V sredo, 19. oktobra, OTVORITEV ob 16. uri. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure.
Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S
KZi poslovalnica M€D€R
tel.: 0601/73 696
utev*#P-°waia
08 domač'"
Nudimo:
-	dekliški semiš škornji... 2.812 SIT
-	dekliški gležnarji ... 2.712 SIT
-	modne torbice ... 3.360 SIT
-	ženski gležnar... 4.790 SIT
-	smučarski čevlji... 8.901 SIT
-	otroški planinski čevlji... 3.368 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
NA ZALOGI ŽE OTROŠKI GORE-TEX
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
S
4%

tr
<
a
Z3
Pil
„ S§rRUDAR P°-
jo trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabiiv svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
od 6.30. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze.
Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ!
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila
*	Restavracija ZASAVC
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.

• UVODNIK •
Najraje bi danes objavil kar uvodnik, ki sem ga napisal za deveto številko Zasavca. Prav na tem mestu sem 4. marca zapisal, da so zbori občanov o novi lokalni samoupravi brez jasnih zagonskih rešitev o financiranju občin in ureditvi drugih, za ljudi še kako pomembnih drobnarij, metanje peska v oči. In bodo ljudje imeli od tega le daljše nosove.
Pa ne le zaradi zborov, tudi zaradi referenduma. Zadnja dogajanja okrog novih slovenskih občin so to jasno pokazala. V Zasavju sicer ni sprememb, prav tako ne v Litiji, le Radečam" so dobili svojo občino. V bistvu se je v Zasavju razpletlo tako, kot so glasovati ljudje na referendumu. Mnogokje se ni. Pravzaprav jo je demokracija v naših krajih še dobro odnesla. Čeprav bo tudi na naših plečih slonelo odplačevanje dragih političnih igric okrog lokalne samouprave.


NOVICi^fc#
RADEČANOM USPELO
Ljubljana - Državni zbor je 3. oktobra sprejel predlog zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij Po; neuspelem referendumu na Izlakah in v Šmartnem, naknadno vloženih amandmajih, ostajajo zasavske občine nespremenjene. Izjema so Radeče, kjer so tudi z m erendumom izdasovaii svojo občino. Sedanja mreža občin se bo lahko z referendumi v prihodnje še spreminjala. Tako: hitro so jo določili zato, da bodo lahko decembra razpisali lokalne volitve
T.P.
Trgatev in teden otroka
V ogledalu: Meta Škrbec Zasavci na zborovanju v Celju
Raziskovalna šola na Dolah
Oktober - mesec požarne varnosti
Litijska stran
Nežurersko Zasavje Drugače drugačen Tina in Leon: Zaljubljena sva pa Sokoli v Zagorju
Izziv umu
Pregled prireditev v Zasavju
k > EEEHEEFmz’=,“"
\ Prispevni > za 41. št« / stečaja h
Prispevek o zagorski Zaščiti bomo pripravili za 41. številko Zasavca, ko bodo stvari okrog stečaja tol j jasne.
KOLEDAR
DOGAJANJ
26. Septembra - Sprememba iz poletnega na zimski čas prinese za eno uro daljši spanec, kar se po vikendu pošteno prileže.
26. Septembra - Študenti zaključujejo počitnice. Še slab teden in zopet bo treba na "faks".
29. Septembra - V Zagorju se po skoraj pol stoletja ponovno zberejo Sokoli. Odločni so, da bodo nadaljevali prekinjeno tradicijo. V avli Delavskega doma Zagorje pa je na ogled informativna razstava Bratje in sestre Sokoli.
29. Septembra - V Trbovljah se prvič po počitnicah srečajo upokojeni člani Združene liste Trbovlje. Srečanja se udeleži tudi glavni tajnik Združene liste Dušim Kumer, ki predstavi politično situacijo v Sloveniji.
29.	Septembra - Na isti dan zaseda Izvršni svet občine Zagorje. Med drugim razpravljajo o dobavi toplotne energije ter o ureditvenem načrtu za sanacijo površin na območju Ruardija.
30.	Septembra - V Zagorju v Delavskem domu sc na 7. srečanju zbere okoli 700 defektologov Slovenije. Družabni popoldan nadaljujejo v Medijskih Toplicah.
1. oktobra - Vse drvi na vseljudsko zborovanje v Celju. Tudi iz Zasavja odpelje nekaj avtobusov.
3.	oktobra - V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah pripravijo literarni večer. Predstavijo novo knjigo dveh avtorjev Tomaža Flajsa in Primoža Škobemeta - Učbenik stabilnega življenja.
Denisa Huber
1			- - SPET NOVI
iii. šijp — OKTtHtF.lt ”	: 'yfVJ/\y(;
UJA03J00V
META ŠKRBEC
Vsi tisti, ki jih je pot kdaj zanesla na Rdeči križ v Trbovljah, Meto Škrbec prav gotovo poznajo, saj dela tu že skoraj 21 let. Rodila seje 30. septembra 1943 v Trbovljah v petčlanski družini. Otroštvase rada spominja, saj poman jkanja niso trpeli. V Trbovljah je Meta končala OŠ, se leta 1958 vpisala na obrtno šolo, dve leti kasneje pa je odšla v Kranj, kjer je končala srednjo tekstilno šolo. Dela, ki bi ustrezalo izobrazbi, v naših krajih ni dobila. Zaposlila se je v bolnici na porodniškem oddelku kot operacijska strežnica. Kasneje se je vpisala v višji administrativni tečaj v Ljubljani.
Na Rdečem križu v Trbovljah so razpisali prosto delovno mesto administratorke, kamor se je prijavila in bila takoj sprejeta. Delo sekretarke območne organizacije RK z veseljem opravlja, saj jo veseli delo z ljudmi in jim rada pomaga. Delo ji je pomagalo, da je prebolela izgubo moža pred štirimi leti, čeprav je sprva mislila, da se je življenje ustavilo. Od vsega začetka imajo na RK ogromno dela. Sama vsega ne bi zmogla, saj je edina zaposlena. Pomagajo ji upokojenke, ki so zelo pridne in požrtvovalne. Skupaj so res "uigran team". Od leta 1990 je na RK vedno več dela. Razlog za to je vojna v naši neposredni bližini in ljudje, ki ostajajo brez domov in potrebujejo pomoč. Organizacija RK je mednarodna organizacija in deluje nepolitično.
Vse večji problem postajaja socialna stiska. Standard je zelo padel, zato se vedno več ljudi zateče na RK po pomoč. Včasih jim ne morejo pomagati in prav to je najbolj boleče. V prihodnje se bo število ljudi, ki potrebujejo pomoč, še povečalo, čeprav smo Slovenci potrpežljiv in zelo ponosen narod. Vedno večje prostovoljcev, ki želijo pomagati. Meta zna poskrbeti, da spoznajo humanitarno delo, zna jim pomagati z nasveti in dobro voljo. Velikokrat pride kdo, ki je naveličan vsega. Včasih je dovolj že topla beseda, s katerimi Meta ne skopari. In marsikdaj je prav to vredno več kot materialne dobrine.
Mateja Leskovšek
Z AS A VC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katja Božič (Društveno, Upokojenska), Katarina Gavranovič (Fračkarije), Saša Grobljar (Krvavice), Denisa Huber (Zdrav duh), Mija Južina (Reportaže), Barbara Kus (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš). Gregor Naglav (Kronično). Jure Nagode (Žuriramo), Tatjana Polanc (Krajevne strani), Stane Šterbucl (Kšcfti), Polona Malovrh, Roman Rozina, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: PetcrRavnikar.Ti.sk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je tednik, izhaja ob četrtkih.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja M inistrst va za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere seplačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

Dve volilni enoti
Hrastnik - Vodilna nit 98. seje IS Skupščine Hrastnik v torek, 4. oktobra, sta bila predloga novega sistema obračunavanja cen toplotnega ogrevanja. Po razpravi so sklenili, da se ne sme spremeniti razmerje med stanovanjskim in nestanovanjskim pavšalom plačila ogrevanja iz TOH. V roku enega meseca mora TOH najti rešitve in jih predlagati v obravnavo IS. Sprejeli so tudi informacijo o prijavi na natečaj za sofmanciranjeinvesticij všolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšanje prostorskega standarda OŠ v Sloveniji v letih 1995 do 1999. Zaenkrat ni dovolj sredstev v občinskem proračunu za obnovo pokritega plavalnega bazena pri OŠ N H Rajka v Hrastniku in gradnjo telovadnice pri OŠ N H Rajka Hrastnik - enota Dol pri Hrastniku in bo potrebno počakati na denar z republike.
Glede sanacijskega programa za odpravo posledic junijskega neurja so sklenili, da počakajo do takrat, ko bo program izdelan, potem bodo pričeli z izvajanjem del. Zavedajo se, da denarja ne bo več kot so načrtovali in da bo sanacija trajala še v naslednjih treh letih. Po upokojitvi Antonije Pražen so imenovali novo vodjo Sekretariata za planiranje družbene dejavnosti, gospodarstvo in prostorsko urejanje - Vanjo Jerič. Sprejeli so še odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta občine Hrastnik. Določili so dve volilni enoti, v kateri se voli 20 članov občinskega sveta. V prvi enoti so območja KS Rudnik, Boben in Prapretno s 4.710 volilnimi upravičenci in druga enota, ki vključuje KS Dol, Steklarna, Krnice, Šavna peč, Marno, Podkraj, Turje - Gore in Kovk. v katerih je 3.560 volilnih upravičencev.
Ker je prav ta teden teden otroka, so pozitivno rešili prošnjo za subvencioniranje stroškov oskrbe v vrtcu za četverčke družine Draksler. Ne glede na to, da so že deležni subvencioniranja stroškov oskrbe v vrtcu in na osnovi obstoječih veljavnih predpisov ni možno dodatno sofinanciranje, so iz proračuna pripravljeni dodatno sofinancirati stroške mesečne oskrbe v vrtcu, v višini 30 odstotkov zakonsko izračunanega prispevka staršev za oskrbnino otrok.
Rudi Špan
Komercialni premog začasna rešitev
Trbovlje - V zadnjem času se je povečalo zanimanje za rjavi premog v RRPS. Generalni direktor podjetja Aljoša Kink je dejal, da je to dejansko sezonski interes, saj se debele vrste premoga prodajajo predvsem v jesensko-zimskih mesecih (5-6 mesecev letno). Znano je, daje to kurivo iz različnih vzrokov in zaradi konkurence iz tujine dolgoročno manj perspektivno. Kljub temu je še sprejemljivo kot kurivo v velikih termo - energetskih objektih. Glede na to, da so ljudje tradicionalno vezani nadomač premog, so količine, kijih pričakujejo v naslednjih letih (med 60.000 in 100.000 tonami letno) sprejemljive.
Prav zato so podpisali pogodbo za izdelavo študije za nov nadomestni energetski objekt (namesto bloka 11 Termoelektrarne Trbovlje, ki mu poteče življenska doba leta 2005). Objekt naj bi glede na razpoložljive zaloge premoga v zasavskem bazenu proizvajal električno energijo še naslednjih 40 do 45 let. S tem bi se za isto dobo podaljšala življenjska doba rudnikov v Zasavju.
r ------------------ -----------------^
Zasavčani na zborovanju v Celju
Vseljudskcgazborovanja v osrednjem prostoru Celjskega sejma na Golovcu se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Na prizorišču se je zbrala množica kulturnikov, ki so izvedli zelo zahteven in vsebinsko pester spored. In med udeleženci je bilo tudi precej Zasavcev.7
Pogled na tribuno in celoten prireditveni | prostor je bil enkraten. Živopisne barve številnih praporjev in zastav (vseh je bilo okrog 100), prisotnost partizanskega j pevskega zbora in Delavske godbe iz j Trbovelj, usklajeno napovedovanje in povezava recitatorjev, delovanje tehnike in gibanje množice med razstavnimi paviljoni - je bila paša za oči. Tudi pozdravne besede predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in vsebina govora slavnostnega govornika - predsednika državnega zbora Jožefa Školjča, so bile spremljane s pogostimi aplavzi.
Zasavje j e bilo nashodu dobro zastopano. saj so iz Trbovelj krenili kar trije avtobusi, prav tako tudi iz Zagorja in po izjavi predsednika občinske organizacije ZZB NOB Zagorje Franca Božiča še približno 20 osebnih avtomobilov. Iz Hrastnika se jih je zbralo za en avtobus, nekateri pa so na prireditev krenili celo z vlakom. Tako lahko zagotovo trdimo, da se je zborovanja in srečanja iz Zasavja udeležilo okrog 500 ljudi, kar je vsekakorzanimivoin pohvalno. Zasavci šobili tudi tokrat ponosni na nastop trboveljske Delavske godbe in na dejstvo, da je bil ob izvajanju sporeda večkrat omenjen delež revirjev v NOB z ustanovitvijo in aktivnostjo Trboveljske in Revirske čete - že v letu 1941. Zbor je bil ponoven in zgovoren dokaz, da se zgodovine ne da zatajiti, še manj potvarjati, saj gre za pomembne odločitve in dogodke, ki so se zvrstili v času NOV v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem ter njihovim privržencem.
K prijetnejšemu vzdušju udeležencev so vplivala tudi prisrčna snidenjas prijatelji in soborci - ne samo iz Zasavja, ampak tudi iz drugih krajev Slovenije. Med zasavskimi udeleženci so bili skoraj vsi člani predsedstev občinskih organizacij ZZB NOB. Poudariti je še treba, da so se v akcijo vključili tudi izgnanci.
Rudi Matko
fr -----------------------------------J,
Lokacija objekta je sprejemljiva, ker gre za objekt na ustju dveh rudnikov. Tu je vsa infrastruktura, bližina Save ter prometnic. Razvoj Zasavja ne more sloneti le na premogovništvu, enegetski objekt pa bi lahko bil zagon tudi za nekatere druge dejavnosti.
Rudi Špan

Raziskovalna šola na Dolali
V raziskovalni šoli, ki je bila na Dolah pri Litiji od 15. do vključno 17. septembra, je bilo delo otrok osredotočeno na področje biologije, kemije, meterologije, zvezdoslovja, geologije in jamarstva. Da bi bili učenci v znanju močnejši, so učitelji naravoslovja celotne litijske občine organizirali letos že 4. naravoslovni tabor. Čeprav je zajemal le majhen del populacije učencev osmega razreda, letos 67, so bili vsi, sodelujoči, prepričani, da je takšna sprememba v učnem programu dobrodošla in da večina mladih, ki jih naravoslovje še posebej zanima, najdejo svoje mesto v njej.
Mladim raziskovalcem je bila zaupana naloga, da drevesne vrste proučijo, jim določijo imena, ki bodo v pomoč tudi ostalim ljubiteljem narave, če jih bo pot zanesla mimo. Drevesne vrste so le ena od nalog, ki so si jih zastavili. Zadev so se lotili celoviteje, proučili so tudi podrast, tla njihovo strukturo, lastnosti in njihove prebivalce, rastlinske škodljivce v povezavi z ekološko problematiko. Gostitelj je bila KS Dole pri Litiji, ki se razprostira na 57 km površine med zasavskim hribovjem in dolenjskimi griči. Stoji na demografsko ogroženem področju in je še oaza neokrnjene narave. Zgodovina priča o tem, da so bile prazgodovinske naselbine na Suhadolih, Gradišču in Strmcu. Najstarejše najdbe so iz dobe Rimljanov, ko so tod bivali ljudje, ki so obdelovali polja in gojili živino. Imenovali so se Latobiki. Čas priča o tem, daje število prebivalcev strmo padalo, saj je bilo 1880 skoraj 1500 ljudi, leta 1948 jih je bilo 1382, danes pa le 887. Mnogi mladi raziskovalci so se v teh dneh na svoji poti prepričali, kje vse so razsejane vasi in zaselki KS Dole.
Vsega, kar jih je zanimalo, v tem pozno poletnem času, niso mogli videti. Zal je odcvetela ena redkih rož, ki še uspeva na tem področju, to je krajinska lilija (Lilium Carniolicum). Delo je potekalo v dvanajstih skupinah in vsaka je imela svojega mentorja. Preobsežno bi bilo opisati delo vseh skupin, vse so bile zanimive. Skupina Živali gozda, je v teh dneh poskušala odgovoriti na vprašanje - ali je gozd zares skrivnost? Včasih se že gozdarjem dozdeva, da o gozdu prav vse vedo. Poznajo drevesne vrste, vedo kako drevesa rastejo, kako nastaja les, poznajo njihovo anatomsko, celično, tkivno zgradbo, pa še kup drugih učenosti. Toda vse to je še presneto malo, pravzaprav premalo,
da bi lahko razvozljali vse skrivnosti življenja dreves in gozda. Živali so tiste, ki uravnavajo celoten ustroj. Ob pomoči predsednika Lovske zveze Mirka Močilarja so iskali živalske sledi. Po svoje je delala Novinarska
skupina z željo zbrati nekaj drobcev te učenosti, ki je izšla v biltenu.
Zahvala za uspešen zaključek šole velja predvsem pedagoški vodji Erni Šekli, šoli kot organizatorju, OEkot gostiteljici, vsem sponzorjem, ki so našli razumevanje ter Občini Litija, da je vladala ustvarjalna harmonija. Če bi se poizkušali zahvaliti z naravoslovnega stališča, potem bi rekli, da so učenci pognali nov list v rastočem drevesu z željo, da bi drevo kar kmalu vzbrstelo.
Slej ko prej ostaja glavna želja učencev, da osvestijo vso širno množico ljudi, da v naravi ni velikih in manj pomembnih jam, ni dobrih živali, ni nekoristnega in koristnega rastlinstva. Narava je velika samo takrat, kadar je popolna, če ima vse tisto, kar jo poganja od črička in virusa, od drevesa do človeka. Zlasti slednji ima žal premogokrat mačehovski odnos do nje.
Jožica Vrtačnik
— - ....
Gobe so vil* zdravja
Gobe so že dolgo poznana hranain začimba. Že stari Grki so verjeli, da dajejo gobe posebno moč vojakom. Za Rimljane pa so bile gobe "hrana za bogove", Kitajci so jih imenovali "eliksir življenja" in so bili tudi prvi, ki so jih pričeli gojiti. Danes so na voljo tako gojene kol tiste, za katere se lahko sami potrudimo in jih ob lepem sprehodu v jesensko obarvani naravi naberemo sami. Gobe se lahko pripravljajo na veliko načinov, lahko jih pripravljate po znanih receptih iz različnih kuharskih knjig, po izkušnjah prijateljev gobarjev ali pajihz malce domišljijein posluha za sestavljanje jedi pripravite kar sami. Gobe so lahko samostojna jed ali pa dodatek kot začimba ali solata.
Žal so na slovenskem jedilniku gobe največkrat pripravljene kar pražene z jajčkom ali z omako. Možnosti pa je še ogromno. Recimo nadevan krompir z jurčki. Cel, neolupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi, kuhanega olupimo in na njem naredimo zareze v katere položimo narezane jurčke, krompir lahko zavijemo v slanino, tako pripravljeni
krompirje položimo v pekač in prelijemo s kislo smetano, posolimo in popečemo v pečici približno pol ure. Pečene krompirje še potresemo z nasekljanim peteršiljem in popopramo ter ponudimo.
Pa še en recept za palačinke z gobami. Spečemo tanke palačinke, masi lahko dodamo drobno sesekljan peteršilj. Gobe popražimo na čebuli, dodamo malce česna in zalijemo s kislo smetano, kuhamo toliko časa, da dobimo gosto omako, ki jo posolimo in popopramo. S tem nadevom namažemo palačinke, ki jih lahko za spremembo zložimo v trikotnik. Palačinske lahko postrežemo same, lahko pa jih še popečemo v pečici in jih pred tem prekrijemo z rezinami sira, lahko pa jih pripravite tudi na dunajski način.
Če pričakujete na obisk razposajeno družbo, jim lahko mirne duše postrežete tudi z gobjo pašteto. Gobe naj bo čim več vrst, prepražimo na čebuli. Prepražene sesekljamo v multipraktiku, dodamo sol, poper, narezan peteršilj in malce majoneze ali kisle smetane. Zmes položimo na z lističi peteršilja in koščki paradižnika okrašen krožnik. Poleg ponudimo tudi maslo. Taki pašteti
lahko spremenimo okus, tako da dodamo masi zmleta pražena jetra ali belo meso.
To je le nekaj idej za pripravo gobjih jedi in kaj je lepšega, kot da se v jesenskem jutru odpravimo v bližnji gozd ali na travnik poiskati nekaj zapeljivih in okusnih sadežev jeseni ter jih potem v veselje vseh domačih ali prijateljev pripraviti za kosilo. Pri tem ne pozabite, da so gobe lahko tudi strupene in zato nabirajte le tiste, ki jih dobro poznate, ostale pustite pri miru in jih nikar ne brcajte, saj so tudi strupene lahko lep okras narave, skrbijo pa tudi za njeno ravnovesje.
Večina užitnih gob je pravi zaklad mineralov, proteinov, beljakovin in vitaminov. Vsebujejo zelo malo maščob in imajo zelo nizko kalorično vrednost. Obstajajo tudi gobe, ki so pravi biseri in vir zdravja. Gobe shii- take. ki jih gojijo tudi že v Sloveniji, znižujejo krvni tlak in količino holesterola v krvi ter učinkujejo antivirusno in antiumorno. Bolj poznana gojena goba je sivi ostrigar, ki predvsem močno znižuje holesterol. Pa veliko gobarskih užitkov in dober tek.
Karmen Rajevec

