Naši dopisi. Iz Ljubljane. v(O b e n i z b o r ,,N a r o d ne Š o 1 e".) Društvo »Narodna Šola" v Ljubljani je iraelo svoj letošnji občni zbor dne 5. vinotoka. Precej obiskovani zbor je otvoril njega predsednik, Anton Razinger, s presrčnim. pozdravom na vdeležnike, konštatujoč sklepčnost istega. Terau je sledilo poročilo tajnikovo, ki se glasi: Slavni zbor! Iz vabila, katerega je odbor poslal čč. gg. članom za danes se vršeči občni zbor ,,Narodne Šole",je razvidno delovanje društvenega odbora v ravnokar minolem letu. Iz njega se lahko posnarae, da je odboru glavni namen, ustreči po možnosti različnim željam čč. gg. članov, da realizuje med letorn vse sklepe, storjene pri občnem zboru, da bi »Narodna Šola" v resnici dosegla oni naraen, v katerega je bila ustanovljena. Oni odbor, kateremu ste poverili pri lanskera občnem zboru to nalogo, se je vsekdar vestno trudil, doseči označeni namen. Ako pa i danes ni tako, kakor si želimo, ni temu kriv odbor, ampak vsestranske zapreke, ki se kaj rade pojavljajo — kakor drugod, tako tudi pri »Narodni Šoli". Kolikokrat je bilo treba, so se shajali odborniki v društvenih sejah ter ukrepali o naraerah in potrebah, ticočih se društva in njega boljšega vsestranskega razvitka, Iraena odbornikov iz lanskega leta so vam itak znana. Ker je pa nekako navada, da se imena istih pri vsakoletnih občnih zborih ponavljajo, storim to i jaz v svojem skromnem poročilu in sicer: Predsednik je bil Anton Razinger, njega namestnik Jakob Dimnik, blagajnik Alojzij Kecelj, tajnik Jožef Cepuder, odborniki pa so bili: Eng. Gangl, Ivan Krulec, Frančišek Raktelj, Juraj Režek in Frančišek Trošt. Pregledovavci računov so bili: Frančišek Gabršek, Jakob Furlan in Avgust Kleč. Pri prvi seji, ki je bila dne 21. kiraavca 1898., se je ukrenilo glede onih 20.000 zvezkov, katere je Grubbauer podaril »Narodni Šoli" po trgovcu Giontiniju, da se narareč oni, ki reflektujejo na ta dar, sarai zglase pri iraenovanem trgovcu; zakaj ,,Narodna Šola" nima s tvrdko Giontinijevo nikake zveze, ker je njen založnik tačasno trgovec Jos. Petrič. Da bi se naša mladinska knjižnica pomnožila, je določil odbor v tej seji dvoje častnih nagrad po 100 in 50 gld. za dva najboljša izvirna raladinska spisa. Ker že o tern govorim, naj omenim takoj, da je odboru došel samo en tak spis, kateri se je poslal v to naprošenim ocenjevavcein v presojo. Bode li za natisk, danes še ne vemo, ker dotični gospodje še niso izrekli svoje konene sodbe o njern. Pri tej seji se je tudi šklenilo, o katerem bo natančneje poročal gospod blagajnik, da se izda nova mašna knjižica s primerno vsebino za branje in popevanje, katera bi bolje ugajala šolski mladini, nego dosedaj izdane enake knjige. Gg. kateheta Srarekar in Merčun pa sta se naprosila v sestavo te knjige, koji želji sta rada ugodila — za kar jima takoj pri tej priliki izražam priraerno zahvalo. Knjiga ima namreč naslov ,,Pobo_ni otrok" in bode gospodom članom gotovo že znana. Tudi cena že zgoraj imenovanim knjižicam se je določila pri ravno tej seji ter da jo prodajajo trgovci Petrič, Gerber, Schwentner, Giontini in Katoliška knjigarna. Kakor že vsako leto poprej, se je tudi lani izrekla želja, da se gospodi tovariši opozore v šolskem glasilu, da pri naroeevanju ne pošiljajo denarja na naslove posameznih svojih prijateljev, kar se tolikrat zgodi, ampak vedno le na društvo ,,Narodna