniževanju prodajnih cen, kot posledica tega pa tudi k večji konkurenčnosti na domačem in na tujem tržišču. Predvsem naj poudarim konkurenčnost na tujem tržišču, saj moramo v prihodnjem letu letošnje uspehe v izvozu še poglobiti in občutneje zmanjšati našo negativno mednarodno plačilno bilanco. Istočasno pa se bomo morali resno lotiti nerešenih problemov okrog urbanističnih ureditev naselij, turizma, itd. V prihodnjem letu kakih večjih investicijskih vlaganj ne bo. V kolikor pa bomo vlagali, bo šlo samo za take objekte i-n rekonstrukcije, ki bodo zelo hitro dale tudi nove, večje rezultate! V kmetijstvu bomo nadalje utrjevali že obstoječa kmetijska veleposestva v družbenem sektorju ter odkupovali zemljišča zaradi koncentracije obdelovalnih površin. V letu 1963 se moramo osamosvojiti glede preskrbe z glavnimi prehrambenimi izdelki.« Na vprašanje, kakšen porast industrijske proizvodnje pričakujemo v splošnem za prihodnje leto, je tov. Ivan rekel: »Kolikor vem, naj bi industrija v prihodnjem letu povečala obseg proizvodnje v mejah med 9 in 11 odstotki. Zatorej je predlog našega plana, ki predvideva 8.800 ton gumenih izdelkov, kar realen, če bo res nekoliko olajšav pri nabavljanju deviz, ga morda lahko celo nekoliko prekoračimo!« In vaše novoletne želje, je bilo zadnje vprašanje: »Vsem članom kolektiva želim mnogo sreče, osebnega zadovoljstva ter nadaljnjih delovnih uspehov v prihodnjem letu. želim si predvsem, da se odnosi znotraj kolektiva in med kolektivom ter komuno še nadalje poglabljajo ..!« Kaj pa zaposlovanje rekonvalescentov? ® JANKO BAJDE — KS @ Zaradi predvidenih sprememb v socialnem zavarovanju smo izdelali v na-ig šem podjetju analizo problematike zdravstvenega stanja zaposlenih. Analizo je že obravnaval upravni @ odbor v'začetku meseca oktobra ter takrat imenoval strokovno skupino z namenom, naj ta sestavi ^ predloge najprimernejših ukrepov za izboljšanje zavarovalnega stanja v našem podjetju. Med enega y prvih predlogov te strokovne skupine lahko štejemo teudi postopek pri zaposlovanju rkonvaiscentov g) ali prebolevnikov. Zadnie letošnje zasedanje Upiravni odbor je predlog v ce- vem predlogu? Glavna določila je sestavljajo': zdravnik obratne am- z naslednjimi bulante, kadrovik in šef prizadete ekonomske enote, kamor naj bi zaposlili obravnavanega rekonvalescenta. skupščine kolektiva je bilo v loti sprejel in ga predložil v po-petek, 21. decembra v dvora- trditev skupščini kolektiva, ni Okrajnega zbora proizva- Kakšne so značilnosti zaposlo-jalcev vanja Tekcmvaleseentcv po no- Komisije za oblikovanje statuti podjetja ® Na zadnji razširjeni seji Izvršnega odbora sindikalne podružnice, g) ki je bila v torek, 19. decembra, so sprejeli nekaj važnih sklepov. Seje so se udeležili poleg članov Izvršnega odbora še člani tovar-© niškega komiteja ZKS in člani tovarniškega komiteja LMS. Po temeljiti razpravi o izvolit- nov kolektiva se je predavanja vi komisij, 'ki bodo delale na ob- udeležila le 27 članov. Tovariš ■likovanju predosnutka statuta Vošnjak je ponovil svoje preda-podjetja, so sklenili, naj sestav- vanje 26. novembra. Takrat je bi- mogoče zapapaeti točkami: © Za zaposlovanje rekonvalescentov pridejo v poštev le tista delovna mesta, ki so že določena za zaposlovanje invalidov, nosečnic in telesno manj zmožnih oseb. g Ce rekonvalescenta ni mogoče zaposliti na delovnem mestu, ki je sicer primemo za zaposlitev invalidov, nosečnic in telesno manj zmožnih oseb, se lahko določi nova delovna mesta ali poišče druge možnosti za zaposlitev -na drugem, katerem koli primernem delovnem mestu in ekonomski enoti. © Ekonomske enote so dolžne prvenstveno zaposlovati svoje rekonvalescente. Ce rekonvalescenta ni mogoče zaposliti v svoji ekonomski enoti, potem je treba najti ustrezno delovno mesto v drugi ekonomski enoti. @ O premestitvah na za rekonvalescente primerna — to je deklarirana — delovna mesta ali na nova primerna delovna mesta odločata strokovna skupina, ki jo Domači humor Ijajo glavno komisijo: predsednik sindikalne podružnice Ivan Ro- lo vabljenih 108 članov samoupravnih organov. Prisostvovalo ženberger, sekretar TK ZKS je le 32 članov. Dne 18. decembra Franc Golob, predsednik TK LMS pa je predaval Drago Dolinšek za Miiodrag Milivojevič, predsednik strokovni, samoupravni in za po-skupščime kolektiva Rudi Nadiža- litični aktiv. Od 261 vabljenih vec, predsednik upravnega odbora članov kolektiva se je predavanja Mirko Klemenc, glavni direktor udeležilo le 120 članov, podjetja Drago Dolinšek in šepet Podatki resno opozarjajo na predsednikov podkomisij. Glavna neaktivnost članov kolektiva. Za-kemisija bo imela tobdl svoje ta j- to je Izvršni odbor predlagal ništvo, kiii ga bosta sestavljala skupščini kolektiva, naj razprav-sekretar podjetja Slavko Šolar in !j& tudi o tem. urednik časopisa »Sava« Dušan Rebolj. Razširjeni izvršni odbor je predlagal skupščini kolektiva, naj le-ta pooblasti glavno komisijo, da srna predlaga in imenuje člane posameznih podkomisij na predlog političnih in družbenih organizacij ter na predlog strokovnih sodelavcev. Komisija naj tudi sama imenuje predsednike teh podkomisij. Po sklepu Izvršnega odbora so bala organizirana v zadnjem času tri predavanja o predosnutku nove ustave. Dne 23. novembra je predaval Sergej Vošnjak za strokovni aktiv. Od 84 vabljenih čla- TONE: Kaj vendar iščeš z lučjo v roki? PEPE: Komisijo za razvijanje delavskega upravljanja vendar! ^ Na osnovi sklepa strokovne skupine izda glavni direktor -podjetja sporazum o začasni razporeditvi rekonvalescenta. Sporazum podpišeta glavni direktor, in rekovalescent. © Med začasno razporeditvijo na drugo delovno mesto pripada prizadetemu osebni dohodek v višini tromesečnega povpre.ka osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev. Rekonvalescen prejema svoj esehni dohodek v svoji PRVOTNI EKONOMSKI ENOTI: — kadar je začasno razporejen z režijskega delovnega mesta na režijsko delovno mesto znotraj ene od ekonomskih enot strokovnih služb, — kadar je začasno razporejen z režijskega ■ delovnega mesta proizvodnih ali pomožnih proizvodnih ekonomskih enot na režijsko delovno mesto znotraj ene od ekonomskih enot strokovnih služb. ^ Rekonvalescent prejema svoj osebni dohodek v svoji NOVI EKONOMSKI ENOTI: — kadar je začasno razporejen s produktivnega delovnega mesta na režijsko delovno mesto znotraj ene od ekonomskih enot strokovnih služb, — kadar je začasno razporejen z režijskega delovnega mesta pomožnih proizvodnih ekonomskih enot ali ekonomskih enot strokovnih služb na produktivno delovno mesto, — -kadar je začasno razporejen s produktivnega delovnega mesta ene proizvodne ekonomske enote na produktivno delovno mesto druge proizvodne ekonomske enote. V vseh teh primerih prejema rekonvalescen svoj osebni doho- Če najemate potrošniško posojilo... Na račun izostankov z dela, zamujanja, prezgodnjega odhajanja z dela in prepogostih privatnih izhodov iz podjetja smo zapisali ie marsikatero neljubo besedo. Iz sekretariata so nam sporočili, da se je zadnje čase disciplina v našem podjetju nekoliko izboljšala. In da ne ostane samo pri počasnem zboljšavanju, skušamo v nekaterih primerih tudi pomagati. Precej izostankov z dela je bilo v preteklosti na račun urejanja potrošniških kreditov. V banko so odhajali sami koristniki te ugodnosti, zaradi podpisov pa tudi njihovi poroki. Da pomagamo prizadetim in jim olajšamo najemanje kreditov, smo sedaj uredili tako, da overavljamo potrebne listine v podjetju. Za najemnike' potrošniškega kredita in za poroštvo potrjujemo potrebne listine v obeh obratih. V obratu I ureja A Takole mogočno se spenja dimnik obrata proti nebu to v službi za delovne odnose SLAVICA MITROVIC-PELZL, v obratu II pa obračunovalka osebnih dohodkov v kovinski delavnici OLGA DOBRAVEC. Vse informacije in napotke kakor tudi samo urejevanje potrošniških kreditov skušajte opraviti kar se da hitro, saj je omenjenima dvema sodelavkama delo s potrošniškimi krediti prav gotovo v breme! dek prvih sedem dni od pričetka rekoinvaleocentnosti v svoji prvotni ekonomski enoti, po preteku sedmih dni pa v svoji novi ekonomski enoti. Ker pa bodo dosegali v večini primerov rekonvalescenti na novih delovnih mestih nižje delovne učinke, bo treba kriti razliko v osebnih dohodkih za take primere do pripadajočih vrednosti iz skupnih sredlstev za osebne dohodke. 0 Višino te razlike ugotavlja izplačilna služba, -podjetja in dostavlja podatke komisiji za razvijanje sistema razdeljevanja osebnih dohodkov v odobritev. Navedeni predlog zaposlovanja rekonvalescentov rešuje način, postopek in vprašanje formiranja osebnih dohodkov v okviru naših danih možnosti. -Reševanje problemov okrog zaposlovanja rekonvalescentov pa bo -toliko lažje, v kolikor bodo pokazale posamezne ekonomske enote ter priza-deti re-koncalescenti večje razumevanje! Nasvidenje V 11. januarja • Čeprav še ni konec starega leta, se v uredništvu našega lista že pripravljamo na izdajo naslednje številke. Vse kaže, da bomo izšli v petek, 11 .januarja, ker bi ra-di ujeli letni občni zbor našega prostovoljnega gasilskega društva. Da boste kar najbolje seznanjeni z delom prostovoljnih gasilcev v našem podjetju, pripravljamo za njihov letni občni zbor, ki bo v soboto, 12. decembra poseben dodatek ali prilogo časopisa. Poleg že ustavljenih rubrik bomo spregovorili v 1. številki novega letnika o nadalnjem poteku priprav za sestavo statuta po-djet-ja, o pripravah dijakov naše Tehniške gumarske šole na diplomske izpite, o proizvodnem planu za leto 1963, o reorganizaciji v službah za organizacijo proizvodnje, o zanimivostih v posameznih ekcinomisk'h enotah, itd. Objavili bomo že tudi izid nagradnega *»e-banja danes razpisane križanke! Kadrovske službe ob najnovejših predpisih (Nadaljevanje s 1. strani) ni pogoj za zgraditev učinkovitega str o kovnega izoforaževalmega sistema. Druga ugotovitev Sveta je bila, da je javna razprava zlasti pozitivno ocenila pristop k načinu reševanja kadrovskih problemov in v celoti potrdila osnovne zamisli. Uresničljivost zamisli pa že danes dokazujejo s svojim delom nekatera podjetja im ustanove, ki so spričo lastnih ugotovljenih potreb prešla na formiranje sodobnih služb iln na sistematično izobraževanje potrebnih kadrov. Manj zanimanja pa so pokazala tista podjetja, ki se kljub vsem opozorilom z vsem tem delom še ne ukvarjajo. Glede na vse to obvešča Svet za strokovno izobraževanje LRS javnost, da ‘bo za uresničitev naštetih pogojev in navodil zelo hitro ukrepal in v kratkem sprejel vse osnutke novih predpisov. Do takrat pa je treba rešiti- zlasti sledeča vprašanja: Kg Zaigotoviiiti je treba ustrezno in učinkovito dejavnost Gospodarske zbornice LRS in okraiev zaradi pomoči podjetjem in ustanovam za čimprejšnjo uresničitev odprtega pisma in za izdelovanje profilov strokovnega kadra. ^ Okrepiti je treba strokovne službe pri Zavodu za strokovno izobraževanje in pri prosvetno pedagoških službah. g) ‘Rešit-j je treba problem ustanoviteljstva in financiranja za ibodoče izobraževanje strokovnih kadrov in za bodoče šole, kakršne naše gospodarstvo potrebuje. © Zagotoviti bo treba sistematično izobraževanje kadrov za samo izobraževalno delo v podjetjih, ustanovah in šolah. © Proučiti bo treba odnose poklicnih šol do potrebnih reform v tehniških in njim ustreznih strokovnih šolah za podjetja in ustanove. @ Uskladiti bo treba tiste pravne predpise, ki niso več v skladu s poklicnim in drugim strokovnim izobraževanjem delavcev. ® Takšna stališča Sveta za strokovno izobraževanje -LRS nas zadolžujejo, da nadaljujemo z že pričetim delo-m na področju vseh kadrovskih služb in posebej na področju izobraževanja strokovnih kadrov. Potem ne bomo v zadregi in nemočni ob zidu najnovejših predvidenih predpisov! Plan za leto 1963 zahteva še boljšo organizacijo samega dela (Nadaljevanje s 1. strani) V ekonomski enoti STISKARJMA pravijo-, da bi bilo moč plan izpolniti, če bodo nove preše, ki pridejo iz Bjelišta sredi leta 1963, takoj polno zasedene. V PREMAZOVALNIGI po predloženem planu ne bodo polno izkoriščene vse delovne zmogljivosti, ker je povpraševanje po gumiranem platnu na tržišču vse manjše. Hkrati onemogoča zniževanje cen visok prometni davek na tekstil, kupci pa se raje odločajo pri nakupovanju za dežne -plašče iz plastičnih mas. Zato ‘bo treba raziskati -možnosti za uvedbo sintetičnih snovi. Razvoj bo tudi mo- ral čimprej raziskati problem ne-oprenskih lepil. Takih in podobnih pripomb je bito precej. V največji meri se kolektivi posameznih proizvodnih ekonomskih enot strinjajo s predlaganim planom, sfcoroda v vseh pa S0‘ poudarili nujnost nadaljnje Priključitev kranjskega okraja ljubljanskemu naj bo koristna ® Zadnje letošnje zasedanje Ljudske skupščine, ® ali točneje zadnje zasedanje obeh njenih zbo-0 rov, ki je bilo v ponedeljek, 18. decembra v 5 Ljubljani, pomeni nov korak v ekonomskem 6 jačanju naše republike. Na tem zasedanju so 5 namreč sprejeti med drugim tudi sklep o spre-0 membi območij slovenskih okrajev. Obrazio-® žitev je podal dr. Jože Vilfan. Po tem sklepu 0 se ukine z 31. decembrom med drugimi tudi © kranjski okraj ter se priključi ljubljanskemu. 