B

Požari in škoda, ki jo le ti povzročajo v zadnjih letih naraščajo. Škoda, ki jo utrpimo je tolikšna, da bi s sredstvi, ki jih porabimo za njeno odpravljanje, laho zgradili celo mesto. Požarna škoda je v času, ko se zavzemamo za gospodarnejšo ekonomik, težko nadomestljiva in je lahko usodna tako za družbo kot tudi za posameznike.
Analize vzrokov požarov so pokazale, da se ljudjene zavedajo samozaščitnega vedenja, da tam, kjer je formalno-nadzorstvena dejavnost subjektov požarne preventive popustljivejša oz. je ni, naraščajo negativni trendi protipožarnega obnašanja posameznikov. Znova se potrjuje dejstvo, da prepričanje ljudi oziroma družbe ni mogoče spremeniti z enkratnimi akcijami, predavanji ali pregledom, temveč le s s talno pona vij aj očo večletno dejavnostjo, ki naj bi postopoma oblikovala človekovo zavest, njegove kulturne navade in vrednote.
Če ne prezremo, daje človek kriv za več kot 70 odstotkov vseh požarov, potem bomo morali razmišljati še bolj globalno in načrtno, kako pristopiti k osveščanju in vzgoji pri protipožarni varnosti. Opuščanje protipožarne preventive, ki smo jo vzpodbujali v akcijah "Nič nas ne sme presenetiti" in v
okviru 100.000 preventivnih pregledov, zavezuje vse, da se nenehno zavzemamo za učinkovitejšo požarno varnost, da s skupnimi močmi pripravljamo akcije in aktivnosti namenjene ljudem ter njihovemu usposabljanju. Treba j e vedeti, daje požarna varnost odvisna od nas samih in od tega, koliko smo sposobni preudarno in odgovorno ravnati z dejavniki, ki ob nepozornosti lahko povzročijo požar. Nevamostpožarovnarašča skupaj z razvojem gospodarstva, uvajanjem novih tehnoloških postopkov in proizvodnje ter vse večje uporabe nevarnih in vnetljivih snovi. In tako stanje narekuje, da preidemo iz občasnih akcij k bolj sistematični in permanentni aktivnosti, ki bi resnično doprinesla k upadu kri vuljena shemi požarne škode.
Potrebno je poznati poglavitne nevarnosti in okoliščine, v katerih prihaja do požarov.
Na tak način bo možno oceniti požarno ogroženost in izdelati načrt požarnega varstva. Nevarnosti požarov je veliko, so različne in dostikrat tudi ugotovljive. Zato je naš glavni namen, da z enostavnimi pristopi pravočasno odkrijemo in ocenimo požarno ogroženost v okolju, kjer živimo in delamo.
Da je skrb za požarno varnost zares pomembna, dokazuje tudi razglasitev oktobra za mesec požarnega varstva. V oktobru se intenzivneje izvajajo najrazličnejše aktivnosti po programih, ki so jih pripravila posamezna prostovoljna teritorialna in industrijska gasilska društva v posameznih krajih.
Letošnje aktivnosti so namenjene tudi varovanju okolja. Gasilska društva se vključujejo v aktivnosti, ki naj bi pripomogle obvarovati zdravo okolje. Se pa odvija še vrsto drugih dejavnosti: usposabljanje operativnega članstva v društvih, usposabljanje delovnih ljudi in občanov, preventivne, propagandne dejavnosti. Modro bi bilo, da bi se naštetih aktivnosti udeležili vsi občani.
Miran Grohar
Gasilska tekmovanja
V občinski gasilski zvezi Trbovlje je že nekaj časa pripravljen program aktivnosti za mesec požarne varnosti v oktobru. Program je usklajen s programom Gasilske zveze Slovenije in programi gasilskih društev v občini.
Največ pozornosti je namenjeno operativni pripravljenosti vseh gasilskih društev v občini. Člani OGZ bodo preverjali strokovno usposobljenost gasilcev in drugih v sistemu zaščite in reševanja ter sistema zvez. Po vseh gasilskih društvih bodo potekali pregledi orodja in opreme. O morebitnih pomanjkljivostih, ki naj bi se v prihodnje nadomestile, se bo razpravljalo na analizi meseca požarne varnosti. V oktobru so vsem občanom odprta vrata vseh gasilskih domov, da si bodo lahko ogledali gasilsko opremo ali kaj povprašali. Po osnovnih šolah in krajevnih skupnostih bodo člani OGZ Trbovlje strokovno predavali ter občane seznanjali z delom in problematiko gasilstva.
Sedem ekip: pionirji GD Trbovlje mesto, pionirke GD Klek, mladinke GD Čeče, članice IGD Cementarne, člani IGD Termoelektrarne in GD Dobovec ter veterani IGD Termoelektrarne in IGD Rudnik Trbovlje se bodo 8. oktobra udeležili državnega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Kranju. Člani GD Klek pa se bodo v nedeljo, 9. oktobra, udeležili gasilskega tekmovanja zasavskega, posavskega in dolenjskega območja za memorial Jožeta Smodeja v Brežicah.
Pavel Nemet
r—	=g|
Srečanje gasilcev
Pri domu pod Javorjem je bilo 24. septembra letošnje območno srečanje pionirskih in mladinskih gasilskih ekip iz Zasavja. Pobudnik srečanja je bila OGZ Trbovlje. Pod vodstvom regijskega poveljnika Janeza Groboljšcka, poveljnika OGZ Trbovlje Srečka Kerina in predsednika OGZ Trbovlje Pavleta Nemeta seje srečanja udeležilo 19 ekip z mentorji.
Sproščen prihod pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev je v jesenskem jutru naznanil, da bo srečanje zanimivo in se bodo na njem stkala nova prijateljstva in izkušnje. Po kratkem nagovoru se je pričel športno -tekmovalni del programa. Tekmovalni vaji sta bili zanimivi in napeti.
Pri pionirkah in pionirjih, starih od 7 do 11 let, je prvo mesto osvojilo GD Hrastnik mesto, drugo GD Dobovec in tretje GD Trbovlje mesto I.
Pri mladinkah in mladincih, starih od 11 do 16 let je zmagalo GD Zagorje mesto, na drugo mesto seje uvrstilo GD Turje in na tretje GD Mamo II.
V se ekipe so prejele priznanja, prvi trije pa so dobili tudi zaslužene pokale.
Na igrišču ni manjkalo obiskovalcev, prijazni prostovoljci iz GD Klek pa so za prisotne pripravili tudi obilno malico.
Teodor Forte
mm
H
Lipoglavšek o Radečah
Radeče - "Precej je opravljenega v kratkem času", nam je zagotovil poslanec v državnem zboru za področje Radeč in okolice Franc Lipoglavšček. V letu 1993 je bilo zagotovljeno 400 milijonov tolarjev za dokončanje HE Vrhovo, za asfaltacijo ceste proti Loki in v Jurkloštru. V letu 1994 je uspeh zagotovitev dodatnih sredstev za cesto Radeče - Loka, amandmajsko vključitev v povečavo ceste skozi Vrhovo (200 milijonov SIT). Odgovorni organi so zagotovili tudi skorajšnji pričetek gradnje bencinske črpalke in novega železniškega postajališča v Radečah. Tu je še nadaljevanje gradnje Zdravstvenega doma v Radečah, OŠ Sedraž in komunalna urejenost Radeč po zaključku del pri HE Vrhovo.
Navdušen tudi nad željo krajanov Zidanega mosta za priključitev k občini Laško, ki so jo izrazili na spomladanskem referendumu, čeprav svet KS Laško ni za tako rešitev. Odmisliti morajo pretekle skupne akcije Radeč in Zidanega mosta - samoprispevek za osnovno šolo, zdravstveni dom, povezanost na področju otroškega varstva, navzkrižno zaposlenost Radečanov v Zidanem mostu in prebivalcev Zidanega mosta v Radečah, komunalno povezanost ter imeti v mislih le željo, izraženo na referendumu po priključitvi KS Zidani most novi občini Laško.
R.Š.
Društvo za kakovost življenja
Tudi v Zasavju mnogi čutijo potrebo po organiziranem preživljanju prostega časa. V Hrastniku so sezbrali navdušenci in ustanovili celo društvo, ki se bo ukvarjalo prav s pripravo različnih aktivnosti za mlade in manj mlade. Najprej so med mladimi opravili anketo, ki je pokazala, da si mladi želijo več zanimivih oblik preživljanja prostega časa. Društvo za kakovost življenja v Hrastniku pripravlja prav ta teden že svojo prvo predavanje. Društvo še nima svojih prostorov, zato se člani sestajajo v sejni dvorani delavskega doma v Hrastniku.
Na prvem sestanku je bil izvoljen programski svet, ki ga sestavljajo: Jani Guna, Martina Zalokar, Mojca Boltin, Špela Ulaga in Mojca Ulaga. Poleg tega so se prisotni (obisk članov je bil presenetljivo velik) pogovarjali o dejavnostih, ki bodo v prihodnje kratkočasile vse, ki v svojem življenju prej niso našli časa početi stvari, ki jih zanimajo.
Napovedani tečaj joge je žal odpadel, ker voditelj ni dobil vstopnega vizuma v
Slovenijo. Bo pa navdušence o tej temi razsvetlila prirediteljica tečaja Ida Štendler. 13. oktober bo zanimiv za tiste, ki jih zanima spolna drugačnost in AIDS. Predaval bo dr. Samo Fakin. Konec oktobra v društvu napovedujejo pogovor o narkomaniji, ki ga bo vodila Marinka Fritz - Kunc. V začetku novembra v društvu napovedujejo pogovor s Petrom Papugo, ki bo prisotne popeljal v svet tradicionalne kitajske medicine in še posebej predstavil akupunkturo. Načrt programa vključuje tudi tečaj masaže - šiatsu in tečaj avtogenega treninga. Društvo bo tudi druge organizacije vzpodbujalo za organizacijo čimveč prireditev. Tistim, ki so bližje predstave, je omogočen gledališki ab.onma, hlepečim po rekreaciji pa tečaj aerobike, ki se prične že 13. oktobra. Organizator obeh akcij je že nekaj let KRC 14. oktober Hrastnik, ki abonma in aerobiko pripravlja tudi letos.
Vsi, ki jih je koncept društva pritegnil, se lahko danes ob 17.00 uri udeležijo sestanka v sejni dvorani delavskega doma v Hrastniku.
M.P. in T.P.
Kdo ureja ceste?
Hrastnik - Najunijskem zasedanju hrastniške skupščine je delegat Rudi Napret postavil vprašanje, kdo je odgovoren, ko se cesta konča, da se uredijo nadaljne stvari, da niso ogrožene stanovanjske hiše.
Investitor KOP Hrastnik je v letu 1987/88 gradil cesto na deponijo Unično na relaciji Marno - Unično ter z gradnjo zaključil v septembru 1988. Po tehničnem pregleduje bila cesta kategorizirana kot lokalna cesta in spada v upravljanje in vzdrževanje upravljalen lokalnih cest. Ker je cesta speljana po plazovitem terenu, se občasno pojavlja drsenje starih plazov. Dosedanje projektantske rešitve so neustrezne, zato je potrebno odvodnavanje s ceste speljati izven labilnih območij. Za prvi del ceste je projekt že v izdelavi, za ostale odseke bodo projekti izdelani postopoma, je zapisano v odgovoru strokovnih služb občine Hrastnik.
D.H.
Zbirali odpadke
Hrastnik - Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik je 30. septembra in 1. oktobra pripravilo deveto akcijo zbiranja posebnih odpadkov v gospodinjstvu. Premični zbiralnik je obhodil 20 odjemalnih mest v Hrastniku in zbral 234 kilogramov posebnih odpadkov: 6 kilogramov neuporabne kozmetike, 65 kilogramov ostankov barv in lakov, 15
kilogramov pesticidov in ostankov škropiv, 141 kilogramov akumulatorjev in baterij, 6 kilogramov neuporabnih zdravil in kilogram odpadnih kemikalij. Hrastničani so tako imeli možnost ponovno dokazati svojo ekološko osveščenost.
T.P.
Manekenska šola prvič v Zasavju
Trbovlje - Doslej so v Zasavju nastajale le plesne šole, odslej pa bo Zasavje bogatejše za manekensko šolo. Organiziral jo je Modno estradni klub Adria iz Celja. Zato so v nedeljo, 2. oktobra v dvorani pod Loško cerkvico pripravili veliko avdicijo. Na tečaj, ki ga bo vodila koreografinja Aljona Kremnjova in se je pričel 4. oktobra, seje prijavilo približno 20 otrok in 20 odraslih. Tečaj za otroke obsega 20 ur in bo ob torkih od 16.15 do 17.15 ure. Tečaj za odrasle bo tudi ob torkih od 17.15 do 20. 15, z razliko, da bo bolj obširen, saj bo obsegal 30 ur. Direktor in umetniški vodja celjske agencije Bojan Manenicaje ob tem povedal, da zasavska dekleta dosegajo na tekmovanjih odlične rezultate, prav zato se je pokazala potreba po organiziranju manekenske šole v Zasavju.
D.H.
0 izgnancih
Ljubljana - V društvenih prostorih RO ZZB in aktivnih udeležencev NOB so se 26.
septembra sestali člani IO DIS na 10. redni seji. Največ časa so posvetili predlogu zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o kupnini za drugo branje v Državnem zboru, osnutku strategije za uveljavljanje spomenice skupščine DIS, sprejetju delovnega programa IO in predlogom programov dela komisij. Izpostavili so tudi finančno problematiko, ki je skorajda kritična. Pogovorili so se tudi o sestavi projekta praznovanja 50-letnice vrnitve izgancev in sklenili, da bodo pripravili osrednjo slovesnost v severni Dolenjski. Obravnavali so tudi predlog zakona o popravi krivic, ki ga je predložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
R.M.
Za mamograf
Zbrani prostovoljni prispevki za nakup aparata mamograf od 23.9. do29.9.1994: Stipd.o.o., Kisovec 30.000; Konfekcija Jutranjka, Sevnica 100.000; Zupan Franc, Moers, Zagorje 38.900; Zupan Franc, oče, Moers, Zagorje38.900; Grabnar Miroslava, Trbovlje 2.000.
Skupaj zbrana sredstva od 23.9. do 29.9.1994 znašajo 209.800 SIT, skupaj zbrana sredstva do 29.9.1994 pa 10.659.280 SIT.

IGM INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, p.o. 61410 ZAGORJE OB SAVI, Savska cesta 1
TELEFON N. C. 0601-64-244 TELEFAX 0601-6 i-384 Spremembe št. telefaxa po 15.05. 1994 na 0601-64-284
■ TELEFON PRODAJA 0601-61-023 TELEFAK 0601-64-023 TELEFON TRGOVINA 601 -61 -785 TELEFAX 0601-64-023
um
OKOLJU P PRIJAZNA E
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

7A	Proizvodnja kontaktnih let,
opHkq in kgottofittirobno d.o.o.
OCI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT,
V OPTIKI JAZBEC in očesni ambulanti v prostorih	r „ : _
Zdravstvenega doma v Zagorju.	L U N I A C I
VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL
KONTAKTNIH LEČ PRIBOR
KOZMETIKO EVE ČARE
DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI;
PLAČILO: GOTOVINA, 2-3 ČEKI, EUROCARD
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.
TRBOVLJE
trg svobode 11 o, 61420 Trbovlje
FUtIIi Ti kl" *386 601 26 333, 26 056 lUT 1 lili I 1 21 358, fox: +386 601 26 228
m
m-mmmmmm
Zasebna ordinacija na Izlakah
Izlake - Oh otvoritvi svoje zasebne zdravniške ordinacije, ki je bila 29. septembra na Izlakah, je dr. Franc Grošelj dejal: "Za ta korak sem se odločil, ker mislim, daje zasebno delo kvalitetnejše. Zascbništvo, vprašanje trga pa narekuje drugačen, intimnejši odnos med zasebnikom in pacientom, kar je za zdravnika tudi izziv. Pomoč sem dobil od občine, Ministrstva za zdravstvo, Zdravniške zbornice in Zavarovalnice."
Ordinacija bo nudila celotne zdravstvene usluge, kot jih nudi splošna ambulanta. Pacient bo z zdravstveno knjižico, s katero dokaže, daje zavarovan, prejel vse usluge, katere zavarovanje pokriva. Pacient torej ne bo dodatno finančno obremenjen. Za njegove potrebe in zali te ve bodo imeli posluh, najsi bodo to zdraviliške usluge z vodo, naravnimi sredstvi, fizioterapijo, protibolečinsko terapijo itd.
Delovali bosta dve ordinaciji: ena v Zagorju (dopoldne), druga na Izlakah (popoldne). Zaposleni bodo dve sestri in dr. Franc Grošelj. Kot sodelavec bo pomagal fizioterapevt, pogodbeno pa tudi strokovnjaki s kliničnega centra. Pacientom ne bo potrebno čakati na pregled, z zdravnikom se bodo lahko domenili za termin. Sodelovali bodo z ZD Zagorje v vseh oblikah (rentgen, laboratorij, reševalna služba).
K.G.
Gostišče Rajka
Kisovec - Smučarski dom v Kisovcu se je septembra z novo najemnico preimenoval v Gostišče Rajka. Podjetna najemnica Rajka Burgerje ob najemniški pogodbi odkupila obveznice, nabavila nekaj malenkosti, ki krasijo notranjost doma in zamenjala osebje. V gostišču lahko zdaj zaključne družbe slavijo ohceti, razne obletnice, martinovanje. Ponudba hrane je gostom dostopna vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 16. do 22. ure, ob nedeljah pa že od 12., saj Burgerjeva ni pozabila na nedeljska kosila. "Morda se bo ob sobotah v Gostišču plesalo tudi ob živi glasbi. Poskrbljeno bo tudi za otroški živ žav," je povedala Burgerjeva.
T.P.
Fiat - avto presenečenj
V trboveljskem avtoservisu Špajzcr so v petek predstavili svojo prodajno paleto italijanskih vozil s poudarkom na tovornih in dostavnih vozilih. Obiskovalci so si lahko ogledali in tudi preizkusili lahka dostavna vozila Piaggio, osebna vozila Fiat, Lancia in Alfa romeo ter tovorna vozila iz programa Iveco, enega najbolj priznanih evropskih proizvajalcev tovrstnih vozil. Vsa omenjena vozila so vključena v ponudbo avtoservisa.
Precej pozornosti so vzbudila lahka dostavna vozila Piaggio Porter, kijih do sedaj pri nas nismo poznali. Vozila imajo vgrajen že znani Daihatsov tricilinderski tisoč kubični motor, na razpolago pa so v treh različicah: pick up, kombi tovorno izvedba in kombi za prevoz največ šestih potnikov. Privlačne so tudi cene, saj lahko vozilo dobite že za 16700 DEM. Priporočljiva so predvsem za mestni promet in dostavo, saj so majhna (največji 3,6 metra), okretna in lahko vodljiva.
Tovorna vozila Iveco, od kombijev do pravih cestnih križark, so primerna za vse, ki potrebujejo več tovornega prostora. Veliki, kvalitetni in zanesljivi imajo tudi svojo ceno.
Največ povpraševanja pa je seveda po osebnih vozilih Fiat. Možnosti je veliko, od najmanjšega Cinquecenta do prestižne Tempre ali Grome. Ne smemo pozabiti niti na Tipa, leta 1990 proglašenega za avto leta. Krono med Fiati je prevzel novinec Fiatove hiše Punto. Pogled nanj daje vtis, daje pred nami nekaj povsem novega. Mehko okroglo obliko, ki spominja na lupino in vliva vozniku občutek harmoničnosti in pomirjajoče varnosti, sije omislil priznani desiger Giugiar. Presenetljiva je tudi Puntova prostorna, udobna in ergonomično oblikovana notranjost. Na daljših ali krajših potovanjih nas sprejme Puntov prostor po meri voznika in potnikov s serijsko in opcijsko opremo, ki vozilo uvršča v sam vrh svojega avtomobilskega razreda.
Zaenkrat sta na razpolago le Punta z dvema motorjema: s 55 ali 75 konjskimi silami ter tremi ali petimi vrati. Vsi so opremljeni s katalizatorjem, elektronskim vbrizgavanjem goriva in nadzorom motorja. Rezultat je seveda majhna poraba goriva, kar do sedaj ni bila odlika Fiatovih vozil. In cena? Presenetljivo nizkaje, od 17400 DEM dalje. Punto je torej res avto presenečenj.
Gregor Naglav

Arn
m
Šmartno pri Litiji - V Šmartnem v I omazinovi ulici (v neposredni bližini cerkve) sta še v letu 1992 stala dva stanovanjska objekta, iz katerih so izselili stanovalce. Stanovanjski stavbi so že naslednje leto porušili in na istem mestu pričeli z gradnjo poslovno -stanovanjskega objekta (Občina Litija kot investitor s soinvestitorji). Predračunska vrednost objekta je bila ob pričetku gradnje 90 mio tolarjev, končana pa bo verjetno precej višja. Kdo vse bo dobil svoj prostor v novi poslovno - stanovanjski stavbi, še ni dokončno znano. V kleti bo banka, pritličje je namenjeno trgovinam, gostilni in PTT centrali. Svoj prostor naj hi dobila tudi krajevna skupnost. Na podstrešju pa bodo tri stanovanja ali prostori nove občine.
Marjan Šušteršič
Litijsko knjižnico obnavljajo
Litija - Mesec dni po začetku obnovitvenih del v knjižnici na zunaj ni videti nobenih sprememb, razen daje knjižnica obdana z ograjo in je vhod vanjo težko najti. Uporabniki pridejo v knjižnico z zgornje strani oh železnici.
Obnova knjižnice v zgradbi na Parmovi 9 bo potekala v štirih fazah. Prva faza, ki bo končana do novega leta, zajema obnovo ostrešja, zamenjavo kritine, večja rušitve n a dela v zgornjem nadstropju, rekonstrukcijo vodovodnega trakta, zamenjavo električne napeljave in centralnega ogrevanja ter ureditev stopnišča do pritličja. Občina je iz proračuna namenila za ta dela 22 milijonov tolarjev. V naslednjih fazah bodo obnovljeni kletni prostori, centralno ogrevanje na trda goriva bo zamenjalo ogrevanje na tekoča goriva, opravljena bodo izolacijska dela.
kur je objekt precej vlažen, prenovljeno bo tudi pritličje, kjer bo v končni lazi tudi nov vhod v knjižnico. Skupna vsota za investicijo je 70 milijonov tolarjev. Največji optimisti pravijo, da bo obnova končana jeseni 1995, ko bo Litija praznovala 850 - letnico prvega zapisa imena svojega kraja.
lo stavbo naj bi litijska Skupščina na predlog IS razglasila za zgodovinski in kulturni spomenik, zaradi zgodovinske vloge (nekdanje glavarstvo), arhitekturne zasnove iz leta 1870 in kvalitetnih arhitekturnih detajlov v notranjosti.
Joža Ocepek
Škoda ocenjena
Prejšnji teden je bila 111. seja IS Litija v sedanji sestavi. Med obširnim dnevnim redom (19 točk) je bilo nekaj zelo zanimivih. Na primer končno poročilo o oceni škode po letošnjem julijskem neurju. Po sklepu izvršnega sveta so bili na predlog občinske komisije za oceno škode naročeni izvedbeni objekti in projektna dokumentacija za gradnjo najbolj prizadetih objektov (gradnja treh opornih zidov Dolinšek, Premk in Kov, pri stanovanjski hiši Kos pa pričakujejo, da bodo prejeli dokumentacijo do 15. oktobra). Iz poročila o oceni škode po neurju je razvidno, da znaša celotna ocenjena škoda 915 milijonov tolarjev (komunalno gospodarstvo 20 milijonov, industrija in obrt 56, družbene dejavnosti 11, stanovanjsko gospodarstvo 54, cestna infrastruktura 295, vodno gospodarstvo 345, kmetijstvo in ribištvo 122, gozdarstvo 7).
Občina Litija je na zahtevo IS do sedaj dobila za odpravo posledic 30 miliijonov tolarjev interventnih solidarnostnih sredstev in 51 milijonov tolarjev solidarnostnih sredstev. Če ho državni zbor sprejel Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za odpravo posledic neurja, naj hi občina Litija dobila še 84 mio tolarjev.
M.Š.
Izguba javnih služb
o> Skupna izguba litijskih javnih služb v letošnjem prvem polletju znaša § 5.778.000 tolarjev, ('e dodamo še nepokrito izgubo iz prejšnjih let <z> (izkazujejo: Center za socialno delo 114.000, Vzgojno varstvena m organizacija 2.636.000 in KS P 8.818.000) dobimo skupaj izgubo | 17.346.000 tolarjev.
M.Š.
Dražji dimnikarji
Cene dimnikarskih storitev so se s 1. oktobrom povečale za v povprečju 16 odstotkov. Večja povečanja so le pri določenih postavkah, kjer gre za usklajevanje cen storitev z drugimi občinami. V nadaljevanju seje IS so obravnavali še: uskladitev programa subvencij v kmetijstvu, predlog programa investicij v OŠ objekte, predlog dodelitve subvencij obresti drobnemu gospodarstvu itd. Vse zgoraj navedene točke so na dnevnem redu skupščine, ki bo zasedala (danes zvečer) 6. oktobra
M.Š.

Litijski veleobjekt na Jerebovi
Litija na desnem bregu Save se je v zadnjih desetletjih popolnoma spremenila. Stare hiše so se morale umakniti poslovnim objektom. Eden takšnih je tudi veleobjekt na Jerebovi in ulici Mire Pregljeve. V najvišjih nadstropjih ljudje stanujejo, drugje lahko urejajo razne upravne zadeve, poskrbijo za ugodne nakupe, posedijo ob klepetu s prijatelji... V upravno poslovno stanovanjskem objektu pa se skriva še toliko dejavnosti, za katere občani ne vedo in ravno zaradi tega smo se namenili odpraviti tja in za vas pokukali za vsaka vrata.
Risami občine in davkarije, ki sta v zgornjih nadstropjih nad ploščadjo, sta bili v soboto zaprti. Svoje uradne zadeve naj torej občani urejajo med tednom.
Pošta, ki je v Litiji edina, ima vedno dovolj dela, zlasti v sredi in na koncu meseca, ko je potrebno poravnati večino računov, takrat so vrste tudi do vrat.
V trgovini Gala vam nudijo usnjena in krznena oblačila, usnjeno galanterijo in konfekcijo.
Pred kratkim se je napolnil Remy center. V njem so svoje prostore našli: Zlatama Lea z bogatim izborom zlatih izdelkov in ur po ugodnih cenah; trgovina Jona, ki ponuja pletenine, nogavice, gobeline, njihova posebnost so pletenine ROS in nogavice za bodoče mamice; prodajalnaJurček, ki bo obula vaše najmlajše in šolarje, deklice razveselila s številnimi Barbikami, dečke pa najverjetneje z igračami, med
katerimi so tudi lego kocke; prodajalna Biba, ki ponuja vse za dojenčke, ima veliko izbiro vozičkov, tekstila za otroke do 14. leta, pohvali pa se lahko tudi z najcenejšimi plenicami v Litiji; prodajalna Barbi je založena z zapeljivimi čokoladami in drugimi sladkarijami, igračami, časopisi, med njimi so tudi specialne Burde za šivilje; trgovina Ariana ponuja metrsko blago, če pa ste v zadregi z modelom, vam ga pomagajo tudi izbrati.
Na drugi strani, ob Zasavski cesti, imajo svoje prostore prodajalna Merkur, kjer lahko kupite vse od žebljev do bele tehnike in električnih strojev. V litijski knjigami, ki se po novem imenuje Valvazorjeva knjigama, dobite poleg knjig tudi šolske in pisarniške potrebščine. Trgovina Slivna vam v pritličju ponuja izbrana živila, v nadstropju pa se lahko založite s konfekcijo in metrskim blagom. Ob ploščadi na zgornji strani objekta lahko v
trgovini Tija kupite konfekcijo kakovostnih domačih in tujih blagovnih znamk, kot so: Champion, Think Pink, Wool Top, Sens. Drogerija Medeja vam nudi kozmetiko, modni nakit in parfume priznanih firm Ungaro, Versace, Valentino. Svojo srečo pa lahko preizkusite z lotom, športno napovedjo, ekspes srečkami, 3 x 3 v trgovini Domina.
Če vas bodo kdaj poklicali na Temeljno sodišče, enota Litija, boste njegove prostore prav tako našli na ploščadi. Svoje denarne zadeve lahko uredite v obeh bankah: Novi Ljubljanski banki in SKB, ki sta sosedi, obe imata bankomata. Ob SKB je tudi poslovalnica Kompas Hertza, kjer vam nudijo kompleten turistični servis, kjerkoli po svetu, saj sodelujejo z različnimi agencijami, ter Rent a car. Svoje življenje in premoženje pa lahko zavarujete v treh zavarovalnicah: Slovenici,
Triglavu in Tilii (ta je v Remy centru). Iščete zaposlitev? V objektu boste našli tudi Zavod za zaposlovanje. Ob knjigami ima svoje poslovne prostore še Obrtna zbornica, pravni nasvet pa lahko poiščete pri odvetniku Miru Bregarju ali odvetnici Jolandi Konjar.
Po obhodu upravno poslovnega objekt se človek pošteno utrudi, zato se mu prileže požirek v Cafe Remy. Če pa vam pokruli tudi po želodcu, vas bodo dobro in kvalitetno nasitili v restavraciji Mona Lisa, kjer skrbijo za zdravo prehrano, imajo bogat solatni bife in občasno kuhajo tuje specialitete. Trenutno boste pri njih naleteli na italijansko in indijsko kuhinjo. Medtem, ko boste tešili gurmanski tek, pa se le ozrite še malo po zidovih, saj v restavraciji Mona Lisa pripravljajo tudi razstave.
Vsi prostori še niso odprti in zato o njih več takrat, ko bodo.
Joža Ocepek

TRBOVLJE
j Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 I 21 358, fax: +386 601 26 228
Certifikati
Pri pripravi priloge v prejšnji številki Zasavca o certifikatih je prišlo pri računalniški obdelavi materiala do napake, za katero se prizadetim in bralcem
opravičujemo. Vpisna mesta za certifikate družbe Triglav
smo pripisali S hramu. Zato danes še enkrat objavljamo vpisna mesta za certifikate obeh družb.
Vpisna mestaTriglava, pooblaščene investicijske družbe za Ljubljano in Zasavje, so v prostorih območnih enot Zavarovalnice Triglav: v Trbovljah na Cesti okt. rev. 14, v Hrastniku na Trgu Franca Kozarja 7, v Zagorju pa na Cesti zmage 16/b. Certifikate pa lahko za to družbo vpišete še v poslovnih prostorih Rudnika rjavega premoga, v Trbovljah na Trgu revolucije 12,vZagorjuv Grajski ulici 2, v Hrastniku pa na Cesti 3. julija 7. Prav tako lahko Triglavove certifikate vpišete na sedežih društev upokojencev: v Trbovljah v Ulici 1. junija 16, v Hrastniku v Naselju Aleša Kaplje 6, v Zagorju pa v Ulici talcev 1.
Vpisna mesta S hrama (družba Setev) pa najdete v Medijskih Toplicah d.d., menjalnici Vitago v Zagorju, hotelu Rudar Trbovlje, ABE marketingu v Trbovljah in trgovini Planika v Hrastniku.
Uredništvo