Šola", ker nam drugače napravljajo vsakovrstne zapreke in celo nepotrebne troške. Pri zadnji seji se je določil današnji občni zbor in njega dnevni red. Tudi bo morda zanimalo čc. gg. tovariše, ako oraenim, da se naročila pri »Narodni Šoli" od leta do leta množe, da jo bilo v ravnokar minolem letu do 60 naročil več nego lani; gotovo dovolj! Iz tega se pa tudi razvidi, da raste zaupanje v to društvo od leta do leta ter s tem tudi delo in opravilo društvenih funkcijonarjev. Končno naj še omenim, da irna »Narodna Šola" takorekoč stalne dobrotnike in podpiratelje, kakor: visoki deželni zbor, slavni mestni zbor, slavno kranjsko hranilnico, kateri podpirajo naše društvo z letnimi prispevki po 200 gld. Tera in vsern drugim dobrotnikora izrekara s tega raesta najtoplejšo zahvalo in Bog plačaj. Za tajnikora je poročal blagajnik Alojzij Kecelj, katerega poročilo so dobili člani tiskano v roke. Končno se je izvršila volitev društvenega odbora za prihodnje leto per acclamationem in so v odboru: Anton Razinger, načelnik: Jakob Dimnik, naraestnik; Alojzij Kecelj, blagajnik: Jožef Cepuder, tajnik; odborniki pa so: Engelb. Ga n gl, Ivan Krulec, Juraj R e ž e k , Franoišek R a k t e 1 j in Frančišek T r o š t. Pregledovavci društvenih računov so tudi lanski in sicer: Jakob Furlan, Frančišek Gabršek in Avgust Kleč. Posebnih nasvetov ni bilo. Z Groriškega. (Ljudskošolski učitelj zastopnik v c. kr. deželnem šolskem svetu; javna k va lifikacij a ; povišanje plač.) Ze opetovano je naše ljudskošolsko učiteljstvo poudarjalo, naj bi tudi ono imelo iz svoje srede enega učiteljskega zastopnika v c. kr. deželnem šolskem svetu, zakaj ta zahteva je povsern opravičena. Eden zastopnik naj bi bil profesor ali ravnatelj srednje šole kot zastopnik za srednje šole in drugi naj zastopa Ijudskošolsko učiteljstvo. Tako je na Kranjskera in Koroškem. Tudi na Goriškem bi raoralo biti tako, zakaj le Ijudskošolski učitelj bode znal prav zastopati težnje ljudskega učitelja, dočim profesor ali ravnatelj srednje šole ni o tern dobro poučen. Upam, da bodo naša učiteljska društva glede tega postopala solidarno in zbog tega tudi uspešno. Štajerski ,,Lehrerbund" to tudi zahteva od c. kr. deželnega šolskega sveta. Posnemajmo ga! Po vseh kronovinah avstrijske-ogrske države se je učiteljstvo izrazilo proti tajni k va 1 ifikacij i — in učiteljstvo deluje v to, naj bode kvalifikacija — javna. — Celovškemu učiteljstvu se je že ugodilo glede tega, in tudi rnestni šolski svet v Celju je v svoji seji dne 20. kimavca t. 1. enoglasno sklenil na predlog mestnega šolskega nadzornika, ravnatelja A. Nagela, naj bo odslej kvalifikacija javna za celjski mestni okraj. — To je pravo in tako naj bo povsod. Tako javno kvalifikacijo iraajo tudi na Kranjskem; to je vsak šolski voditelj dobi prepis ^inšpekcijske pole" gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. V tej je označeno učiteljsko osebje dotične šole, število šolodolžne in šoloobiskujoče raladine. Potem so klasifikovani posamezni učitelji in učiteljice iz vseh predmetov. Opisano je vse, kar se je našlo dobrega in slabega. Končno je izražena splošna sodba okrajnega šolskega nadzornika o dotični šoli: prav dobro, dobro, zadostno, koraaj zadostno, nezadostno. — Tako zna vsak učitelj(ica), pri oera da je; popravi tam, kjer ni dobro itd., a v nas — na Goriškem — tega ni. Pri nas je vse tajno. Okrajni