6 V razpravi, ki je sledila, je spregovoril tudi @ ljudski poslanec — podsekretar za industrijo 0 pri Zveznem izvršnem svetu, Vinko Hafner. 0 Zaradi zanimivosti objavljamo povzetek neka-@ terih njegovih misli. Podsekretar za industrijo piri ZIS je poudaril, da na Gorenjskem za ukinitev okraja mi- posebnega navdušenja, ker vla-da mnenje, da utegne v prihodnosti prinesti to koristi v večji- meri Ljubljani kot pa Gorenjski-. Trenutno predstavlja združitev za Kranj bojazen,, ker bi utegnilo to pomeniti reduciranje Kranja, ki se je po vojni zelo pozitivno razvijal, v mestece, ki bo delilo usodo mnogih krajevnih središč, ki tio v preteklosti že doživela nekaj takega. Potem ko je omenil nekdanje odnose med kranjsko občino in okrajem in o njunem materialnem položaju, je dejal: •»... Vsak višji forum je nižjemu, če jie -na istem prostoru, do neke mere nadležen. To drži in tu ni kaj reči. Vsak sedež na svoj način prinaša določene prednosti Kranju. Danes že manj kot pred pietimi leti, čez pet let pa še manj! Toda vseeno je treba to upoštevati. Reči hočem, da ne vlada neka posebna zaskrbljenost Kranjčanov zaradi samega okraja kot administracije. Razdalje resnično niso velike, povezanost z Ljubljano je močna. Toda res je zaskrbljenost, kakšno bo bodoče ravnanje s krajevnim centrom, kakršen je Kranj, saj pri tem mislim tudi -na Jesenice, ona Tržič, zlasti pa seveda še na Kranj, ker je bil okrajni center. Naj opozorim na nekatere stvari, ki imajo svojo pot in na katero včasih ne moremo dosti učinkovati. Gorenjska in Ljubljana imata lahko od te združitve velike koristi. Morda ni niti eden od ukinjenih okrajev tako povezan s sosednjim kot prav Gorenjska z Ljubljano. Treba pa je upoštevati, da je Gorenjska kot celota bolj razvita kot povprečje sedanje Ljubljane. Tu se prvič pojavlja primer, da se razvito področje, čeprav majhno, priključuje sicer večjemu centru, ki pa je v povprečju vzeto manj razvit. In prav iz tega izhajajo nekatere resne skrbi za prihodnji razvoj. Za kaj gre? Ce se bo v bodočem okrajnem vodstvu in v komunah menilo, da mora prinesti ta združitev do boljšega razvoja Ljubljane kot republiškega centra in njenega gospodarstva vzporedno- z razvojem gorenjskega gospodarstva, potem je to lahko pozitiven efekt; lahko pa bo tudi pomenilo, da je prišel trenutek, ko je mogoče uresničiti nekatere, ne tako stare in še nepreživele teorije posameznikov in celo organizacij, -po kateri je pravzaprav treba potencial Gorenjske izkoristiti, da se okrepi tudi Ljubljana, da učvrsti svojo gospodarsko zmogljivost. Mislim, da bo to pozitivno le tedaj, če se bosta razvijala istočasno oba — Ljubljana kot center z gospodarsko močjo in Gorenjska. Zakaj omenjam to? Zato, ker je nekaj tovarišev vsa leta nazaj, ko sem bil še v okraju in v občani, razvijalo teorijo o tako imenovanem predmestju Ljubljane. Kranj, ni bil in nikdar ne bo ljubljansko predmestje. Kranj je bil vedno samostojna komunalna enota, odkar se razvija. Namreč, lahko bi bil Kranj še deset kilometrov bližje Ljubljani, pa bi bil s svojo ekonomsko močjo — ne samo s tradicijo — samostojna komuna, imel bi svoje samostojno komunalno življenje in bi predstavljal krajevni center. Ni namreč bistvena razdalja. Bistvena je določena krajevna koncentracija ekonomskih, duhovnih im človeških zmogljivosti____- Potem je tov. Hafner nanizal razvoj Kranja v preteklih sedemnajstih letih, ko je ražvil nekaj močnih institucij-, časnik »Glas« s čisto posebno fiziognomijo, itd. Potem pa se je še dotaknil vprašanja razvoja gorenjske industrije in Ljubljane. Dejal je med drugim: »... Zdi se mi, da je nujno, če Ljubljana krepi svoj industrijski potencial. Zakaj čimbolj ho okrepila svojo ekonomsko moč, manj pomoči za razvoj bo terjala od drugod. To je v redu. Toda pri tem opozarjam na to, da se je treba pri tem držati racionalnih meja! Na primer: gorenjska industrija — navidezno zelo razvita — je kljub vsemu precej izrabljena in sama potrebna velikih rekonstrukcij, da bo lahko v tej situaciji obdržala svoj položaj na jugoslovanskem tržišču in v zunanji trgovini. Ta industrija je izrabljena več kot 60 odstotno! Na to je treba misliti. Znano je, da je tu nekaj konceptov za njeno modernizacijo (podpirali so jih republiški organi), ki jih mora nov okraj samo prevzeti im razvijati, kot je na primer rekonstrukcija jeseniške Železarne, rekon-strukcija Iskre. Toda gre še za nekaj drugih, tako da bo tu za okrajni forum zelo pomembna naloga, da bo znal najti koncept obstoječi in razvijajoči se ljubljanski industriji, toda ne na račun siromašenja oziroma odlaganja rekonstrukcije in modernizacije gorenjske industrije. Menim, da je sama ukinitev okraja nekaj pozitivnega, opozarjam pa ponovno, da je vse, kar sem povedal, moje realistično gledanje na razvoj in da je določena skepsa pri tem koristna. Želim, da forumi, Id bodo imeli opraviti z bodočo ekonomsko in družbeno politiko okraja, računajo s temi stvarmi, če si nočejo nakopati težkih ekonomskih in družbenih nv/mer na današnjem področju Gorenjske. . .« A Tudi o-n si prizadeva za ve-č-je uspehe podjetja reorganizacije Bamegadela. Predlagali so! službi za notranjo- trgovino, naj smotrneje načrtuje izdelovanje posameznih vrst izdelkov. S -tem -bo v posameznih odr del-kih osnovne proizvodnje manj menjav kalupov, surovin, manj čakalnih ur in manj neizkoriščenega deilovtnega časa. Ker se je iz razprav o predlaganem proizvodnem pianu za -prir hodnje leto po- ekonomskih enotah pokazalo, dia bi zmogli namesto polnih 8.800 ton izdelkov izdelati le okoli 8.700 ton izdelkov, je skupščina sprejela sklep, naj strokovne službe -raziščejo- ter analizirajo- predloge posameznih ekonomskih enot ter ukrenejo vse tako, da torno lahko- v prihodnjem letu izdelali predvideno količino izdelkov. Periodični obračun za, tričetriletje tekočega leta je pokazal naslednje: Celotni dohodek podjetja je znašal v času od 1. januarja do 30. septembra 5.746,847.000 dinarjev ali za 8 odstotkov manj kot v istem obdobju lanskega leta, čisti dohodek pa 2,142,897.000 dinarjev ailiza 11 odstotkov manj kot v istem obdobju lanskega leta. Skupnosti smo prispevali pred ugotovitvijo dohod, letos 239 milj. dinarjev ali za 48 odstotkov več kot lani, prometni davek pa je znašal letos 1.184.615.000 dinarjev ali za 22 odstotkov več kot lami. Ker smo prispevali federaciji 102’,952.000 dinarjev, je znašal preostali čisti dohodek podjetja 582.396.000 dinarjev ali za 33 odstotkov manj kot v istem obdobju lanskega leta. Vfcalkulirainih dohodkov je bilo 430,590.000 dinarjev ali za 70 odstotkov manj kot lani. Pta odivedbi rezervnega sklada, skulpniega rezervnega sklada in prispevkov družbenim investicijskim skladom nam je ostalo borih 64,505.000 dinarjev za sklade podjetja. Letos smo prelšli na plačano realizacijo, zato- se nam zniža celotni dohodek za vsa neplačane naše račune ali fakture. V prvih devetih mesecih tekočega leta je znašala fakturirana realizacija ali prodaja naših izdelkov 6.689,356 tisoč dinarjev ali za 8 odstotkov več kot lani, dolžnikov pa je bilo 30. septembra letos za 1.263,713.000 dinarjev ali za 42 odstotkov manj kot lani. Dejansko plačana realizacija je bila zato letos konec tričetirlffletja 5.425,643.000 dinarjev. Letos smo izplačali za 2 milijona 37 tisoč 980 delovnih ur 333.158.000 dinarjev osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega člana kolektiva je znašal v letošnjem tričetrtletju 34.002 dinarja ali za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Zaloge surovin in materiala so ostale na lanskoletni višini, zaloge nedovršne proizvodnje -pa so se zmanjšale- za 2 odstotka. Zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 15 odstotkov, obveznosti do dobaviteljev pa smo zmanjšali za 51 odstotkov. Takole je letos že nekajkrat ■m odela zima v belino našo bliž-▼ njo okolico r v. EE tehn. izdelki 'A J Pogovorili smo se o planu za 1.1963 © VULE CICMIL — TEHNIČNI IZDELKI © Na zadnji letošnji © seji ekonomske enote tehnični izdelki, ki je bila 13. decembra, @ smo razpravljali o predlogu plana za prihodnje leto in o neka-@ terih slabostih znotraj same enote. Po čitanju zapisnika zadnje seje delavskega sveta smo se pogovorili o neprijetnostih, do katerih je prišlo pri nas v zadnjem času. Nekateri člani delavskega sveta so se izgovarjali pred svojimi sodelavci, češ da je ta in ta rekel na seji to in ono, sami pa so bili drugačnega mnenja. Dogovorili smo se, da naj veljajo v bodoče za vse člane delavske- „TISTE6A SILVESTROVANJA NE BOM NIKDAR POZABIL!” Naljdaijši defavmi s-taž v našem podjetju ima prav gotovo Martin Bajželj iz itransportnega oddelka. V »Savi« je že od aprila 1923. In prav zato ismo ga izbrali za kratek razgovor o silvestrovanjih. Martin je začel svojo delovno pot v takratnem »Vulkanu« kot vajenec v mehanični ddlav-nici alli »šlasaniji«. Učil se je za obratnega mehanika in po končanem šolanju tudi opravljal to delo do leta 1933. Takrat so v tovarni namreč kupili osebni avtomobil »Steyer«, pa se je Martin prelevil v šoferja. Štiri leta pozneje se je polotil še 'tovornjaka in tako popolnoma zajadral v šoferske vode. ga sveta enake norme: kdo je govoril o neki stvari, to ni važno. Važno je, kaj delavski svet sklene in da vsi sprejeti sklep dosledno izvajamo ter pojasnjujemo to izvajanje svojim sodelavcem. Sef ekonomske enote je potem nadrobno pojasnil značilnosti proizvodnega plana za leto 1963. Naše obveznosti se "pc-večujejo za okoli 55 ton izdelkov. To povečanje je realno, če bodo zagotovljene nekatere važne stvari: Naše zmogljivosti za brizganje cevi brez vložka bo treba zagotoviti z nabavo primernega stroja. Tudi obveze v izdelovanju cevi z vložkom sprejemamo, če bomo dobili nov stroj za opletanje. Stari so namreč popolnoma iztrošeni. In še en pogoj! Plan bomo lahko izvršili, če bo enakomerno porazdeljen na vseh dvanajst mesecev ko povesti vi, dragi bralci 9 Brez pazljivosti ne bo uspeha /e/o posamezne oddelke, oziro- Seveda pa bo treba tudi v ma delavce v njih s čajem ali tem, posebej za natakanje kakava za to določeni delavci, ve in čaja urejenem prostoru, Navada pa je tudi, da le-ti skrbeti za red in čistočo. Sicer med natakanjem teh dveh py bomo lahko kmalu spet zapi-jač polivajo tla. Ne vsi! Toda šali, da se je polivanje kave precej jih že mora biti, sicer in čaja preselilo iz jedilnice na bi Francka ne imela vsak dan dvorišče . ..! Naj bo kakor kopalne roke dela. H, brez zadostne pazljivosti in Kaj bi kazalo narediti, da se smisla za čistočo ne bo uspe-temu izognemo? Rešitev je že ha, ali ne? skoroda tu. Morda še ne veste, a Vule Cicmil je eden najbolj rednih poročevalcev in sodelavcev v našem listu, saj nas redno seznanja z novostmi iz svoje ekonomske enote prihodnjega leta. Priti pa seveda ne sme do večjih izpadov električne energije in pare. Zagotoviti bo treba tudi pravočasno in kvalitetno popravljanje vseh slučajnih okvar na strojih! Z današnjo številko izteka prvo leto izhajanja našega glasila v časopisnem formatu. Z nekaj neprijetnimi zamudami in nenamernimi nevšečnostmi ste prejeli na svoje domove — nekateri morda tudi ne — dvanajst številk ali okoli 150 strani tiskanega in fotografiranega gradiva. Koliko je to ,si lahko predstavljate najlažje, če vam povemo, da smo morali za vse to napisati in pripraviti za tisk nič _______ manj kot dva tisoč tipkanih stra- == ni najrazličnejših člankov in več kot petsto fotografij, rizb, skic, diagramov in karikatur. * da so naši zidarji in vodovod-„ , , . , , ni inštalaterji napeljali poseb- Kdor koli prihaja redno med ne cevj z-z kuhinje obrata I na odmori v jedilnico obrata I, dvorišče in da so tam zgradili ne prezre Posod za točenje malo kabino y njej so že ure. kave in caja. čistilko Francko yeMe posebne pipe za odpira- <* pa ne vidimo vedno, ko s krpo nje na pritiski pod njimi pa cisti razmočena in zamazana je urejen primerno oblikovan ^ tla okrog teh posod. Tudi sli- iznv za odtekanje tistega dela simo ne, kako se zaradi tega tekočine, ki uhaja pri nataka-jezi. Ne slišijo^ je tudi tisti, ki nju mimo posode. Za umiva-vse to povzročajo ... nje rok in posod so namestili Posode za natakanje kave in tudi priročen umivalnik. Sedaj |j čaja smo namestili, da sta ti moramo samo še počakati, dve pijači poleti in pozimi, v kdaj bo nared vse ostalo, ko vročini in mrazu vsakomur do- bosta pritekla po ceveh iz ku- N. N. AKCIJA JE V CELOTI USPELA! ® LUDVIK PAUŠER — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE © Na eni © izmed sej tovarniškega komiteja LMS smo razpravljali o akciji za zvišanje ® produktivnosti dela. Nekateri člani naše organizacije so predlagali, da bi za • začetek naredili nekaj poskusov na nekaterih delovnih mestih, pozneje pa • začeto akcijo nadaljevali po vSem kolektivu v kar se da velikem merilu. Za @ začetek smo izbrali ekonomski enoti tehnični izdelki in pnevmatikama II. • Pričakovali smo uspeh, toda ne takšnega, o kakršnem vas danes seznanjamo! V ekonomski enoti tehnični izdelki smo v celoti uspeli, dočim smo naleteli v pnevmatikami II na težave. Namen prvega dela naše akcij e je bil odkriti skrite ni neizkoriščene rezerve razpoložljivega delovnega časa na posameznih de- znati, da je njihov trud poplačan z uspehom. Miograd Miiivojevič je na primer presegel normo za 80 odstotkov, Anton Zorman za 45 in mladi Bajuk za 57 odstotkov. Toda ni najvažnejše, če so in za koliko so prekoračili normo! Važ- ______________________ ........... lovnih mestih ter dokazati, da je nejše in zelo dragoceno je že to, nekam ljubosumno. Nekdo &mi je mogoče delati precej več, če smo da so se lotili te naloge, saj so enkrat celo šepnil: »Preveč dela-nekohko bolj prizadeti, marljivi komaj odložili knjige in zvezke te!