Vesel je dan, ko pride Hram
Pred kakšnim mesecem je oče dobil pismo s kataloško ponudbo. Prav njega so izbrali za super nagrado. Če bo od Hrama kupil blago v vrednosti vsaj 3.000,00 SIT, bo poleg naročenega dobil še električni aparat. Morda bo to sesalec za prah, namizni žar, pomivalni stroj za posodo, sušilec za perilo, mikrovalovna pečica ali varilni strojček za plastiko. Še tisti dan je izpolnjena naročilnica romala v Ljubljano. Ampak čez dva dni je sreča obiskala še nekoga v hiši. Mene! Veselje je bilo nepopisno. Z možem sva naročila blago v precejšnjem znesku in se kar nisva mogla odločiti, kaj bi nama prišlo bolj prav - sušilec za perilo ali pomivalni stroj.
Ko je čez nekaj dni dobil pismo, v katerem je med drugim pisalo: "Spoštovani gospod Boris, posebno nas bo veselilo, da bomo super nagrado poslali ravno Vam v Dol... " še najin sin, je postalo vse skupaj čudno. Najin fant še svoj živ dan ni naročil drugega kot knjige. Pa je že spet prišlo pismo z enako vsebino na moje ime. V službi sem izvedela, da se polovici Hrastnika obeta super nagrada. Sanje o kakšnem velikem dobitku so se razblinile. Po dobrih štirinajstih dneh je oče prejel pošiljko. Za nagrado so mu priložili nekakšen plastičen "zvarek ", v katerega je treba vstaviti baterije, da lahko z njim zapiraš plastične vrečke. No, ja, sem se tolažila, moje naročilo je bilo nekajkrat večje in vsaj mikrovalovna pečica mi ne uide. Po treh tednih ugibanja in pričakovanja sem dobila vse naročeno in pomislite, kar dva tako imenovana varilna strojčka za plastiko so mi poslali. Če je kdo v Zasavju dobil za super nagrado kaj drugega, naj, prosim, sporoči v uredništvo Zasavca.
Najbolj me jezi, ker so bili mnogi artikli v katalogu Moj dom enotno cenejši. Zdaj vsaj vem, kako vesel je dan, ko pride Hram.
Manja Goleč
Nedeljsko umiranje v Radečah
"Morda je to zadnja nedelja s pridihom poletja, "sva pomislili s prijateljico in se takoj po kosilu s kolesom odpravili na potep. Sonce je bilo pekoče. K sreči je pihal veter, sicer bi bila vožnja proti Radečam prav utrujajoča, kajti v zraku je bilo čutiti soparo. Tudi promet je bil gost in izpušni plini so nama še bolj sušili grli. Ustavili sva se na razkopanem trgu v Radečah. Moške pred zaprtim bifejem sva spraševali, kje bi se lahko odžejali. Usmerili so naju proti Njivicam. Pred trgovino so samevali stoli in mize, bife pa je bil tudi tam zaprt. Sedli sva in se tolažili z jabolki. Žeje nisva mogli pregnati. Vrnili sva se v središče mesta. Vrata v nekdanjo restavracijo Jadran so bila odprta. Stopila sem v predverje. Na steni je pisalo: recepcija, restavracija. Vse skupaj pa je bilo tako samotno in prašno, da mi ni bilo treba dolgo ugibati, da so prostori opuščeni. Edino človeško bitje na razkopanem trgu nama je potem povedalo, da gostilne pri starem mostu tudi ni več, da pa je "tam zadaj" neko gostišče. In res, skrito očem, pa vendarle v središču Radeč, sva se na prijetni terasi odžejali v Bifeju Nada.
Čudna zadeva. Na Dolu, ki je dosti manjši, ne moreš umreti odžeje. ZaviješvTexas, v Jackbar ali pav Domino. Vse gostilne so ob nedeljah popoldne odprte.
Manja Goleč
Nežurersko
Zasavje
Kar ne morem verjeti, da je poletja žje konec. Nekaj dni na morju, nepozabnih, in letos se mi je prvič po dolgem času zgodilo, da sem se s težkim srcem vrnila v sivo Zasavje. Sprememba okolja in obrazov mi je dobro dela. Pa kaj, ko se potem vrneš v domače okolje in ti postanejo rlnevi bolj kot ne enolični, če ne že dolgočasni. Kje so tisti časi, ko sem komaj čakala, da se vrnem s počitnic, da grem v Zasavju na kakšno veselico, družabno prireditev, disco ali žur. Da vidim spet prijatelje, zaplešem in skratka žuriram do jutra.
Zdi se mi, da letos ni bilo pravega poletnega vzdušja v Zasavju. Spominjam se še, ko smo vsi že komaj čakali, da bo v Medijskih Toplicah najprej Zbor motoristov (ženske smo ga bolj čakale zaradi motoristov, moški zaradi motorjev), potem Medijske igre in pa seveda vsak konec tedna ples z glasbo v živo. Letos v zagorski občini ni bilo res "taprave" veselice. Agropop, ki je pred nedavnim igral na igrišču v Kisovcu ni spravil skoraj nikogar na plesiče. V Medijskih Toplicah na polfinalu za Miss Slovenije so se obiskovalci zelo klavrno odrezali, tako vspodbujanjem mišic, kot tudi na plesišču, kjer se je le malo ljudi opogumilo, da so zaplesali. Ljudje pravijo, da tudi na Trboveljski noči ni več tako kot prva leta. Zakaj tako?
Na eni strani so gotovo krivci za to sami organizatorji. Prireditve organizirajo ponavadi takrat, ko ponoči postane Že hladno in ljudje ne zdržijo dolgo zunaj. Cene vstopnic na nekaterih veselicah tako nabijejo, da si ljudje raje doma na televiziji ogledajo kakšen film, pa čeprav niti ne dober. Da je vzdušje res "tapravo", pripomore veliko tudi ansambel in ponudba. Ali pa je res, da se niti zabavati več ne znamo. M ladi večkrat mislijo, da je glavnafora nalivanje zalkoholorn, razgrajanje in po možnosti še kakšen pretep. Med njimi se najdejo tudi starejši, da ne bo pomote. Seveda je bilo nekaj prireditev, ki so bile dobro organizirane. Ljudje so se zabavali na Kmečki ohceti na Vidrgi, na Kleški noči z Albertom Gregoričem ali pa v Hrastniku ob 20-letnici skupine Veter.
Kako lahko torej preživiš poletje? Lahko greš v kino, prebereš kakšno knjigo, hodiš na bazen, igraš tenis... Možnosti je dosti. Vendar v se to tudi stane in mnogi si tega prav gotovo ne morejo privoščiti. Najbolje so letos storili tisti, ki so se odpravili na morje, hribe ali v tujino. Tudi to stane, boste rekli. Res je. Je pa tudi res, da če vsak mesec skozi vse leto nekaj denarja daš na poseben kupček, si lahko poleti privoščiš dopust, kot se spodobi. Ker letos nisem hranila denarja, so bile moje počitnice kratke. Ker pa v mislih že načrtujem počitnice za prihodnje leto, sem že ta mesec nekaj denarja dala na stran. Že sedaj se bojim nežurerskega Zasavja prihodnje poletje.
Katarina Gavranovič
mm:
m
Prav gotovo ste že srečali "drugače drugačnega" človeka, ki se je opotekal pri hoji, morda celo hodil ni, ki se je kdaj čudno zazrl v vas in se neumno zasmejal, skratka človeka, ki seje obnašal skrajno neprilagojeno. Ljudi z motnjami v razvoju ločujemo v kategorije na osebe z motnjami v duševnem razvoju, z motnjami v gibalnem in telesnem razvoju, z motnjami vida, z motnjami sluha in govora in osebe z več motnjami. Med osebami z motnjami v razvoju je največ tistih z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju.
Defektologi v Zagorju
Da niso prepuščeni sami sebi in svojim staršem, skrbijo defektologi, učitelji v šolah s prilegaj enim programom. Ti so svojemu delu predani, kot učitelji pač morajo biti in še bolj. Približno 2000jihje združenih v Društvu defektologov Slovenije, približno 700 od njih pa se jih je udeležilo srečanja defektologov 30. septembra najprej v zagorskem delavskem domu in potem še v Medijskih Toplicah. Defektolog, predsednik republiške sekcije za delo z otroki in mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju in ravnatelj OŠ dr. Slavko Grum Tine Kralj, je ob tem povedal: "Defektologi se srečujemo vsako leto zadnji petek v septembru. Daje srečanje v Zagorju, gre zahvala predsedstvu in izvršnemu svetu
zagorske občine ter strokovnih delavcev defekotlogov iz OŠ dr. Slavko Grum, ki so bili pripravljeni sodelovati pri pripravah. Cel kolektiv naše šole je včlanjen v Društvo in sicer v sekcijo za delo z otroki in mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Rad bi poudaril, da se člani Društva defektologov Slovenije združujejo v posamezne sekcije, ki se imenujejo glede na vrsto prizadetosti učencev, ki jih obravnavamo. Tako obstaja sekcija za slušno in govorno motene, sekcija z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, sekcija za fizično invalidno bolne otroke, sekcija za vedenjsko motene otroke, sekcija za delo z otroki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju."
Predsednik Društva defektologov Slovenije in ravnatelj ljubljanskega Zavoda
Šola dr. Slavka Gruma v Zagorju.
za usposabljanje Janez Levec, magister Jan Ulaga, je povedal, daje glavni namen Društva defektologov oz. specialnih pedagogov organizacija raznih oblik strokovnega izpopolnjevanja. Vsako leto organizirajo študijske dneve, skupaj s Pedagoško fakulteto izdajajo strokovno znanstveno revijo Defektologica Slovenica, v kateri objavljajo strokovne članke iz področja defektologije, društvo organizira tudi vsakoletno srečanje defektologov cele Slovenije. Srečanje je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je kulturni program in podelitev priznanj defektologom, v drugem delu pa je družabno srečanje. Na tem srečanju vsako leto podelijo sedem priznanj kolegom, ki so v zadnjem letu po dosežkih na svojem področju dosegli pomembne uspehe.
Težave
Uspehi na tem področju niso redkost, saj je stroka pri nas zelo razvita, je dodal Ulaga in razložil težave, ki jih pri delu spremljajo. Pogosto je prisotno nerazumevanje in preveliko pričakovanje staršev, ali neosveščeno okolje. Ne manjka tudi arhitektonskih težav, saj veliko javnih objektov še ni dostopnih invalidom na vozičkih. Glavne težave se spreminjajo s spremembami v družbenem okolju. Hierarhija družbenih vrednot seje spremenila
; |1
Motenost v duševnem razvoju je
psihičnih funkcij različnih stopenj
r*	J	r I
z gibljivo omejenostjo m celostno strukturalno inteligentnostjo, ki je odvisnaodpomanjkanjagenetičnih vlog, porušene anatomsko -fiziološke strukture in funkcije centralnega živčnega sistema ter njegovega zorenja, pomanjkljivega zadov-oljevanja psihičnih potreb
kulturno deprivacljo, pomanjkljivo učenje, posebnosti v razvoju motivacije in posebnosti v razvoju osebnosti.
Pri taksnih osabah |g opaziti pomankljiv razvoj identifikacije in oblikovanje lastnega jaza, bolj ali
-.......-munikaciji, zmzana
prilagodljivost socialnim in šolskim
zahtevam, impulzivnost, pretirana razgibanost, ali pa tudi celotna

logičnih zvez, zmanjšano mehanično in logično pomnenje, preskakljiva pozornost, skromen besedni zaklad m okornost izražanja ter motnje vizualne in
duševnem razvoju. Lahko gre za enakomerno motenost vseh
celostnega '^^zakasnelega
mm:
'o mo Bri
E

iz socialistične - zaščitniške v kapitalistično - tekmovalno, karjezato populacijo vsekakor slabše. Država se umika iz mesta nadzora nad socialnim varstvom in prepušča le-to posameznikom, tako so ti ljudje v zelo težkem položaju. Gotovo zelo pomembni pa so tudi problemi vsakega posameznika, saj je vsak človek nekaj enkratnega in tako morajo specialni pedagogi v vsakem otroku posebej poiskati njihove zmožnosti, pri tem pa ga ne smejo niti precenjevati niti podcenjevati.
V posebno šolo?
Zdravniki že zelo zgodaj v otroštvu, s sistematskimi pregledi sledijo otrokovemu razvoju. Če se opazi, da otrok odstopa od povprečja ga že pred vstopom v šolo pregleda posebna komisija za razvrščanje, v kateri sodelujejo: psiholog, pediater, defektolog, socialni delavec. Komisija otroka preizkusi in se odloči, v kakšen program bo otrok usmerjen. Ali v osnovno šolo ali v šolo s prilagojenim programom. V slednji otroka razvrstijo v skupino za lažje prizadete, zmerno prizadete ali pa težje prizadete otroke. V skupini za lažje prizadete poteka pouk z normalnimi 45 minutnimi urami ali pa tudi blok urami, v kateri sta združeni dve šolski uri. V takšnem razredu je v nižjih skupinah maksimalno 8 otrok, v višjih pa 15. Večje število otrok v skupini bi onemogočalo kvalitetno delo učiteljev. Otroci, ki niso sposobni zaOŠ s prilagojenim programom, so vključeni v oddelke za usposabljanje, kjer je program še manj zahteven. Gre za učenje najosnovnejših socialnih navad, higienskih navad, znajdenosti v okolju in podobno.
Zaposlovanje
Po končanem šolanju sej e potrebno skupno s starši, z zavodom za socialno varstvo in
uradom za delo odločiti, kako urediti življenje. Otroke, ki so bili v šoli s prilagojenim programom uspešni in so se tekom šolanja še dodatno razvili, poskušajo vključiti v dvoletne poklicne šole s skrajšanim programom, redko pa tudi v normalno srednjo šolo. Na žalost je teh šol vse manj. Nekatere poskušajo vključiti na razne tečaje, kot je na primer na delavski univerzi, kjer tudi dobijo kvalifikacijo. Tiste, ki niso sposobni nadaljevati šolanja in teh je največ, vključujejo v delavnice pod posebnimi pogoj i oziroma varstveno - delavne centre. Namen teh centrov j e, da otroci skozi delo ohranjajo svojo osebnost in na ta način vračajo družbi, kar je v njih vložila. Ekonomsko gledano je namreč bolje, da človek v varstvu tudi nekaj dela in ni le breme družini in socialnemu skrbstvu.
Mobilna služba
Podpredsednica društva defektologov in pomočnica ravnateljice na Zavodu za usposabljanje duševno in govorno motenih v Ljubljani Tatjana Somrak je na srečanju defektologov v Zagorju povedala, da deluje tudi kot mobilni tifo pedagog in razložila, da mobilna služba specialnih pedagogov deluje že dvajset let. Njen namen j e, da bi otroke, ki so slabovidni, imajo hude motnje motorike, so slušno prizadeti in podobno, ohranili v domačem okolju, ob starših in bi jim ne bilo treba v ljubljanski zavod. Služba je lahko prisotna povsod, učiteljem in staršem svetuje, prinaša pa tudi razne učne pripomočke. Za slabovidne na primer učbenike in zvezke z močnejšim in večjim tiskom.
Delo je težko
Nekaj več o delu defektologov je povedala višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo in šport za področje OŠ s prilagojenim
programom Marija Hebrle Perat:
"Defektologi, ki so se zbrali na srečanju, so ljudje, ki svoje delo strokovno obvladajo. Rada bi poudarila, da so predvsem učiteljice velikokrat tudi matere svojim učencem. Pri svojem delu se dostikrat soočajo z odnosom mati - otrok, saj "naši" otroci potrebujejo več čustvene topline in v šolah ne gre le za kopičenj e znanj. Njihovo delo je težko, vendar sem prepričana, da ga opravljajo s srcem in le takrat so lahko tudi uspešni. Pri našem delu se učitelji resnično v vsakem trenutku razdajajo in so otroku na razpolago. Tudi težave so, tako se v zadnjem času borimo za prevetritev učnih načrtov. Da bi le ti postali bolj življenjski in izpopolnjeni, saj se tudi stroka zelo hitro razvija. Dolga leta sem učila kot defektologinja in lahko rečem, da je najbolj pomembna ljubezen do otroka. Defektologi ne delamo razlik med otroki, vendar se na otroka z motnjami v duševnem razvoju še posebno navežeš, ker si z njim neprestano v stiku. Precej naših otrok se pozneje v življenju dobro znajde, čeprav so tudi izjeme. Nekaj let nazaj so se odpirale delavnice s posebnimi pogoji, v katerih gojenci z veseljem in uspešno delajo. Vsekakor je to v veselje tudi nam učiteljem.
Njenemu mnenju se je pridružil tudi ravnatelj OŠ Ko žara Nova Gorica Jožef Batistič: "Učil sem otroke brez in otroke z motnjami v duševnem razvoju. Seveda je razlika med delom s takšnimi in drugačnimi otroci. Otroku se moraš približati, mu biti prijatelj, da se nate naveže tudi otrok in šele tedaj se lahko izvaja izobraževanje. Otroci se morajo v šoli počutiti vame, doživljati morajo neke uspehe med sebi podobnimi vrstniki, kar jih žene naprej. Pomagati takim otrokom da človeku posebno zadoščenje. Ti otroci doživljajo puberteto kot ostali, rabijo pa takrat več pozornosti defektologov. Marsikateri starši takemu otroku ne znajo pomagati in je to obdobje zelo občutljivo in zahteva prav od defektologov veliko posluha. Se pa naši otroci, za razliko od velike večine ostalih, radi vračajo všolo tudi pozneje,ko se poročijo, gredo k vojakom... Tukaj bi rad dodal, da vsi, ki končajo šolo s prilagojenim programom ne gredo v voj sko, toda večina lažje prizadetih jih pa le gre. Pomembno je, da naša družba prizadetih otrok ne ignorira, temveč jim skuša pomagati."
Na srečanju so bili tudi zagorski defektologi iz OŠ dr. Slavko Grum Zagorje, ki pa so bili že rahlo utrujeni od vseh priprav. Niti na srečolo v niso pozabili. Svoj e delo j e na kratko | in verjamem, da bi se z njo strinjali tudi ostali 8 defektologi, ocenila defektologinja iz 6 zagorske šole s prilagojenim programomjoži | Sušnik, ko je dejala: "Delo z učenci je težko, a hkrati zelo lepo."
Romana Benko in Tatjana Polanc
Defektologi na Izlakah.

Tina in Leon:
Kaj pa ti, Tina, že komaj čakaš, da boš osmošolka?
Tina: Sem. Leon: Jaz tudi.
Ob tednu otroka smo na prijeten klepet povabili dva učenca iz Osnovne šole Ivana Skvarča v Zagorju, sedmošolko Tino Bantan in osmošolca Leona Brkoviča.
Ali se počutita še kot otroka ali že bolj kot odrasla človeka?
Tina: Jaz se počutim kot otrok.
Leon: Jaz pa nekaj vmes. Ne počutim se več kot otrok ne pa še kot odrasel. Nisem še odrasel, sam pa se nimam več za otroka.
Kaj so za vaju otroci?
Leon: Otroci (hm)... niso zreli, resni.
V osmem razredu pa ste že resni?
Leon: Nekateri ja, nekateri ne.
Tina: Odvisno od posameznika.
l*o čem vidita, da je sedmošolec ali osmošolec že resen človek?
Leon: Po obnašanju, po njegovi notranjosti, zato mislim, da moraš v prvi vrsti spoznati človeka.
Ali vaju moti beseda puberteta, ali da vama kdo reče najstnik?
Leon: Mene ne moti, saj je to nekaj čisto normalnega.
Tina: Mene tudi ne.
Se vama ne zdi, da ima beseda najstnik malce negativen prizvok?
Leon: Ne, saj je šel skozi to obdobje vsak človek.
Kdaj vama je kdo prvič rekel, aha zdaj sta v puberteti?
Leon: V začetku šestega razreda.
In kako se je to videlo, te je začelo "metati"?
(Smeh.)
Leon: Ne, spremeniš se, malo bolj resno jemlješ stvari.
Tina: Tudi glas se spreminja, fantje mutirajo.
Leon: Mene ta sprememba ne moti. Pač tak glas imam, nekaj časa bo tako, potem pa se bo spremenilo.
Se počutita več vrednega glede na učence nižje stopnje?
Tina: Si pač višja stopnja. Po eni strani več veš, po drugi strani pa se tudi drugače obnašaš. Mislim, da se učenci nižjih razredov še bolj igrajo, čeprav se tudi učijo.
Leon: Bolj otročji so. To se takoj vidi. Kar nekaj časa traja, da se prilagodijo na višjo stopnjo.
Tina Bantan
Ali jim kaj pomagate?
Leon: To je odvisno od posameznika. Kdo bi jim rad pomagal, pa oni odbijejo pomoč, nekateri pa jih niti ne opazijo.
Leon, ti si osmošolec, sedaj ste glavni na šoli?
Leon: Nekateri so to tako sprejeli. Jaz pa gledam na to drugače. Osmi razred ni zame nič posebnega, v bistvu je prestopni razred iz osnovne v srednjo šolo.
Tina: Ne posebej. Malo meje kar strah, zaradi male mature. Kljub temu se veselim, da bo osnovna šola za mano.
Se ti zdi, da je zaključek osnovne šole nekakšna prelomnica v življenju?
Tina: Ne prav v življenju. Ni zagotovo, da ima odločitev za srednjo šolo tako velik vpliv na življenje. Seveda pa vpliva na službo.
m
Leon Brkovič
Katere stvari vaju najbolj zanimajo, s čim sc največ ukvarjata?
Tina: Večina mojih načrtov je povezana s šolo, v katero šolo bom šla, kakšne možnosti imaš, kaj lahko potem delaš.
Kaj pa pri vas, Leon. Osmošolci morate letos že prav
| pošteno razmišljati?
o
g Leon: Skoraj večina učencev se
n je že odločila, v katero srednjo šolo se bodo vpisali. Jaz sem se odločil za gostinsko in potem bom nadaljeval na višji gostinski.
Tina: Malce sem že razmišljala, vendar to še ni nič dokončnega. Najbrž se bom odločila za gimnazijo in potem naprej.
Sc v teh letih že odločate, kaj boste v življenju? Na primer, koliko otrok boste imeli?
(Hi, hi.)
Leon: Ah, jaz o tem ne razmišljam. To je bolj daljna prihodnost.
Tina: Jaz tudi ne.
Sta zaljubljena?
Kakšna se vam zdi ljubezen?
Tina: Odvisno, kako j o vzameš. Če jo vzameš samo kot zabavo in potem vsake toliko časa menjaš fante, je to zame brez zveze. Če hočeš resno zvezo, moraš lj ubezen vzeti resno. To je prava ljubezen.
Leon: Mislim, da v osnovni šoli sploh ne moreš misliti o resni ljubezni. Nisi še dozorel. Resna ljubezen pomeni zame, da vztrajaš, da si zvest deklici, da je ona tebi zvesta. Ne pa, da traja le nekaj dni ali tednov. Oba morata biti popustljiva. Če bo vsak po svoje tolkel, ne bo nič od tega.
Ali ni med fanti največji frajer tisti, ki ima največ punc?
Leon: Ja, tako se govori. Vendar jaz imam raje eno. Le če res nista za skupaj, je bolje, da gresta narazen.
Kaj pa o seksu se že kaj § pogovarjate?
8
8! (Oba se nasmehneta.) o Leon: Ne še.
£
K Niste imeli v šoli spolne vzgoje?
Leon: Pri nas je v sedmem razredu odpadla, ker neka gospa iz zdravstvenega doma ni mogla priti. Potem pa je učiteljica za biologijo to na hitro razložila.
Tina: Pri nas o tem še nismo govorili.
Se vama zdi, da o spolnosti še vedno preveč sramežljivo govorimo?
Tina: Mogoče mislijo, da smo še premladi. Pravzaprav tudi ni potrebno, da nam takoj vse razložijo. Saj je še vse pred nami.
Leon: Jaz pa mislim drugače. Morda mislijo, da o tem ne razmišljamo, da smo še otroci, da to ni za nas... Nekako nas spodbijajo.
S kom bi se raje pogovarjali o tem - v šoli, s starši, s prijatelji?
Leon: Raje s prijatelji kot pa s starši ali v šoli. Že res, da starši ali pa v šoli več vedo, vendar tudi od prijateljev vsak nekaj ve, pa se nabere. Ni mi nerodno pred starši, vendar se o tej temi z njimi nerad pogo vaijam.
Tina: Z mami se mi ni nerodno

pogovaljati, z atekom pa se o tem ne pogo vaijam.
Je očiten tudi generacijski razmik, morda ne najdete skupnega jezika?
Leon: Starši mislijo, kako je bilo, ko so bili oni mladi, ti časi pa se povsem razlikujejo od današnjih. To sploh ne gre skupaj. Seveda niso vsi starši takšni, moji ne, nekateri pa menijo, da bo vse tako kot v času njihove mladosti.
Kako se uprete, če mislite, da nekaj res ni tako kot je treba?
Leon: Dokažeš mu, da to ni res, lepo z besedo, brez nasilja.
Je to mogoče?
Leon: Nekaterim seda, nekateri pa so bolj vneti za pretep.
Tina: V našem razredu beseda bolj malo zaleže, odvisno kakšne volje so. Včasih bi se samo tepli, včasih zaleže tudi beseda.
Imajo prijatelji ali pa sošolci težave s starši? Kako se to odraža?
Leon: Imajo. Slabe volje so. Od nas so oddaljeni, mislijo, da jim ne moremo pomagati, češ pri tebi doma je vse v redu, pri meni pa... Jaz pravim vsem takim, naj se zanesejo na prijatelje, vsaj njim naj se zaupajo in jim bodo zagotovo pomagali.
Tina: Samo potem mora biti tisti resnično pravi prijatelj.
Kdo je za vaju pravi prijatelj?
Leon: Tisti, ki mi zaupa in kateremu lahko tudi jaz zaupam.
Tina: Ne gre, da se ti nekomu zaupaš, ta pa vse pove drugim, tudi on mora meni zaupati.
Kje si jih iščeta?
Tina: Pri fantih in pri dekletih. Leon: Jaz tudi, pri tem ne delam razlik.
Kako skušata pomagati prijateljem, če imajo težave s starši?
Leon: S kakšnim nasvetom, ki ne bi slabo vplival na prijatelja. To je lahko nasvet od staršev ali koga drugega, ki se je dobro obrestoval.
Se zgodi, da pride kdo z modricami v šolo?
Leon: Se. Sicer ne pove, daje
bil tepen, ker mu je nerodno. Raje reče, da je padel ali se je udaril. Naj pove tistemu, ki mu zaupa, ga bo že potolažil.
Kako misliš, da bi se to lahko rešilo?
Tina: Povedati mu moraš, da si mora nekako pomagati, poiskati neko rešitev.
Leon: Če gre za stalne pretepe, je potrebno iti na socialno in se pogovoriti s socialnimi delavci. Sam otrok ne more ukrepati, zato so potrebni starejši. Če bi starši imeli otroka za enakopravnega, ga ne bi pretepali.
Kaj vaju najbolj moti pri starejših ljudeh?
Tina: Včasih niso najbolj razumevajoči. Na primer hočeš v kino s prijatelji, pa ne dovolijo.
Leon: Zmeraj hočejo imeti svojo besedo, četudi nimajo vedno prav. Poleg tega jim ne moreš dokazati, da to ni prav.
Ali obstajajo kakšne vrednote v vaši generaciji?
Leon: Ne. Naša generacija je nekako spodbita, prikrajšana. Tudi v šoli nismo imeli vseh dejavnosti, ki so potrebne, nismo imeli šole v naravi, izletov.
Vas to zelo moti?
Tina: Mislim, da niso vse šole enakovredne. Npr. nekateri imajo proste dneve in se lahko zabavajo, mi pa moramo vedno v šolo.
Leon: Nekateri gredo vsako leto na Celjski sejem, pri nas o tem ni govora.
Kaj menita, v čem je problem. Sc učitelji ne morejo odločiti ali je morda kaj drugega?
Leon: Mordaje krivo tudi to, da so nekateri učenci preveč razgrajaški, zato so prevelika odgovornost za učitelje.
Se ne morete zmeniti med sabo, da bi razgrajače malo potlačili?
Tina: Pri nas je bolj težko, ker imajo glavno besedo prav razgrajači.
Leon: Pri nas pa ni tako. Če se vsi obrnemo proti enemu, mora opustiti svoje in se mora prilagoditi.
Rešujete spore tudi s pestmi?
Leon: Tega naj bi se izogibali, žal ne vsi.
Kakšen je vajin odnos do učenja? Je nujno zlo?
Tina: Trenutno je nujno, zaradi nadaljevanja. Nujno seje učiti, da dosežeš čim boljši uspeh.
Leon: Čim bolj se boš učil, več boš lahko dosegel v življenju. Kdor se ne bo učil, morda ne bo imel dela, niti načrta za življenje.
Se da pridobiti znanje samo v šoli?
Tina: Ne, tudi izven šole. Veliko se lahko naučiš od starejših ljudi...
Leon: Tudi različne dejavnosti so poučne in koristne za mladino. V Zagorju jih ni veliko, pa tudi mladina je bolj zdolgočasena.
Kam hodite po šoli, s čim se ukvarjate?
Leon: Hodim k radioamater] em, ker je moj oči tudi predsednik Radio klubaMaček, k tabornikom, imamo tudi šolski radio.
Tina: Obiskujem balet in sem pri tabornikih. Sodelujem pri
šolskem radiou.
Kaj bi počeli, ko niste v šoli?
Leon: V Zagorju ni veliko igrišč, ni raznih dejavnosti za mladino. Morda prav zato mladina že v osmem razredu zahaja v gostilne. Porazno. Pijejo, kadijo, posledice pa bodo imeli vse življenje.
Vidva kadita?
Oba: Ne. No, poskusila sva pa že.
Veliko se govori, da so že v osnovni šoli prisotna mamila?
Leon: Da kadijo cigarete, vem, slišal sem za travco, ne pa za ostala mamila.
Kaj vidva mislita o tem?
Leon: Sam sebi uničiš življenje, zdi se mi kot samomor. Ko se enkrat navadiš, ne moreš brez. Zato bodo taki živeli le še 15 let, potem pa bo z njimi konec. Saj droga uniči notranje organe, brez katerih ne moreš živeti, o Tina: Kolikor časa boš še živel, $ boš stalno pod nekim pritiskom, g ki se ga ne boš mogel rešiti.
S Ali z učitelji najdete skupen jezik?
Leon: Z nekaterimi se odlično razumemo, nekateri pa so svoj svet.
Kaj najbolj cenite pri učiteljih?
Leon: Da razumejo naše težave, da ne vztrajajo samo pri svojem, da nas spodbujajo in dajejo moralno oporo.
Tina: Da so naši prijatelji... Leon: Saj pravijo, da mora biti šola drugi dom.
Kaj si želita postati v življenju?
Tina: Rada bi bila turistični vodič, da bi videla veliko sveta.
Leon: Rad bi postal gostinski tehnik, aranžer.
In bi imel svoj hotel?
Leon: (Smeh). Ne, imel bi morda svoj lokalček. Pri tem bi mi oči pomagal. Oba, oči in mami mi dajeta pri tem veliko podporo, saj sta oba zaposlena v gostinstvu. Denisa Huber in Marko Planinc
Tina in Leon.