šolski nadzornik nadzoruje šolo, spiše svoje poročilo okrajnerau šolskerau svetu in ta poroča deželnemu šolskemu svetu in mi o tem ne znarao — nič. — Večkrat ima učitelj dobro zavest, da je prav dobro deloval, pa je komaj za dobro opisan. Ako meni, da je dobro deloval, se vara, ker je kvalifikovan za komaj ali nezadostno. In o vsem tera on nič ne zna. On ne ve, kje naj popravi in v čera je slabo redovan. — Zavoljo tega ne more popraviti reda, ker ne zna, kaj in zakaj. — Terau nedostatku se mora v okom priti! Predlagara torej, naj naši učiteljski zastopniki v okrajnih šolskih svetih zahtevajo — javno kvalifikacijo in vsak šolski voditelj naj dobi vsako leto prepis inšpekcijske pole v nadaljnje ravnanje. — Tako je na Kranjskem in tako naj bo tudi v nas! — Tudi bi bilo umestno, da bi učiteljski zastopniki sporedično poročali našim strokovnim listora o sejah okrajnih šolskih svetov. Nekateri menijo, da je to tajna stvar, a jaz mislira, da ni res, zakaj poroča naj se le-to, kar je umestno poročati; saj prinaša ^Slovenski Narod" poročila iz sej Ijubljanskega mestnega šolskega sveta. — V zadnjem času so povišali plače uradnikom, slugam, financarjem; sedaj se povišajo plače častnikora. Samo mi učitelji Goriškega smo pozabljeni. Ker deželni zbor ne zboruje, pravijo, da se nam ne moro^o plače povišati. Naj bi nam pa slavna vlada začasno kaj poraagala, dokler se plače ne povišajo. V Prusiji zalaga država za vsako učiteljsko mesto od 150 do 500 mark na leto. Baš tako plačuje država dokladg za starostne prispevke in sicer za učitelja po 337 mark in za učiteljico po 184 mark. V nas ni tega; a naj se deluje na to, da se nam poraaga, dokler ne bode deželni zbor zboroval in sklepal in nam plač povišal. Naj bi znali tudi v nas, da ,,die schonste Poesie ist Geld, kein Geld ist Prosa." Ako so že vsern javnim funkcijonarjem povišali plače, naj se končno tudi nam, ki srno najbolj potrebni, inače je imel prav Goehte, kojepisal: »Einesschickt sich nicht flir Alle." Z Groriskega. BSoča\ poročajoča o zadnjem učiteljskem zborovanju v Gorici, pravi, da se je o predlogu, naj se g. Medvešček imenuje častnim članom društva, zato oddaljilo toliko društvenikov, da zbor ni bil več sklepčen, ker je učiteljstvo spoznalo slabe nasledke Medveščkove politike in Medveščkovega delovanja. V tem porooilu je resnica le to, da so se res nekateri društveniki oddaljili, a vzrok, ki ga je navedla »Soča", je prikrojen po njeni želji, je neresničen, bodisi da ni bila ,,Sočaa prav poučena, bodisi da ga je nalašč tako zlobno zasukala. 0 BSoči" sicer drugega nismo pričakovali, saj ne izide noben list, da bi se ne zadirala v g. Medveščka, najdelavnejšega in najzmožnejšega učitelja v našem okraju bodisi v šoli, bodisi zunaj šole. nSoči" ne moremo toliko niti zameriti, ker verao, da bi ga rada čim prej, tem rajša storila neškodljivega, ker potem bi z lahkotjo zaraašila usta drugirn učiteljera, oziroraa bi jih dobila na svojo stran; saj naši učitelji so toliko nzavedni", da čim bolj jih kdo zaničuje in tepe, bolj derejo za njim. Skoraj gotovo ne bo dolgo, in naše učiteljsko društvo izvoli mesto g. Medveščka g. Gabrščka svojim častnim članora radi zaslug, ki sivjih je pridobil z psovkami in podtikanji na učiteljstvo. Zivelo društvo takih značajev! Prepričan pa sem, da ,,Soča" ne raisli kakor piše; g. Gabršček pozna morda bolje nego kdo drugi vrline