« Toda nisem se zmenil za ta-m vestni. Niso bili redki delavci, ter zapustili učilnice naše poklic- Ke besede. Naj vem e priznanje in ki so namreč trdili, da kljub več- ne gumarske šole! Imajo torej zadoščenje so mi bile besede šefa Ludvik Paušar Nekateri deiavciiso nas: gledali jim naporom ni mogoče ničesar voljo do dela. Ali ni to resnično naše" ekonomske enote" več izboljšati in nikjer več pove- m, ...e . se ekonomske enote. Dejal je čati storilnosti. Toliko o Martinovih začetkih v naši tovarni. Danes ga srečujemo vsepovsod, saj vodi skupinico IsvOjih, Išottelrjev ter si na vele kriplje prizadeva, da smo pravo« časno naloženi z najrazlinčejšimi surovinami, ki jih je treba dovažati v tovarno. Velikokrat sede za 'krmilo tudi sam. Le obeljeni lasje dajejo slutiti, da je za njim že dolga vrsta delovnih let in 'življenjskih izkušenj. K osmo naprosili tega prijaznega moža, naj nam opiše svoje najprijetnejše silvestrovanj e, se je nekoliko zamislil. Potem je spregovoril: »... Ja! Vsako je bilo po svoje veselo in zanimivo. Toda še vedno se spominjam tistega leta 1947. Takrat sem silvestroval v naši tovarni. Bilo je komaj po vojni in zbrali smo se skoroda vsi med vojno na vse konce sveta raztepeni prijatelji. Silvestrovali smo v takratni jedilni ci.Nastopil je tudi naš pevski sbor. Ce se ne motim, so uprizorili člani naše takrat precej delovne dramatske skupine celo neko igrico. No, tudi dedek Mraz je prišel. Pod njegovimi kožuhom in brado 'se je skrival naš Brezar. Ha! Tega pa rajši ne povem! Noreli smo vso noč do jutra. Ko je bilo veselja v tovarni konec, smo jo mahnili drugam. Kolikor pomnim, sem prišel tistikrat domov na Novega leta dan, ko je bila zunaj že trda tema. Takrat smo se res nanoreli, da je bilo kaj!« Se bi Martin povedal kaj zanimivega. Žal pa delo zahteva svoje. Ura se je bližala pol deveti in treba je bilo odpeljati poln tovornjak blaga v skladišče pri kolodvoru. Martin je vstal izza svoje delovne mize, se še enkrat zamislil, pa dejal: »Da, da! Takrat smo proslavili za vsa medvojna leta nazaj! Ali bo še kdaj tako?!« Potem se je Oblekel in prijel za kljuko. Odprl je vrata, za hip obstal, se obrni lin naročil: »Ce vam ni odveč, povejte v časopisu ,da želim vsem članom kolektiva kar najprijetnejše novoletne praznike in vse najboljše v novem letu!« Premalo pišete o delu družbeno političnih organizacij Od bralca I. L. jz obrata II smorika kar zaživela. Vprašanje bral- »Upam, da ne bo tako kot pred Dnevom republike!” prejeli naslednje pisemce: Dragi urednik! Sem redni bralec našega tovarniškega časopisa. Preberem ga postopoma od prve do zadnje strani. Ce v začetku brskam po njem in iščem najzanimivejše članke .kasneje večkrat spet sežem po njem. Zato vem za vse, o čemer ste doslej v njem pisali. Nekaj pa mi ni všeč! Morda mi boste šteli to v zlo? Toda, beseda ni konj! Zakaj ne bi vprašal?! Zakaj tako poredkoma objavljate v časopisu članke o delu naših družbenih in političnih organizacij? Ali mar ni sodelavcev? Ali pa so te organizacije pri nas premalo delovne? Nevem, kje so vzroki? Toda prav gotovo sodijo v list tudi članki s takšno tematiko. Saj ste vendarle ob neki priliki zapisali v njem, da naj postane »Sava« tribuna kolektiva! Pričakujem Vaš odgovor. Upam, da gaboste objavili skupaj z mojim pišmom v rubriki »TRIBUNA BRALCEV«! S prijateljskimi pozdravi! I. L. obrat II Kakor vidite, spoštovani I. L. in vsi bralci, je naša nova rub- caiz obrata II je upravičeno, vendar ne povsem. Ali je pisec morda prezrl v zadnjih štirih številkah našega lista mladinsko rubriko »MLADI GUMAH«? Kar pa se Kdor se vsaj nekoliko spozna na časnikarstvo, ve, kako se časopis rodi. Večini med vami pa to ni poznano. Toda napak bi ravnali, če bi hiteli sedaj na dolgo in na široko opisovati ves potek od pripravljanja programa posamezne številke do izida in od-premljanja na vaše domove! Spregovoriti hočemo le o tem, kako hudo smo odvisni od VAS ...! stopni. Navada je, da oskrbu-hinje kava in čaj...! pravi lik mladinca? Prav zato sem ponosen na Pa pustimo raje pripovedovati uspeh in na vse tiste mlade de- o tem šefa ekonomske enote teh- lavcc, ki so v akciji sodelovali, nični izdelki Ignaca Polajnarja! Ta je povedal o naši akciji tole: »Zelo so me presenetili, ko so prišli mladinci in se zanimali za proKematiko proizvodnje. Povedali so, kakšne naloge so se lotili. Z veseljem sem jim poma- ® ALOJZIJ VESELIC — PNEVMATIKARNA I © Kljub temu, da Potem smo se menili o neka- ga,I, kolikor sem vedel in znal. bomo v prihodnjem letu kar en mesec brez pare, moramo izpolniti terih organizacijskih ukrepih za Čeprav vse ni šlo kot po loju in © proizvodni plan v celoti. Tak je bil zaključek 6. redne seje de- izboljšanje dela. Pri obrezovanju čeprav ponekod niso uresničili © lavskega sveta ekonomske enote pnevmatikarne I, dne 13. de- veloplaščev smo sklenili ukiniti svojih Pričakovanj, moram pri- Lepo je (udi da so to akcjj kar rezerv* rit-1 + v ee pnevmatikama i ) Zaradi menjavanja parnega kotla bomo stali cel mesec © cembra letos. Predlog osnovnega plana zajuliju, zato bomo šli takrat na prihodnje leto nam je razložil šef kolektivni dopust. Osnovni plan enote Janez Bitenc. Zaradi iz- tiče prispevkov o delu sindikalne podružnice in organizacije Zveze komunistov, smo objavili doslej ras malo. Ne bi rad sam odgovarjal na zastavljeno vprašanje. Kaj, ko bi to storili raje tovariši iz sindikalne podružnice in iz tovarniškega komiteja ZK? Urednik celo nekoliko presežemo. Vse pa Predvsem bomo moral ipaziti, da ne pride do večjih zastojev zaradi okvar na strojih. Ti so pri nas zares že do Skrajnosti izrab Nekajkrat smo že slišali žal premalo glasno izrečene pritožbe češ da premalo pišemo o vas sa- menjavanja parnega kotla ^ mih. Res, to popolnoma drži To- obratu I bomo ostali v prihod- ^Tisi^^d^^nih "pogoja. Če bo- da brez izgovora naj povemo, da njem letu kar mesec dni brez do le_ti zagOt0vljem, uspeh ne bo brez VAŠE volje kdo ve kaj ne pare. To predvidevamo v mesecu izostal. moremo narediti. V našem podjetju nas je vsega skupaj zaposlenih okoli 1.300 ljudi, če verjamete ali ne, doslej jih je kakor koli sodelovalo v časopisu le DEVET odstotkov. Cesto se vprašujemo, zakaj je tako? Ali ne najdemo pravega stika z vami? Ali delamo preveč za zaprtimi vrati? Ali smo slepi za vse tisto, kar se dogaja okrog nas? Ali imate pomisleke samo zaradi bojazni pred javnim nastopanjem, če se oglasite s kakim prispevkom v časopisu, itd.? Verjetno tiči večji del resnice nekje tul? Toda resnično nerazveseljiva uganka pa je za nas vse, ZAKAJ SMO PREJELI NA V 9. ŠTEVILKI RAZPISANO ANKETO O ČASOPISU SAMO EN ODGOVOR? Naj smo še tako kritično analizirali svoje dosedanje delo, odgovora na to vprašanje ne vemo. ALI GA LAHKO POVESTE VI? UREDNIŠTVO eno delovno mesto ter predlagali varnostnemu tehniku, da bi dobivali v bodoče bolje krojene de-naše enote je realen. Ce bomo lovne obleke. Sedanje so zaradi krepko prijeli za delo, ga lahko ohlapnih hlačnih žepov neprimer- ne, saj se utegne nekomu zgoditi zaradi njih obratna nezgoda. — Predlagali smo tudi, naj bi dobivali delovne obleke po potrebi, ne pa avtomatično po preteku določenega časa. Zakaj bi nekje po nepotrebnem razmetavali. Ijeni. Tudi surovin ne bo smelo drugje pa zaradi neelastičnih do ločil silili delavce, da delajo v Franc Štern strganih, dotrajanih oblekah? Kam silvestrovat? primanjkovati. N esoglašamo s planom avto-plaščev, saj je prenizek. Avtoklav ne bi bil polno izkoriščen. Za lahko stran (45’ + 10’) je predvidena stalna zasedba 6,5 kalupov, čeprav bi bilo mogoče delati e polnimi 7 kalupi. Za težko stran © TONI HORVAT — PNEVMATL pa je predvidena zasedba 4.5 ka- KARNA II q Res umestno vpra- silvestrovali lani v jedilnici obra-lupa, čeprav je mogoče delati s 6 © sanje, ali ne? Te dni namreč ta I. In ne samo v jedilnici! Do- kalupi. Zakaj bi po nepotrebnem gj vsi vprašujemo, kam neki bi bili smo tudi predavalnico ter so- konferenci smo se 'pogovorili o delali manj 'kot je mogoče ter se © šZz in pričakali Novo leto. Ne bo računovodstva. Poleg tega pa de^u v oddelku ter si 'bili edini, odrekali večji masi za osebne do- © vem, zakaj tudi letos ne bi mo- še denar za godbo...! Vse ostale da stroji niso polno izkoriščeni, hodke?! Predlagali smo, naj ure- © gU organizirati prijetnega, do- stroške smo pokrili sami. Pa saj Dejali smo: »Z malo več discipli- dijo v prodaji vse, da bi bile na- © mačega silvestrovanja doma, v niso bili veliki. Postrežbo smo or- se proizvodnja lahko pove- še zmogljivosti popolnoma izko- $ tovarni? Ali mislite, da mladi- ganizirali sami, uredili prostore čala!« Potem smo pričeli. Izbrali riščene. Vsi smo si bili edini, da © na ne hi bila sposobna organi- ter po silvestrovanju tudi vse sa- smo mesec oktober in delali tri moramo v prihodnjem letu še ^ zirati kaj takega? mi pospravili. tedne. Najprej ni in ni šlo, ker ob neki priliki: »Zares sem zadovoljen, da imam v svoji ekonomski enoti take mladince!« Zato trdim, da moramo začeto akcijo nadaljevati ter razširiti na vse podjetje, vsekakor pa na tista 'delovna mesta, kjer delamo člani mladinske organizacije! IVAN BUJAK: Same nas je vleklo, da povečamo storilnost v našem oddelku. Dejali smo si: »Več bomo naredili, več bo sredstev za osebne dohodke!« Nekateri delavci so nam prigovarjali, naj ne počnemo tega, ker se utegne primeriti, da nam zaradi visokega prekoračevanj a norm le-te potem zvišajo. Mi pa se na to nismo ozirali, risti, ce izdela nekdo dvakrat ali Delali smo, kakor smo vedeli in trikrat več od drugih, kvaliteta znali. Sef enote nam je pomagal izdelkov je pa slaba. No, za našo jn svetoval, pa smo uspeli. Se-akcijo to ne drži! Kvaliteta dela daj moramo samo začeto delo na poskusnih delovnih (mestih je nadaljevati, da dokažemo1, kaj se bila brez prigovora! da in kaj ne!« Ne bomo pa ostali pri tem, kar smo dosegli. Pred nekaj dnevi ® *e 'n še bi lahko navajali smo se že dogovorili za nadalje- pripombe in mnenja tistih mla-vanje začete akcije. Sedaj pride- dih delavcev, ki so pomagali k jo na vrsto nova delovna mesta uspehu akcije. Toda že vse na-in prepričan sem tudi dobro podpirali tudi delavci sami. Zato nič hudega, če je ta ali oni malo po godrnjal sam pri sebi misleč, le kaj bi radi tile zelenci! Da! Skoraj bi pozabil omeniti kvaliteto dela. Kajti nič ne ko- v nove zmage ter uspehe..!« Kaj pa menijo o vsem tem tisti mladinci, ki so v akciji so-Se spomnite, kako prijetno smo ^Mi? Kar sami naj pripove- REZKA ROKIC: Na proizvodni Helena Pivk krepkeje prijeti za delo. Računamo pa tudi, da se tudi naši osebni dohodki temu primerne dvignejo. Tončko Koželj iz stiskarne verjetno poznate. Nelkaj dni pred novoletnimi prazniki smo jo srečali, ko se je po odmoru vračala na svoje delovno mesto. Beseda je Tončka Koželj iz stiskarne .Ul ..: / d dala besedo in kaj kmalu smo se menili o bližajočem se Novem letu. »Običajno pričakam Novo leto kar doma,« je pripovedovala Tončka. »Tudi nimam navade, da se na silvestrovanje posebno pripravljam.« Ko se je pogovor zasukal na delo v tovarni, je naša znanka potožila zaradi pomanjkanja prostora v stiskami. Im res, tam gori, kjer konfekcionirajo sedaj termo-morje, jim je res tesno. Zlasti sedaj, ko se za te priljubljene zimske pripomočke za preganjanje mraza tako mudi, se škoroda ne vidijo' iz dela! Potem je Tončka še dodala: »Če bi morale delati takole hitro brez predaha dalj časa, bi nas bilo konec. No, in kljub temu velikokrat ostanemo v tovarni do pol tretje ure, dokler ni vse narejeno. Upam, da bo vsaj zadnji letošnji dan že prej konec dela. Da ne bo tako kot pred Dnevom republike, ko še na proslavo v Prešernovo gledališče nismo mogle ...!« Prav gotovo bo v nedeljo, 30. decembra, ko bomo zadnjikrat v tem letu prišli na delo, tako, da Tončki in tudi dragim ne bo treba ostajati na delu po 14. uri! Ma obisku pri naših graničarjih © RUDI NADIZAVEC — KS © že nekaj let, niti ne vem koliko, obiskujejo predstavniki našega kolektiva na Dan Jugoslovanske ljudske armade — 22. decembra naše graničarje na Jezerskem. Tudi letos je bilo tako. Bili so nas zares veseli, saj je postalo to naše vsakoletno srečanje že kar tradicionalno, čeprav kratkotrajni stiki, ustvarjajo vsem — nam iz »Save« in prijateljem, ki čuvajo naše meje — zavest enotnosti jugoslovanskih narodov. In kako je bilo med obiskom? Letos smo zastopali naš kolek tiv predsednik sindikalne podružnice Ivan ROŽENBERGER, predsednik upravnega odbora Mirko KLEMENC in jaz. Z nami pa je šel tudi sekretar okrajnega odbora Zveze borcev Vinko KEPIC, ki je dolga leta po vojni služboval kot major na gorenjskem odseku državne meje. Na Jezerskem smo obiskali najprej komando. Lepo so nas sprejeli in pogostili. Pogovor je stekel kar sam od sebe. »Kako se pri vas uveljavlja delavsko samoupravljanje . ..?