w
MM
Četrtkov večerje bil za vse obiskovalce otvoritve sokolske razstave v zagorskem Delavskem domu prav poseben. Z odprtjem razstave so ponovno oživeli telovadno društvo Sokol Zagorje, ki deluje na vseh področjih človekovega bivanja. Le utrinek tega življenja, v katero spadajo sokolski družabni dogodki (tradicionalna maškerada... ), so prikazali ljubljanski Sokoli z Gimnazije Poljane pod vodstvom Matjaža Anžurja in v koordinaciji prof. Marka Pluta ter prof. Ane Brvar. Ob otvoritvi razstave so sodelovali tudi ruski bratje Sokoli. Prvotni Sokoli izvirajo še iz viteških časov, do današnjega dne pa seje ohranilo le nekaj iskrih značilnosti. Katere so tiste in kakšna je Sokolova bit danes, smo poskušali izvedeti od Francija Razpeta, člana iniciativnega odbora za ustanovitev društva Sokol Zagorje.
Je Sokol zgolj športna organizacija ali pa se za tem imenom skriva tudi kakšna življenjska filozofija?
V tem imenu je skrita predvsem neka filozofija, način dela in telovadbe. To je narodno vzgojna organizacija, kar pomeni, da skrbi za vsa področja človekove dejavnosti.
Kdo in zakaj ste se odločili za organiziranje razstave?
Ob izjemni pomoči ljubljanskega sokolskega staroste Matjaža Anžutja sem našel ljudi, za katere sem bil prepričan, da so sposobni to pomembno stvar organizirati. Vsekakor pa se moram zahvaliti tudi Nandetu Razboršku, ki se je prvi zavzel za organizacijo današnje razstave.
Kje ste zbrali vso potrebno dokumentacijo?
Na samem začetku smo se bali, da nam bo materiala primanjkovalo. Kmalu pa se je res izkazalo, da beseda da besedo in ljudje, ki so te dragocenosti branili na raznih podstrešjih, so nam v glavnem ves material prinesli kar sami.
Današnja generacija je seznanjena le z društvom Partizan, medtem ko so s Sokoli povezane starejše. Katere so bistvene razlike med obema športnima društvoma?
Bistvene razlike so predvsem v tradiciji, ki jo Sokol goji že več kot sto let in je že na začetku svojega delovanja organiziral različne družabne dogodke. Prav poseben faktor pa je tu način življenja, ki ga Partizan, žal, ne pozna.
Nenadoma se po celi Sloveniji organizirajo društva Sokol. Zakaj ta korak k ustanovitvi ravno zdaj?
Šele zadnjih nekaj let lahko govorimo o demokraciji, ki je danes
Nastop Sokolov v Zagorju.
prisotna tudi v Sloveniji in prav zaradi demokratičnega državnega aparata so zdaj izpolnjeni vsi pogoji, zaradi katerih lahko telovadno društvo Sokol prične delovati.
Kakšen je namen oziroma cilj povezovanja Sokolov in, ali težijo Sokoli tudi za povezovanjem z drugimi športnimi, nesokolskimi društvi?
Seveda, Sokol je vedno stremel k povezovanju z vsemi, tudi nesokolskimi društvi, kar je očitno tudi iz naših parol. Sokolskim društvom pa je važno, da se združijo v neko zvezo, ta pa v Svetovno sokolsko zvezo, svetovno sokolsko organizacijo, ki šteje danes že milijone članov.
Nekateri Zasavci pogrešajo telovadbo. Bo po ustanovitvi v Zagorju organiziranih več splošnih rekreacijskih dejavnosti kot je telovadba?
Naš sokolski sistem je tak, da bo predvsem orodna gimnastika, ki prinaša telesu zdravje, moč, krepost in estetsko postavo, baza na vseh področjih športa. Ustanovili bomo Osnovno sokolsko šolo, kjer se bodo mladi sokoli naučili tako telovadnih vaj kot tudi druženja z ostalimi sokoli. Nato pa jih bomo usmerjali v različne panoge športa, kjer gimnastika ne bo zamrla...
Kako se bodo v prihodnje bodoči sokoli lahko podrobneje seznanili z aktivnostmi društva?
Mi, torej zaenkrat še iniciativni odbor, bomo pravočasno seznanili bodoče telovadce z vsemi vpisnimi pogoji, o katerih jih bomo obvestili predvsem preko oglaševanja in medijev.
Jaša Drnovšek
Zlata vrtnica in pekoča kopriva
Trbovlje- Turistično društvo Trbovlje je skupno s Hortikulturnim društvom v Trbovljah spomladi seznanilo občane Trbovelj, da bodo tudi letos ocenjevali urejenost kraja, naselij, hiš, balkonov, oken, parkov, nasadov. V ta namen so že spomladi imenovali več ocenjevalnih komisij. Na zadnjem razgovoru konec septembra so predstavniki obeh društev ugotovili, da je vseh šest ocenjevalnih komisij opravilo svoje delo. Zbrano gradivo bo pregledala glavna ocenjevalna komisija. Ta bo tudi letos podelila zlato vrtnico, pisna priznanja in pekočo koprivo. Ta priznanja bodo podelili na srečanju turističnih in hortikulturnih delavcev Trbovelj, ki bo predvidoma 25. novembra v domu Svobode.
T.L.
Ocenili
Trbovlje
Trbovlje- V sredini septembra se je mudila v Trbovljah skupina turističnih delavcev iz Ljubljane. Ogledali so si urejenost kraja v vseh pogledih - ceste, parke, naselja, ocvetličenost, snažnost, gostišča, trgovine, bencinske črpalke, sanitarije in še vrsto drugih objektov od železniške postaje do pokopališča. Ogled je sodil v program ocenjevanja krajev, ki ga je spomladi razpisala Turistična zveza Slovenije. Kakšen bo rezultat ocenjevanja, oziroma splošen vtis o Trbovljah v turističnem in hortikulturnem pogledu, nam zaenkrat ni znan. Domnevamo lahke, da bodo oceno posredovali ob razglasitvi najbolje urejenih krajev v Sloveniji.
T.L.
V Belo Krajino
Trbovlje - Turistično društvo in Hortikulturno društvo pripravljata skupinski izlet v Belo Krajino. Izlet bo v soboto, 15. oktobra z avtobusom. Tega jesenskega turističnega in hortikulturnega izleta se lahko udeleže vsi, ki se bodo pravočasno prijavili. Prijave zbira cvetličarna Malina (Angelca Ocepek na Škratovim) in Anda Guzej (telefon 22-693), Ostenk 32. Program izleta je zelo pester in bogat.
T.L.
Kostanjev piknik
Mrzlica - Lanski kostanjev piknik na Mrzlici je bil zelo uspešen. Zato seje PD Trbovlje odločilo, da ga izpelje tudi letos. Piknik bo v soboto, 15. oktobra. Povezan bo z raznimi družabnimi igrami, poskrbeli bodo tudi za prijetno vzdušje in razvedrilo.
T.L.
'omc Bre.
V znamenju Tedna upokojencev
Trbovlje - Društvo upokojencev Trbovlje je pripravilo letošnji Teden upokojencev, ki poteka v tem tednu. Letos je to že devetnajsti teden upokojencev. V ponedeljek so ob 17.00 uri odprli v Likovni galeriji Trbovlje razstavo ročnih del, ki so jo pripravile članice ročnodelskega krožka tega društva, pod vodstvom Lojzke Vengust. Otvoritev so popestrile članice ženskega pevskega zbora, ki so pripravile krajši koncert pod vodstvom Nande Guček. V torek so potekala tekmovanja upokojencev v balinanju, streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. Že takoj naslednji dan, v sredo, pa so ta tekmovanja končali in najboljšim podelili priznanja ter medalje.
Danes bodo predstavniki DU Trbovlje, obiskali na domovih bolne člane upokojencev. Posredovali jim bodo najboljše želje in čestitke, se z njimi pogovorili in jim dali majhno darilo - 30 dag kave. Osrednja točka vsakoletnega Tedna upokojencev je Koncert Delavske godbe Trbovlje. Pod vodstvom dirigenta Alojza Zupana - Vuja, bodo godbeniki izpeljali koncert popularnih domačih in tujih del. Koncert bo v gledališki dvorani Delavskega doma ob 17.00 uri. V družabenem delu, ki bo sledil koncertu, bo za dobro voljo poskrbel ansambel Ping-pong, z dobrotami pa bo za navzoče poskrbelo DU Trbovlje. Zadnji dan bodo opravili pregled opravljenega dela skušali najti napake, z namenom, da bi bilo v prihodnje še bolje.
T.L.
Potrebna je večja disciplina
Ljubljana- Pred nedavnim je predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije - ZDUS v Ljubljani obravnavalo polletni rezultat finančnega poslovanja ZDUS. Ugotovili so, da poslovanje poteka po predpisih in sklepih organov zveze. Obstajajo pa neporavnane obveznosti nekaterih društev upokojencev, tako na račun članarine, kakor tudi pri odvajanju obveznosti za Vzajemno samopomoč. Tu pa društva dolgujejo 10 milijonov tolarjev.
Upamo, da med temi niso tudi zasavska društva upokojencev. Stroški poslovanja ZDUS se gibljejo v mejah načrtovanih. Nov naslov Zveze društev upokojencev Slovenije je Kebetova 9, p.p. 39, 61107 Ljubljana. Nova telefonska številka pa je 061/ 159-51-45.
T.L.
Na Uršljo goro
Trbovlje-Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje, bo svoj naslednji skupinski izlet izvedla v soboto, 8. oktobra. Tokrat se bodo povzpeli na Uršljo goro ali Plešivec (1699 m), na Koroškem. Skupina bo odšla ob 5.00 uri zjutraj z avtobusom od Komunale s postanki na vseh avtobusnih postajah.
Uršlja gora, staro ime zanjo je Plešivec, je najvzhodnejši del Karavank, ki se še dviga nad gozdno mejo. Ime Uršlja gora ima po gotski cerkvi sv. Uršule, ki so jo zgradili leta 1602 okoliški kmetje. Gora je v zadnjem delu strma in daje zavoljo svoje osamljenosti mogočen vtis. Sicer pa se z nje vidi v Mislinjsko, Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino, številne okoliške kraje, vse tja do Triglava in Visokih Tur z Grossglocknerjem. Vrh gore je planinski dom, ki ga oskrbuje PD Prevalje. Vsem udeležencem se obeta lep jesenski izlet. Skupino bo vodil Vinko Pfeifer.
T.L.
Na Rabcu je bilo lepo
Rabac- Društvo upokojencev Trbovlje je letos septembra že drugič organiziralo letovanje svojih članov na Rabcu v sosednji
Teden upokojencev
Hrastnik-Hrastniški upokojenci prirejajo letos že dvanajsti teden upokojencev. Letos bo potekal od ponedeljka, 10.oktobra do petka, 14. oktobra. Upravni odbor društva je oblikoval naslednji program prireditev:
V	ponedeljek, 10. oktobra, bodo obiskali domove starostnikov v Trbovljah in na Izlakah.
V	torek ob 10.00 uri se bodo srečale balinarske ekipe zasavskih upokojencev na balinišču za Savo. Popoldne pa bodo otvorili razstavo ročnih del na trgu Franca Kozarja, ob 16.00 uri v poslovni stavbi.
Sredo so namenili kegljačem, strelcem in šahistom -Zasavja. Tekmovanja se bodo začela ob 10.00 uri.
V	četrtek si bodo ogledali Pivovarno Laško. Odhod avtobusa bodo objavili pravočasno.
V	petek bodo zaključili razstavo, popoldne ob 16.00 uri pa se začne kulturno zabavna prireditev v poslovni stavbi. "Poleg kulturnega programa in domače glasbe bo poskrbljeno tudi za dobro kapljico in prigrizek. Upamo, da naši upokojenci še niso pozabili na ples,” je dodal hudomušno povabilo Lado Debelak, prizadevni tajnik društva upokojencev.
Hrvaški. Prvikrat so letos letovali spomladi v predsezoni, drugič pa septembra v posezoni. Jesenskega letovanja se je udeležilo 97 članov, kar je nekoliko manj od prvotno prijavljenih. Enotedensko bivanje je bilo tudi tokrat lepo in prijetno. Le deževno vreme je od časa do časa motilo razpoloženje. Skupina se je vrnila domov z avtobusom v soboto, 24. septembra. Tudi za tokratno letovanje je poskrbela Štefka Matko.
T.L.
Priprave na jubilej
Trbovlje- Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, ki ga že dalj časa vodi dirigent Albert Ivančič, praznuje letos 30 letnico svojega obstoja in delovanja. Ta jubilej bodo počastili s celovečernim koncertom. Za to priložnost bodo izdali koncertni list z opisom svojega tridesetletnega delovanja.
T.L.
Večje posmrtnine
Trbovlje- Konec septembra so se sestali člani Izvršnega odbora Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči -Trbovlje, z namenom, da pregledajo, kako je potekalo finančno poslovanje Sklada od januarja do avgusta letos. Ta organ se sestaja najmanj enkrat na tri mesece in vsakokrat razpravlja o raznih zadevah, ki se nanašajo na poslovanje tega Sklada. Tudi tokrat je bilo tako. Na podlagi podanih poročil o finančnem poslovanju, je ugotovil, da obstaja možnost, da na račun dobljenih obresti za vezana sredstva, ki izvirajo iz članarine, vplačane s strani članov v začetku leta, lahko zvišajo izplačila na račun posmrtnine. Tako bodo izplačevali za umrlega člana Sklada od 1. oktobra dalje 60.000 SIT. Izplačila posmrtnine so povečali za 2.000 SIT. Pri tem so upoštevali tudi dejstvo, da Komunala Trbovlje od 1. junija dalje zaračunava svojcem za pogreb umrlega po 115.000 SIT, bodisi za klasični ali za žarni pokop.
T.L.

Nemška bralna ustanova Stiftung lesen že več let pripravlja za mlade bralce knjižni kviz. Slovenija seje letos vključila že tretjič in sodeluje skupaj z enajstimi državami: Avstrijo, Francijo, Hrvatsko, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Rusijo, Slovaško, Španijo in Švico. V občinah so kviz vodile splošno izobraževalne knjižnice. Ker je kviz namenjen predvsem osnovnošolcem, so se povezale s šolami in šolskimi knjižnicami. Učenci so kviz lahko reševali v šolski in splošnoizobraževalni knjižnici ali pa kar doma. Tekmovanje oziroma reševanje kviza se začenja 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke in zaključi 17. septembra, na dan zlatih knjig.
Letošnji kviz ni bil lahek, reševale pa so ga lahko cele družine. Leto 1994 je namreč leto družine, zato je tudi kviz nosil podnaslov Branje v družinskem krogu. Reševalci so morali poznati in prebrati devet knjig in vse junake iz teh knjig, odgovore na vprašanja pa so vpisovali kot logogrif ali spremenjenko, dopolnjevanko, rebus, anagram ali premetanko, posetnico, mozaik, palindrom ali povratnico, slikovno izpolnjevanko in prečrtovalnico. Ob pravilni rešitvi so dobili dve končni gesli, in zadnje, ki se je glasilo družina in prosti čas, vpisali na dopisnico in jo poslali v občinsko splošnoizobraževalno knjižnico, kije enega tekmovalca izžrebala, da seje lahko udeležil sklepne prireditve v Ljubljani, vse ostale pravilne rešitve pa poslala na Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Izmed vseh slovenskih reševalcev bo izžreban le eden, ki se bo tudi udeležil mednarodnega bralnega tabora.
Še eno posebnost ima reševanje tega kviza: če je kateri od reševalcev prebral kakšno knjigo, ki je bila vključena v reševanje kviza prvič, jo lahko vključi v seznam knjig, kijih bo prebral za tekmovanje za bralno značko v sezoni 1994/95.
‘Rešzvanjepo oSčinafi
Kako so se učenci letos vključili v reševanje kviza smo povprašali štiri splošnoizobraževalne knjižnice: hrastniško, litijsko, trboveljsko in zagorsko.
V	hrastniški občini letos s številom odgovorov niso zadovoljni. Iz OŠ Narodnega heroja Rajka in Enote na Dolu so dobili le 14 rešitev. Žrebanje so izvedli kar v knjižnici, v Ljubljano je odšla Sara Vidmar iz Hrastnika.
V	litijski občini, kjer imajo štiri osnovne šole (Litija, Gradec, Šmartno in Gabrovka), so se med tekmovalci najbolj odrezali tisti najbolj oddaljeni - Gabrovčani. Vseh rešitev so prejeli 75, posebne prireditve ob žrebanju niso imeli, v Ljubljano pajeodšelČrt Medved iz Gabrovke.
V	trboveljski občini šole še niso pokazale preveč zanimanja za to akcijo. Prejeli so le 15 rešitev. Ker so prišle v knjižnico prepozno, se prireditve v Ljubljani ni udeležil nihče.
Najuspešnejši so bili letos v zagorski občini. V knjižnici so prejeli 175 pravilnih rešitev učencev OŠ Toneta Okrogaija v Toplicah in OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Ves čas so tudi sodelovali z ZPM. Potnika za Ljubljano so izžrebali na posebni prireditvi, ki sojo imeli 6. septembra vprostorih nove pionirske čitalnice. Kulturni programjeprispevalaGŠ Zagorje, nastopila je pevska skupina Francija Stebana. V Ljubljano pa je odpotoval Marko Bokal iz Čemšenika.
Za^fjučna prireditev
Lj ubljanaj epričakala tekmovalce - izžrebance v soboto, 17. septembra. Zbrali so se v Cankarjevem domu, nato pa odpravili na raziskovanje Ljubljane. Še ena od letošnjih posebnosti jebila, da so nagrajenci s seboj lahko pripeljali enega od družinskih članov, spremljali so jih tudi predstavniki knjižnic. Našinagrajencipa so po ogledu Ljubljanepovedali tole:
Sara Vidmar: "Kviz se mi ni zdel težak, le pri eni rešitvi sem potrebovala pomoč."
Črt Medved: "Reševanje kvizajebilo zabavno, to pa smo počeli tudi pri uri slovenščine."
Marko Bokal: "V Ljubljani je bilo lepo, le risanje po pravljici mi ni bilo všeč. Najbolj všeč mi je bilo, da smo jedli v Dairy Queenu."
Namen letošnjega kviza je bil dosežen, učenci so spoznali knjigo tudi skozi igro in ob pomoči družinskih članov. Prihodnje leto pa bodo spoznali knjigo spet na kak nov način.
Joža Ocepek
Ex Tempore Trbovlje 94
Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas Trbovlje je tudi letos organiziralo srečanje slikarjev v Trbovljah z naslovom Ex tempore Trbovlje 94. Letošnje srečanje, ki je bilo 1. in 2. oktobra je bilo že 12. po vrsti. Organizatorje povabil številne dosedanje udeležence, pa tudi več novih imen in likovnih društev iz Slovenije. Letošnjega srečanja seje udeležilo 30 slikarjev, 12 domačinov in 18 gostov.
Med pogoji za udeležbo na srečanju, j e bil med drugimi tudi ta, da mora vsak udeleženec izdelati najmanj dve deli, v formatu 50 x 50 cm, pri čemer je tehnika prepuščena avtorju (olje, akvarel, akril,
gvaš ipd.). Letos je organizator prvič prepustil izbiro motivov udeležencem. Doslej so na srečanjih pretežno upodabljali motive, povezane z rudarstvom, industrijskimi objekti, stare domačije na obrobju Trbovelj in podobno. V prostorih Relik Dadasa v DD Trbovlje bodo strokovnemu ocenjevalcu predložili ustvarjena dela. Najboljša dela bodo nagrajena z denarnimi nagradami v višini 30.000, 25.000 in 20.000 tolarjev. Sponzorjem in donatorjem bodo priporočili odkup posameznih del. Dela, ki jih bodo strokovnjaki (dr. Cene Avguštin in akademska slikarja Marijan Tršar in Lojze Zavolovšek) najbolje ocenili bodo na ogled v Likovni galeriji DD Trbovlje. Otvoritev razstave bo 10. oktobra ob 18. uri v galeriji Delavskega doma.
Tine Lenarčič

ZABELmO
Hrastnik
Knjižnica obvešča svoje bralce na Dolu in v Steklarni, da se je 1. oktobra spremenil odpiralni čas. Izposoja knjig v teh knjižnicah bo odslej v torek dopoldne Steklarna od 10.00 do 12.00 ure in na Dolu v torek popoldne od 15.00 do 17.00 ure.
Gledališki abonma bo začel s sezono že 28. oktobra, ko se bo predstavilo celjsko gledališče s komedijo Sluga dveh gospodov - Goldoni -Rozman. Komisija je izbrala še štiri privlačne predstave, kijih bo še v tem tednu predstavila svojim zvestim obiskovalcem. Omenimo naj še šesto predstavo - to bo plesna stvaritev domačina Branka Potočana, ki jo bo KRC svojim obiskovalcem podaril. Cena abonmaja bo pokrila le eno predstavo in pol - drugo gre iz proračuna. Vstopnice po 3.000, oz. 2.500 tolarjev bodo lahko poravnali na tri čeke. Naročite jih lahko tudi po telefonu 41-134 pri Karini Herič.
F.M.
Trbovlje
ZKO Trbovlje je že razpisala gledališke abonmaje za sezono 1994/95: večernega, osnovnošolskega in lutkovnega. Vpis je potekal do 3. oktobra, najbrž pa ga bodo podaljšali za nekaj dni. Začeli so z lutkovnim abonmaj em. V sredo, 5. oktobra, je Lutkovno gledališče Maribor v predavalnici DD Trbovlje uprizorilo lutkovno igrico Žogica marogica. Predstava je bila v dopoldanskih urah.
Na literarnem večeru, ki je bil 3. oktobra v Knjižnici Toneta Seliškarja, so predstavili knjigo Tomaža Flajsa in Primoža Škoberneta: Učbenik stabilnega življenja. Avtorja pravita, da spada knjiga med tiste, ki so namenjene osebni rasti in samoizpopoljevanju. Tvorijojo trij e deli: pogovori ob izklopljenem televizoij u, slovar in program šole stabilnega življenja.
V knjižnici Toneta Seliškarja že dolga leta prirejajo v jesensko zimskem času ure pravljic za mladino. Prvikrat so se mladi zbrali v torek,
4.	oktobra popoldan. Ure pravljic bodo vsak prvi in tretji torek v mesecu. Otroci bodo lahko poslušali pravljice domala iz vsega sveta.
Dvorana oziroma večnamenski prostor OŠ Revirskih borcev bo odslej tudi učni ali vadbeni prostor novoustanovljenega Plesnega centra v Trbovljah, z nazivom Plesni center Zasavja. Klub bodo vodili znani in že uveljavljeni plesni učitelji in plesni sodniki. Cilji in nameni novega društva so, da povabijo k sodelovanju in pouku plesa tako osnovnošolce, kakor tudi srednješolce, pa tudi za odrasle bodo pripravili tudi v pogledu družabnih plesnih prereditev.
T.L.
MePZ Svoboda je pričel s prvimi pevskimi vajami v pevski sobi Doma svobode. Zbor, ki ga vodi Alenka Ramšak, na ponedeljkovih in četrtkovih vajah ob 19. uri utrjuje že znana besedila in melodije. Ker tudi v sezoni 94/95 načrtujejo precej nastopov, bodo v s voj program uvrstili nekaj novih pesmi. Še vedno ni prepozno, da se jim pridružijo vsi, ki si želijo družbe ljubiteljev zborovskega petja - nekaj se jih je že opogumilo. In da bi bil pričetek karsedaprijeten, so seSvobodašiminulo soboto poveselili na že tradicionalnem pikniku pri Kantini. Pravijo, daje bilo luštno.
M.G.
Zagorje
Za 27. filmsko gledališče, ki je bilo 4. oktobra v DD Zagoij e, so pripravili film Dežela senc. Film postavlja vprašanje - ali je vredno ljubiti. Seveda, saj ljubezenizpolnjuježivljenje, čeprav se lahko konča tragično. Igralka debra Winger je bila nominirana za oskarja.
Vrtec Zagorje je 6. oktobra dopoldan v Delavskem domu pripravil lutkovno igrico Vidkova srajčica.
Kinopredstave tudi v prihodnje
Po treh mesecih poskusnega predvajanja filmskih predstav v Litiji, se je organizator ZKO Litija odločil, da bodo predstave tudi v prihodnje. Obisk seje v septembru povečal, kar pomeni, da bodo lahko pokriti vsi stroški. V juliju je kino v Litiji na petih predstavah obiskalo 538 obiskovalcev, avgusta na štirih predstavah 511 obiskovalcev in septembra na štirih predstavah 821 obiskovalcev. Največ gledalcev je pritegnil film Policaj z Beverly Hillsa, kjerjihjebiloskoraj tristo. Organizatorji se pogovarjajo tudi s šolami za posebne filmske predstave, u vaj aj o pa še filnmsko gledališče, ki bo enkrat mesečno.
V litijskem kinu so 29. septembra pripravili film Klavir, kije odprl sezono filmskega gledališča v letu 1994/95. Filmsko gledališča je v Litiji nekoč že bilo, saj gaje tedanji organizator Zavod za izobraževanje in kulturo Litija uvedel za popestritev kulturnega življenja v Litiji. Žal pajezamrlo zaradi premajhnega števila obiskovalcev. Ker je stanje v slovenski kinematografiji sedaj boljše in tudi v Slovenijo prihajajo novi filmi, skoraj takrat kot jih začnejo predavajti v drugih svetovnih prestolnicah, ostaja upanje, da bo filmsko gledališče v Litiji sedaj spet zaživelo. Program bo sestavljen iz kvalitetnih filmov, nagrajenih zoskarjiin drugimi filmskimi nagradami, za katere v rednem programu ni toliko zanimanja. Vsak film bo tudi komentiran.
Joža Ocepek
Parnasova pota
Ureja Franci lakovič Tanja Božiček
Želim
Želim zaspati in izbrisati vse, kar se je kdaj zgodilo.
Želim zaspati, ker srečna sem, kadar spim in sanjam.
Želim zaspati - za vedno, ker bi s tem bilo vse izbrisano in nihče ne bi vedel, da sem sploh kdaj bila.