g. Medveščka, toda ,,Soča" s svojega stališča ne raore drugače pisati o njem, saj ji gre sarao zato, da bi ga osramotila, ponižala, raoralno uničila, in pri tem ji pomagajo tovariši — efijalti njegovi! Sraraota! Toda povera naj na tem mestu pravi, resnični vzrok dotičnemu podlemu vedenju nekaterih učiteljev, tovarišev g. Medveščka. Ta vzrok je zavist in sovraštvo. G. Medvešček je nekorau na poti, nevaren tekraec, in zato se dotični nekdo po pravici boji, da bi ne oteranela luč njegovih zmožnosti poleg zmožnosti g. Medveščka. Najprej je skrivaj proti njetnu deloval, a omenjenega dne se je moral odkriti in odkril se je! Poznamo ga sedaj, da bi ga bili poprej! Agitoval je za svoj naraen proti dotičnerau predlogu že poprej na skrivnem, a na dan zborovanja kar očitno vabil (ne vem, s kakimi obljubami ali grožnjami) svoje tovariše, zlasti gospodične učiteljice, iz zborovalne sobe. Najel si je bil tudi sebi urednih pomagačev, ki so mu pomagali pri tera plemenitem poslu! In to so učitelji! To, g. Gabršček, je pravi vzrok — nesramna agitacija in podlost enega tovariša, da g. Medvešček ni bil izvoljen častnim članom društva, kakor so nameravali zavedni učitelji. Pomilujemo pa tudi dotične tovariše in tovarišice, ker so tako sijajno pokazali svojo nezavednost! Ako se je zdel komu dotični predlog neutemeljen, bi moral ostati kot značajen človek v sobi in ga pobijati. Edino to bi bilo pravo. Toda dotičniki dobro vedo, da bi jim to ne bilo mogoce, zato so na tak podel način preprečili sprejetje dotičnega predloga. Nemirna vest jih je gnala iz sobe! Najbrž ni irael tudi nobeden toliko poguma, da bi se drznil ugovarjati. Vsa čast takirn možem! Pač taki učitelji ne zaslužijo kaj boljšega od psovk in zasrarnovanja, katero jim je svoj čas BSoča" bruhala v obraz. To sarai potrjujejo s tem, da hočejo uničiti njega, ki jih je tedaj skoraj edini branil in zagovarjal, ki se je postavil v boj za čast in pravice učiteljskega stanu!*) Kje vam je zavednost, kje vest, kje stanovski ponos?! Gosp. Medvešček ni dosti izgubil, da ni častni član društva, ki ga tvorijo večinoma taki znacaji! Jaz vsaj bi si tega ne štel v čast. H koncu svetujem še g. Medveščeku, naj se spravi z Gabrščkom, saj se je deloma res pregrešil, v kolikor sa je potegoval in bojeval za take ^značajne" in ,,zavedne" tovariše. Dragi Peter! Pero odloži iz rok in živi le sebi, svoji družini in svojemu stanu! Nehvaležnost in izdajstvo Ti je plačilo za Tvoj trud! —č. *) To je res; g. Medvešček je storil poleg g. Vrtovca več za ugled in veljavo goriškega učiteljstva nego marsikdo. Nehvaležnost je plačilo sveta! Uredn. V e s t n i k. Osobne resti. Glavna učitelja na ljubljanskern ženskem učiteljišču gg. prof. Jakob Vodeb in c. kr. okr. šolski nadzornik prof. Vilibald Zupanoič sta pomaknjena v VII. činovni razred. Solski lnuzej se nahaja od 1. t. m. dalje v prostorih II. mestne šole na Cojzovi cesti. Vsi na krov! S terai besedami je povabil naš list v zadnji številki p. i. učiteljstvo na občni zbor c. kr. kmetijske družbe. In res je prišlo dne 26. m. rn. nad 200 zavednih in naprednih učiteljev, vsak s svojo četo v Ljubljano, ki so pokazali pri volitvi, da jim bije srce za razvoj naše prekoristne kmetijske družbe in ž njo za napredek in blagor našega ubogega ratarja, ki se je pričel zavedati ter otrinjati z očf terao, ki inu je zabranjevala pogled v boljšo bodočnost. Naš