« so nas vpraševali, mi pa smo jim zastavljali prav radovedno: »Ah vas kaj zebe, kako preganjate dolgčas, kje imate svoje domače, itd.?«. čas je hitro tekel, zato smo stopili še v večji prostor, kjer so bili zbrani graničarji. Eden izmed njih nam je recitiral neko pesem ,major Kepic pa nam je prebral zapis svojega resničnega doživljaja izza časa NOB. Mnogi vedo zanj, saj smo ga slišali lahko po radiu v nedeljski oddaji »še pomnite, tovari- ši?« ščen in zagorel fant. Nekam skupaj zaplesali, da se malo Potem smo se poslovili, kajti čudno nas je gledal, kot da bi ogrejemo za povratek v dolino, čakala nas je še naporna pot do vpraševal sam sebe: »Le kaj de- Tudi Muso je poskusil, toda no-karavle v smeri proti Češki ko- lajo tile civilisti tukaj?« Iz raz- ge ga nekam niso in niso hoteči. Nekaj časa smo se peljali z mišljanja o tem vprašanju pa le ubogati, čeprav se je trudil, avtomobilom, potem pa nadalje- ga je vzdramil tovariš, nudeč je kmalu odstopil. Toda Muso vali peš. Pot je bila vse slabša, mu steklenico konjaka. Plaho je je dober vojak. Izpolnil je po-poledenela in vse prej kot pri- zavrnil ponujeno pijačo in se vetje. Škoda le, da ga je nekoli-merna za naše nizke čevlje. To- ozrl na komandirja. ko drugače razumel, kakor pa da skrbni vodnik nas je pope- »Ajde Muso! Popij i ti...!« je mislil njegov komandir ... Ijal na boljšo pot in kmalu Tako ga je ohrabril sicer stro- Pa kaj je to!? Med tolikimi to-smo bili spet na toplem. gi komandir. In Muso si ni dal variši to tli kdo ve kaj hudega. Sprejem je bil zares prisrčen dvakrat reči. Natočil si je kožar Pa saj je Dan JLA samo enkrat in še bolj sproščen ter topel, ček in zvrnil žgočo pijačo do na leto...! Zdi se mi, da so pri njih takile dna. Izpolnil je povelje predpo-obiski silna redkost, saj sem stavljenega, bral z oči graničarjev izredno čez nekaj časa so se mu za- Slovo je bilo prav ganljivo. Stiskanja rok ni in ni bilo konec. Graničarji so nam zaželeli MPcolio ivi v , . •. • v. . . ^ . . rtec,. ctfUTLiuur jl nurn ^u^lc-u Posedli smo okrog mize, da smo mislil: »ZasTaltdkZT je rekel kar .na’več us.Peho}’ pH se gnetli kot ovce v staji. Pogo- naj pijem. Koliko, tega ni ome- '!an,u Plansklh„nal°S ,v ^etu 1963 vor ie stekel kar smn nrJ cehe r,...; ter nam naročili, naj pozdravi- n , - Mi pa smo jim obljubili, da se Po drugi casici je bil ze po- „ , . , . ' . ' ,, ca čez leto dni spet vidimo. Ne vor je stekel kar sam od sebe. nil. Zato omejitve ni in izkori- wr nam ™rocm’„na’ n** Precej so pripomogle k temu tu- stiti je treba priliko . . ./« mo vse cIane nase£a kolektiva, di naše cigarete in nekaj konjaka, kar smo jim prinesli poleg gumnejši. . . Ko so nam prijaz- . „ , „ knjig kot darilo. Zlasti konjak ni čuvarji meje zrecetirali nekaj vem sicer, ce bo Muso takrat se je bil deležen velike pozornosti pesmi in ko nam je eden izmed me^ njuni. Gotovo pa je, da se in postavnemu Musi je gotovo njih zaigral na kitaro, si tudi z nekaterima takrat spet vidi-pomagal, da si bo naš obisk do- Muso ni dal dvakrat reči, ker mo’ bodo ostah tam-gon se bro zapomnil... smo ga zaprosili, naj nam zapo- eno eZo' Kdo je ta Muso? je kako šiptarsko narodno p e- Pospremili so nas do avtomo- „ Sedeli smo za mizo že precej sem. bila in kar teiko mi ;-g ^ ker časa, ko se je zrinil za vrata žal pa je čas bezal, kot da bi je bilo tega prijetnega srečanja med ostale graničarje lepo ra- ga kdo podil. Za slovo smo vsi tako hitro konec... j »tos česa izboljšati ali poenosta-sem spoznal, da vsi ocenjujejo vit-i!« tak način izobraževanja bodočih VALENTIN STARE: Ko sem se družbenih delavcev v podjetju lotil dela v okviru naše akcije, kolt zelo pozitivno dejanje. Že v sem bil še učenec naše pbklicne prvem delu smo zvedeli za mar- šole. Ker ni bilo v 'naši elkoinom-sikaj zanimivega in veliko nove- Ski enoti dovolj mladih delavcev, ga. Zato menim, da bo treba tudi so me vprašali tovariši, če bi ho-v bodoče prirejati take in podob- tel sodelovati v njihovi akciji, ne šole, seveda pa pritegniti med Pristal sem, saj sem vedel, da je teorija eno, praksa pa drugo. Mi-Umivalni kotiček v eni izmed slil sem si: »Fant, tole bo prili-^ prijetnih sob našega novega ka, da se izpopolniš in si prido-Mladinskega doma biš izkušnje!« Rubriko »MLADI GUMAR« so uredili: Miodrag Miiivojevič, Toni Horvat, Franc Šilc, Tone Veselič, Ludvik Paušer in Marica Sirnik. .V fliim | g Hfllp D Kegljaško krožkovno prvenstvo končano. »SAVA« na petem mestu © AVGUST POTUŠEK - PLANSKO . ANALITSKE SLUŽBE @ Naloge, ki smo si jo naložili v začetku ® letošnjega krozkovnega prvenstva za Pokal Kranja, nismo izpolnili. Računali smo na uvrstitev med S trojico najboljših, pristali pa šele na petem mestu. Uspeli smo le toliko, da smo se povzpeli od S lanskega šestega mesta navzgor. Vzroki so objektivne narave, saj dela večji del naših tekmovalcev <$ tri izmene, zaradi česar nikdar ne nastopimo v popolni in najmočnejši sestavi! člani starega in novega odbora čete »Sivi jastrebi« na prvi seji novega odbora 24. novembra V zaključnem tekmovanju, ki je bilo v soboto, 15. decembra, so poskušali vsi krožki še zadnjič popraviti, kar se je še popraviti dalo. Zato so moštva dosegla prav lepe rezultate: Elektrarna Kranj 413 nodrtih krrl '“v. t'1" tro Kranj 402, Iskra A 399, SAVA 393, Planika 376, Iskra B 360, Enotnost 355, KAD 338, Tekstil-indius 313, Kovinar 312. 'Rezultati naših igralcev so bili kar dobri, tako da bi s številko 393 lahko nekajkrat zasedli prvo mesto. Presenetila je Elektrarna z uvrstitvijo na 1. mesto, razočarala pa je 2. vrtita Iskre, ki je zaostala celo za Elektrarn. Mi smo morali nastopiti brez svojega najboljšega igralca Mira Ambrožiča. Kljub temu ismo vodili prvih pet setov, potem pa zaradi nekaj nesrečnih metov zdrknili na četrto mesto. Posamezniki go podrli, oziroma zgrešili, kakor vidite: Potušek 62-2, Reš 48-0, Arh 48-3, Podjed 42-4, Sekne 39-5, Košnik 36-4, Pogorelec 34-4, Gornik 31-6, Toplak 29-6 in Sušnik 24-6. Zaključena celoletna lestvica prvenstva pa izgleda po odigranih dvanajstih kolih takole: ISKRA A 4.690 ELEKTRO KRANJ 4.588 ISKRA B 4.577 PLANIKA 4.271 SAVA 4.241 TEKST ILIND US 3.931 EINOTNOST 3.626 ELEKTRARNA SAVA 3.517 GRADIS 3.390 ■KAD 2.747 STANDARD 1.690 Sedaj pa spet smuči na ramo © BLAŽ STUDEN — GIC m Letošnja zima je vzradostila ljubitelje belega športa — smučarje, že več 'kot mesec dni je na Gorenjskem dovolj prilike za smuko in kdor se resno ukvarja s tem športom, je že lahko prišel na svoj račun. Tudi ,mi se moramo pričeti pripravljati na tekmovanje. Kakor veste, bo letos spet tradicionalno tekmovanje usnjarjev, gumarjev in čevljarjev z vse Slovenije za Storžičem. Letos moramo popraviti tisto, kar smo lani zamudili. Z izjemo v letu 1962 smo bili sicer vedno med najboljšimi. Lani pa smo bili brez vsakršnega treninga. Vprašal sem o programu naših smučarjev tehničnega vodjo Staneta Rotarja, kakšna bodo letošnja tekmovanja, ki se jih nameravamo udeležiti. Odgovoril je: »Težko bo kaj! Vsi imamo pomanjkljivo in izrabljeno opremo. Kdor koli se bo hotel opremiti za letošnje nastope, bo moral odšteti najmanj 40.000 dinarjev. Zato ne bo dovolj prepotrebnega denarja za treninge. Upam, da nam bo naša komisija za šport in rekreacijo pomagala in nam omogočila vsaj najnujnejšo vadbo!« Naši smučarji spet redno va-^— dijo V PRIJAVNICA Spodaj podpisani ime in priimek: rojen po poklicu: v delam v podjetju: na delovnem mestu: stanujem: se prijavljam za člana taborniške čete »Sivi jastrebi« in se obvezujem, da bom redno plačeval članarino ter se udeleževal vseh akcij, sestankov in izletov te prostovoljne organizacije. podpis KOVINAR l 458 SAVA B 1.231 ZROP 393 Nekateri krožki niso nastopili v viseh kolih, zato imajo tudi občutno' manjše število podrtih kegljev. Naša naloga za prihodnje leto je torej jasna - napredovati moramo vsaj za dve mesti in se zriniti med vodilno trojico. Treniramo dovolj, le med tekmovanji bo treba več zbranosti, preračunljivosti in umirjenosti! Ce bo dovolj zanimanja, bomo nastopali vseskozi z dvema ekipama. In če bodo tekmovalci zares marljivi, najboljši, zanesljivi delavci v podjetju, ne bo težko urediti za dneve, ko bodo tekmovanja, primerne zamenjave v popoldanskih urah. Zato začinimo s še resnejšim delom takoj po novoletnih prazmiilkiih! Prva naloga: vključiti moramo nove člane 3 TONI HORVAT - PNEVMATIKARNA II m Na prvi seji po © občnem zboru itabormške čete »Sivi jastrebi«, ibi je bila dne © 24. novembra, smo si razdelili funkcije ter vsakogar zadolžili za & doHočeno delo. Za kaj je kdo zadolžen? Naj kar naštejem člane odbora član našega odbora je Ljubo Mlin njihove zadolžitve! Toni HOR- I.OSAVLJEVIC, član občinske ta-VAT — starešina. Ivan ROLIH — borniške zveze. načelnik. Tene PAUŠER — blagajnik, Marija ELIS — tajnik, Marjanca JAMNIK — gospodar. Ivan LEBAR, Jože ANTOLIN in Jože MIŠMAS — referenti za izlete in športna srečanja. Deveti Kegljači »Triglava« na turneji po Avstriji © AVGUST POTUŠEK — PLAN-SKO-ANALITSKE SLUŽBE e Konec novembra so bili kegljači kranjskega »Triglava« na enotedenski turneji ,po Avstriji. V Kremsu in Brutiku so odigrali po troje srečanj in v vseh šestih zmagali. V Kremsu so nastopili prvi dan v mednarodnem slogu 6 krat 200 lučajev iter premagali moško reprezentanco Spodnje Avstrije s 4.873 : 4.727. Najboljši na kegljišču je bil naš Miro Ambrožič, ki je podrl 866 kegljev. V naslednjem srečanju pa so naši kegljači premagali v disciplini 6 x 100 Austrio z rezultatom 2.413 : 2.294, potem ko so zmagale že ženske z 2.302 : 2 0:4. Tudi v tem dvoboju je bi Inaj-boljši naš Miro. Na močnega nasprotnika pa so naleteli naši kegljači v Brudku, kjer so moški zmagali komaj z razliko 36 kegljev in sicer 4.885 : 4.849. Zmago so si priborile tudi ženske z rezultatom 2.309 : 2.260. Spoprijeli pa sta se tudi dvočlanski ekipi starejši holanov, Z Roz-manom sva premagala domačina s 754 : 746 kegljev. Obe kegljišči, kjer smo nastopali, sta opremljeni z električnimi napravami za avtomatsko postav-ijanje kegljev in vračanje krogel. To je velika pridobitev, očitno pa je, da zaradi jeklenih vrvic, na katerih vise 'keglji med postavljanjem, ovirajo samo padanje, kotaljenje in rušenje ‘kegljev. Zato so tudi rezultati na takih kegljiščih nekoliko nižji. Domačini so sprejeli povsod goste iz Kranja gostoljubno in v znamenju državnih prvakov. Na vsakem koraku so nam izkazovali znake spoštovanja in očito je, da tam visoko cenijo Jugoslovane in Jugoslavijo. V Brucku nas je sprejel tudi tamkajšnji župan. Le-ta je ob pozdravu najprej poudaril, da je občina sedemdeset odstotkov v rokah socialistov in dejal: »Veste, tudi mi smo socialisti!« To pa niso bile samo prazne besede, saj Bruck slovi kot občina, kjer res skrbijo za delovnega človeka Skrbno urejeni prostori za oddih in rekreacijo in razni drugi komunalni objekti so ponos temu mestu ob Muri. Oba kluba — gostitelja, bosta na pomlad 1963 vrnila Kranjčanom obisk. Tele pokale in diplome so si priborile naše sodelavke iz^— obrata Vrhnika Naloge novega vodstva so zahtevne. Treba je popraviti, kar smo lani zamudili ali pogrešali. Precej drugače bo v bodoče, saj ti.no sedaj vsi člani naše čete sko-roda skupaj. Večina nas stanuje v mladinskem domu. Tam bomo imeli 'dovolj možnosti za skupno delo tako na organizacijskem kakor tudi na taborniškem področju. Zaradi neresnosti samih taborni kov pa imamo ikar precej preglavic. Precej je lakih, Iki ne plačujejo redne članarine ali zamujajo sestanke. Zanimiva pa je velika udeležba, kadar priredimo kak izlet. Takrat pridejo tudi taki, ki sicer niso člani naše organizacije, radi pa hodijo v naravo. Kljub nekajkratnim pozivom, naj se nam pridružijo in naj sc vključijo v našo četo, ni bilo uspeha. Nasprotno! Precej nedelavnih in neresnih članov smo črtali. Tako nas čaika sedaj težka naloga. Vključiti moramo v svoje vrste vse itiiste, ki bi radi delovali v taborniški organizaciji. Da olajšamo delo vsem tistim, ki so pripravljeni pesiati elan čete »Sivih jastrebov«, objavljamo v levem spodnjem delu te strani prijavnico. Izpolnite jo in jo oddajte pri dežurnih vratarjih. Naslovite jo na ime TONI HORVAT, obrat II! Lep uspeh vrhniških športnikov naj ne bo poslednji C,' Za Dan republike so priredili na Vrhniki 0 športna tekmovanja. Bil je to tek Republi-© ke. Organizirali ga je občinski 'ljudski odbor , Vritnika. Udeležili so se ga tudi člani našega O kaktiva in bili precej uspešni, kakor kaže O zgornja slika. Za odlično uvrstitev pri mlaj-, ših članicah in pri mladinkah je prejela O naša Marija CELAR dva poikala. Marija je © bila obakrat prva, njene soddlavfke pa druge S in tretje. S tem so naši Vrhničani spet potrdili svojo športno dejavnost. Naj se njihova zbirka pokalov, diplom in ostalih spominskih daris še nadalje tako uspešno veča! Marija Celar ::V-' v:,; j. Srečno n n>o leto vam voščijo SAVSKI ŠPORTNIKI / ilmS^ ,/MIeF^ . s* W:# / Ali poznate kranjska podjetja? Da preizkusite svoje znianje o V naslednjih stavkih je skritih kranjskih industrijskih, trgovskih več podjetij. Dobro in natančno in obrtniških podjetjih, smo vam preberite vse, pa boste našli vse! pripravili za novoletne praznike ZA LJUBITELJE TISKA NI nekaj orehov. State jih im našli NAVADA, DA TI BI KO KRAVA boste, cesar na: prvi pogled mi DELALI S ČASOPISI. VES GO-moč opaziti! KENTSKI TISK VZPLAMTI KO ISKRA, DA NITI VSA VAŠA HOTENJA NE POMAGAJO. KER SO NAŠI PLANI KAR VISOKI, DRUŽBENI STANDARD OD STANOVANJ IN TEKSTILA DO ELEKTRO APARATOV PA ŠE, Izpolnjevanka V označena polja vpišite pravilne rešitve na zastavljena vprar sanja, pa boste lahko prebrali v navpdičmismeri zadkroženih polj našo najvažnejšo’ surovino! 