Senzacionalni ulov - sporočilo za javnost Uredništvu Žuriramo je uspelo tisto, o čemer sanjajo mnoge generacije novinarjev, lastnikov velikih časopisov i n vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s tem poslom. Po prefinjeno nastavljeni pasti smo namreč ulovili tiskarskega škrata. Tistega, o katerem se govori s strahospoštovanjem in meša štrene časopisom. Mnogi izmed vas ste najbrž pomislili, da je že objavljena napoved za Novi rock 94 v prcdprejšnji številki delo tiskarskega škrata. Delno ste imeli prav. V bistvu je bila to premetena past, na katero seje škratek tudi ulovil. Bil je celo tako nesramen, da je šel spreminjati
tiste besedice BO in BODO v JE BIL IN SO! In tukaj je resnica o tem škratu. Ime mu je točno tako kot piše v krstni knjgi, doma pa je iz okolice občinskega središča.
Uredništvo Žuriramo že sestavlja posebno komisijo, ki bo raziskala njegovo delo in skušala ugotoviti, zakaj se pravzaprav imenuje tiskarski škrat, saj je velik okoli 170 centimetrov, potika pa se po časopisnih uredništvih in ne po tiskarnah. Uredništvo Žuriramo prav tako obvešča širšo zasavsko javnost, da je že obvestila vse velike časopisne hiše, da je škrat končno odkrit in razkrinkan. Hkrati naproša vse prebivalce, naj ne
Kdo bi si mislil, da |e tiskarski škrat glasbeno nadatjen
Zaradi naše prefinjene pasti tiskarskemu škratu, je v prejšnji številki izpadel spodnji tekst. Bobrockerjem se opravičujemo in obljubljamo, da tiskarskega škrata v primeru, če ga ne bo hotel odkupiti noben cirkus, lahko obdržijo in s tem popestrijo svoje nastope.
Rock skupino z imenom Bob rock sestavljajo štirje mladi Kisovčani. Boštjan Dobrota - vokali, Damjan Ocvirk - solo kitara, Jani Rogljič - bas kitara in Uroš Cerar - bobni.
obračajo prevelike pozornosti na TV ekipe CNN, Sky Nevvs in ostale, ki so že napovedale svoj prihod in snemanje dokumentarcev o tej senzaciji. Uredništvo Žuriramo se sedaj, ko je razkrinkan ta veliki misterij novinarstva, pridno pripravlja na naslednji podvig; skušali bomo razvozlati še eno uganko, ki buri duhove po celem svetu, še posebno po Sloveniji. S podobno akcijo bomo namreč skušali uloviti prav tako misteriozno, na pol mitsko pošast, ki je širši javnosti bolj znana kot novinarska raca.
Uredništvo Žuriramo
Navdušeni so bili nad nastopi raznih rock skupin. Po glavah pa jim je že dolgo rojila misel, da bi ustanovili svojo skupino. Na začetku so imeli probleme s prostorom. Lani novembra jim je župnik Jože Čampa dal na voljo prostor v stari kisovški cerkvi. Vadijo vsak dan po nekaj ur. Igrajo mešanico med punkomin rockom. Igrajo priredbe Sank rocka, Guns n' Roses, Pankrtov, Tvvisted sisters in drugih. Sestavili in priredili pa so tudi nekaj svojih komadov. Teksti so bolj ali manj uporniški. Pišeta jih Boštjan in Uroš.
23. julija so imeli v Dvorani v Kisovcu svoj prvi koncert, skupaj s skupino The Guitars iz Litije. Odmev je bil zelo dober. "V začetku je bilo malo treme, vendar potem je kar šlo, ljudje so se vživeli v glasbo, daje bilo cool" pravi Jani.
Koncert soorganizirali sami. finančno pa jim je priskočila na pomoč Slavi Ivnik. Nekaj problemov so imeli z lastnikom studia Zlati zvoki. Vendar je na koncu kar dobro izpadlo. Fantje imajo kar nekaj načrtov. Čaka jih še dosti trdega dela. V oktobru bodo imeli koncert v Litiji, drugo leto pa načrtujejo izdajo kasete.
. Tisti, ki so bili na njihovem koncertu, ah pa so slišali fante igrati na vajah, vedo, da so Bob ročke rji "full cool."
oj Po uspešni organizaciji koncerta Zarjavele trobente, ki je bil letos |ulija v ^ Liliji, se skupina The Drinkers še naprej intenzivno pripravlja na izdajo že g obljubljene kasete. Medtem je v bendu prišlo tudi do zamenjave člana. jO Skupino je namreč zapustil bas kitarist Miro Medvešek, ki se namerava v večji meri posvetiti komercialno obarvani skupini Stik, s katero že dalj časa sodeluje. Kot novemu članu so se pri Drinkersih odprla vrata Miru Mutvarju. kije basovske izkušnje pridobival v ljubljanski speed metal skupine Turbo.
Kot pravi vodja benda Andrej Žibert. je imel Miro že priložnost pokazati svoje znanje ob njihovem prvem skupnem nastopu ob dvajsetletnici skupine Veter v Hrastniku. The Drinkers pripravljajo še več nastopov po zasavskih odrih, seveda sledi še promocijska turneja, ki bo prava poslastica za vse ročkerske sladokusce.

Brai
OOPOOOOOOGOC m ' »‘jr«« *anrur » «"»
Zandale ITC/VTI
Čepravje Štefančič film proglasil za krah leta 91, je Zandalee, kot dvodimenzionalni pogled na "pop -freudovski svet, v katerem lahko željo fiksira in "umiri" letelo", šolski primer dobre drame z močnimi erotičnimi primesmi; nekakšen filmski sey - noir.
Nekoč harmoničen zakon Tierija (Judge Reinhold) in Zandalee (Eriča Anderson) že ob samem začetku filma kaže očitna znamenja propada. (Od tod freudovske vzporednice z razpadajočo francosko četrtjo New Orleansa). Ona hoče spoznati življenje, ga raziskovati in se z njim boriti, on pa bi se najraje umaknil
proč od sveta. Nekoč perspektiven pesnik seje izgubil v poslovnežu in z izgubo identitete. Tieri izgubi spolno moč, potenco in skorajda tudi voljo do življenja samega. Ko se v njune post - idilične odnose vmeša še Johnny (Nicholas Cage), Tierijev umetniški prijatelj iz mladosti, se vse skupaj zaplete v erotično neverjetno nabito dogajanje v ljubezenskem trikotniku.
Za samo zgodbo je še najbolj karakterističen stavek, ki ga Cage zašepeta Andersenovi: " Ko sem v tebi se počutim, kotda sem na koncu sveta." Res. New Orleans je iz
njunega zornega kota na koncu sveta, Erič živi na koncu mesta
samega, Nicholas pa na njej. Pardon. V njej. Režija preseneča. V pozitivnem smislu. Še bolj pa presune sam scenarij. In igra, da ne bo pomote. Obvezen ogled vsem tistim, ki ne morejo pozabiti scene s hladilnikom iz filma Devet tednov in pol in tistim, ki jim čari Divje orhideje niso tuji.
Reference:Nicholas Cage: VVild At Heart, Moostruck, Fire Birds,
Judge Reinhold: Near Misses, Ruthless People, Gremlins (vsi trije deli), Beverly Hills Cop;
Eriča Anderson: našel sem le Onake, ki pa ga na žalost (še?) nisem gledal.
Sam Pillsbury: Into The Badlands, Starlight Hotel.
Tommy
Punt is not dead!, so še enkrat iz vsega grla zavpili pristaši te glasbe. Izšla je namreč še ena......	-..* * . ................................ -
Pankrtov. Njen >
Z:du/u,k|e|lS
ptodajo prvq plošče,
povsem logična. Pero in '
Zato je takšfta poteza
ostali Pankrti vetjemo tttdi
nmmjoiiič [troti, saj se je. medtem ko betele te vrstice, promociji plošče že zgodila.
/a njegovega štiimožnega ptijateija. ko bu imel ou nastope,
Saša Kinsidlvr bo decembra ppstala-mamica. Vendar Saške že ni zgrabila nakupovalna mrzite« m bo oblekce kupovale žele takrat ko ho mali korenjak ali korenjaki,tja že prijoka! a nasvet
Brijta Bilač, najuspešnejša slovenska atletinja, ne zbira samo medalje tit raztiibptiziianj. Simpatična Briltii zbita tudi sove. Bonn ji zaenkrat ni podaril še nobene:
V tesnem sodelovanju sta tudi Andrej Gumilar, vodja Zvezal, m Brane Kastgjrc; ptsee vročih, seksi zgodbic, Kaj naklepata Andrej ut B rane, ne vemo izvedeli SttiO Je, da je Brane napis« 1 nekaj pesi m za novo kaseto skupine Zvezde.
Andrej Pontpeizskupii iePandajepost.il očka. Rodila se mu je mala Nc/a, ki že prav pridno vadi petje (beri dretjej skupaj s svojim očkom.
S G
■■ ■* **• mm mm «■ *■ e* ■■ mm mm
Zoran Predin postavlja piko na i

svoje nove pestiti. Kaseta, ki bi sicermorala iziti že tam nekje majaj je
i,-.,,,:	.....Sl	: ■'	"
na i, Šlo na j bi za koncertne posnetke. Na ploščo bodo uvrstiti samo svoje najveeje uspešnice. S tem naj ti tudi zaokrožiti 15 let delovanja.	Novo CD ploščo jetizdol bKliausnmhclŠtajerskihV.Čeprav smo jih
Končno je izšla tudi kaseta skupine V IRvnd ptttS. Fantje so besedico	vajeni predvsemv narodno. zabavni izdaji, so tokrat vse pesmi zabavne.
'pIus"dodali okrog novega leta, ko jih je zapusti) že zaditji o, jgjnalni član . Na ploščijetudi nekaj priredb (Me.xicomcdlev.Sama Lucija..,), skratka, porotnih Vrkendovj jako [Ucj kottudi zdaj veliko nastopijo i„ p, odstavljajo	kol nalašč za ljubitelje te skupine.
TAŠ
mm:
Okrešelj - tja smo šli
V četrtek, 29. septembra, smo si dijaki drugih letnikov ekonomske šole privoščili že drugi športni dan. Tokrat smo se podali nekoliko višje od Ljubljane. Naš namen je bil priti na Okrešelj. Zato smo se že ob 7.00 uri zjutraj z avtobusi odpravili v Logarsko dolino. Po dveh urah in pol vožnje smo končno prispeli v prelepo Savinjsko dolino in že po eni uri naporne hoje v hrib smo prispeli na cilj. Med hojo smo lahko videli slap Rinka in izvir reke Savinje. Ob izviru je reka zelo čista, zato smo si mnogi potešili žejo s "kozarčkom" Savinje. Seveda je pomembno omeniti, da smo se lahko na Okrešlju nadihali svežega zraka, kar je v Zasavju nemogoče.
Ko smo se nadihali in napili (zraka in Savinje), smo se vsi utrujeni od hoje odpravili v Zasavje in že naslednji dan smo začeli normalno s poukom.
Špela Strgaršek
Malieiarska razstava
Maketarsko - modelarski krožek, ki ga vodi ing. Sandi Vozel in deluje v okviru SSS Trbovlje, je začel z delom že v lanskem šolskem letu. Namen krožka je vzbuditi zanimanje za letalstvo in vse, kar sodi v to dejavnost. Trudimo se zgraditi takšne temelje, da bo mogoče na njih v bližnji prihodnosti Aeroklub Trbovlje.
Člani krožka smo si ogledali državno prvenstvo v maketarstvu v Črnomlju, kar nam je omogočil Metronic Komet, prisotni pa smo bili tudi na letalskem mitingu v Ptuju. Prireditev v Črnomlju je potekala v majhni telovadnici, makete pa so bile postavljene na šolskih mizah. Ob množici maket so izstopale stojnice z videokasetami letalske vsebine. S svojo maketo reneratorja je tekmoval tudi naš član Oliver Stritar in dosegel odlično drugo mesto.
Na Ptuju (letališče Moškanjci) smo si ogledali predstavitev
vojaških in civilnih letal iz Slovenije in tujine. Posebej je omenbe vreden LYNX, angleški helikopter, kije vse obiskovalce presenetil z izjemno okretnostjo in vratolomnimi lupingi. Predstavljena sta bila tudi češka HINDA (Mil-24), ki sta me malce razočarala, saj sta samo nizko preletavala pisto. V središču pozornosti je bil tudi gigant, transportno letalo HERCULES. Vseh letal je bilo več kot sto. Za naslednje leto organizatorji obljubljajo še več letal, posebej vojaških reaktivcev in helikopterjev. Menim, da takšne in podobne prireditve zaljubljence v letalstvo popeljejo v nebo.
Glede na to, da je tudi v Zasavju veliko maketarjev, smo se v krožku odločili, da pripravimo podobno prireditev, kot je bila v Črnomlju. Žal še nimamo telovadnice, za katero pa srčno upamo, da jo bomo dobili iz šolskega tolarja. Zato bo razstava zadnjo soboto v oktobru v bivši kovinarski šoli. Ker maketarstvo ne pozna starostnih meja, si želimo, da tudi starejši prinesejo svoje modele in mlajšim pokažejo rezultate svojega natančnega in potrpežljivega dela.
Prijavnice za razstavo lahko dobite v prodajalni Metronic Komet ali pa na Srednji strojni šoli Trbovlje, Novi dom 60, tel. 21 - 213. Če že neboste sodelovali narazstavi, vas pričakujemo med obiskovalci.
Matevž Kostanjšek
S5-HAA
Ko smo v Moškanjcih slikali to čudovito gazelo, še nismo vedeli, da bo to zgodovinski posnetek. 21. junija je žalostno končala v vrhovih kočevskih gozdov.
—
Začetek G$BL
Z novim šolskim letom seje pričela tudi košarkaška liga GSBL na Gimnaziji in Ekonomski srednji šoli Trbovlje. Letos je prijavljenih kar štirinajst ekip, ki so razvrščene v dve skupini. Določili smo jih z žrebom. Za razliko od prejšnje sezone tokrat sodelujeta dve zdmženi ekipi nižjih in višjih letnikov iz Ekonomske šole. Iz obeh skupin se bodo v play off uvrstila prva štiri moštva, torej osem ekip, ki bodo nato do končnega zmagovalca igrale po principu izpadanja. Pred play offom pa se igra tudi tradicionalna ALL STAR tekma.
Prvo mesto iz prejšnje sezone brani ekipa Beltinške bande (4.a), kije tudi letos prvi favorit. Vsekakor se bodo za ostala mesta v finalu borili Veterani (ekipa profesoijev), Dream team (SEŠ, 3. in 4. letnik), Tritters (3.a) in Sonics (2.c).
Blaž Bergant in Marko Bajda
Č	■ ■	-	---

M.K.
I i
Mladim
Zasavcem

RfF

mm m
lil
SuMrulmAz AVLO/ zir /*?&/
//rrur hoiojui/ aJb^mJU/ mjuU mut- V >ixwUl/. -onur /rur^li/ /LHAVtvyui^^ iv /nivtru/ /ym/v ^|u«L<vudlv /iuyiAiiJk/ /ruu .fuUAHUuur' a/tv jfurCaMuk AHrlnyy TMAu/
/ynur /rruirur
OM-jS/vV A/IV
/TULO UV zfur-
'ttfa. i , ZahluLv
-F
/ruv -
muru al/ /cUv M/ /w>yrvJLxy aMjJU/ jtwu-amAaluV Aa/ .AAAMMtiZL/ AMxnruyUU/ i>a^ jUAe/1lf>aymy, do//xr /tulo /opvudj/ Mz,cU/ /ynL^^0fl^ /rrvciur ^viLOfteA^UA/ ja/
SMčU/ '^LH/lTUUV
Iz priročnika o lepem vedenju
V: Puncehočejo biti enakopravne. Zakaj naj torej imajo prednost?
O: Zato, kerje tudi od zadaj pogled nanje zelo lep.
Prijazni stavki
Na svojem prijatelju(-ici) občudujem, da ...
-	ni več tako otročji, kot je bil pred leti;
-	daje polna idej in domislic;
-	da ne zafrkava drugih;
-	daje drugačen od drugih;
-	da se zanima za iste stvari kot jaz.
Dosti sem se naučil od...
-	staršev, prijateljev, sestre, ljudi, ki so pametnejši od mene
Najboljše, kar lahko drugim dam, je...
-	nasvet v stiski,
-	znanje in svoje izkušnje,
-	dobro voljo in veselo razpoloženje
Sem drugačen (drugačna) od drugih glede...
-	trmoglavosti, učenja, okusa do glasbe,
-	obnašanja - rad počnem to, kar sam hočem
-	odnosa do drugih ljudi-sem bolj plašen.
Karaoke
Dejine karaoke so dobile na naši šoli konkurenco. Veliko učencev rado nastopa z mikrofonom v roki. Ker vsi ne bi mogli priti na prave
karaoke, seje porodila ideja, da jih organiziramo sami kar na šoli. Pod vodstvom tovarišice Erike so stekle priprave. Prijavilo se je toliko učencev, da vsi niso mogli priti na vrsto.
Nastopajoči smo se zbrali v petek, 16. septembra, po pouku v zgornji šolski avli. Imeli smo malo treme, vendar smo jo ob pomoči Erike uspešno premagali. Ko so se zvrstile vse pesmi, je žirija, ki sojo sestavljali učitelji in učenci, izbrala štiri najboljše izvajalce. Podelili so jim nagrade, ki jih je prispeval butik Sara; prvonagrajenka je prejela vvalkman. Po karaokah smo mladi manekeni prikazali na modni pisti še oblačila za delo, šport, prosti čas in celo za mladoporočenca. Upajmo, da se bodo tudi na naslednjih karaokah zvrstili dobri pevci.
Vida Žurga, 4. b, Šmartno pri Litiji
Televizija
Televizija nam kvari oči,
mi pa mislimo,
da se našim mamam tako zdi.
Nedeljskih 60, reklame, risanke, nadaljevanke, filmi, komedije. Vse to se pred Majo zvečer vrti, ko z medvedkom vred zaspi.
Nina, Katarina
PE I. Cankar
V: Ali lahko govorim s polnimi usti?
O: Ne. S praznimi je laže.
V: Ali si moramo po čiščenju čevljev umili roke?
O: Ne, če jih čisti kdo drug.
V: Zakaj naj ne bom nesramen do drugih?
O: Drugih je več. Lahko jih premagaš s prijaznostjo.
V: Kako pri mizi v restavraciji utišaš prijatelja, ki zelo glasno čveka neumnosti?
O: Kar najhitreje.
mm:

Robi Teršek, član atletskega kluba Papirničar iz Radeč, je v zadnjem obdobju dosegel nekaj vidnih uspehov v metu kopja, tako doma kot v mednarodnem merilu. Ima najboljši letošnji rezultat v Sloveniji, zmago na A - top 12 in drugo mesto na evropskem prvenstvu železničarjev v Angliji. Pogovor z njim o uspehih, težavah, predvsem pa o njegovih načrtih, ki že segajo na olimpijske igre v Atlanti in ostala večja tekmovanja, je potekal kar na 1. atletskem mitingu v Radečah.
Študiraš v Ljubljani, za konec tedna si v Radečah. Kako usklajuješ trening ob stalni razpetosti med krajema?
Letos sem se vpisal v 4. letnik Fakultete za šport v Ljubl jani. Pogoji za trening so zadovoljivi, tako da pretež,en del treninga opravim kar v Ljubljani. Problem nastane, ko pridem domov, kjer so pogoji za trening slabši. V Radečah imam prekratko zaletišče. tako da na teh treningih bolj improviziram.
I Kaj je pri metu kopja j najpomembneje:
tehnika, moč,...?
Met kopja je zelo kompleksna disciplina in zahteva od atleta vsestransko pripravljenost. Resda so tehnika, moč in hitrost pomembni dejavniki, vendar mislim, daje najpomembncši občutek. Sam sem npr. ta čas najšihkejši med slovenskimi metalci, mečem pa trenutno najdlje.
Imaš občutek, da lahko iz sebe iztisneš še kaj več kot doslej, da si človek z rezervo, recimo v tehniki?
Metalci kopja dosegajo običajno optimalne rezultate pri šestindvajsetih letih, kar pa seveda ni pravilo. Sam sem začel relativno pozno, tako da je moj "kopijaški" staž glede na vrhunske
tekmovalce kratek. Treniram sistematično, povprečni napredek na sezono je nekaj čez tii metre. Mislim,dahom
okrevam in se čimbolje pripravim, da do poškodb sploh ne bi prišlo.
Kakšen je tvoj trenutni status?
Robi Teršek s trenerjem Rajkom Draščkom
v prihodnje še napredoval, saj imam velike rezerve v moči in hitrosti, pa tudi v tehniki bi se še kaj našlo.
Poškodbe so eden naj večjih sovražnikov športnikov. So tvoj pogost spremljevalec?
Do sedaj sem imel eno samo veliko poškodbo, ko sem si nategnil ligament na rami roke, s katero mečem. Manjših poškodb je precej, ateh sploh ne štejem. Strmim pač vednoktemu.dačimprej
Kot sem že uvodoma povedal, sem študent. Tekmujem za AK Papirničar Radeče. Za svoje uspehe se moram zahvaliti predvsem staršem, saj me stalno vzpodbujajo in mi pomagajo, linam pa tudi tri pokrovitelje: TIM Laško, Radeče papir in ZTFormator. Tudi brez njih ne bi bilo rezultatov, saj so stroški tekmo vanj in op reme izredno visoki. Prav tako ne bi bilo rezultatov brez mojega trenerja, s katerim sodelujem že skoraj deset
let. Katko Draščck je velik entuzijast in prav gotovo gre velik delež zaslug za moje uspehe prav njemu. Začela sva iz nič, trenutno pa sva na 73 metrih.
Kakšen cilj želiš doseči v atletiki in v življenju nasploh?
Moji cilji v življenju so skromni. Rad bi o dokončal študij in se * zaposlil v Radečah, m Upam, da ho to možno, š saj je lepo, če živiš, delaš ^ in ustvarjaš v domačem kraju. V atletiki je cilj jasen: preseči magično mejo 80-ih metrov. Ob dosedanjem napredku in pogojih, bi zastavljeni cilj moral realno doseči v dveh, največ treh letih. če me ne bi pestile hujše poškodbe. Seveda pa je atletika šport, kjer je rezultat odvisen še od vrste drugih dejavnikov, zato je težko napovedati, kani me bo dejansko vodila pot v prihodnje.
Franci Čeč
a
Nogomet
Tri točke naskoka
Zagorje - Štajerska pivovarna 2:1 (1:0)
Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 5(10, sodnik Tabar (Portorož), strelci: 1:0 Haralovič (16), 2:0 Buovski (58), 2:1 Kukič (75-1 Im).
Zagorje:	Stankovič.
A.Kurež, Haralovič, F.Kranjc, Buovski, Uranič, Kern. Žlak, Poglajen (Barbek), Petrušič. Grčar.
Štajerska pivovarna: Robnik, Onič, Žunko, Šket, Lukačevič (Stevanovič),
Fridauer (Šemrl), Harc, Rubin. Stanič, Kukič, Zec.
Zagorjani so dosegli že peto zaporedno domačo, skupaj pa že šesto zmago in imajo tako sedaj kar tri točke prednosti pred zasledovalci. Oba zadetka so Žibretovi varovanci tokrat dosegli iz prostih strelov. Prvega je z natančnim strelom z roba kazenskega prostora dosegel Haralovič, na 2:0 pa je v nadaljevanju s prekrasnim golom s 30 metrov dosegel Buovski. Ta igralec je 15 minut kasneje v kazenskem proštom zrušil Stevanoviča, odlični sodnik Tabar je upravičeno pokazal na belo
točko, Kukič pa je kot dmgi v letošnji sezoni premagal Stankoviča. Zagorski vratar je bil tako prvič premagan po tekmi tretjega kola, iz svoje mreže pa žogo ni pobral v letošnji sezoni rekordnih 476 minut.
S.	F.
Prerojeni Rudar
Nafta - Rudar 2:3 (0:2)
Lendava, stadion Nafte, gledalcev 500, sodnik Medved (Kotlje), strelci: 0:1 Alič (21), 0:2 Holešek (40), 1:2 Hranilovič (50), 1:5 Holešek (54), 2:5 Hranilovič (85).
Nafta: Feher, Hozjan, Utroša, Novak, Gaševič, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša, Kelenc (Gabor).
Rudar: Ahlin, Grešak, Tomše, Kic, M.Kurež,
Žibret, Alič, Sotcnšek, Holešek, Breznikar, A.Ranzinger.
Po izgubljeni točki v tekmi z Dravo se je trboveljski trener Milan Ocvirk odločil za vrsto sprememb. Tako v Lendavi ni zaigral novinec Mešanovič.ki ne igralsko in ne po obnašanju ni opravičil nakupa, zaradi dveh ru me ni h kartonov pa sta manjkala tudi Zaimovič in Florjane. Prvič letos sta zaigrala Tomše in M.Kurež, po odsluženi polletni kazni je igral tudi Breznikar. Aliča pajetrener preselil v zvezno vrsto. Naštete spremembe so prinesle odlično igro in že tretjo letošnjo zmago Rudarja v tej sezoni. Mrežo lendavskega vratarja je s strelom od daleč načel Alič, pred odmorom pa je po podaji prerojenegaSotenška
(Mešanovič ga je "dušil") dosegel gol še Holešek. V začetku nadaljevanja je izkušeni Hranilovič visoko vodstvo Rudarja znižal, le pet minut kasneje pa je Breznikar sijajno zaposlil Holeška, ki je stoodstotno priložnost izkoristil in dosegel že svoj peti letošnji gol. Kljub lepi prednosti "rudarji" nikakor niso igrali podrejene vloge. V končnici tekme so gostitelji sicer uspeli razliko znižati, niso pa mogli preprečiti zasluženega slavja Rudarja, ki seje tako povzpel na četrto mesto.
S. F.
Osem zadetkov
Radeče papir - Solinar I*iran 5:3 (.3:0)
Kadeče, stadion v Radečah, strelci: 1:0 Dikič
(22) avtogol, 2:0 Žganec (39), 3:0 Kačičnik (40), 3:1 Simič (57), 4:1 Drobne (60), 5:1 Cetin (70), 5:2 Hvastja (75), 5:3 Hvastja (83).
Radeče papir: Kelenc, Glinšek (Milidragovič), Trebše, Kapušin, Plazar, Cetin, Guček (Knavs), Kačičnik, Drobne, Pirc, Žganec.
Solinar Piran: Kapun (Stipanov), Dulaj, Ipavec, Prača, Simič, Karis, Durmič, Dikič, Hvastja, Jureš (Miličevič), Trajber (Maz-zoleni).
Radečani so že drugič zapored nadomačem igrišču zmagali, potem, ko so dodobra napolnili mrežo Pirančanov. V 22. minuti je Dikič prvič zadel gostujoča vrata, potem ko je žogo nespretno odbil v lastno mrežo. Izid je povečal Žganec v 39. minuti, ko je po podaji Trebšeta ugnal gostujočega vratarja. Pred koncem prvega dela igre, je nezanesljivega Kapuna s strelom z glavo premagal še Kačičnik. V nadaljevanju so gledalci videli še 5 zadetkov, in sicer Drobneta in Cetina za domače ter Simiča in Hvastja za Pirančane.
F.Č.
Novi točki
Litija-Korotan2:0 (0:0)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Zierenstein (Portorož), strelec: 1:0 Račič (80) in 2:0 Račič (86).
Litija:	Grošelj,
Groboljšek (Horžen), Uršič, Begič, Medved, Props (Lajovic), Zajc, Gnjatič, Bačič. Simič in Mole.
Korotan: Dovžak, Strel, Ušaj, Špacapan, Garbari, Rus, Čermelj, Kralj, Deršič, Vetrih, Uršič (Peljhan).
V prvem polčasu sta obe ekipi pokazali izredno slabo nogometno predstavo, igralo Pase je v glavnem na sredini igrišča. V drugem polčasu je domači ekipi, ki je zaradi kazni nastopila brez štirih standardnih igralcev, le Uspelo streti odpor gostov iz Šempasa, akcije so se vrstile ena za drugo, a žoga ni in ni hotela v mrežo. Ko je že kazalo, da gledalci ne bodo videli nobenega zadetka, je domači igralec Račič z
dvema zadetkoma zapečatil usodo gostov in domačinom zagotovil pomembno zmago.
M.Š.
Rokomet
Izvrstna igra
Rudar - Primorske novice Jadran 30:24 (17:12)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev800, sodnika Korič in Kalin (oba Ljubljana).
Rudar:	D.Lipovšek.
Podbregar, Medved 5, Fajdiga, Vrbnjak 4, Kosec, Senčar 4, Čater 3, Čop 4, Voglar 10, Šikovec, Lesjak.
Primorske novice Jadran: Valenčič, Blanuša 4, Čermelj, Ražem 3, Trošt, Grandič, B.Uršič, Makuc 1, Jovičič 6, Likavec 7, Ipša 3, A.Uršič.
Trboveljčani so v polni dvorani z borbeno, hitro in na trenutke tudi duhovito igro povsem nadigrali tekmecain večkot zasluženo vknjižili prvi par točk. V začetku so imeli pobudo gostje, ki so v sredi prvega dela vodili z 8:6. Domači so nato bolje zaigrali v obrambi, vratar Lipovšek pa je branil v velikem slogu. S hitrimi protinapadi so z delnim izidom 6:0 napravili preobrat in na odmor odšli z razliko petih golov. V drugi polovici p rv ega dela so žare s prikazali vrhunsko igro, v kateri so pomembno vlogo odigrali prav vsi igralci. Gostje razpoloženim Žagarjevim varovancem niso bili kos. Težko seje spomniti tekme, v kateri je Valenčič v enem polčasu prejel kar 17 zadetkov. "Rudarji" so si priigrali osem golov prednosti in nato vendarle imeli nekaj kriznih minut. V zaključku tekme so z izvrstno izpeljanimi akcijami, v katerih je kot po pravilu ob sijajnih podajah Senčarja in Čopa glavno vlogo imel krožni napadalec Bojan Voglar gledalce znova dvignili na noge.
Dušan Žagar, trener Rudarja: "Strah pred prvo domačo tekmuje bil odveč. Dokazali smo, da celjski rezultat ni bil slučajen. Če bodo fantje tako nadaljevali.