kmet je poslušal pri tej volitvi glas svojega naprednega učiteljstva ter s tem pokazal očitno, da simpatizuje ž njim ter spoznava veliko korist, ki mu jo doprinaša nova šola, oziroma novodobno učiteljstvo. Lahko trdimo, da je bila ta zmaga zmaga naprednega, svobodomiselnega učiteljstva nad nazadnjaškim klerikalizmom. Uparao pa, da ta sijajna zraaga ni bila zadnja zraaga svobodoraiselnega učiteljstva nad nasprotniki svobode in napredka! Zora puca — — — Shod. zaupnih mož narodne napredne - stranke, ki je bil dne 25. ra. m., je izvolil v izvrševalni odbor tudi predsednika naše ,,Zaveze", g. Luko Jelenca. Do sedaj učitelji nismo imeli svojega zastopnika v tera odboru. Občni zbor kmetijske družbe je bil dne 26. m. rn. v Ljubljani. Kandidatje narodne-napredne stranke so dobili 1268 glasov, kandidatje klerikalne stranke pa 596 glasov. Narod je govoril! V odbor je izvoljen tudi gospod nadučitelj Janko Ziro vnik. Shod avstrijskega učiteljstva je dne 1. in 2. t. ra. na Dunaju. ,,Zavezo slovenskih učiteljskih društev" zastopa g. učitelj Engelbert Gangl. Ljudski učitelj gre na dan! Shod zaupnih mož. Župan g. L. Mlakar je na kratko pojasnil nečuveno gonjo, ki se je od klerikalne strani uprizorila proti učiteljstvu, katererau se že krate njegove državijanske pravice. Uciteljstvu se mora zagotoviti tista neodvisnost kakor uradnikora. Stranka naj zato dela z vso močjo na to, da se učiteljstvo v tera smislu organizuje, da bodo učitelji ravnopravni uradnikom od XI. do VIII. razreda. (Živahno pritrjevanje in klici: Zivelo napredno učiteljstvo!) Otvoritev obrtne napredovalne šole v Šmartnem pri Litiji se je izvršila v nedeljo. Najprej je bila slovesna raaša, katere se je vdeležilo učiteljstvo s šolsko mladino in vsi ondotni in okoličanski odličnjaki. Po maši je imel v okrašeni šoli otvoritveni govor nadučitelj g. Iv. Bartl. Za njim je govoril okrajni nadkomisar g. Št. Lapajne. Nato se je začelo takoj s šolskim poukora. Že danes je 32 učencev, kar dokazuje potrebo te obrtne šole. V Horjulu je razpisano drugo ucno mesto do 20. t. ra. Izjava. Podpisani učitelji, zbrani na prijateljskem sestanku v Cerknem, protestujejo najodlooneje proti p isavi in tendencioznim lažera ,,Domoljuba" št. 19. z dne 5. vinotoka t. 1. Zaradi članka: »Slovenski učitelji, odločite se" se čutijo žaljene kot učitelji ter obsojajo to ščuvanje prostega Ijudstva proti šoli in obenem proti učiteljstvu. Več o priliki učiteljskega zborovanja. Cerkno, dne 22. vinotoka 1899. Frančišek Kokcle, Jožef Rakovšček, Andrej Jakler, Frančišek Murnik, Julij Kogoj, Fr. Kašca, Ivan Trebše, Ivan Hrast. Listek upravnikov. Cenjene tovarišiee in tovariši! Tako na cedilu me pa vendar še niste pustili nikdar kakor ravno sedaj. Vaša uplačila za /fovariša" tako redko kapljajo, da niti za poštnino ne zadostuje. Vse direktne in indirektne prošnje ne pomagajo nič — vse je bob ob steno! Mnogim se je moral list ustaviti in mnogim se bo še moral edino radi neplačevanja naročnine. — In glejte, neumljivo rni je, kako more človek brez stanovskega lista izhajati! Naš ponos bi moral biti, podpirati list, ki dela vendar le edino za nas! Tovariši, nujno Vas prosim, da se spomnite »Tovariševe" prazne blagajhice! Pričakujem, da se s 1. listopadom prav gotovo oglasite pa — — zamašite ^Tovarišu" usta! Pozdravlja Vas Vaš tovariš Crnagoj. Lj u blj an a- B ar j e, 18. vinotoka 1899.