1. bankovec za sto dinarjev, 2. nepravilnost, 3. znan ruski basnopisec, dramatik in komedio-graf, 4. človek šibkega značaja, 5. glavno mesto Portugalske Gvineje (zapadna Afrika), 6. gora južno od Varaždina, tudi ime tovarne sadnih sokov. Za praznične dni, ki so pred vami, smo pripravili nekaj več ugankarskega razvedrila. Prav gotovo se boste lotili tokrat prvič objavljene skandinavske križanke, ker je nagradna. Tistim, ki pa se lotevajo zapletenejših zank' in orehov, pa svetujemo še križanko, izpolnjevanko in razrešitev skritih imen! Uredništvo KOT ŽELITA DRUŽBA IN KOMUNA, NE JADIKUJMO! ČETUDI JE NA PRIMER KUR MALO, JE LENA ROKA STORILA SVOJE. ZNANEC PIŠKUR DREV ROPAL, PO MESTU JE, LE NA SVOJE JE PRIŠEL. TISTI. KI NOČE POŠTENO DELATI, ZA ZAPAHI OBSEDI!« Ker 'boste imeli čez praznike časa na- pretek, poskusite’ še sami sestaviti kak primeren odstavek, v katerem bodo sknite besede iz gumarske stroke. Če boste s svojim orehom zadovoljni, nam ga pošljite. Objavili ga bomo in razpisali za reševalce nagradno tekmovanje. Zato ne pozabite pripisati svojega imena in točnega naslova. Komu naj damo sicer zasluženi honorar? J 2 5 4 5 6 B m 9 S to M 1 1 12 e 13 14 15 S (6 17 (8 19 • 2o m 2i 22 m 23 24 s 25 e l 26 27 s 28 P® 29 ® 5o 31 k. 32 e 55 54 55 S 56 e 57 58 e 59 / KRIŽANJU 4 KRIŽANKA Tri novoletne nagrade VODORAVNO: 1., 18.,,. 20., 26. in 39. naše novoletno voščilo vsem članom kolektiva in vsem delovnim ljudem Jugoslavije, 9. znana modna hiša v Parizu, 10. igralna karta, 12. slovenski skladatelj, doma iz Žalca, 13. začetnici imena in priimka znamenite ruske umetnice klasičnega baleta, 14. godalni instrument, 16. enako, 18. Ste že kdaj reševali križanko, kakršno vidite spodaj? Ne! No, četudi izgleda precej zapletena, si skrbne0 23.aSprislov 2S ‘e-enlnška ne bo treba preveč beliti glav. Skandinavske križanke, kakor jih imenujemo v ugankarskem svetu, so celo lažje od običajnih. Zato kar hitro svinčnik v roke! Poklidite na pomoč še svoje domače in razrešite jo! CE BOSTE KRIŽANKO PRAVILNO RAZREŠILI, VPISALI V OBJAVLIENI KUPON SVOIE IME IN TOČEN NASLOV TER CELO KRŽANKO IZREZALI TER JO POSLALI PO POŠTI ALI OSEBNO ODDALI V UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA NAJKASNEJE DO SOBOTE, 12. JANUARJA 1963, SE LAHKO POTEGUJETE ZA ENO OD DENARNIH NAGRAD. Z ŽREBOM BOMO RAZDELILI MED REŠEVALCE TRI DENARNE NAGRADE IN SICER ZA 3.000, 2.000 IN 1.000 DINARJEV! »Lahko tistim, ki znajo reševati skandinavske križanke!« bo dejal ta ali oni. »Toda težko meni, ker tega ne znam!« No, da ne bo prevelikih težav, nekaj kratkik nasvetov! V desnem spodnjem delu naše križanke vidite fotografijo preše in puščico, ki je speljana v vrsto s petimi prostimi kvadratki. Ker vemo, kaj slika predstavlja, vpišemo pravilno rešitev PREŠA. V kvadratku nad črko P iz besede PREŠA najdemo tri vprašanja. Srednje zahteva skrajšano obliko za besedo PRIMER. To poznamo, saj nam okrajšava PR. ni neznana. Zgornje pa vprašuje po kazal- doba (brez zadnje črke!), 26. napolnjeno, 29. turško žensko ime, 30. nekdanja kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev, 32. sukanec, 33. naprava za zvezovamje ujetnikov, 35. okrajšava za opus, 36. začetnici imena in priimka znanega angleškega ekonomista zaradi svoje »Teorije o prebivalstvu«, 37. parazitska gljivica, ki žliv^.ča žitaricah. ^NAVPIČNO: 1. kraj v srednjem delu indonezijskega otoka Fumatre, 3. začetnici imena in priimka francoskega slikarja in grafika iz 19. stoletja, 4. rana na želodcu. 5. oblika glagola »nositi«, 6. oranje, 8. predvidevanje nečesa, 11. nemško pleme, 13. koralni greben, 15. krajše letenje, polet, 17. začetnici imena in priimka znanega švedskega raziskovalca in potopisca Tibeta in Traitisihimalaje, 19. nekdanja Ljubljana, 22. srbohrvaško moško ime, 24. sam od sebe, iz lastnega nagiba, 27. znani slovenski skladatelj, 28. domišljav, nepristopen, zaverovan vase, 30. 19. in 18. črka abecede, 31. posvečeno, 33. že sto let .stara avtomobilska tvrdka, 35. kazalni zaimek, 37. kratica za sveti, 38. kazalni zaimek. nem zaimku. Tudi pri tem ne bomo zgrešili, če vpišemo besedico TE. Preostane še spodnje vprašanje, ki poizveduje po starem slovenskem mestu. Ker že vemo za prvi dve črki P in T, kaj lahko ugotovimo, da je pravilni odgovor edinole PTUJ! No, tako rešujemo vse dotlej, dokler niso izpolnjena s črkami - V novem letu bi radi razširili krog sodelavcev in sestavljal-cev ugankarskega kotička. Prav gotovo je med bralci veliko takih, ki jim je sestavljanje križank, ugank, rebusov, orehov, piramid, izpolnjevank, zank in podobnega, konjiček!? Veseli bomo vsakega sodelavca, zato se oglasite takoj po praznikih v uredništvu! vsa prazna polja — križankini kvadratki. Pa še nekaj! Za razpisane nagrade se lahko potegujejo le člani kolektiva, njihovi ožji svojci — oče, mati, sin, hči ter žena ali mož — in poleg naših n ekdanjih delavcev — upokojencev, še naši štipendisti, učenci poklicne gumarske šole in nekdanji sodelavci, ki služijo sedaj kadrovski rok! Ime in priimeh Točen nasiov PRILOGA ŠT.2 glasilo delovnega kolektiva »SAVA« Kranj Problematika s področja socialnega zavarovanja in s področja zdravstvenega stanja kolektiva tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj z vidika reforme socialnega zavarovanja II. del Zakaj je potreben prikaz nekaterih podatkov o zdravstvenem stanju in o izdatkih za socialno zavarovanje ter preventivno dejavnost? Odgovor na to vprašanje najdemo v uvodnem, to je prvem delu naše problematike, ki smo jo objavili v Prilogi št. 1 dne 31. avgusta. Ker je prvi del bolj splošen, je nujno potrebno v drugem delu prikazati konkretne podatke in rezultate o pričujoči problematiki. To je s stališča položaja gospodarskih organizacij, v katerega jih postavlja reforma socialnega zavarovanja, še posebej nujno potrebno. Res je sicer, da so številke, zlasti če jih je mnogo, za bravca suhoparne. Res pa je tudi, da si dejanskega stanja brez takih podatkov ne moremo predstavljati. Zato tudi so podatki v tako obširnem pregledu, kakršen je naš, nujno potrebni! Poglejmo najprej nekaj podatkov o nesposobnosti za delo v kranjski komuni ter v posameznih gospodarskih panogah, o obolelosti zavarovancev ter o poškodbah pri delu! Na diagramu št. 1 lahko vidite, kako je naraščalo v zadnjih treh letih število prebivavcev naše komune in kako se je večalo število zavarovancev. Očito je, da je vsako leto večji delež prebivavcev socialno zavarovan, število neza- llllllll!l!ill!!lllllll!l!lllllllllilllllllllllllllllllllilllllllilllllllllllll!llllllllll!l!!lll!!!lll!i;illllill!!!llllllll!illllllllllllll"il'tlllllllllillllllllllllll V prvi številki naše Priloge smo vas, dragi bravci, po-bliže seznanili z osnovnimi reformami na področju socialnega zavarovanja, do katerih je prišlo s sprejetjem Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Zvedeli ste, zakaj je treba uskladiti zahteve in želje na področju socialnega zavarovanja z materialnimi možnostmi družbe, zakaj je prišlo do sprememb v socialnem zavarovanju, kakšne so osnovne značilnosti Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, kakšna je nova organizacija socialnega zavarovanja in kako bo v prihodnje z zagotavljanjem in trošenjem sredstev v te namene. Vse to pa je šele uvod v bistveni drugi in tretji del obširne problematike socialnega zavarovanja. V današnji Prilogi namreč posredujemo komentirane tabelarične in grafične primerjalne podatke obolenj, izgub delovnih dni in izdatkov za socialno zavarovanje ter samo preventivno dejavnost v naši komuni, še posebej in podrobno pa v našem kolektivu. Temu slede zaključki in predlogi. Prav o poslednjih naj kolektiv kar se da na široko razpravlja. Upamo, da ne bo ekonomske enote, ki se v prihodnjih dneh ne bo odločila sklicati sestanek celotnega kolektiva ter nanj povabiti strokovnjake našega podjetja, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Le konkretno obravnavanje nakazanih problemov in predvidenih predlogov lahko pripelje do končnih sklepov, ki naj korenito rešijo pereče probleme s področja zdravstvenega in socialnega zavarovanja v našem kolektivu. lllillll!llllllll!llll!!lll/illllllllllllllllllllllllll!lllllllll!lll!l!ll!!l!lll!IIIIIIIHIIIIIIIII!!lllllilllllllllllllll!lllllllllll!IIIIIIIMIIIIIIIIIIillilllllll!;:ili varovanih pa se temu primerno zmanjšuje. Na diagramu št. 2 smo prikazali, koliko je bilo v letu 1961 nesposobnih za dele po1 posameznih mesecih od skupno 21.321 zavarovancev. Razberete lahko tudi, kolikšen je bil pri tem delež porodnic. Zaradi zanimivosti smo tudi primerjali odstotek nesposobnih za delo' v letu 1961 in v letu 1960. — Opazimo, da je le-ta za malenkost nižji lani od predlanskega, toda doba zdravljenja je bila lani precej daljša kot predlanskim. Zanimiv je tudi pregled poprečno izgubljenih delovnih dni na enega bolnika v nekaterih kranjskih podjetjih, ki imajo lastne obratne ambulante. Na diagramu št. 3 smo prikazali primerjavo' za podjetja Sava, Iskra, Tiskanina, Inteks in Planika po posameznih letih za čas od leta 1956 do 1961. Očito je, da so bile izgube delovnih dni na enega bolnika najmanjše v podjetju Iskra, največje pa v podjetju Inteks in da je naše podjetje s tega vidika na drugem mestu. Na diagramu št. 4 smo prikazali v indeksih gibanje števila zdravniških pregledov v štirih kranjskih podjetjih — Savi, Iskri, Ti-skanini in Planiki. Za osnovo smo m Redne gasilske vaje so najboljša vadba kolektiva zoper morebitni požar število prebivovcev v komuni^ 46.723 45.891 število zaverovancev 21.321 20.265 ▲ DIAGRAM 1 — število prebi-vavccv in zavarovancev v kranjski komuni vzeli leto 1955 ter glede na takratno število opravljenih zdravniških pregledov primerjali število le-teh v poznejših letih. Očito je, da so zdravniški pregledi najprej počasi naraščali v vseh obravnavanih podjetjih, razen v našem. Potem so pričeli spet padati samo v Ti-skanini in pri nas, kasneje še v Iskri in Planiki. V lanskem letu pa se je število spet povečalo. Če je bilo v preteklih letih manjše število zdravniških pregledov na račun povečane preventivne dejavnosti obratnih ambulant, potem je to vsekakor razveseljiv pojav. Če pa temu ni tako — na to opozarjajo porasti v lanskem letu, moremo sklepati, da se je ali poslabšal obseg ali pa kvaliteta zdravstvenega varstva! Iz primerjave poškodb pri delu v nekaterih gospodarskih dejavnostih za zadnja tri leta, katere zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, je moč razbrati, da število poškodb pri delu iz leta v leto narašča. Povečuje se tudi število izgubljenih delovnih dni — DIAGRAM 2 - gibanje števila nesposobnih za delo v 1. 