Trbovlje - Ljubitelji nogometa bodo v nedeljo znova lahko prišli na svoj račun. Ob 15. uri se bo namreč rta štadionu Rudarja pričel zasavski obračun med Rudarjem in Zagorjem, ki ga bo vodil eden najboljših slovenskih sodnikov Darko Jamšek iz Maribora.
Obemaekipamagre v
letošnjem prvenstvu zelo dobro. Zagorjani so s šestimi zmagami in dvema remijema krepko na vrhu lestvice, Rudar paje s štirimi zmagami (kar tremi v gosteh), dvema remijema in dvema porazoma trenutno na četrtem mestu lestvice. Moštvi sta kot kaže v pravi formi, saj sta v nedeljo obe zmagali. Trenerja Milan Ocvirk in Vinko Žibrct
imata poleg tega na voljo skoraj vse nogometaše. V derbiju pravega favoritaseveda ni. V igri so vsi "trije znaki". To pa pomeni, da se nam obetaprijetno nedeljsko popoldne. Za obuditev spomina pa še lanska izida: v Trbovljah je bilo jeseni 2:2, v Zagorju pa spomladi 1:1.
S. F.
potem se bomo zagotovo uvrstili med najboljše štiri in uresničili naš cilj."'
Zoran Senčar (Rudar): "Zmaga je plod kolektivne igre. Prav vsi imamo v njej svoj delež. Še posebej bi pohvalil oba vratarja. Mislim, da bodo z nami letos prav vsi tekmeci imeli precej težav."
Miha Jezeršek, predsednik Primorskih novic Jadrana: "Če narediš toliko napak, potem enostavno ne moreš računati na kaj več. Še dobro, da poraz ni višji. Najboljši na igrišču je bil Voglar, ki je dosegel kar tretjino zadetkov za Rudarja."
Jani Likavec, (Jadran): "Čestitam Rudarju, ki je bil v pravi prvenstvenim športni tekmi enostavno boljši. Naredili smo preveč osnovnih napak. Slabši del našega moštva je bila obramba. Vedeli smo, od kje bo pretila največja nevarnost, se cel teden pripravljali, a ob tako razigranih domačinih ni bilo pomoči."
S.F.
Tokrat poraz
Inženiring Šarbck -Kodeljevo 18:24 (7:13)
Litija, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Repenšck (Rečica) in Požežn ik (Ce).
Inž. Šarbek:	Ulčar,
Špelič, Dobravc, Sotenšek 2, špende 6, Kogovšek 3, Zupan, Kolar 2, Mandelj 3, Verbajs 2, Trotovšek, Doblekar.
Kodeljevo: Valič, Šmon, Šiftar, Vrtovšek 9, Denac 4,
Lubej 1, Kranjec 1, Bizjak 2, Vujčič, Ficko 2, Golja 5, Jovanovič.
Mlada in poletna ekipa Kodeljevega je domače presenetila že na začetku srečanja, saj so na hitro povedli s 3:0, medtem ko so domači prvi zadetek dosgli šele v 10. minuti srečanja. Domači igralci so imeli ogromno težav v napadih, saj so zelo težko prihajali do strela, svoj dan pa je imel tudi vratar gostov Jovanovič. Gostje so presenetili predvsem z zelo hitrimi napadi, žogo so oddajali še pred prekrškom, kar jim je omogočalo, da so z lahkoto prihajali do strela. Razen dveh zadetkov so prav vse dosegli s šestih metrov, potem ko so preigrali domačo obrambo.
S.K.
Zanesljivo
Radeče papir - Velika Nedelja 26:18 (14:9)
Radeče, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika).
Radeče papir: Skušek, Belak 2, Potočnik 1, Doberšek 9, Rizman 4, Rus, Mervič, Kolander 4, Oblak 2, Kavšek, Sotlar 4, Mitič.
Velika nedelja: Belec, Mesareč, Trofenik, Bezjak 7,1 vanuša2, Kumer4, Leben 1, Meško 2, Kociper, Lah, Masarec 2, Gabec.
Gostujoča ekipa, ki je povratnik iz I. državne lige, se je povsem enakovredno kosala z razigranimi Radečani le prvih 15 minut. Pri rezultatu 5:5 je stopil na sceno domači vratar Kavšek,
kije z odličnimi obrambami popolnoma	zmedel
gostujoče igralce. Radečani so v nadaljevanju s hitrimi protinapadi vse do konca povečevali razliko in na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 26:18.
F.Č.
Vzpodbudna
zmaga
Dol-Krog24:19(12:10)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Oklanščen in Gačnik (oba NM).
Dol:	Šuštar, Kreže,
Bekavac 4, Kranjc 3, Logar, Plevnik 2, Moljk 5. Špajzer 2, Raušl 6, Vidmar 2, Šterbucl.
Krog:	Roškar. D.
Kolmanko 2, A. Kolmanko 2, Prem, A. Sapač 1, Hegeduš 2, Medic 5, Kovačevič 1, Babič 2, Šernek 4, Titan, L. Šapač.
Dolani so kljub temu, da so igrali močno oslabljeni (Ule in Selak sta poškodovana Taušpa je zbolel) v uvodni tekmi prvenstva vzhodne skupine druge državne lige, dosegli pomembno zmago, ki bo nedvomno velika vzpodbuda za naprej.
Začetekje bil zagostitelje vse prej kot vzpodbuden. Gostje so začeli agresivno in bili boljši tekmec vse do 22. minute, ko so si gostitelji le priigrali prednost dveh zadetkov. V nadaljevanju so najprej gostje v pičli minuti rezultat izenačili in s tem dali vedeti, da se še niso povsem predali. Nekaj odličnih obramb vratarja Šuštarja, menjava Rekavca

WM& liiiMlfll
Tudi v letošnjem letu smo se odločili, da bomo izbirali najboljšega nogometaša Zasavja in tudi najboljšega nogometnega strelca. Z manjšo zamudo tako objavljamo ocene iz prvih osmih kol in lestvico strelcev.
Ocene: Zagorje -1 .kolo: 5 Uranič, 3 Barič, 1 Petrušič; 2. kolo: 5 Petrušič, 3 Kern, 1 Buovski; 3. kolo: 5 Stankovič, 3 Kurež, 1 Hadžič; 4. kolo: 5 Poglajen, 3 Stankovič, 1 Kern; 5. kolo: 5 Hadžič, 3 Poglajen, 1 Petrušič; 6. kolo: 5 Petrušič, 3 Uranič, 1 Buovski; 7. kolo:	5 Barič, 3
Stankovič, 1 Žlak; 8. kolo: 5 Haralovič, 3
Grčar, 1 Kern.
Trbovlje - 1 .kolo: 5 Žibret, 3 Florjane, 1 Dizdare vič; 2.kolo:	5
Dizdarevič, 3 Holešek. 1 Žibret; 3.kolo: 5 Ranzinger, 3 Zaimovič, 1 Kic; 4. kolo: 5 Zaimovič, 3 Žibret, 1 Košak; 5.kolo: 5 Žibret, 3 Zaimovič, 1 Florjane; 6. kolo: 5 Zaimovič, 3 Ahlin, 1 Kic; 7. kolo: 5 Holešek, 3 Gršak, 1 Ahlin; 8. kolo: 5 Sotenšek, 3 Holešek, 1 Breznikar.
Radeče: - 1. kolo: 5 Drobne, 3 Kačičnik. 1 D.Guček; 2. kolo:	5
Kačičnik, 3 Kelene. 1 B. Guček; 3. kolo: 5 Kelene, 3 B.Guček, 1 Plazar;4. kolo: 5 Tutič, 3 Kačičnik, 1 Trebše; 5. kolo: 5 Pire, 3 Kelene, 1 Trebše; 6. kolo: 5 Kelene, 3 Pirc, 1 Kapušin; 7. kolo: 5 Drobne, 3 Guček. 1 Kapušin;
8. kolo: 5 Žganec, 3 Pirc, 1 Kelene.
Skupaj: 17 Kelene, 16 Zaimovič, 14 Žibret 12
Petrušič, 11 Kačičnik, Pirc, Stankovič in Holešek, 10 Drobne, 8 Uranič. Barič in Stankovič, 7 B.Guček, 6 Hadžič in Dizdarevič, 5 Poglajen, Tutič, Žganec, Kern, Sotenšek, Haralovič in Ranzinger, 4 Florjane in Ahlin, 3 Kurež, Kic, Gršak in Grčar, 2 Buovski, Trebše in Kapušin, 1 Košak, Breznikar. Žlak, D. Guček, Plazarin Košak.
Strelci: 7 Drobne, 5 Holešek in Petrušič, 2 Hadžič, Kačičnik in Ranzinger, 1 Barič, Uranič, Barbek. Žlak. Poglajen, Žibret, Žganec, Cetin. Knavs in Zaimovič.
v napadu s hitrim Špajzcrjem, razigranost Molka in natančnost Ra ušla, pa so ob izredni borbenosti vseh ostalih igralcev in dobrem vodenju trenerja Vrhovnika. prinesli gostiteljem zasluženo in tudi rezultatsko gledano prepričljivo zmago, ki utegne imeti pozitiven predznak za zaupanje v lastne sposobnosti, zlasti v naslednjih tekmah, ko bodo Dolani kar trikrat zapored gostovali. Skoda je le, ker si je razmeroma zelo dobro srečanje ogledalo malo gledalcev.
J.P.
Košarka
Zmaga v gosteh
Elektra - Iskra Litus 68:72 (38:33)
Velenje, telovadnica OŠ Šalek, gledalcev 200, sodnika Kavčič in Krauthaker (oba Lj).
Elektra:	Mrzel 17,
Rizman 22, Upnik4, Bogataj 9, Tajnik 4 in Pečovnik 12.
Iskra Litus: Bassin 2, Peterlin 10, Narat 15, Deležan 4, Šiško 8, Kandžič 20 in Bošnjak 13.
Domača ekipa je povedla in vodila vse do 35. minute, ko sojih gostje pri rezultatu 59:59 ujeli (v 33. minuti so domačini vodili še z 10 točkami razlike). Vsi na tekmi so že videli prvo zmago Elektre in prvi poraz Iskre Litusa. V zadnjih minutah igre pašo domačini zaradi prevelike želje po zmagi (dosedaj so izgubili v vseh 3. kolih) naredili preveč napak, kar so Lilijani dobro izkoristili in zmagali. Iskra Litus je po štirih kolih v SKL A2 poleg Loka Kave iz Škofje Loke in Intrjcrja Krško še neporažena.
M.Š.
Kajak kanu
Uspešna sezona
Hrastnik - S šesto tekmo za slovenski pokal v kajakih nadivjih vodah, seje končala letošnja uspešna sezona mladih hrastniških kajakašev. V soboto so se na zahtevni in tehnično
postavljeni Tacenski progi najbolje znašli hrastniški ml. dečki, saj je Gregor Laznik zmagal, Peter Kavzer ml. je bil drugi, Robi Štilicr pa tretji. Pri st. dečkih pa se je najbolje znašel Boštjan Pečnik, ki je osvojil tretje mesto, Žiga Zalokar in Branko Žagar pa sta po napaki, ki stajo naredila že na prvih vraticah morala zadovoljiti s petim oz. sedmim mestom. Pri ml. mladincih tudi ni šlo brez težav, saj je že na treningu Damjan Železnik zlomil veslo in moral veslati z rezervnim, katerega pa ni navajen in visoka uvrstitev je odplavala po vodi. Marko Eišnar pa je naredil preveč majhnih napak tako, da seje moral zadovoljiti z devetim mestom. Popoldan so se tekmovalci, nastopiloje 120 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov, pomerili na 2,5 km dolgem spustu. Pri ml. dečkih je zmagal Gregor Laznik pred Petrom Kauzerjem ml. Pri st. dečkih je z vso konkurenco opravil Branko Žagar in prepričljivo zmagal, Boštjan Pečnik je bil šesti. Žiga Zalokar pa osmi. Pri ml. mladincih pa sta v hudi konkurenci in majhnih razlikah Hrastničana Damjan Železnikin Marko Eišnar zasedla šesto oz. sedmo mesto.
Za mlajše kajakše pase ni vse uspešno končalo, saj so ostali brezkombija, ki se jim je pokvaril, ko so se vračali s petkovega treninga v Tacnu. Na pomoč so priskočili	starši
tekmovalcev, ki so s svojimi avtomobili odpeljali tekmovalce na tekmovanja, oni pa so se jim oddolžili z odličnimi rezultati.
P.K.
Nastop v Avstriji
Trbovlje - Minulo soboto je bil v St. Poltnu v Avstiji zanimiv mednarodni turnir v karateju, ki se ga je udeležilo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih evropskih držav. Tekmovanja so se iz trboveljskega karate kluba udeležili Rok Vodišek, Ida Dedič in Borut Markošek.
V izvajanju kat med posamezniki sta nastopila
Ida Dedič in Borut Markošek. oba pa sta zgrešilauvrstitev v zaključni krog. V športnih borbah do 60 kg za članice, je Ida Dedič v prvem kolu po izredno izenačeni borbi v podaljšku izgubila dvoboj. Borut Markošek je v kategoriji do 75 kg v prvem kolu gladko premagal nasprotnika iz Hrvaške, s 4: 0, v drugem kolu pa proti koncu podaljška rednegadelaborbe izgubil dvoboj s 3: 4. Podobno smolo je imel tudi Rok Vodišek v težki kategoriji, saj je vodil celo borbo z rezultatom 1:0, potem pa dopustil nasprotniku, daje 2 sekundi pred koncem izenačil na 1:1 ter nato v podaljšku prvi dosegel točko in premagal Roka s tesnim izidom 2:1. Na turnirju je s slovensko ekipo nastopil tudi bivši član trboveljskega kluba David Kranjc, ki seje v tej močni konkurenci tudi dobro odrezal, saj je v prvi borbi premagal	svojega
nasprotnika s 3:2, v drugi borbi od njega boljši nasprotnik iz Slovaške.
Že 8. in 9. oktobra čaka karateiste težka preizkušnja v Miškolcu na Madžarskem,
kjer se bodo kadetiin pionirji pomerili za laskave naslove na 3. svetovnem pokalu, 15. oktobra pa bo zelo močan mednarodni turnir v Bansky Bistrici naSlovaškem. Obeh tekmovanj se bodo udeležili tudi trboveljski karateisti, če jim bo uspelo zbrati denar. Vpisujejo tudi še v začetni tečaj ob sredah in petkih od 17. do 20 ure v večnamenskem proštom OŠ.
F.G.
Kegljanje
Poraz s favoritom
Dadas Rudar - Triglav 2:6 (5192:5321)
Gantar - V.Oman 846:895, Hribar - Mihelič 866:824, Novak - M.Oman 869:859, Burja (388) + Izgoršck (449) - Urbanc 837:881, Goljuf-Juvančič 837:881, Stoklas - Štrukelj 924:933.
Trboveljčani so imeli precej smole z žrebom. Že na štartu prvenstva so se namreč pomerili z okrepljenim Triglavom. Domačini so po tihem sicer računali na presenečenje, toda zaigrali so za odtenek preslabo. Povsem podrejeni
niso bili, saj so po nastopu štirih igralcev držali neodločen izid. v zadnjem paru pa sta bila Juvančič in Štrukelj premočna. Štrukelj je dosegel tudi najboljši izid srečanja, vsekakor pa velja pohvaliti tudi Uroša Stoklasa. ki je za njim zaostal za vsega devet kegljev.
S.F.
Odlična
Podlesnikova
Rudar - Triglav 4:4 (2397:2393)
Burja - Jerala 401:406, Hočevar - Zajc 380:402, Mlakar - Fleischman 385:420, Sobočan - Cof 413:388, Tušek - Nepužlan 383:389, Podlesnik -Itelcijan 435:388.
To srečanje je le dokaz več, da je novo kegljaško štetje, ki velja že drugo sezono (ena točka za posamezno zmago, d ve točki za skupni seštevek ekipe) pri ne slododatno zanimivost. Kranjčanke so v izenačeni tekmi namreč dobile kar štiri posamezne dvoboje, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Domačinke so po zaslugi odlične igre mladinske reprezentantke Nine
Podlesnik zrušile štiri keglje več in v zadnjem trenutku rešile dragoceno točko.
S. F.
Poraz Hrastničanov
Hrastnik - Na uvodni tekmi prvenstva druge državne lige, so novinci, kegljači hrastniškega EHA na delno preurejenem kegljišču na Logu, gostili ekipo medvaškega Hidra, ki ne skriva ambicij za vrnitev v prvo ligo. Po razmeroma obetavnem vodstvu, so gostitelji v nadaljevanju močno popustili in izgubili s 3:5 (4841:4907). Rezultati: I'omše -Jerše 1:0 (833:81 1), Šeško - Peternel 1:0 (831:798), Z. Drame - Kos 1:0 (818:760). Mijatovič (Medvešek) - Pogačnik (Giacomelli) 0:1 (762:824), Duh - Kernič 0:1 (803:862), L Drame - Vengust 0:1 (794:852).
J.P.
Tenis
Berger zmagal
Izlake - Zasavsko društvo manager je pripravilo v petek. 30. septembra teniški turnir za posameznike. Taje letos potekal kot 1. ■nemorialni turnir v spomin na prezgodaj preminulega Predsednika Staneta Gos teta. ki je tudi zmagal na zadnjem turnirju. Med 11 tekmovalci so se prave borbe fazvile šele v polfinalu, kjer so se pomerili med seboj Fitz in Galuf (9/2) in Berger z Luksičem (9/4). V finalu je Aleš Berger dokazal premoč in premagal Fitza z 9/4, tretje mesto pa si je z zmago nad Gol Ufo m s 6/1 priboril
Lukšič.
M.H.
Zupanec in Lebar
Izlake - Preteklo soboto So na Izlakah še enkrat izkoristili za turnir Posameznikov v dveh kategorijah. V mlajši skupini li° 35 let je že svoj drugi 'urnir osvojil Boštjan Zupanec, ki je v finalu Premagal Kovačiča s 6:4,
^ 4. Rezultati polfinala: Zupanec - Gošte 9:8, Kovačič - Novšak 9:7.
V skupini nad 35 let je
spet zmagal Jože Lebar V finalu je premagal večno drugega Koritnika s 6:2 in 7:5. Za tretje mesto je Hild premagal Fitza z 9:5. Rezultati polfinala: Lebar -Hild 9:5, Koritnik - Fitz 9:2.
M.H.
Kržišnik igral v Umagu
Kisovec - Kisovčan Gucnter Kržišnik je minuli vikend na povabilo glavnega direktorja teniškega ATP turnirja v Umagu Slavka Rasbergerja igral na mednarodnem srečanju veteranov v tenisu, ki so se ga udeležili igralci iz šestih držav. Kržišnik je igral v konkurenci igralcev od 35. do 44. leta starosti. Že v prvem kolu gaje premagal Hrvat Bakota s 7:5, 6:3. Nastop v Umagu je znanemu športnemu, prevsem pa smučarskemu zanesenjaku, omogočil Ford servis Hribar iz Zagorja. Guenter Kržišnik bi se mu rad ob tej priložnosti zahvalil za pomoč, obenem pa obvešča vse naše bralce, da bo v novembru (predvidoma 19.) vteniškem centru AS Litija znova pripravil VIP turnir z znanimi obrazi iz športnega in političnega življenja ter gospodarstva.
S. F.
Pon Do Kwan
Zagorje - V nedeljo je bil v Izoli 4. turnir za državno prvenstvo v šemi contactu. Velik uspeh je dosegel Zagorjan Mitja Železnik, ki je v kategoriji do 74 kg osvojil prvo mesto, kljub temu, daje trenutno v vojski in že pol leta nima normalnih pogojev za trening. S tem rezultatom si je na široko odprl vrata v reprezentanco Slovenije, ki 19.oktobra odpotuje na evropsko prvenstvo v Helsinke. Na žalost je njegovo sodelovanje v reprezentanci vprašljivo zaradi velikih stroškov potovanja in bivanja na Finskem, ki bi jih moral kriti zagorski klub. Priložnost, da bi se uvrstil v reprezentanco Slovenije, pa je zamudil Igor Kalštk, ki je bil z neposrednim tekmecem za mesto v reprezentanci poražen.
Do konca prvenstva je ostal le še finalni turnir, ki bo decembra v Novi Gorici, kjerima kar precej zagorskih tekmovalcev možnosti za visoke uvrstitve.
S.B.
Atletika
Trbovlje - ŠD Krašnja je letos pripravilo že 9. Tek za
krofv dolžini 9 km, medtem koso pionirji tekli na 2 km.
Med pionirji sta zmagi dosegla mlajša pioni rja Uroš Zupan - z novim rekordom proge in Aleksandra Tomovič. Ostali trboveljski tekmovalci pa so se uvrstili takole: Jure Gorjup je zasedel 2. mesto med st. pionirji, David Metličar je bil četrti, Vulnet Misinii je bil sedmi, Tomaž Jež deveti, Goran Mrazck 11., Miha Rcžun 12. in kot najmlajši udeleženec teka Gašper Princ 15..
Med pionirkami je v skupini starejših Alma Bajramovič zasedla peto mesto, med mlajšimi pa je bila Zečija Misimi četrta, Špela Gorjup sedma, Andreja Tomovič osma, Maruša Eberlinc deveta, Svetlana Komljenovič 10., Aida Talič 11., Sanja Perič 14.,
Maruša Misimi 15., Kristina Hild 17., Tina Bogožalec 19., Larisa Kuzmič 20, Emilija Bobonja 21. in Indira Ihralič 23. V teku članov do 25 let je Cveto Ivšek zasedel četrto. Jure Bcrčon pa sedmo mesto. Heda Kotar je med starejšimi članicami zasedla drugo mesto njen
soprog Bojan Kotar pa pri starejših članih tretje. Atleti Rudarja so dobili pokal za najboljšo ekipo.
V Luciji pa je ŠD Piran organiziralo 1. tek za Pokal mesta Piran. Absolutno zmago je dosegel Franc Guzej, v svojih kategorijah pa sta zmagala še Lovro Petrin in Meta Rajšck.
P. K.
Šah
Gorišek
zmagovalec
Trbovlje - Šahovski klub Rudar je priredil turnir srednje šahovske šole Zasavja. Tempo igre je bil 2 x 10 minut, igralo se je po pravilih FIDE in sicer sedem krogov. Po pričakovanjih je zmagal Robert Goršek iz Zagorja, ki je osvojil vse točke, drugo mesto je s 6 točkami pripadalo Aljažu Dušaku iz Trbovelj, tretji je bil Igor Glavač iz Sevnice, kije zbral 4 točke, sledijo pa Damjan Zdole 4. Vito Logar 3. Primož Vozelj 2, Tadej Beravs I, Luka Trebežnik 1 točka. Vsi sodelujoči so prejeli praktične nagrade.
U.Z.
r
ROKOMET
Kadeti: Kaj Dol-Lisca Sevnica 12:15 (7:8)
KOŠARKA
Kadeti: Celje A - Iskra litus 79:96 (25:47), Prebold - Rudar 67:64 (38:38).
Pionirji. Ilirija - OŠ Trbovlje 69:53 (26:24).
Pionirke: OŠ Trbovlje - Pomurje 25:26 (11:24).
KEGLJANJE
Področna liga vzhod: Rudnik Hrastnik - Litija 1:7
MALI NOGOMET
Lige Zagorje - 1. liga: ŠD Mlinše I - Intera 2:2, Šentlambert - Antimon
L.__________________
Biljard bar 4:0, ŠD Čolniše -Malo po malo Dimil. Lepoša 6:4, Izlake I - Pizz. Tingl tangi 2:1, Buldožer 2002 M & M - Bistro Cerar():7, Merli
-	Inženiring Šarbek 1:7.
II.	liga: Varnost - Jastrebi 1:2, Zlatorogi LI) Klančiše -Praprečel 1:5,Trgovina Čop
-	Polje Svarog 2:5, Tapi -Jazbeci 2:4, ŠD Mlinše II -Amaco Amadeus & Condor 0:8, Izlake II - Trgovina As 1:2.
III.	liga: ŠD Mlinše III -Behar 3:2, Tirna - Avto Mac 2:2,Gostišče Maček- Magic Bar 3:3, Gamsi - Geoss Trg.
Mojca 1:2, Hors - ETI El. element 2:3, Bistro Tina -Garni hotel 3:1, ŠD Prapreče II - NLP Eurotrade 0:2.
Trim liga Hrastnik: PP Hrastnik - S. Friši 5:4. G. Texas - A je to 2:5, ŠI) Čeče
-	Juventus 3:2, TKI - Čvek 0:5 (b.b.).Ljiljani- Steklarna 1:2.
Turnir v Litiji skupina A: Črna vdova- Restavracija Vice 2:5, Inženiring Šarbek
-	Trgovina Mojca 4:0, Črna vdova-TrgovinaMojca 1:0, Inženiring Šarbek Restavracija Vice 2:1,
Inženiring Šarbek - Črna vdova 1:0in Restavracija Vice - Trgovina Mojca 4:0. - skupina B: Pink Panter - Z 83 8:7 (po 6 metrovkah). Grafik -Arko 3:1, Grafik - Z 83 3:1. Pink Panter - Grafik 0:5. Pink Panter - Arko 3:1 in Z 83 - Arko 0:6.
Polfinale: Inženiring Šarbek - Pink Panter 5:0 in Restavracija Vice -Grafik 7:8 (po 6 metrovkah). Tekma za 3. mesto: Pink Panter -Restavracija Vice 3:5. Tekma za 1. mesto: Inženiring Šarbek -Grafik 1:2. Končni vrsti red:	1. Grafik, 2.
Inženiring Šarbek, 3. Restavracija Vice in 4. Pink Panter.

a

iiipi
Promet
Trbovlje - 27. septembra ob 17.52 uri je na Vreskovem voznik osebnega vozila O .N., zaradi vožnje po sredini ceste trčil v vozilo Š.F. Nastala je manjša materialna škoda.
Marno - 27. septembra ob 23.30 uri je voznik osebnega vozila K.S. vozil z Dola proti Marnem. Zaradi vožnje po sredini ceste pa je trčil v vozilo, ki gaje nasproti pravilno pripeljal H.A. V trčenju so bili oba voznika in sopotnik lažje poškodovani. K.S. bo odgovarjal sodniku za prekrške.
Hrastnik - 30. septembra ob 16.10 uri je voznica osebnega vozila G.T. vozila z Dola proti Hrastniku. Pri Rikiovcmu mostu ni upoštevala stop znaka in tako izsilila prednost vozniku K.D., ki je vozil iz železniške postaje proti centru. Prišlo je do trčenja v katerem sta se oba voznika lažje telesno poškodovala. Tudi na vozilih je nastalo kar precej škode.
litija - 1. oktobra ob 8.28 je H.C. peljala iz Šmartna proti M. Kostrevnici. Izgubila je oblast nad vozilom, zapeljala na travnik, kjer je vozilo na streho prevrnilo v potok. H.C. se je udarila v glavo, hči H.M. v predel vratu, druga hči H.Š. pa ni bila poškodovana. Za poškodovanki so poskrbeli v litijskem ZD.
Poostren nadzor
Trbovlje - Policisti so na področju UNZ Ljubljana v soboto izvedli akcijo poostrenega nadzora prometa s poudarkom na alkoholiziranosti voznikov. Samo na območju Trbovelj so iz prometa izločili 7 vinjenih voznikov in kaznovali še 12 drugih kršiteljev. Kot kaže, imamo Zasavci še vedno preveč radi dobro kapljico. Ko se boste "poveselili" v prihodnje, se odločite za sprehod domov in se ne peljite z avtomobilom, saj tako ogrožate sebe in druge udeležence v prometu.
Zagorje - Zagorski policisti so se za poostren nadzor prometa odločili 2. oktobra. Takrat je policijska patrulja na Cesti 9. avgusta naletela na zaustavljeno motorno vozilo, kije neosvetljeno stalo na nepreglednem ovinku. Policist je od voznika zahteval, da vozilo odstrani z vozišča. Voznik L.I. iz Zagorja je poskušal vozilo spraviti v pogon. Ker pa mu ga ni uspelo zagnati se je nanj razjezil lastnik vozila V.J. iz Trbovelj, ki je sedel na sopotnikovem sedežu. Takoj zatemj e lastnik vozilo delno odstranil z vozišča, policist je zahteval, da ga odpravi z vozišča v celoti, kar je V. J. močno razjezilo in je policista zagrabil za roke. V
tem trenutku se je policist osvobodil prijema in uporabil plinski razpršilec zoper kršitelja
V.	J. Ta je zatem s kraja zbežal v zdravstveni dom, po vsej verjetnosti z namenom, da poišče prvo pomoč. Ob prihodu v zdravstveni dom je z roko močno udaija! po steklu in ga tudi razbil. Razbijanje so opazili občani in obvestili policijo. Na kraju so policisti prijeli V.J., ki je ob prisotnosti policistov z nogo razbil še eno šipo, hkrati pa je odklonil tudi zdravniško pomoč. Oba so privedli na PP, nakar je bil kršitelj L.I. po ugotovitvi identitete izpuščen in bo zoper njega podan predlog za k sodniku za prekrške. Za V J. pa so bila zbrana vsa obvestila v sodelovanju z delavci UNZ Ljubljana in je bil še istega dne s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja izročen dežurnemu preiskovalnemu sodniku temeljnega sodišča enote v Ljubljani.
Vandalizem
Zagorje - Policiste so 27. oktobra poklicali na pomoč v bifeju Valvasor na Izlakah, kjer so kršili javni red in mir K.I. ml. z Izlak, S J. z okolice Izlak in Z.T. iz Zagorja. Razbijali so steklenino in inventar. Ob prihodu policistov so se kršitelji že odpeljali in ob 16.20 uri ponovno kršili javni red in mir na lokalni cesti Zagorje -Čolnišče, kjer je K.I. fizično napadel delovodjo podjetja, katerega delavci so delali na cesti in je bil zaradi del oviran tudi promet. Zoper vse bo podan predlog sodniku za prekrške po znanih obvestilih pa zoper K.I. ml. tudi kazenska ovadba zaradi nasilniškega obnašanja.
Šmartno - Vse popoldne 28. septembraje v Šmartnem razgrajal M.J. Opozorili so ga in predlagali sodniku za prekrške. Ker je M J. z razgrajanjem nadaljeval še dva dni, bo sodniku prijavljen kar trikrat.
Konj ni kriv
Račiča - P.A. je 29.9. ob 18.20 vozil konjsko vprego po lokalni cesti in pri zavijanju na makadamsko cesto zapeljal na betonsko ograjo. Pri tem je konj padel čez ograjo in poškodoval zadnja vrata na osebnem
avtomobilu, ki je last M.M. iz Račiče. P.A. je odklonil test vinjenosti. Zoper njega je podan predlog sodniku za prekrške.
Vabljive palete
Trbovlje - J.R. je 27. septembra zjutraj sporočil, daje na parkirišču Tike na Kolodvorski cesti zalotil Š.Z., ko je poskušal ukrasti lesene palete in jih odpeljati s tovornim vozilom.
Vlom v tovornjak
Zagorje - Policijaje 28. oktobra v jutranjem času prejela obvestilo, da je neznani storilec ponoči vlomil v prostor tovornega vozila, parkiranega na parkirišču v bližini Delavskega doma. Neznanec je z ostrim predmetom prerezal cerado tovornega vozila in tako prišel v "keson", kjer je iz kovinske blagajne vzel približno 10.000 tolaijev. Storilec j e še neznan, zato policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o dejanju, da to sporočijo najbližji PP.
Sporna meja
Litija - Policistom je 28. septembra K.J. prijavil, daje sosed C.V. izkopal mejnika na sporni meji z rovokopačem. Že 26. septembra ob 15.00 uri sta K-M.J. (žena K.J.) inM.S. policistom povedala, da sta zaradi meje v sporu s C.V. iz Zavrstnika. 24. septembra ob 23.25je C. V. fizično napadel M.S., ga zgrabil za vrat in mu grozil. Ko je prišla K.-M.J., je C.V. poskušala pomiriti. Ta pa je oba žalil in njo udaril po obrazu.
Nagajal je
litija - Na PP seje28. septembra oglasil Jeseničan Š.M. in povedal, daje v Zagorju na cesti Trbovlje -Ljubljana za njim vozil neznanec, ga opozarjal z lučmi, na Spodnjem Logu prehitel, nato pa zmanjšal hitrost in mu še nekajkrat ponagajal s prehitevanjem, počasno vožnjo in lučmi. Sopotnici Š.M. je uspelo zapisati registrsko številko osebnega vozila, ki ga je vozil neznanec, zato bodo lastnika izsledili.
Tatinska šolarja
Litija - Iz OŠ Litija so 30. septembra sporočili, daje učenec Č.D. ob pomoči učenca K.B. sošolcem odvzela približno 4.000 tolarjev. Oba bodo kazensko ovadili.
Aufbiks
JT Zima gre noter, se zaveda neznanec, kije 27. septembra iz Centromerkuija v Litiji vzel črn ženski plašč, vreden 40.000 tolaijev. O storilcu je doslej znano le, da ima čas med 11. in 16. uro. Tam okoli seje namreč motal(a) po štarcuni. j* Le kje tiči razlog, da je 29. septembra v trboveljski ® trgovini z otroškimi igračami Roki "stranka" D.N.
zlasala lastnico S.V. Ji je kdaj prodala pokvarjeno igračo?
jL M.N. seje odločil, da bo vlagal paprike. Z mopedom se ® je 30. septembra odpravil za prodajalno M.S. ter poskušal natovoriti tri vrečke ukradenih paprik. Ker so ga odkrili, ostaja možnost, da bodo namesto paprik vložili kar njega.
JR Hudo je, če človek ne more spati. Toda, kar je 2. (P oktobra dvajset pred eno ponoči storil neznanec v Šmartnem, je bilo preveč. Prižgal je kompresor ob kulturnem domu in tako tudi ostale Šmarčane prisilil, da so se zbudili iz sladkega sna. Neznanca poleg policije iščejo tudi Šmarčani.

Makadamsko cesto do Preloke sva zgrešili. Morda je bilo tako še najbolje. Verjetno sva bili blizu mejnega prehoda Žuniči, kjer moraš imeti "band bombo" (buteljko), da te pustijo čez, če ne živiš v obmejnem pasu. Med Adlešiči in Dolenjci naju je smerokaz vabil na kopališče v Pobrežju. Ozka asfaltirana cesta seje strmo spuščala proti Kolpi.
Nenadoma se je pred nama odprl čuden svet, niti malo podoben tistemu, ki sva ga spoznavali do tedaj. S hrvaške strani so proti reki štrlele ogromne previsne skale. Na naši strani je bila v hrib prislonjena prastara temno siva zidanica, pred njo nekaj miz in klopi, iz desk zbit most pa je vodil do druge stavbe, obnovljene v nadstropju. Spodaj je opustošen mlin še za silo poganjal vodo. Kolpa seje valila preko jeza. Vso to temačnost so razblinili mirni kopalci.
Stopili sva v zidanico. Moški je stal med sodi, o hrani ni bilo sledu. Lakota naju je pošteno pestila Stopila sem k njemu, pozdravila in rekla, da bova utrujeni popotnici umrli od lakote, če nama ne
bo pomagal. Prikimal je, odšel po lesenem mostu v drugo hišoinse vrnil z dvemaogromnimasendvičema z imenitno domačo salamo. Natočil je še dva vrčka oranžade. Rekel je, da skrbi za kamp. V krošnjah
Značilna pokrajina v Beli Krajini.
dreves ob reki sva opazili zabojčka. "Kaj pa je to?” sem vprašala začudeno. "Divje race odlagajo jajčeca, da jih reka ne odnese. Včasih zna biti kar kruta." Kopalci so hodili po robu jeza, plavali in mirno preganjali vročino. Skozi veliko odprtino kjer so bila nekoč vrata, sva čez nekakšno dvorišče odšli za soncem. Stopila sem v plitko vodo in zabredla proti sredini. Poskušala sem plavati. Reka me je odnašala s tokom, da sem komaj prilezla iz vode. Prijateljica je mislila, daje to spet ena od nojih šal. Po prav tako neuspelem poskusu je odšla plavat na drugo stran jezu. Lep kos poti do glavne ceste sva kljub strmini prevozili. Šele pri počasni vožnji v zadnji klanec sva na desni strani opazili mogočen grad iz 16. stoletja Utrdbaje $ v turških časih varovala prehod preko § reke in skozi čas doživljala žalostno 2_ usodo. Zadnji udarec je doživela leta co 1945, ko so jo Nemci požgali. Tako je 6 naselbina opustela.
...se nadaljuje
Manja Goleč
In kako j e z mladimi? Bistvene razlike med njimi 111 nama ni bilo, saj smo bili vsi približno enako najstniški"; torej po mnenju staršev nemogoči. Prva bistvenea razlika pa je bila v tem, da pri njih lahko voziš avto, ko dopolniš petnajst let, če si v spremstvu odrasle osebe. Samostojno pa ga lahko voziš pri šestnajstih letih, vendar moramo vedeti, da so njihove ceste precej drugačne od naših, pa tudi hitrost je ntočno omejena (na 80 km/h po avtocesti in 60 km/ h v mestu). Kazni za prometne prekrške so zelo stroge. Za vsak prekršek dobiš posebno kartico, ki je vredna" 200 dolatjev. Ko jih zbereš šest, ti odvzamejo vozniško dovoljenje za šest mesecev. Huda omejitev zn mlade pa je uživanje alkohola Do -1. leta ne smeš v lokale, da o pitju na javnih mestih sploh ne govorimo. Kljub temu pa se mladi radi zabavajo in Pogosto pri prijateljih pripravjajo žurke". Tudi midva sva bila vabljena.
V začetku so naju gledali kot deveto čudo, saj o Sloveniji še nihče ni niti Približno slišal, kasneje pa so ugotovili. da sva kar znosna.
Mladim veliko pomeni šport, saj je lahko "vstopnica" za "high school" ali univezo. Najpopularnejši je basball. Ko so naju peljali na tekmo v baseballu, sva sc pošteno dolgočasila, ker pod milim nebom nisva vedela, zakaj se preganjajo P° travi in kdo vodi oziroma izgublja.
* oizkušali so naju ustrezno "izobraziti”,
Vendar sva bila "evropsko pretrda", da k* kaj razumela. Drugi šport po
Slovenijo prišle komaj pred kratkim. Zelo strogo se držijo starostnih omejitev. Vsak film ima oznako, za katero starost je primeren, in v dvorano ne smeš, če nisi dovolj star.
Življenje mladih je lepo, vendar precej odvisno od tega, kateremu sloju prebivalstva pripadajo. Zanje je zelo pomembno da dosežejo čim bolj zvenečo šolsko izobrazbo, saj je le ta ključ za uspeh. Šolanje je zelo drago in redki so ga sposobni plačati sami, večinoma dobijo različne štipendije. Prav gotovo pa mladim Američanom ni dolgčas in tudi nama ni bilo.
Sponzorji, ki so omogočili potovanje v Ameriko: PTT PE, ZRC, Jože Mešiček Zlatar, Drago Kozinaslastičama, Gostilna Slovenec Jože Peško, Švcdra Poldi Alauf, Gostilna Planina Miran Jurše, Foto Anton Podbevšek, Kmetijska zadrouga,	Kamnoseštvo
Germadnik,Tapetništvo Solina, Radio Trbovlje, Metronic Comet, Ribarnica Tomas, TET, Tika iz Trbovelj, Avtomehanik Hribar, Kristina Turk, Cvetličarna Lenarčič, Avtoservis Slavko Mikolič, Zasavc d.o.o. Optikus Irena Trampuš, Piramida, LDS, Ekonomske storitve 11 rcgar-Lcskovšek, Vitago d.o.o. iz Zagorja, Medijske Toplice Izlake, E PSI d.o.o. Nazarje, Kovina Šmartno pri Litiji, Jelinčič d.o.o Kojsko.
...se nadaljuje Janez Rus in Borut Mrak
popularnosti je ameriški nogomet. Je zelo grob in nam ni bil preveč všeč. Še najbolj nama je bila všeč košarka, kerjo poznava od doma. V Ameriki sva bila v času svetovnega nogometnega prvenstva, za katerega domačini niso kazali preveč zanimanja.
Ker svaoba glasbeno navdahnjena, naju je zanimala tudi glasba. Mladi poslušajo praktično enako galsbo kot mi. Obiskali smo tudi nekaj koncertov. Najbolj nama je bil všeč koncert skupine Stone Temple Pilots. Tudi midva sva prepevala naše pesmi, čeprav ne garantirava za uspešnost izvedbe.
Obiskovanje kinopredstav je mnogo bolj običajno kot pri nas. Videla sva nekaj uspešenic, ki so v
Med ameriškimi prijatelji.

Jasen petkov večer konce avgusta je bil - še posebej zaradi koncerta skupine Transcendence iz Ljublanc - za mnoge obiskovalce lepo doživetje, predvsem pa nekaj novega v našem koncu. Glasbeno skupino Transcendence sestavljajo hhakte iz Centra za zavest Krišne, ki imajo svoj tempelj v Ljubljani na Ziherlovi 27. Obisk, predvsem mladih Trboveljčanov in ostalih Zasavčanov, je bil izredno številčen. Prostor na igrišču Partizana pa je bil kot nalašč za dobro doživljanje te glasbe - tako za tiste, ki zvoke raje poslušajo sede, kot za one, ki jih glasba privabi h gibanju.
Obiskovalci koncerta so lahko poskusili tudi vegetarijanskesendviče in pecivo, lahko so kupili knjige o zavesti Krišne, indijska kadila, majice, jape-to so rožni venci, ogrlice iztulasija, obeske, priponke, kasete, CD... Največ so segali po kasetah, sendvičih in ogrlicah iz tu lasija (svetega drevesa).
Takšna ogrlica osebo varuje in v njej prebujauspavano ljubezen do Krišne - Boga.
V	uvodnem delu koncerta je skupina predstavila tradiconalno indijsko glasbo (bhajane). Izvajajo jo na mrdangi (bobnu), harmoniju in na karatalah (malih činelicah).
Besedila so v sanskrtu, kije - tako kot latinica-mrtev jezik. Meditativna glasba umiri ozračje in ustvari prijetno vzdušje. Je naravna, vsajena je v naše srce, srce duše v tem materialnem svetu.Todače bi hhakte ves večer igrali le tovrstno glasbo, verjetno ne bi prišlo in ostalo toliko ljudi. Čakali so na rock del.
V	drugem delu koncerta je bila glasba modernejša, besedilapaso bila deloma v sanskrtu in deloma v angleščini. Publika je sodelovala v petju 1 lare Krišnamahamantreali velike transcendentalne vibracije za očiščevanje uma, ki gre takole: Hare Krišna Hare Krišna/ Krišna Krišna Hare Hare/ Hare Rama Hare Rama/ Rama Rama Hare Hare.
SkupinaTransecndcncejesestavljenaizhhakt,
ki živijo v templju. Glasba je njihova oblika službe Krišni. Najlepše je, ko gredo med ljudi, jim dajo to glasbo in steni tudi pozitivno izkušnjo srečanja z bhaktami in zavestjo Krišne. Tako
pridejo tudi do onih, ki sicer ne bi nikoli obiskali templja. Radi bi, da bi se čim več ljudi ukvarjalo z duhovnim življenjem, da bi ponovno odkili pozabljen odnos z Bogom in razvili ljubezen do njega ter s tem do vseh živih bitij. Zavest Krišne je najlepša stvar na svetu, toda pomembno je, kako jo predstaviš. Zato skupina igra tudi sodobno glasbo, kije ljudem blizu, kakršno lahko slišijo vsak dan in jim je všeč. Glasba, povezana s Krišno, je transcendentalna in tako se poslušalci
s poslušanjem le-te prečistijo. Morda ob tem poskusijo še hrano, razvijejo pozitiven odnos do hhakt in spoznajo, da so to povsem normalni ljudje.
V skupini je tudi gost iz Los Angelesa, Tikišava Kamnika. Od njegovega prihoda naprej skupina veliko dela. V programu imajo mnogo njegovih pesmi. Zanimivo je to. da je gostu, ki pozna svet, Slovenija tako všeč, da se je odločil tu ostati. Njihova turneja po Sloveniji se je začela že spomladi in za njimi je več kot trideset koncertov. Rock glasbi, ki jo ljudje radi poslušajo, je dodan aspekt devocije (predanosti). Glasba, ki ni povezana s Krišno, je popolnoma brez koristi. Slavi le materialno naravo in ne pomaga nikomur - ljudje bodo šli domov zadovoljni, njihova sreča pa bo minljiva. Transcendence pa daje glasbo, ki koristi, nas duhovno dvigne in nam pomaga napredovati na tej poti. To je pomen besede Iran scen dira ti - pomagati preseči bedo rojevanja in umiranja. Bhakte ' se trudijo, da bi bili njihovi nastopi g1 čim boljši, saj je to všeč Krišni. Ljudi c pa pritegne njihova predanost. Tudi ec v Trbovljah jih je pritegnila, saj je po ■n koncertu na Partizanu ostalo še velike) obiskovalcev, ki so se z bhaktami pogovarjali še dolgo v noč.
Skupina Transcendence bo pri nas zopet z veseljem igrala, če jo bomo povabili. Če pa so komu že vzbudili zanimanje za zavest Krišne in želijo o tej filozofiji zvedeti več, lahko nedeljsko popoldne preživijo nekoliko drugače kot navadno in obiščejo tempelj v Ljubljani. Takrat je namreč organizirano predavanje, hhajani - indijska glasba in vegetarijansko kosilo. Tisti, ki nimano časa, pa se je lahko ozrejo po svoji okolici, saj ima tempelj stalne obiskovalce tudi iz Zasavja.
Mojca Železnik
Bahle igrajo tradicionalno indijsko glasbo.
V vlogi redarjev.
Prodajni pult na Partizanu.
s
<?


M
"Rojena sem v Trbovljah leta 1967. Po drugem letniku gimnazije v Trbovljah sem odšla k sestram vred hčera Marije Pomočnice in v Ljubljani končala gimanzijo. Postala sem sestra z začasnimi zaobljubami. Pet let sem delovala v Ljubljani - na župnijah poučevala verouk, vodila pevski zbor. Zadrge leto pa sem preživela v Rimu z novinkami oz. kandidatkami iz Litve, Gruzije in Češke," pravi o sebi sestra Majda Pangcršič, ki je pred dobrim mesecem v trboveljski cerkvi sv. Martina položila na oltar Bogu večne zaobljube in se s tem zavezala, da bo do konca življenja služila Bogu.
Družbo hčera Marije Pomočnice, v kateri deluje, sestavlja približno 17 tisoč sester na vseh celinah. Ustanovljenaje bila v 19. stoletju s strani don Boška in Marije Mazzarello. Slovenska provinca, katere sedež je na Bledu, šteje 60 sester.
Delujete predvsem na področju vzgoje in izobraževanja mladine. Pri svojem delu gotovo uporahlate metode pedagoškega dela po vzgledu don Boška?
Don Boško se je posvečal najbolj ubogim fantom v mestu Turin, enako seveda naša soustanoviteljica. Poslanstvo je predvsem
vzgajati tiste, ki te možnosti do sedaj niso imeli. Metoda je preventivni sistem. Sistem ljubeznivosti, dobrote, razumevanja. Vzgojitelj čuti, da skupaj z otrokom, mladostnikom raste na vseh področjih njegovega življenja. So mladi pripravljeni sprejeti vaš način delovanja?
Z velikim veseljem. Mladi so zelo odprti in pripravljeni sodelovati, če se jim kdo posveča z ljubeznijo.
Za vaše poslanstvo, ki je zelo naporno, potrebujete veliko znanja, fizične pripravljenosti in seveda Boige pomoči...
Pri nas je tako, da vsaka sestra da, kar ima najboljše - to je samo sebe. Vsaka si pridobi ustrezna znanja za področje na katerem deluje; naj bo to šport, kultura, umetnost, glasba... Vse to je povezano z vzgojo. Seveda morajo biti sestre pri sprejemu fizično zdrave. Moč za svoje delovanje pa črpamo v Kristusu. Brez Kristusa ni
mogoče delovati brezplačno in biti na razpolago za druge in to 24 ur na dan. Seveda ima družba samapreverbe znanja, srečanjesesternaduhonvih vajah, seminarje in podobne priprave za delo.
Kako vi in vaša družba gledate na družino?
Osebno, in tudi red, zelo pozitivno gledamo in podpiramo družino. Tudi delovanje naše
skupnosti po svetu temelji na enem izmed temeljev- to je družinski duh. Tako se tudi sestre, ki živimo v eni hiši, imenujemo družina Poleg otrok imamo stike z njihovimi starši in sodelovanje nenehno poglabljamo. To je zelo pomembno za vsesplošen razvoj otrok, mladostnikov.
Bojan Rus
- V ,x i
D8H6VNI liil B BMMIH
mm
■
I j
Človek ima možnost, da se docela preda
možnost, da se docela preda nagonske,im življenju, poželenju svojih čutov in da vse
fizično telo se rodi in že z nastankom se začne starati, gre k propadu. Čas od rojstva do smrti je zelo kratek in težak. Zaradi svoje nepopolnosti in omejenosti je telo podvrženo raznim bolečinam in trpljenju.
1' i munega ugodja, f na pot vodi k svetniku, druga k razbrzdancu.
Kakor obstaja nebo in zemlja, ogenj in voda, luč in tema, tako obstaja materialni in antimaterialni (duhovni) svet. Vse to je prepleteno v eno celoto. Je nerazdružljivo, neločljivo, kot eno stvarstvo. In kaj j e materialni svet? Poenostavljeno povedano je to vse tisto, kar zaznavamo kot fizično trdoto s petimi čutili (senzorji), kot so: vid, vonj, okus, zvok, dotik. Materialni svet ima svoje zakonitosti, ki so zelo omejenega značaja in so vezane na vzrok in posledico. Kakor na odvisnost in soodvisnost vrste in sovrste, na jing in jang (ženska - moški, luč - tema).
Vsak posameznik ima zelo omejeno Področje (radius) delovanja, ki je kratek, uepopolen, enosmeren. Neko celoto in Popolnost na t.i. materialno-fizičnem področju dobi šele v združevanju in povezovanju z drugimi in z nadgradnjo teh odnosov. A z zelo omejenim rokom trajanja. Namreč, vsako

O omejenosti materialno-fizičnega sveta in z njim povezani bolečini ter trpljenju govori tudi Budhov nauk. Budha (Sidharta) seje rodil okrog 560. leta p.n.št., umrl pa je 480. leta p.n.št. Svoj nauk je postavil v štirih svetih resnicah, v katerih je izrazil svojo misel o trpljenju, o izvoru trpljenja, o odstranitvi trpljenja in o poti, ki vodi do odstranitve trpljenja:
bolezen je trpljenje, smrt je trpljenje,
-.... rtsrjr&s —'	•   
To je, o menihi, sveta resnica o izvoru trpljenja: želja po bivanju, ki vodi od novega rojstva do novega rojstva, od rojstva, ki ga spremljata sla in pohotnost, ki najde svoj užitek tu in tam; žeja po užitkih, žeja po bivanju, žeja po nestalnosti.
To je, o menihi, sveta resnica o koncu trpljenja: utrnitev žeje (po bivanju) s popolnim uničenjem želja, z odstranitvijo želja s tem, da se jim odpoveš, da se jih rešiš, da jim ne daš mesta. To je, o menihi, sveta resnica o poti, ki vodi do odstranitve trpljenja.
To je sveta pot z osmero vejami, ki se imenujejo: čista vera, čista volja, čisto govorjenje, čista dejanja, čisti način življenja, čiste težnje, čisti spomin, čisto premišljevanje.
O trpljenju in bolečini, ki spremljata materialno-fizični svet, je podobno kot v Budhovem nauku, opisano tudi v drugih treh velikih religijah, ki so prišle iz skupnega "prajajca": judovstvo v Talmudu, krščanstvo v Svetem pismu in muslimanstvo v Koranu. V Svetem pismu je o življenju Jezusa Kristusa izpričano mnogo trpljenja, bolečin... To je del materialnega sveta, ki v svoji funkieji ponovno ustvarja, producira materijo. Ali, če hočete, iz semena vrtnice bo zrasla vrtnica in nc na primer drevo, ali celo kača.
Darko Pavšelj - Larix

?a
"Odpeljala se je k očku?" se je Rok medlo zagledal v Zvezdano. "Od kod ti ta misel?" Ni mu bilo jasno. Eva punci nikoli ni omenjala očeta. Ni ravno rekla, da je mrtev, toda dala ji je vedeti, da za njih ne obstaja. Zvezdano je bolelo, ker se mama in Rok nista več razumela. "Je kriv moj očka?" je vprašala. "Te je zapustila zaradi njega?" Rok je dvignil obrvi in zaovinkaril:
"Ne vem, Zvezdana..." Deklica se je obrnila, da bi Rok ne videl solze, ki ji je spolzela po obrazu.
Nekaj sta ji prikrivala, mami in Rok. Zakaj ji nista povedala, kdo je njen očka in kje živi, če sploh še živi. Stekla je v hišo in se vrnila z nahrbtnikom. Rok se je nekam odpeljal, je opazila in bilo ji je prav. Tako vsaj ne bo videl, da bo ušla. Z avtobusom se bo odpeljala k Petru in mu povedala.
Bil je edini, ki mu je še lahko zaupala.
Eva se je sklonila čez mizo in se nežno dotaknila Erni j e ve dlani.
"Vem, storila sem napako," je tiho rekla, ne da bi ga pogledala.
"Bala sem se, da me bosta zasovražila, če povem po pravici."
"Zasovražila? Knorči, tvoje misli so še bolj zmedene kot moje. Zdaj bi te smela zasovražiti, ko sva spoznala, da si lagala. Toda ljubiva te in ti bova odpustila..." Prijel jo je za brado in jo nežno prisilil, da ga je pogledala: "Vsaj jaz."
"In ravno ti," se je Eva nekam grenko nasmehnila. "In ravno ti si..."
Erni je napeto čakal, kaj bo rekla, pa ju je premotil glasen prepir med moškim in žensko, ki sta prihajala v zimski vrt. Eva je utihnila in se ozrla v prišleka. Potem je razprla zelene oči: "Pikal"
Svetlolaska, ki jo je polizan temnolasec Loj o grobo stiskal za komolec, se je
preplašeno ozrla k mizi, kjer je Eva sedela z Ernijem in še plašneje pozdravila: "Kaj pa ti tukaj?"
Evo je stisnilo v prsih. Na Pikinem porjavelem obrazu je pod levim očesom zijala modrica. Dvignila se je in stopila k
njej. "Kdo ti je to storil?" je vprašala in se s prsti dotaknila otekline. Tedaj je opazila solze, ki so prijateljici polnile pordele oči. Lojo je stal poleg in se besen tresel. Kaj se zdaj grejo, babnice nore. Kakšno stokanje pa je to?I Klofnil jo je, Piko pičkasto, pa kaj. Gobec, kakršnega je imela, je vendar treba utišati. Kaj se pa to pravi, da ga ne bi povabila na otvoritev hotela. Zdaj ga bo, je že poskrbel za to. Toda tale rdečka je lahko nevarna. Le kaj Se vtikava, mar nima sama dovolj zanimivega življenja. Tudi zato je poskrbel sam, ko je izdal, da
njen ljubi možek ni tako nedolžen, kot je mislila, da je. Močneje je stisnil Pikin komolec, tako, da je ta zaječala: "Samo padla sem, Eva, ne vznemirjaj se."
"Ekola," je trdo izdavil tudi Lojo. "Samo padla je e ora, se promeso sinjora Rožanc, nama se molto mudi."
Eva je buljila za odhajajočim parom in se spraševala, kaj za vraga se godi med makaronarjem in njeno prijateljico. Potem se je vrnila k Erniju. "Dogaja se nekaj zelo grdega, Erni," je rekla in pomislila, kako bi Piki lahko pomagala. Nič pametnega ji ni padlo na misel in upala je lahko le, da se bo prijateljica sama zatekla k njej in ji izdala, kaj za vraga se dogaja z njo.
"Nekaj si želela povedati," je Erni lažerno srkal vodko s švepsom, čeprav je v njem vse vrelo.
"Zdi se mi, da jo je pretepel," je Eva rekla.
"Ne, ne to. Prej si želela nekaj reči. O Zvezdani, veš?" je Erni postajal še bolj nestrpen.
"O Zvezdani? Ah, o najini punčki ti nimam, kaj povedati. Zaljubljena je." Eva je vstala, kot bi hotela oditi, pa vendar je pozabila na torbico, ki jo je prej položila na mizo. Erni jo je zmedeno opazoval in jo komaj prestregel, da ni omahnila na tla. Nekaj gostov, ki se je v vrtu skrivalo pred vročim soncem, se je ozrlo. 'Zenska je omedlela!" je nekdo zakričal.
"Kaj se le derete!" je Erni privijal k sebi nezavestno Evino telo. "Naj vendar kdo pokliče rešilca."
V trboveljski bolnišnici so bili zelo neuvidevni. "Potrebuje počitek," so mu rekli. "Ne morete k njej." Ne more k njej, kajl?! Pa ravno zdaj. Rekla je "najina punčka", se pravi, da je njegova. Oče je, saj je vedel. Vseskozi je čutil. Z dolgimi in hitrimi koraki je meril hodnik in niti na misel mu ni prišlo, da bi komu sporočil, da Eva Rožanc leži v bolnišnici.
... se nadaljuje