1961 12oo lloo 6.5 5.5 5.0 4.5 4.0 -------1 ^ ' L^IA 1961 s i e i ? n 11111 s a ž s " r I I H ter povprečna doba zdravljenja. To je z vidika dobro organizirane higiensko-tehnične varstvene službe ter vloženih sredstev v te namene skoraj nerazumljivo. Prav gotovo zahteva zato ta pojav podrobnejše obravnavanje. Verjetno bo treba raziskati, zakaj in od kod vedno pogostejše poškodbe? Kako pa je z obolenji, izgubljenimi delovnim dnevi in potrošenimi sredstvi za socialno organizirana že verjetno v začetku prihodnjega leta. Poseben problem pa predstavljajo tudi poškodbe pri delu in izven dela. Zlasti še z vidika novih predpisov. Le-ti namreč nalagajo gospodarskim organizacijam precejšnje" materialne obveznosti pri zdravstvenem varstvu. Zato utegnejo biti izdatki poleg nastale gospodarske škode zaradi odsotnosti ponesrečencev z dela še izredno veliki zaradi zdravljenja do 30 koledarskih dni! Kako je z izgubljenimi delovnimi zavarovanje, za nadomestila osebnega dohodka do sedem dni, za higiensko-tehnično varstvo in za zdravstveno preventivo v našem podjetju? Poglejmo najprej, kako je z obolenji in izgubljenimi delovnimi •dnevi: I. POLLETJE % OBO- LELIH IZGUB- LJENIH DEL. DNI 1960 5,13 9.970 1961 5,36 11.709 1962 5,30 11.881 S " ■ - t~~ •' t."tot T~: ii-i sc&mc Četudi se je v letošnjem prvem polletju odstotek obolelih nasproti istemu obdobju leta 1960 povečal, nasproti istemu obdobju leta 1961 pa nekoliko zmanjšal, opažamo iz leta v leto naraščanje števila izgubljenih delovnih dni. Zanimiv je tudi primerjalni pregled mesečnega gibanja deleža obolelih od vseh zaposlenih v prvem polletju leta 1962 in 1961, kakor ga prikazuje diagram št. 5. — Letos je bilo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta le malenkostno manj obolelih. Zanimivo pa je, da je bilo lani število obolelih v naraščanju vseskozi od januarja do marca ter spet v aprilu, letos pa samo v februarju. Če je bil to rezultat vplivanja javnega mnenja in številnih razprav o tej problematiki, je pojav pozitiven. Je namreč odraz prizadevanj družbenih organov in ostalih poklicanih činiteljev za zmanjševanje stroškov na področju zdravstvenega zavarovanja. Primerjava izgubljenih delovnih dni po posameznih grupah obolenj ali vzrokov opozarja, da je letos v primerjavi z lanskim prvim polletjem precej poraslo število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni dihal. Lani smo izgubili zato 1590 delovnih ur, letos pa kar 3068 ali za 93% več. To je prav gotovo resno opozorilo, da bo treba nekaj ukreniti. Zoper influenco, ki je najpogostejši pojav med boleznimi dihal, se bo treba odločno boriti z vsemi sredstvi. Podjetje se bo moralo vključiti v akcijo za cepljenje proti njej, ker bo le-ta ■mi ■■■lil A DIAGRAM 3 — pregled izgubljenih delovnih dni na enega bolnika dnevi po posameznih grupah obolenj, vidite na grafikonu št. 6. Posebno zanimiva pa je poglobitev v pregled nezmožnosti za delo in izgubljenih delovnih dni po posameznih ekonomskih enotah za prvo polletje 1961 in 1962, ki ga objavljamo na četrti strani. 450,990.039 dinarjev, • SPLOŠNI DOPOLNILNI PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE - 33,167.581 din, * DODATNA STOPNJA PRISPEVKA ZA SOCIALNO ZA- razdobju leta 1961 število obrat- učitev. nih nezgod znižalo za več kot enkrat. TO' je zelo pozitiven rezultat in ga kaže popularizirati; še zlasti, ker je posledica premira-nja delavcev, ki v enem koledar- VAROVANJE — 37,855.147 din, skem letu ne doživijo nezgod. e NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA DO 7 DNI -56,403.529 dinarjev, e IZDATKI ZA HTV, ZA TOPLI OBROK, MLEKO ITD. -135,981.178 dinarjev, 0 IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO PREVENTIVO (DOTACIJE AMBULANTI) - 11,052.300 din. Skupni znesek 602,275.744 dinarjev je broneni! sklad naših osebnih dohodkov v višini 483,366.620 dinarjev, materialne stroške pa v višini 118,909.154 dinarjev! Kakšen denar je to, si lahko mislimo. Zato bo treba v prihodnje temeljito premisliti, v kakšne namene bomo sredstva še uporabljali ter kako, saj je očito, da se bo z novim zakonom o socialnem zavarovanju delež iz sklada naših osebnih dohodkov precej povečal! 0 KAKO PA JE S TEMI PROBLEMI V EKONOMSKIH ENOTAH Osnovna značilnost tabelaričnega pregleda podatkov po nekaterih vidikih- zdravstvenega stanja čla- ® Nasprotni primer EE valjarne II je EE PNEVMATIKARNA II. V tej EE so poškodbe v I. polletju letos nasproti I. polletju leta 1961 narasle za enkrat več. Zato DIAGRAM 5 — delež obolelih proti vsem zaposlenim V v našem podjetju 6,o -vS62" DELEŽ VSEJ OBOLELIH PHOTI apSslenim V % 1 2 -»ti r, poprečje 1962 * j "^"poprečje 1962^ poprečje 1961 o v EE PREVLEKE VALJEV sta si zelo nasprotna pojava o izgubi delovnih dni in obratnih nezgod. Medtem ko je število izgubljenih delovnih dni v I. polletju letos nasproti I. polletju lanskega leta naraslo več kot za enkrat, obratnih nezgod v I. polletju letošnjega leta sploh ni bilo! 0 Precejšnjo pozornost vzbuja porast števila obolenj in zlasti še izguba delovnih dni v EE VRHNIKA in sicer v I. polletju letos nasproti L polletju leta 1961. Ta porast je skoraj enkrat večji. 0 Porast števila obolenj in zlasti še števila izgubljenih delovnih dni, ki je za več kot enkrat večje v I. polletju letos nasproti istemu razdobju lanskega leta v EE MEHANIČNA DELAVNICA II, vzbuja prav tako določeno pozornost, še posebej, če .te podatke primerjamo s podatki EE MEHANIČNA DELAVNICA I, ki ima zaposlenih isto število delavcev kot EE mehanična delavnica II. 0 Nad vse pozitiven primer pa kaže EE ENERGETIKA, kjer se je število obolenj v I. polletju nasproti istemu razdobju lanskega leta za več kot 2-krat zmanjšalo. Prav isto velja tudi za število izgubljenih delovnih dni. © Med strokovnimi službami izstopata EE NABAVNE SLUŽBE in GUMARSKI INŠTITUT zaradi občutnega porasta števila obolenj in izgubljenih delovnih dni v I. polletju letos nasproti I. polletju leta 1961. Zato kaže ta dva primera temeljito proučiti, zlasti še v Gumarskem inštitutu, ki doslej še ni plačeval posebne dopolnilne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. In če se situacija ne bo spremenila, če se število obolenj ne bo zmanjšalo, bo tudi njega kaj kmalu doletela ista usoda, kot tovarno in GIC; moral bo plačevati posebne dopolnilne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Podatki o izdatkih za socialno zavarovanje, HTV in zdravstvene preventive v zadnjih treh letih in pol so v tabelaričnem pregledu tako nazorno prikazani, da pravzaprav ne zahtevajo posebnega komentiranja. Vendar naj poudarimo le to, da naš kolektiv prav gotovo sodi med tiste redke kolektive na Gorenjskem, ki so vložili največ sredstev za zdravstveno zaščito delavcev. V te namene je v omenjenem razdobju kolektiv vložil več kot 66 milijonov dinarjev ali 63.030 dinarjev povprečno na enega člana kolektiva. Ta slika pa bi se bistveno spremenila, če bi k tej vsoti prišteli še 308 milijonov dinarjev, vloženih za gradnjo stanovanj in več kot 15 milijonov dinarjev za letni oddih, kar tudi v znatni meri vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja kolektiva. Iz teh vidikov je prav gotovo razumljiva sankcija ali kazen, ki jo kolektiv drago plačuje v obliki posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Vplačana vsota v zadnjih treh letih in pol znaša blizu 38 milijonov dinarjev. Nerazumljiva je ta sankcija tudi zato, ker izboljšana preventivna služba, ki pravočasno vpliva predvsem na težje primere bolezni, omogoča sicer porast izgube delovnih dni v prvem Stadiju, pomeni pa velik prihranek socialnemu zavarovanju kasneje. Zaradi tega smo se zoper odločbo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj z 28. julija letos, ki se nanaša na to, da mora podjetje še vnaprej plačevati posebno stopnjo prispevka v višini 4 % (s 1. avgustom letos pa. še GIC), popolnoma upravičeno pritožili na Republiški zavod za socialno zavarovanje. Glede tega sklepamo, da smo tudi v primeru, če pritožba ne bo ugodno rešena, s tem storili velik preventivni ukrep pri bodočem financiranju socialnega zavarovanja. Sodimo namreč, da smo s prepričljivimi utemeljitvami v pritožbi uspeli prepričati nekatere faktorje socialnega zavarovanja, da kolektiv »SAVA« neutemeljeno plačuje omenjeno stopnjo prispevka in da bi tudi v bodoče bilo neutemeljeno plačevati izredni prispevek. Če bomo s tem in še z drugimi ukrepi, ki bodo morali nujno vplivati na znižanje obolenj in izgub delovnih dni uspeli, da ne bomo več plačevali posebnih oziroma izrednih prispevkov, potem bomo naš osnovni cilj v celoti dosegli. Komentar S tabelaričnimi pregledi in grafikoni o zdravstvenem stanju zavarovancev v občini Kranj oziroma v nekaterih gospodarskih panogah smo skušali prikazati le najznačilnejše podatke. Zato iz njih ni možno dobiti celotne slike o zdravstvenem stanju prebivalstva oziroma zavarovancev. Za boljše razumevanje nekaterih podatkov o obolenjih, o izgubah delovnih dni, itd. v našem podjetju, so prikazani primerjalni pregledi podatkov o tem. Ti so dokaj pomanjkljivi in ne odgovarjajoči. Žal drugih nismo mogli dobiti. Kljub temu pa se iz njih da izbrati marsikakšno zanimivo ugotovitev. Sicer pa je o najznačilnejših podatkih ob določeni tabeli že podan kratek komentar. Nekateri podatki o zdravstvenem stanju kolektiva — nekaj od njih smo jih prikazali v posebnih tabelah — niso nič kaj razveseljivi. Značilnost zanje je, da imajo od leta 1959 dalje stalno tendenco naraščanja. Izjema so le podatki iz I. polletja letos, ki so nasproti istemu obdobju leta 1960 v rahlem upadanju. Posledica naraščanja obolenj in izgub delovnih dni se čuti tudi na drugih področjih. Poleg vse večjega izpada delavcev iz proizvodnje in zaradi te- EKONOMSKA ENOTA ZA DELO NEZM. POPR. NA MESEC 1961 1962 IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI V % ZARADI NEZGOD SKUPAJ 1961 1962 1961 1962 VALJARNA I PRESANIIZDELKI TEHNIČNI IZDELKI PNEVMATIKARNA I PREMAZOVALNICA VALJARNA II PNEVMATIKARNA II ROTACIJSKE PREŠE PREVLEKE VALJEV OBRAT VRHNIKA TRANSPORT GRADBENA SKUPINA MIZARSKA DELAVNICA MEHANIČNA DELAVN. I MEHANIČNA DELAVN. II ELEKTRO DELAVNICA ENERGETIKA SLUZ. ZA ORG. PROIZ. SEKRETARIAT KADROVSKE SLUŽBE PRODAJNE SLUŽBE FINANČNE SLUŽBE STAT.-ANALIT. SLUŽBE DELAVSKA RESTAVRAC GUMARSKI INSTITUT TRGOVSKA MREŽA SKUPNO VSE PODJETJE 16 13 1,06 14 16 0,06 30 25 0,82 23 42 1,08 4 4 — 11 12 0,76 27 27 0,41 2 2 0,49 5 6 0,67 8 12 - 3 5 0,05 5 4 1,03 1 1 — 5 7 0,29 6 6 0,78 4 3 0,54 6 2 0,67 4 5 — 5 6. — 1 1 — 3 6 — 6 6 — 5 4 - 1 1 — 2 2 — 2 5 - 1 2 - 200 227 0,36 0,17 7,23 6,66 0,20 5,31 6,62 0,92 25,58 8,81 0,26 5,96 10,70 0.12 4,89 7,17 0,25 7,10 6,69 0,81 5,95 5,94 0,6 3,22 2,27 — 4,28 9,29 - 3,67 6,16 — 3,60 2,99 — 10,27 7,19 - 6,04 1,49 0.51 5,03 5,84 0,87 3,46 7,81 — 4,92 3,73 0,62 8,72 2,44 — 2.06 2,07 0,11 8,88 5,38 — 3,65 1,55 1,21 3,69 8,99 — 5,17 3.86 — 5,19 2,33 — 1,04 0.93 — 3.32 4,00 — 1,14 3,57 3,61 7,73 10,66 0,37 6,07 . 6,31 ga povzročene gospodarske škode, se stalno večajo tudi denarni izdatki. Le-te plačuje podjetje v obliki posebne stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Ta stopnja znaša že več kot eno leto 4 % ali blizu 2 milijona dinarjev na mesec. Ta sredstva se trenutno črpa iz materialnih stroškov. S 1. januarjem prihodnjega leta pa jih bomo morali plačevati iz čistih osebnih dohodkov; seveda, če ne bomo znižali števila obolenj in izgub delovnih dni! Zato se ob takem stanju lahko resno zamislimo. Za stanje, kakršno je v podjetju, bo treba najprej poiskati vzroke. Teh je gotovo več. So objektivni pa tudi subjektivni. Obstajajo pri elanih kolektiva, pri delu nekaterih strokovnih služb in v samem sistemu socialnega zavarovanja , oziroma v organizaciji zdravstvenega varstva. V zadnjem času pogosto ugotavljamo, da je med obolelimi zavarovanci tudi precej namišljenih, takoimenova-nih »-zdravih« bolnikov. Naš kolektiv glede tega prav gotovo ni izjemen primer. Možnosti za take pojave pri nas lahko- iščemo v naslednjih ugotovitvah: @ V podjetju je zaposlenih več kot ena četrtina takih članov kolektiva, ki imajo svojo zemljo in jo v prostem času po delu v tovarni obdelujejo. Zaradi tega mnogokrat izostajajo; često tudi na račun bolezenskega dopusta! @ Po podatkih sodnih organov imamo v podjetju v primerjavi z nekaterimi drugimi večjimi podjetji iz Kranja relativno največ alkoholikov-prestopnikov. Tudi ti izostajajo z dela; večkrat tudi na račun socialnega zavarovanja! @ V podjetju je tudi precej takih delavcev, ki jim je dodatni zaslužek drugje mnogo bolj pri srcu, kot redno in intenzivno delo v podjetju. Zato, če le morejo, izostajajo z dela. da na račun bolezenskega dopusta lahko delajo drugje. Ni osamljen primer nekega našega kvalificiranega delavca, ki v času bolezenskega dopusta cel dan intenzivno opravlja svoje poklicno delo drugje, tako da s tem vznemirja celo širšo okolico in povzroča proteste. To, da zavarovanci reagirajo na take pojave, je dobro znamenje. Pomeni pravzaprav začetek družbene kontrole. Pomeni to, kar družbena skupnost z novimi predpisi želi doseči, to je vzbuditi pri zavarovancih čim-večji interes za čim racionalnejše trošenje sredstev socialnega zavarovanja. Hkrati pa je razumjivo, da sama reakcija zavarovancev do negativnih pojavov še ne bo rešila problemov. Pri tem bo morala odigrati glavno vlogo zdravstvena služba. Če pa ta ne bo imela dovolj posluha do takih in podobnih problemov, jih ne bo učinkovito reševala in upoštevala prizadevanja zavarovancev, strokovnih služb in drugih družbenih orga- nov, napori ne bodo obrodili zaže-Ijenih rezultatov. Zdravstvena služba ima pri vseh teh problemih, ki jih obravnavamo v pričujoči analizi, v svojih rokah škarje in platno. Če bo krojila po svoje, potem bodo vsa naša prizadevanja zastonj. Da so- naši člani kolektiva zares še intenzivno zaposleni po delu v tovarni drugje, nam dokazujejo podatki o poškodah izven dela. Ta grupa bolezni je zares zaskrbljujoča. Glede števila obolenj se v 1. 1961 zvrsti kar na drugo mesto, glede izgube delovnih dni pa na tretje mesto, medtem ko se v drugih podjetjih zvrstijo poškodbe izven dela šele na peto oziroma šesto mesto. Zato se omenjeni negativni pojavi, če podjetje, strokovne službe, organi upravljanja, itd., niso dovolj pozorni nanje, lahko v taki meri razbohotijo, da močno vplivajo na naraščanje števila obolenj in izgube delovnih dni. Za ilustracijo še tale dva podatka: v LRS je 1. 1961 v socialistični obrti znašal odstotek obolenj 5,28, v zasebni obrti pa le 2,70 ”/0. Ta primerjava jasno dokazuje, kakšen odnos imajo do vprašanja obolenj in sploh do izgub zaradi njih delavci in drugi činitelji enega ali drugega sektorja. Zato ta primerjava pač ne zahteva nobenega posebnega komentarja. Poudariti pa moramo pri tem to, da obolenja in izgubo delovnih dni lahko znižajo zlasti tista podjetja, ki imajo obratne ambulante in dobro organizirane kadrovske službe, posebej še službo HTV. Vendar so rezultati dela teh služb odvisni od sodelovanja. To mora biti čim tesnejše. Prav sedaj postaja sodelovanje med obratno ambulanto in ustreznimi strokovnimi službami in družbenimi organi podjetja najbolj aktualno vprašanje sedanjega časa. Nekateri strokovnjaki s področja socialnega zavarovanja domnevajo, da je načelo proste izbire zdravnika in zdravstvene ustanove znatno vplivalo na zvišanje izostankov z dela. Zdravnik, ki ne pozna delovnih pogojev zavarovanca, težko določi bolezenski dopust. Zato bi se maralo uveljaviti načelo, da bi zavarovancem, katerih podjetja imajo obratne ambulante, mogli na predlog leče-čega zdravnika določati bolezenski dopust sama obratni zdravniki. V »SAVI« sicer ni veliko število tistih, ki so si izbrali drugega zdravnika (okoli 7'0)), so pa le in bi zato ta problem morali posebej proučiti. Kot je že poudarjeno v komentarjih ob nekaterih tabelah ali grafikonih, vzbujajo posebno pozornost posamezne grupe bolezni zaradi previsokega števila obolenj, izgube delovnih dni in visoke dobe zdravljenja. Poseben problem predstavljajo tudi nekatere kategorije delavcev oziroma bolnikov. V letu 1961 je bilo v podjetju kar 280 kroničnih bolnikov. To šte- A Na vse načine moramo skrbeti, “““da bo naš mladi rod klen in zdrav vilo pa sc bo spričo visokega števila obolenj zaradi bolezni dihal še lahko povečalo. Znano je namreč, da se zaradi ponavljajočih se influenc, angin, ipd. v številnih primerih pojavlja kronična bronhialna astma. Zato bo treba ta problem temeljito preanalizirati in z ustreznimi ukrepi preprečevati naraščanje kritičnih obolenj, kajti ekonomska škoda zaradi njih je velika. Nič manj važni so zdravstevni problemi delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. V zadnjem času so se- ti problemi zaostrili, zlasti v EE premazovalnica. Nekateri primeri obolenj nas opozarjajo, da bo v tej EE treba storiti določene ukrepe. Ne gre pa samo za pre-mazovalnico, pač pa tudi za druga delovna mesta. To zlasti dokazuje podatek, da od 728 proizvodnih delavcev, kolikor jih je bilo konec lanskega ieta v podjetju, dela 393 ali 53,42% v izredno težkih pogojih. Delajo namreč neposredno z bencinom, smukcem, bencolom, v vročini ali na prepihu. Zato bo treba detovna mesta, ki so zdravju škodljiva, ponovno proučiti (tako namreč, kot je to bilo zamišljeno oziroma že začeto v 1. 1959). V zvezi s tem bi bilo treba proučiti sistem stalne rotacije ali kroženja delavcev na določenih delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva. Rotacija bo, oziroma bi marala biti obvezna za vse prizadete delavce. Urediti pa bi jo bilo treba z internimi predpisi — pravilniki. Vo ugotovitvah kranjske ISKRE in TEKSTILINDUSA postaja vse bolj in bolj pereča in aktualna grupa »moderne« bolezni — nevroza. V letu 1961 se glede izgubljenih delovnih dni v »TEKSTILIN-DUSU« uvršča le-ta na prvo mesto, v »ISKRI« na drugo, v »SA- VI« pa na peto mesto. Iz analize zdravstvenega stanja kolektiva »ISKRA« lahko ugotovimo, da sc ta obolenja skrivajo pod najrazličnejšimi diagnozami. Morda zaradi tega ni ta »moderna« bolezen v »SAVI« na višjem mestu? Zdravljenje te bolezni je največkrat simptomatsko. To pa jasno ne zadostuje, saj v bistvu ne ozdravi bolnika, pač pa mu obla-ži bolečine. Zato sodoben način zdravljenja te vedno bolj preteče bolezni zahteva povsem drugačen način, kot je bil doslej. Na tem področju se zahteva teamsko ali skupinsko delo, v katero so vključeni tako zdravnik, kot tudi psihiater, psiholog, socialni delavec ali po potrebi tudi drugi, predvsem vodilni delavci podjetja. O tem se bo treba posebej pogovoriti, kajti lahko pričakujemo, da se bo ta problematika v bodoče vedno bolj zaostrovala, saj so nevroze odraz sodobnega načina življenja in hitrega tempa vse težjega dela, novih družbeno-eko-nomskih odnosov, ki zahtevajo vedno več od delovnih ljudi, itd. Strokovnjaki sodijo, da se v naše ambulante vsak dan zateče od Va do ZA ljudi s tako boleznijo. Ali smo že kdaj razmišljali o izpadu proizvodnje, o neizvršitvi proizvodnega plana in podobnem zaradi nevroz? Ali smo že kdaj pomislili na medosebne odnose, ki lahko, če so slabi, močno vplivajo na nastanek in razvoj nevroz? Ce o tem nismo razmišljali doslej, pa bomo morali v bodoče. Pa ne samo to! Temeljito bomo morali korigirati naše postopke — odnose. Vsi skupaj bomo morali delati tako,, da bo vzdušje tako v ožjem kakor tudi v širšem kolektivu čimbolj.še. V tej smeri bo seveda potrebno okrepiti preventivno dejavnost nasploh! Kaj pa poškodbe na delu in izven dela? Zlasti so zaskrbljujoče zadnje, saj so glede izpada delovnih dni takoj na drugem mestu. Poleg tega pa zdravstvena služba in podjetje prav na ta pojav nimata odločilnega vpliva, Kaj bo torej treba storiti glede tega? Izdelati bo treba analize in predlagati določene ustrezne ukrepe. Sicer pa ima komisija za prometno vzgojo podjetja pri tem neizmerno veliko vlogo in naloge. Ravno tako komisija za HTV, ljudska tehnika in druge družbe-no-politične organizacije! Nasploh bi se moralo uveljaviti načelo preprečevanja obolenj z razvijanjem preventivne dejavnosti. To bi morala v prvi vrsti v celoti osvojiti zdravstvena služba, obratne ambulante, službe HTV in sploh kadrovske službe, in to dejansko, ne pa samo deklarativno! Preventivno dejavnost zdravstvene službe postavljata na prvi plan tako zvezni kot tudi republiški Zakon o zdravstvenem varstvu, ki sta bila sprejeta leta 1960 oziroma leta 1961. Še posebej pa o tem govori Zakon o obratnih ambulantah od leta 1955, katerega vsa tista določila, ki niso v nasprotju z novimi predpisi, še danes veljajo. V praksi pa je s to zadevo drugače. »Obratne ambulante dejansko obstojajo«, je poudaril dr. Lajevec v nekem članku, »kot neki tujek kurativnih ustanov ob tovarniških ograjah.« Prav je sicer, da so obratne ambulante moderno opremljene, da so sposobne nuditi čim kvalitetnejše zdravstveno varstvo prav tistim, ki ustvarjajo največ materialnih dobrin, to so neposredni proizvajalci. O tem govorita tudi omenjena zakona o zdravstvenem varstvu, vendar bi v programu morala biti na prvem mestu preventivna dejavnost, t. j. dejavnost, ki je v vsej svoji širini usmerjena v preprečevanje obolenj, obratnih nezgod, itd. Torej dejavnost, ki odkriva vzroke za obolenja, za določene pojave bolezenskih stanj delavcev, ipd. Dejavnost, ki te vzroke analizira in na podlagi tega predlaga ustrezne ukrepe, mora biti pri tem zelo ažurna. Ukrepi morajo biti sprejeti ob pravem času; biti morajo učinkoviti. Vse to bo neizprosno zahteval nov položaj podjetja, ki ga bo ustvaril novi sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Zato bodo določeni ukrepi potrebni in čeravno bo ob njih delo določenih strokovnih služb težko in krčevito. Vendar bo moralo biti izvršeno brezkompromisno in dosledno. Iz tega jasno izhaja, da se bodo morale vse ustrezne strokovne službe pri skupnem delu čimbolj združiti, kajti le s skupnimi napori lahko pričakujemo zaželje-ne rezultate. To prav gotovo velja za zdravstveno službo naše obratne ambulante, ki se bo mo-rala tako rekoč popolnoma vključiti s podjetjem, To ni potrebno samo zaradi že omenjenih vzrokov, pač pa tudi zaradi medicine dela, ki bo lahko kot znanstvena disciplina postala osiromašena, če se ne bodo zdravstveni delavci obratnih ambulant vključevali v problematike pogojev dela, v nove tehnološke procese, v proučevanje fizioloških problemov, ki nastajajo z norimi pogoji in načini dela in proizvodnje. V zvezi s tem bi bilo potrebno izdelovati analize o prilagajanju delavcev na norih delovnih mestih, zlasti za novosprejete. Proučiti bi bilo potrebno zdravniške preglede ob nastopu na delo, sistematične preglede itd. Proučiti bi bilo treba vpliv rekreacije in oddiha na zdravstveno stanje kolektiva. Prav tako tudi družbeno prehrano, skrajšanje delovnega časa, itd. V kolikor tega dela ne bodo zmogli strokovni delavci obratne ambulante in kadrovskih služb, bi lahko za določene analize pridobili zunanje zavode, kot je n. pr. Okrajni zavod za zdravstveno varstvo ipd. Iz tega lahko zaključimo Kljub temu, da je analiza o pričujoči problematiki dokaj obširna in kljub komentarju, s katerim smo skušali čimbolj osvetliti vse najpomembnejše obravnavane pojave, podatke in probleme, je potrebnih še nekaj najvažnejših zaključkov, in sicer: 1. Ni dvoma, da je pričujoča problematika precej obširna in kompleksna, Kot taka je za podrobno analizo zahtevala maksimum naporov. To še predvsem zato, ker s tega področja ni bilo mogoče dobiti ustreznih podatkov oziroma izkušenj; vsaj takih ne, ki bi veljale za gospodarske organizacije. Največ težav pa je povzročilo zbiranje gradiva in podatkov. 2. Pri poglobljenem delu okrog pričujoče analize smo se lahko prepričali, da je bila problematika na tem področju doslej zelo zapostavljena, oziroma neobdelana, kar še zlasti velja za naše podjetje. Hkrati pa smo prišli tudi do spoznanja, da je do sprejetja določenih ustreznih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče uspešno rešiti številne pereče probleme na tem področju, možno priti samo na podlagi zares temeljite analize konkretnega stanja. Drugače povedano: do načina za reševanje problemov je možno priti samo, če se izdela konfrontacijo (primerjavo) med teorijo in prakso, oziroma. med zakonskimi odločbami ter družbenimi in pravnimi normami na eni strani in konkretnimi razmerami v podjetju, komuni itd., na drugi strani. 3. Pričujoča analiza je prepričljiv dokaz, kako pravilna je bila naša odločitev o obravnavi te problematike. To še posebej, ker pomeni v bistvu začetek uresničevanja določb Priporočila Ljudske .skupščine LRS, ki ga je le-ta sprejela na svojem julijskem zasedanju letos in ki se med drugim nanaša na to, da morajo gospodarske organizacije čimprej proučiti pričujočo problematiko in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili večjo varčnost s sredstvi socialnega in zdravstvenega zavarovanja in zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolezni. 4. Z analizo je bilo možno določiti tudi vlogo nekaterih strokovnih služb pri reševanju obstoječih in nakazanih problemov. Sedaj ne bo več dvomov v to, da je nujno potrebna popolna integracija zdravstvene službe obratne ambulante s podjetjem; da je potrebno tesno in kontinuirano sodelovanje s strokovnimi službami podjetja, predvsem s kadrovskimi; da je preventiva osnovna in primarna, ne pa sekundama dejavnost itd. V novih pogojih socialnega in zdravstvenega zavarovanja bo po- leg vloge zavarovancev, organov upravljanja in družbenih organizacij, vloga teh služb predvsem v borbi za znižanje števila obolenj in izgub delovnih dni zaradi bolezni, odločilnega pomena. Zato je potrebno storiti vse, da bi se to tudi v praksi uresničilo; če drugače ne, pa s kadrovskimi ukrepi. 5. Ce dinamiko nekaterih podatkov o obolenjih, izgubah delovnih dni, o izdatkih za soc. zavarovanje, zdravstveno preventivo, za HTV itd., našega podjetja primerjamo z dinamiko podatkov po teh elementih z nekaterimi drugimi podjetji, ali z občinskim in republiškim povprečjo.n, potem lahko ugotovimo, da ima (razen malenkostne izjeme v I. polletju letos) stalno tendenco naraščanja. To dejstvo pa je zlasti glede na trenutne gospodarske težave podjetja zelo zaskrbljujoče, kajti kolektivu grozi, da bo imoral plačevati izredne prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje iz svojih čistih osebnih dohodkov. In prav zato bo treba storiti vse, da se kolektiv tej nevarnosti pravočasno izogne. Možnost za to pa nam daje reforma socialnega zavarovanja, ki vso obravnavano problematiko približuje neposredno tistim, ki so zato najbolj zainteresirani. To pa so zavarovanci sami in organi upravljanja. Na podlagi pričujoče analize pa bo te cilje možno tudi v celoti doseči. 6V Pričujoča analiza (s prilogami) bo za vse tiste, ki so si hoteli svoje znanje s tega področja izpopolniti, kakor tudi za tiste, ki to morajo storiti zaradi svojega poklicnega dela, služila kot priročnik. To je bil poleg drugega tudi naš namen. 7. Osnovni cilj tega materiala Pa je: Omogočiti kolektivu (posebej še ekonomskim enotam), organom upravljanja in družbeno-poiiUčnim organizacijam objektivno razpravo o obravnavani problematiki, seznaniti jih z novostmi sprejetih predpisov in konkretno situacijo v podjetju na tem področju in na ta način omogočiti sprejetje najustreznejših ukrepov, na podlagi katerih bi bilo možno učinkovito reševati vse obstoječe, kakor tudi porajajoče se probleme s tega področja. Poleg tega pa še, da bo ta analiza temeljna podlaga za izdelavo drugih analiz, ki bodo morale nujno slediti. Takšni so pa naši predlogi Na podlagi izčrpne analize in ugotovitev je za uspešno reševanje najbolj perečih problemov, nakazanih v pričujoči analizi, potrebno sprejeti predvsem naslednje ukrepe: <1 Proučiti vzroke najčeščih obolenj, predvsem bolezni dihal, po- škodb pri delu in izven dela, kro- konscanja oddiha in rekreacije. ničnih obolenj, živčnih bolezni oziroma nevroz in nato izdelati ustrezne predloge za zmanjšanje števila obolenj in izgub delovnih dni. Vključiti se je treba tudi v akcijo cepljenja proti influenci, takoj ko se bo le-ta pričela. 