TLGE SipOfGX p«.
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
GRADITELJI, GRADNJA JE LAHKO TUD! CENEJŠA!
Keramične ploščice že 4-delne kompletne sanitarne keramike že WC kotliček WC deske PVC
Strešna kritina MARSIGLESE ITALIJA (opečna)
od 680 SIT/m2 dalje od 18.500 SIT dalje po 3.900 SIT po 940 SIT po 75 SIT/KOS
Poleg navedenega se poslužite ugodnega nakupa ostalega materiala in orodja:
cementa, apna, betonskih cevi, toplotne izolacije (STIROPOR, NOVOTERM), hidroizolacije, armaturne mreže, stavbnega pohištva, el. orodja BLACK & DECKER in ostalega materiala za gradnjo in obnovo objektov.
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT 0601/71 182 TRGOVINA SIPOREN ZAGORJE v Kisovcu.
ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! sipofGX ZAGORJE
mladinska knjiga
trgovina dM.
maloprodaja, grosistična prodaja
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62 318 1ax 0601/64 039
Ponuja kupcem kvalitetne in poceni artikle:
-	šolske knjige
-	strokovno literaturo
-	zvezki
-	šolski prjbor
-	kolesa Rog
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
ŠOLSKE TORBICE kupljene v MLADINSKI KNJIGI TRGOVINA, vas razveselijo z 10% nižjo ceno. Ugodnost nakupa nad 5000 SIT: obročno odplačevanje, drobno darilo in 10% popust pri video igricah SEGA.
Pri nakupu omenjenih artiklov je možnost plačila s čeki brez obresti.
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7” do 13°'

pilili	1 tir; t M Ulit	1 lili. el M F «	*	1
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT				
I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA IN PARCELE
Zazidljivo parcelo 852 m2 na Velikem vrhu pri Litiji, prodam. V bližini elektrika, voda, asfaltna cesta. Cena po dogovoru. Plačilo možno na obroke. Tel.: 061/329-088.
Garažo v Čečah, veliko 21 m2, zidano, prodam ali dam v najem. Cena po dogovoru. Tel: 44-458.
AVTOMOBILIZEM IN DELI
Jugo 45 po delih in APN 6, potreben manjšega popravila, prodam. Cena po dogovoru.
Dare Žulič, Kovk 23, Dol pri Hrastniku.
CTX 80, letnik 89, registriran do 28.06.1995, dodatna oprema, lepoohranjen. Cena 1200DEM. Tel.: 62-333.
Fiat 850, letnik 1985, redno vzdrževan, prodam. Tel.: 25-775.
Golfa od prvega lastnika, letnik 1989, dobro ohranjenega, kupim. Tel.: 61-564.
OSTALO
Rabljeno opremo za
j§ Iskra SEMICON d.d
Gabrsko 12, TRBOVLJE; TEL.: 0601/24 155
razpisuje prosta dela
1. ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV
Pogoj za sklenitev delovnega razmerja Je končana VISOKA ALI VIŠJA ŠOLA - TEHNIČNE SMERI.
Posebni pogoj je 2 leti delovnih Izkušenj In poznavanje dela na PC računalniku ter operacijskega sistema VAX/VMS.
1. ZA SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ENERGETSKEGA SISTEMA
Pogoj za sklenitev delovnega razmerja Je končana VISOKA ALI VIŠJA ŠOLA - TEHNIČNE SMERI.
Posebni pogoj je končana pripravniška doba.
Kandidata bosta sklepala delovno razmerje za nedoločen čas s 4. mesečno poskusno dobo.
Rok za prijavo kandidatov je 8 dni.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključnem razpisnem roku.
tehnično trgovino, prodam. Tel.: 44-332.
Pomivalno korito, novo, dvojno, z odcejevalnikom, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 44-444.
Stiskalnico za sadje, 150 1, poceni prodam. Tel.: 41-518.
Gorsko kolo, oprema Miche, 21 prestav, aluminjasti okvir z veliko dodatne opreme, prodam. Tel.: 25-619.
Gostinske avtomate, fliperje, videoigre, biljarde, pokre, prodam. Tel.: 61-416.
Karto za premog, 3600 kg, cena 29.000,00 SIT, prodam. Tel.: 23-012.
Rabljeno pohištvo ugodno prodam. Možno plačilo na več čekov. Tel.: 64-672.
Otroško posteljico, z jogijem, dim. 120x60, prodam. Tel.: 62-419.
Števec, trofazni, dvotarifni, kupim. Tel.: 23-507.
Prodam PC računalnik z barvnim monitorjem. Tel.: 44 468.
ČETRTEK
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
PODJETJE NA REGIONALNO NERAZVITEM OBMOČJU, USTANOVLJENO LETA 1992 ALI 1993, KUPI ZNANI KUPEC. INFORMACIJE IN PONUDBE:
Bojan PEČENKO - odvetnik
Cankarjevo nabrežje 1,61000 LJUBLJANA, tel.: 061/1264 081, fax: 061/226 508
0&3 frizerstvo STCFKfl
C. 20. julija 10, ZAGORJE; tel.: 61 299
ODSLEJ NA NOVI LOKACIJI!
DELOVNI ČAS: ob delavnikih 6h - 20h, sobota 6h - 12h.
Prvi
Investicijski
Sklad

Najboljša naložba za Vaš certifikat
Razvoj slovenskega gospodarstva je zelo odvisen od premišljene investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja slovenskega gospodarstva.
Prvi investicijski sklad je priložnost za vse Slovence, da svoj certifikat investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen.
Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju:
IN ■ TACI, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi; ADRIATIC TRBOVLJE, Sallaumines 2, Trbovlje; ADRIATIC HRASTNIK, Trg Franca Kozarja, Hrastnik.
Za uspešnost naložbe jamči
Nacionalna Finančna Družba
telefon: 061 131 03 55
POSTA-
VLJANJE
VPRAŠANJ
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
SPODNJI, NOSILNI DELAVTO-MOBII
DREVESNC
DEBLO
DAVID
OJSTRAh
NEKDAVST.
SMUČARSKI
SKAKALEC
VRSTA
VELIKIH
KUN,
ŽERUH
TEŽKE
SANJE
DANSKI
OTOK
POKRAJINA GRCUI
VRSTA
VRBE
ČLOVEK
LEPEGA
VEDENJA
NEKDANJA
ŠVEDSKA
IGRALKA
EKBERG
SKAND.
MOŠKO
ILOVEN.
BRALKA
(ita)
SESTAVIL
VK
RISBA
JK
GLAVNO
MESTO
ITAUJE
NOVA
ZVEZDA
SEVERNOAMERIŠKA DRŽAN
VEJA
FIZIKE
KR
SKl
RAJEVNA
UPNOST
SLOV.
ROKOME-
TAŠ
(IZTOK)
NAGNU-
SNEŽ,
OGABNEŽ
AMER.FOTO!— (US KODAKA)
ITEHNIK IV.
1IVRŽE-NECCARJ. IN NJEGOVE
GLAVNA
TELESNA
ODVOD-
NICA
KOKOŠ KI 4051 JAJC/
NATAŠA URBANČIČ
GLASILO IT. KOMUNI-
FRAN.
IGRALKA
MOREAU
TONE
GOGALA
GRŠKA
OKRAJIH
DALMATINSKA TOVORNA ŽIVAL
slove n.
PISATELJ
(MIŠKO)
NORVEŠKI
MATEMATIK
(SOFUS)
PRIPOMOČEK ZA VESLANJE
NEMŠKI
RLOZOF
(PAUL)
AMER.MERA ZA MLEKO
JUTRANJA
PADAVINA

MANJŠA
VAS
VELJKE
AZUSKE
MAČKE
POČELA SVETA PO LAO-TSEJU
PREDSTOJNIK FAKULTETE AU VISOKE ŠOLE
ZNAČIL-fKDST GLASBE NEKT GA NARODA
KOS
SUKANG
3REBIVAL-KA PRIBALTSKE DRŽAVE
ŽlgOVSKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 12. 10. 1994 na naslov:
Izžrebanci nagradne križanke 37/94
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi spripisom "Nagradnakrižanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Naerade. ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT,
2.	nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT,
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT,
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku, Marica Šarlah, Trg svobode 4, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku,Miro Plahutnik, Prečna pot 20, Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku,Mira Kreže,Majcenova 14, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 13. 10. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 38/94:
SIOUX, OSTROŽNO, ANDREJŠKUFCA, ER, PLESNIPAR, EBAN, KV, EJ, AMI, NOMA, AE, TA, KECAL, ANET, TNT, CINEAST, ATRI, OSE, RDEČkAR, RUDOLF, ZUG, MARIA, IRENA, ZA, AREST, NIŽAJ, MODUS, TONA, AN, ALORA, ATENEJ, IRAČANI, BAR, OSAT, KISOVEC, RAP, TRPOTEC, SANITETA, OPERETA, PLATONOV.
poslovalnica M€D€R
tel.: 0601/73 696
V TEM MESECU NA ZALOGI:
-	športni copati ADIDAS ■ planinski čevlji ALPINA
-	smučarski čevlji ALPINA
-	nepremočljiva obutev GORE-TBX
VABLJENI!
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobot* od 8.00 do 12.00 urel

rij—i


—
m
KRIŽANKA za MLADE
j $ % %	1 L r I	SESTAVIL VK	ZAČETNA MISEL, OSNOVA Z> RAZPRAVO	FRANCO- SKA SMUČARK/ (CAROLE)	ILOVICA	REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU	IZOBČENJE		POMOL	ŠOLSKI RED	MAKEDONSKI PESNIK (KOSTA)
		POSNEMO- VALEC									
		ZELENA POVRŠINA V MESTU									
		PREBIVALEC ANTIČNE TROJE ČRNO ZLATO									
lastnost SAMOSTALNIKA V SLOVNICA					OLIVER TW1ST				NIKELJ		
					JUTRANJA PADAVINA				DOLINA POD TRIGLAVOM		
nadležne ŽUŽELKE						OGLJIKOVODIK V ZEM.PUNU ALPHONSE DAUDET					
evropski VELETOK				JUŽNOAM. TOVORNA ŽIVAL KRALJ ŽIVALI						MLADA KRAVICA	PLAČILNO SREDSTVO
SLOVENSKI SKLADATELJ IN dirigent											
slovenski geograf inkarto- GRAF (BLAŽ)								SLOV. PESNIK MER- MOUA			
ALOJ PODOBNA SREDOZEM Rastlina									►		
W
Oven Na delovnem mestu se vam bo odprla možnosti za napredovanje. V tem tednu se maksimalno potrudite in uspeh vam prav gotovo ne bo izostal. Št.: 1.
Bik Zmotili ste se pri oceni znanca, ki naj bi v bodoče v vašem življenju igral precejšnjo vlogo. Čim prej priznajte svojo zmoto in tako rešite, kar se še rešiti da. Št.: 13.
Dvojčka Krajša odsotnost od doma, vas bo stala nekaj neprespanih noči, spoznali boste osebo, ki se vam bo zdela tega vredna. Čas z njo pa boste hoteli popolnoma izkoristiti. Št.: 7.
Rak Na trnih boste zaradi družinske zadeve, ki je povezana z denarjem. Znova naj bi financirali zadevo, katere sploh ne potrebujete. Zanašajo se pač na vaše dobro srce. Št.: 19.
Lev Partner vam pripravlja presenečenje, katerega se boste spominjali celo življenje. S tem bo vaše zaupanje še povečal in poglobil. Ni kaj, pred seboj imate čudovit teden. Št.: 4.
Devica Ob koncu tedna vas čaka krajša pot, kjer se bodo nenavadni dogodki kar vrstili. Tudi tokrat boste ohranili trezno glavo in razmišljali namesto drugih, ki dogodkov ne bodo obvladovali. Št.: 2.
Tehtnica Močno se vam bo zataknilo pri denarju, saj ste meje z nepremišljenimi potezami že zdavnaj prekoračili. Na pomoč vam bo priskočil prijatelj, vi pa drugič malo bolj premislite. Št.: 16.
Škorpion Čaka vas teden poln sonca in čudovitih dogodivščin, spoznali boste mnogo novih ljudi in dobili še ponudbo za dobro plačano honorarno delo. Št.: 5.
Strele c Partneiju ste neko stvar prikrili, zaradi tega vas preganja občutek krivde. Zberite pogum in mu vse po vrsti povejte. Naj vas ne bo strah, partner bo razumel. Št.: 11.
Kozorog Še vedno niste pozabili zveze iz preteklosti, zaradi tega se ne morete "vklopiti" v vsakdanje življenje. Najbolje bi bilo, da za krajši čas sami odpotujete. Št.:
8.
Vodnar Že nekaj časa vam ne da miru starejša oseba, ki vam z nenehnimi nasveti ruši notranji mir. Pogovor ni rodil uspeha, ubrati morate drugo taktiko. Št.: 10.
Ribi Uvideli ste, da vam pri odnosih z ljudmi kvantiteta ne prinaša nobenega osebnega zadovoljstva, ampak vas le bega. Izberite manjši krog ljudi in jim posvetite energijo. Št.: 20.
Saška
MM [p \R (D (?j Ul & KO
rL m*,®,
PjFtvptl	X^% J^\
Obvestilo prirediteljem
Odslej bomo na tej strani objavljamo vse prireditve, ki se bodo odvijale v Zasavju. Prosimo vse prireditelje različnih dogodkov(kulturnih, glasbenih, športnih..), da nam najkasneje do ponedeljka sporočijo, kje bodo pripravili prireditev, kdaj bo in kdo bo sodeloval na njej. Objave na tej strani bodo brezplačne. Upamo, da bodo bralci že čez nekaj tednov lahko v Zasavcu dobili informacijo o vsem, kar se bo v naslednjih dneh dogajalo v Zasavju.
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje V Batičevem salonu v Revirskem muzeju je na ogled razstava del, ki so jih naredili udeleženci IV. Poletne slikarske šole Knez - Polc.
Trbovlje: Od 3. do 9. oktobra je v popoldanskih urah naogled razstava ročnih del v galeriji DD Trbovlje, v okviru Tedna upokojencev Trbovlje.
Trbovlje: Slikarka Ivana Uršič razstavlja v rudarskem počitniškem domu na Planini.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Hrastnik: V galeriji Hrovatič si je možno ogledati stalno razstavo del Vinka Hrovatiča.
Zagorje: V avli DD je na ogled razstava Bratje in sestre Sokoli. Odprta je v času drugih prireditev, za skupine tudi dopoldan.
Športne prireditve
NOGOMET
Trbovlje: Stadion Rudarja 9.10. ob 15. uri tekma Rudar -Zagorje (2. liga).
KOŠARKA
Hrastnik: Športna dvorana Hrastnik v soboto 8.10. ob 16.30 uri KK Laško - KK Hrastnik in ob 20. uri KK Pivovarna Laško - KK Krško.
Zagorje: Dvorana OŠ Ivana Skvarče v soboto 8.10. ob 18. uri tekma med KK Zagorje in KK Seltron Ruše.
MALI NOGOMET
Hrastnik: Igrišče na Logu, četrtek 6.10.: PP Hrastnik -Gostilna Texas ob 17. uri, Steklarski Friši - Liljani ob 17.50 uri, Steklarna - TKI ob 18.40 uri, Čvek - ŠD Čeče ob 19.30. uri, Juventus- Aje to ob 20. uri.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo:
24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo:
Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. -19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne:
24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 7.oktobrado 13. oktobra je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med. Elektro služba:
Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/ 329-290.
Kinodvorana
Hrastnik
6.	-9.	POLICAJ IZ
BEVERLV HILLSA 3 (kom), čet. ob 19. uri, pet., ned. ob 17. uri.
7.	-9. NEBO IN ZEMLJA
(drama), pet., ned. ob 19. uri, sob. ob 17. in 19. uri.
12.-13. PRVA LIGA 2 (kom,), sre., čet. ob 19. uri.
Kino Dol pri Hrastniku
8.	POLICAJ IZ BEVERLV HILLSA 3 (kom.), sob. ob 18. uri.
Delavski dom Trbovlje
6. THE DOORS, (glasb.), čet. ob 17. in 19. uri.
7.	-10. NABRITI KANONI (kom.), pet. ob 17. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri, pon. ob 19. uri.
11.	-13. MAVERICK (kom.,) tor., sre., čet. ob 17. in 19.15 uri,
Delavski dom Zagorje
6.-9. AS VENTURA (kom.), čet., pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. uri.
8.	-11. ŠKANDALOZEN (krim.), sob., ned., pon., tor. ob 19. uri.
12.	-14. NEBO IN ZEMLJA (drama), sre., čet., pet. ob 19. uri.
Kino Izlake
9.	AS VENTURA (kom.), ned. ob 19.15 uri.
Kino Litija
8.-9. PRAVA STVAR (triih), sob. ob 19. uri, ned. ob 18. uri.
m
S5
LLJ
O
o
<
1.	-1. VERJEL SEM - Brane Drvarič(3)
2,	- 3. ANA (remix 94) - Romeo (5)
3 -5. V NAROČJU SANJ - Vilma Guzek - Viki (2) 4,- 4. SANJAM TE - Anja Rupel (4)
.-/. DVAJSET LJUBIC-Adi Smolar
W?:

LU
D
m
LE.
7m
m
k::-
1.	-5. LOVE AND TEARS - Naomo Campbell (2)
2.	-/. KISE JESENJE- Prijavo Kazalište (1)
3.	-1. ATTACCAMI LA SPINA - Jovanotti (4)
4.	- 2. G00D GUYS D0N'T ALWAYS VVEAR VVHITE - Bon Jovi (3)
5.	- 5. CONFIDE IN ME - Kylie Minogue (3)
	

I y Glasujem za: I 3 Moj naslov:
I w
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje | do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.

7
KANAL 10
09.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15
SATELITSKI PROGRAM
14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI" PROGRAM, 18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
j


09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 20.15
Kontaktna oddaja,
21.15 SATELITSKI
PROGRAM
09.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO zelena dolina ali izzivi
ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
NEDEU„,M3M
10.00 INFORMATIVNA ODDAJA,	10.30
VlDEOBOOM 40 OLASBENAODDAJA, 11.15
PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ
10.00 PONOVITEV INFORMATIVNEODDAJE, 20.00 VlDEOBOOM 40 -GLASBENA ODD Al A, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15	PRISPEVKI
LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00.
RADIO
TRBOVLJE
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,	14.45
OBVESTILA IN EPP, 15.00
SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,	17.00
MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE	IN
POVABILA,	16.45
OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00ZVAMISO...,
11.00	TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,	14.45
OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,	16.45
OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI ,	18.45
POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA,	14.45
OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI
PROGRAM,	16.45
OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,	14.45
OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,	16.45
OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT,	18.00
UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA.	14.45
OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,	16.45
OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
FoTKA kar takO
Ves svet je moj.
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
V cerkvi
Janeza prime v cerkvi pri maši na veliko potrebo. Pa gre po stopnicah navzgor. Ker nikjer ne najde stranišča, najde nekje eno luknjo, v katero se pokaka. Medtem pa župnik reče: "No, kaj bo Bog daroval nam?" in nastavi posodo. Ravno takrat se Janez pokaka in drek pade v posodo. Župnik se malo čudi, pa si misli: "Bog že ve, kaj dela." In nato reče: "In kaj bomo mi darovali Bogu?" Takrat pa se Janez oglasi in reče: "Sekret papir!"
Herkules
Herkulesa ulovijo in zasužnijo Rimljani ter ga vržejo v areno. Seveda Herkules kot Herkules na vsaki predstavi naredi krvavi pire iz ostalih gladiatorjev. Ljudje se sicer zabavajo, a gladiatorjev je vedno manj, zato mu cesar ponudi odkup: če bo uspel posiliti sto žensk v eni noči, bo prost.
Isto noč se predstava začne, vsi navijajo za Herkulesa. Ena, dve, tri ženske, v prvih treh minutah, ljudje navijajo kot zmešani; devetindvajset, trideset, vsi gledalci vrvijo od navdušenja; petdeset, šestdeset, arena grozi, da se bo zrušila; osemdeset, devetdeset, petindevetdeset, Hercules začenja omagovati, a mu vzkliki množice dajo novih moči; osemindevetdeset, devetindevetdeset, ne zdrži več in pade omagan po tleh, ljudje pa razočarani začnejo žvižgati in zmerjati. Takrat pa Herkules zakolne: "Hudič! Prej, na generalki, mi je pa uspelo."
Godovi 'j

Marito;
I
d™
NIS‘S,
d“)
its^, *>
»tt6X
| BDiSBfpoj :snq,iy BqoQ :z raprngfi I Boquaqojx :j rofueSfi |	NVH ‘VAVDV
■	‘HOV ‘N3D031
! ‘jiwvavuwa
| ‘VINVT	'N3H
I ‘NV13 'S357HN ‘IN
■	'10‘TOdS‘33NVfOM ■‘VDIN3T3Z I ‘ S O X V I I M I
| :3pe|ui bz ropmzu)!
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 25.9. do 1.10.1994
27.9.	Mateja Macuh, Celje, sin Nejc;
28.9.	Marjetka Bantan, Dol pri Hrastniku, sin Miha;
29.9.	Polona Nikolič, Laško, hči Rea; Romana Sirk, Trbovlje, hči Nika; Tanja Uranič, Zagorje, hči Ajda;
1.10. Simona Savšek, Zagorje, hči Špela.
______________Iskrpnn mfitamn! ____________




"Nikakršno naključje ni, da je bilo srečanje defektologov v Zagorju."
Trboveljčan
Vi sprašujete, redakcija odgovarja:
Zinka iz Šmartnega pri Litiji nas sprašuje, ali bi naslednji stvari lahko rekli politično kameleonstvo. Predsednik litijske ljudske stranke je na sestanku o lokalni samoupravi najprej podpisal izjavo, da se strinja z zakonom o lokalni samoupravi in predlogom občin, takoj zatem pa razpravljal, da se gre država diktaturo.
Draga Zinka! Vaša ugotovitev morda drži; po zaslugi nekega angleškega bradača, menda se je pisal Darvvin, pa lahko stvari poimenujemo lepše, jih razglasimo za evolucijo. Ker se je evolucija stališča v konkretnem primeru zgodila v par minutah, gre za povsem novo vrsto, nekakšno hipno ali Rokavčevo evolucijo. Znano je namreč pravilo, da se nova spoznanja poimenujejo po njegovih odkriteljih.
Pri računanju optimalne potovalne hitrosti ne prezrite dejstva, da jejesenska jutranja megla praviloma sestavljena iz vodnih kapljic in malih šolarjev.
ŠOLSKI SVETOVALEC
Zaradi odmevnosti prejšnje razstave smo v naši galeriji v rekordnem času pripravili že drugo postavitev. Tokrat gre za politično manj angažiranega avtorja, saj je Max Bunker predvsem ljubitelj krajine. Zato nc preseneča, da je večina del nastala na Izlakah.
e
J
Jaaaaaaaanneeeeeeez!
Če vas je tako klicala mati, če se tako zadere vaša žena, potem ste srečen človek. Janezi vladajo in vodijo, zmagujejo in pobirajo kolajne, pišejo in učijo najvišje znanosti. Janezov je po Kranjskem kot listja in trave; starši se pač radi odločajo za imena, ki dojenčka že v zibki naredi moža.
In v čem je skrivnost njihovega uspeha? Pri Janezu je vsaka črka ne le na pravem mestu, ampakje vsaka črka veliko več. Vsaka govori o žlahtnosti, o koreninah slovenstva, o naših najboljših tradicijah. Pojdimo lepo po vrsti.
J govori o svetlih tradicijah slovenskega filma. Redkobesedni Kosobrin se je v eni redkih slovenskih filmskih uspešnic z j-j-j-j-j-j bal Bedanca, čudil Kekčevi drznosti in občudoval Mojčino milino. Jako racionalno.
A ni le začetek abecede, je kralj med črkami. Je prvorazreden med vlaki in hoteli, najmočnejši med bombami, nepogrešljiv med vitamini, krvnimi skupinami in tonskimi načini. A je, najkrajše povedano, ena a.
N je glasnik spodobnosti in visoke morale. Mladina, ki se zvečer podaja v razvrat, krmi kokoši z vulgarnim pi-pi-pi. Seveda pa ne boste slišali krepostne ženice, da bi ne vabila svojih putk s palatalnim n-n-n-n.
E nas usmerja, vendar ne nujno na vzhod. Mačkov oča, tako trdi Janko Kersnik, se je z e-e-e-e odpravil pod rušo. Tam, kjer traktorji še niso povozili vseh konj, pa lahko zaslišite internacionalni eeeee, bistahor. In konj bo šel na levo.
Z naredi stvari dovršne. Brez njega lahko vse življenje, sledeč Sizifa, rinemo skalo navhrib, z njim jo lahko v trenutku zrinemo vstran. In tudi pri Janezu je z tisti, ki dovrši to mojstrovino besednega komponiranja.
Tako, odmerjeni mi prostor je popisan. In, če želite svojemu nasledniku najboljše, na vprašanje, katero ime bo otrok nosil, odgovorite: "Janez naj bo!"
Rdeči Revir
Beloladijski promet je bil te dni gost kot že dolgo ne. Samo Fakin je zapustil kapitanski privez v Trbovljah inodptul, še vedno pod državno zastavo, v LjubJjahb. Zagorski kapitanski privez pa je zapustil Franc fSfošelj. Državne valove je zamenjal za toplo m zdravilno vodo Medijskih Toplic.
f / / / A
-	AVTOLICARSTVO
-	AVTOVLEKA
-	RENTA CAR
-	MEŠALNICA LAKOV GLASURIT
Glast
Kržišnik Roman,Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
(daja
avfo.

Prečna pot 19, Zagorje Tel./fax. 0601/64 134
TOVORNI PREVOZI
-	Prevozi tovora kiper do 7 ton
-	Prevoz volumenskega tovora do 7 ton
-	Kombi prevozi do 1 tone tovora
POTNIŠKI PREVOZI
-	Avtobusni prevozi do 17 oseb
-	Kombibus prevozi do 9 oseb
Možnost skupinskih prevozov za nakupe v Madžarski, Avstriji, Italiji.
Za vernike možni prevozi z avtobusom na Brezje vsako nedeljo!
VSE DODATNE INFORMACIJE NA TEL.: 0601/64 134 ALI OSEBNO NA SEDEŽU FIRME RAPRIM.
iJPSr
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
fflutnsBnrm malha i
----------100 tet-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------fOO tet------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
VAŠ TURISTIČNI IH POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL zagorje d.o.o. Tei.: ei 018, 64 032, ei 284
PLIBERK Avstrija 14.10.94 prevoz 950 SIT LENTI Madžarska 20.10.94 prevozl.400 SIT
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,39
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Ali še vedno premišljujete kam bi vložili svoj certifikat?
Vaša banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje vam predlaga in svetuje družbo za upravljanje
IB Maximo
MAKSIMA
I
družba za upravljanje
••.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V
IN ZAKAJ?
Tradicija poslovanja, strokovnost, izkušnje in mladostna zagnanost so njene odlike.
Vaš certifikat lahko vpišete v vseh bančnih enotah. Vsem tistim, ki ste to že storili,
SE ZA ZAUPANJE LEPO ZAHVALJUJEMO.
Tudi pri certifikatih z vami
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.