0 Proučiti vzroke najčeščih obolenj in izgub delovnih dni v tistih EE, v katerih ti pojavi odstopajo od tovarniškega povprečja in ustrezno ukrepati za zmanjšanje obolenj in izostankov z dela. 0 Proučiti sistematske preglede delavcev, posebej še posameznih kategorij delavcev, kot so: borci NOB oziroma interniranci, žene, mladi delavci in gojenci Gumarske šole, »vozači-«, t. j. tisti, ki se vozijo na delo in z dela, starejši iznemogli člani kolektiva itd. Na osnovi analize ugotoviti učinek sistematskih pregledov in izdelati predloge za izboljšanje stanja, Prav tako proučiti vprašanje prilagoditve delavcev, predvsem tistih, ki so bili na novo sprejeti. 0 Proučiti vsa tista delovna mesta, katerih pogoji dela na kakršen koli način vplivajo na zdravstveno stanje delavcev. V zvezi s tem izdelati učinkovit sistem obvezne rotacije delavcev. Te probleme je treba še posebej proučili v EE premazovalnica, v kateri so se zdravstveni problemi delavcev tako zaostrili, da zahtevajo takojšnjo rešitev. Sistem rotacije bo treba predvideti oziroma upoštevati v pravilniku o higiensko-tchnič-nih in varnostnih ukrepih pri delu ali pa v drugih ustreznih internih predpisih. $ Proučiti zdravstveno stanje oziroma vprašanje izostankov z dela tistih delavcev podjetja, ki imajo svojo obdelovalno zemljo in jo po delu v tovarni tudi obdelujejo. ® Proučiti zdravstveno stanje, vprašanje izostankov z dela zaradi bolezni tistih članov kolektiva, ki so često podvrženi alkoholizmu. Na osnovi analize izdelati predloge za zmanjšanje števila teh primerov in negativnih posledic tega velikega socialnega zla. 0 Proučiti vpliv slabih medosebnih odnosov v kolektivu na nastanek in razvoj nevroz. Na osnovi analize izdelati konkretne predloge za izboljšanje psihološke atmosfere v kolektivu. 0 Proučiti predvsem izostanke z dela zaradi bolezni tistih članov kolektiva, ki so izbrali drugega zdravnika in zdravstveno ustanovo, kakor tudi tiste, ki so že pred tem imeli svoje hišne zdravnike. V zvezi s tem je treba uzakoniti načelo, na podlagi katerega bi bolezenske dopuste na predlog leče-čega zdravnika moral določati obratni zdravnik. Q Proučiti vpliv skrajšanega delovnega časa, ki ga imajo delavci pri vulkanizaciji veloplaščev v EE pnevmatikama I, na zdravstveno stanje in na produktivnost dela. 0 Proučiti vpliv smotrnega iz- posebej še vpliva letnega oddiha na zdravstveno stanje članov konja članov kolektiva in na večjo produktivnost dela. 0 Proučiti vpliv družbene prehrane, posebej še toplega obroka na zdravstvenos tanje članov kolektiva in izdelati predloge za izboljšanje prehrane, ki bi imela močnejši vpliv na izboljšanje zdravstvenega stanja kolektiva oziroma na zmanjšanje obolenj na prebavnih organih. 0 Proučiti, kakšna je učinkovitost sedanjega premijskega sistema za primer, ko se delavec v enem koledarskem letu ne poškoduje pri delu in izven dela. ® Izdelati in uvesti je treba stimulativni premijski sistem tudi za primer, ko delavec v enem koledarskem letu ne izkoristi nobenega dne bolezenskega dopusta. 0 Proučiti vprašanje uvedbe laične kontrolne službe bolnikov na domu. To službo bi lahko izvrševal za to posebno nastavljeni kontrolor, katerega delovno mesto bi lahko bilo v okviru EE kadrovskih služb; kontrolno službo pa bi lahko izvajali tudi določeni sodelavci ustreznih strokovnih služb, razen seveda sodelavcev zdravstvene službe. Kontrolno službo pa bi za podjetje lahko izvajala laična kontrolna služba, ki jo bo ustanovil Občinski ljudski odbor Kranj. Le-ta nam je pred kratkim poslal tozadevno priporočilo. Naša naloga bi sedaj bila, odločiti se za to službo in nato skleniti z njo ustrezno pogodbo. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da bi bili stroški za izvajanje te službe minimalni. ® Da bi kolektivi EE s sredstvi socialnega zavarovanja čimbolj varčevali, je treba proučiti vprašanje morebitne decentralizacije sredstev za nadomestilo (5D, za zdravstveno preventivo, HTV, itd. po EE. V zvezi s tem je treba med drugim proučiti tudi vprašanje pozavarovanja, ki bi v pogojih decentralizacije moralo v podjetju obstajati. 0 Čimprej doseči tesnejše sodelovanje tudi z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje Kranj (kasneje pa tudi s komunalnim zavodom za socialno..zavarovanje), da bi na ta način lahko uspešno odpravili številne probleme, ki sedaj obstajajo in celo vplivajo na porast bolezenskih izostankov, izgube delovnih dni, itd. Pri tem imamo v mislih predvsem neučinkovitost Invalidske komisije, ki mnogokrat precej dolgo zavlačuje z obravnavo posameznih bolnikov. Morda bi take probleme lahko odpravili tudi sami, seveda če bi bili pri tem bolj elastični. Z drugimi besedami bi lahko bolnike z lažjisni obolenji zaposlili na ustreznih delovnih mestih vselej, kadar čakajo na obravnavo omenjene komisije. Pri vprašanju sodelovanja z Zavodom za socialno zavarovanje p?„ ne gre podcenjevati izmenjave najrazličnejših izkušenj, statističnih poročil, analiz, itd. Prav zaradi slabega sodelovanja v pričujoči analizi namreč nismo mogli uporabiti podatkov o tem, koliko bi po novih predpisih o financiranju socialnega zavarovanja, podjetje moralo dobiti sredstev, s katerimi bo krilo novo nastale obveznosti. @ Zagotoviti bi bilo treba, da organi delavskega upravljanja, vodilni delavci podjetja, kakor tudi strokovne službe lahko dobijo ob vsakem trenutku na vpogled podatke in pokazatelje o zdravstvenem stanju kolektiva, o številu obolenj, o izgubah delovnih dni zaradi bolezni, itd. Jasno je, da bi take podatke oziroma analize morala vedno imeti pripravljene zdravstvena služba obratne ambulante, ki bi na zahtevo omenjenih činiteljev le-te morala tudi dostaviti. Odločno premalo je namreč sauno polletna in letna analiza zdravstvenega stanja kolektiva, ki ju obratna ambulanta v obliki polletnih oziroma letnih poročil s precejšnjimi zakasnitvami dostavlja organom upravljanja podjetja. Organi delavskega upravljanja, družbeno politične organizacije in ustrezne strokovne službe v pogojih novega sistema socialnega zavarovanja, pa tudi ves kolektiv, bi morali stalno bdeti nad tem, kako se sprejeti sklepi in ukrepi izvajajo v življenju. Na vsak negativen pojav bi morali hitro in odločno reagirati. Samo na ta način lahko pričakujemo, da se bedo že sprejeti sklepi skupščine kolektiva, kakor tudi tisti, ki bodo na podlagi te analize sprejeti, uspešno in dosledno izvajali. @ Glede na to, da nalagajo novi predpisi s področja zdravstvenega in socialnega zavarovanja podjetju velike materialne obveznosti, iz katerih razumljivo izvirajo tudi določena opravila, nikakor ne bi bito prav ukiniti pooblaščeno službo za socialno zavarovanje oziroma strokovno sodelavko premestiti drugam. Nasprotno! Novi predpisi s tega področja zahtevajo ravno obratno. To službo bi bilo glede na obstoječo in porajajočo se problematiko treba celo kadrovsko okrepiti, kajti strokovna moč bi se slej ko prej morala ukvarjati tudi s študijskimi oziroma analitičnimi opravili, ne pa samo z administra-tivno-tehničnilmi. Zato bi v novih pogojih bilo treba sprejeti celo ukrep, na podlagi kgterega bi določena opravila, kot je obračun nadomestil za OD, itd. prenesli v EE finančnih služb. ® Čimprej in temeljito seznaniti celotni delovni kolektiv z vsebino pričujoče problematike, predvsem pa z novostmi, ki jih prinašajo predpisi o novem sistemu socialnega zavarovanja, o najpomembnejših ugotovitvah te analize, kakor tudi C' zaključkih in predlogih, kajti samo tako se bo lahko ko- lektiv kot celota in kot vsak posameznik uspešno vključil v boj za čim boljše varčevanje s sredstvi za socialno' in zdravstveno zavarovanje. Da pa bi ta akcija čimbolj uspela, je nujno potrebno formirati ekipo ljudi iz strokovnih in družbeno-političnih delavcev podjetja, ki bi imela to osnovno nalogo, da bi tolmačila vsebino pričujoče analize v razpravah, ki se bodo odvijale v ekonomskih enotah. Razumljivo je, da bo to akcijo najbolj uspešno pripravil sindikat podjetja. Razprave o tej problematiki pa bodo tudi uspešne, če bomo o tem pravočasno seznanili slehernega člana kolektiva in sicer z objavo tega materiala v tovarniškem časopisu. @ Vse dotlej, dokler se odstotek bolezenskih izostankov in izgub delovnih dni zaradi bolezni ne bo zmanjšal za toliko, da bi bil pod povprečjem, ki ga je določila okrajna skupščina Zavoda za socialno zavarovanje, je med drugim potreben tudi tale ukrep: Zdravnik obratne ambulante ne bi smel določati bolezenskega dopusta vsem tistim bolnikom, ki imajo lažja obolenja in se lahko gibljejo. Za te naj bi veljalo' načelo, da v času okrevanja oziroma zdravljenja prihajajo prav tako v tovarno, vendar bi opravljali samo lažja In njim ustrezna opravila ali pa bi ta čas izkoristili npr. za študij Pravilnika o higiensko-teh-ničnih in varnostnih ukrepih pri delu, pričujoče analize in drugega koristnega gradiva, predvsem s področja zdravstvene vzgoje. Organi delavskega upravljanja naj resno opozorijo zdravstveno službo obratne ambulante na vse pričujoče probleme, predvsem pa na to, da obratna ambulanta vso svojo dejavnost usmeri v boj za znižanje števila obolenj, izgub delovnih dni in sploh v preventivno dejavnost, vendar vse to ne na račun slabše kvalitete zdravstvenega varstva članov kolektiva. @ V zvezi s pravkar omenjenim predlogom je treba zdravstveni službi obratne ambulante in njenim organom upravljanja, predvsem svetu obratne ambulante, priporočiti, naj fe enkrat temeljito preanaližirajo program dela obratne ambulante za leto 1962 in ga uskladijo z ugotovitvami pričujoče analize oziroma potrebami v tej analizi. Na prvo mesto pa bi organi upravljanja, obratne ambulante, morali postaviti preventivno ■ dejavnost, to je dejavnost, ki preprečuje bolezni, ki išče vzroke za bolezni in poškodbe, ki te vzroke analizira in na podlagi tega izdeluje potrebne ustrezne ukrepe za odstranjevanje in reševanje ugotovljenih problemov7. V kolikor zdravstvena služba obratne ambulante ne bi bila kos vsem nakazanim problemom, bi morali ali povečati število zdravstvenih delavcev v tej ustanovi ali pa angažirati predvsem za proučevanje določenih problemov ustrezne zunanje zavode, kot je npr. Okrajni zavod za zdravstveno varstvo, ipd. Eno. je namreč pri vsem tem jasno: storiti bo treba vse, da bi se kolektiv izognil nevarnosti, ki mu spričo trenutne situacije na tem področju grozi, to pa je plačevanje izrednih pri- © Zdravstvena služba obratne ambulante bo morala tudi spremeniti svoj način dela oziroma melode dela, če bo hotela uspešno kljubovati vsem zadanim nalogam. Pri tem imamo v mislih predvsem teamsko delo, brez katerega si danes pravzaprav ne moremo zamisliti uspešnega dela katere koli strokovne službe, še manj pa tistih, ki v prvi vrsti obravnavajo človeka in njegove zapletene probleme. Zato je torej tesno sodelovanje obratne ambulante z drugimi ustreznimi strokovnimi službami podjetja, predvsem pa kadrovskih služb za njeno uspešno delo odločilnega pomena. g Ena izmed zelo važnih postavk v programu dela obratne ambulante je vprašanje zdravstvene vzgoje elanov kolektiva. Ta dejavnost je predvsem pomembna zato, ker zanjo niso potrebna velika sredstva in je pri nekaterih grupah bolezni nenadomestljiva preventiva. Znano je, da je zdravstvena vzgoja pri preprečevanju poškodb nenadomestljivo cepivo. Zato je res škoda, da se ne nadaljuje v takšnem obsegu, kakršnega je imela prej. @ Okrepiti je treba preventivno dejavnost službe za HTV. Poleg stalnega proučevanja vzrokov poškodb bi ta služba morala v svoj program dela vključiti mnogo več vzgojnega dela, kot ga ima doslej. Pri preprečevanju poškodb izven dela pa ima neizmerno veliko vlogo komisija za varnost v prometu in prometno vzgojo. <*) Nadvse pomembno vlogo ima tudi Koordinacijski odbor za oddih in rekreacijo pri krepitvi zdravja članov kolektiva. V pro- Nenehno je treba težiti k izboljšanju delovnih pogojev, da bi na ta način bilo potrebnih čim manj najrazličnejših zaščitnih sredstev. Izboljšati bi jih bilo treba do take stopnje, da bi lahko npr. popolnoma odpravili preskrbo z mlekom, ki ga dobivajo člani kolektiva in ki se še tretira kot nekakšno zaščitno sredstvo, kar pa najnovejša dognanja na področju HTV popolnoma, zavračajo. Ker gre pri nas za precejšnjo količino mleka, ki ga vsak dan potroši določeno število delavcev in ki v materialnih izdatkih predstavlja dokajšnjo postavko, bi bilo treba ta problem iz vidika varčevanja posebej proučiti in po možnosti količino zmanjšati. V procesu rekonstrukcije tovarne je treba čimveč pozornosti posvečati tudi ustrezni ureditvi delovnih pogojev.