Z  impregnacijo lesa po sodobnih metodah lahko dosežemo večje prihranke
V   naši   drža-vi   trošimo  veliike  koliouie lesa na leto saino za vztfrževajije objek-tov  in.  uaprav.  Ta<ko potrebujeuio  saiuo jamskega  lesa  pribli/.no 500  tisoč   kubi-kov, lesa za zoloz.nis.ke pragove ipribližno 200 tisoč, a za električne drogove .približ-no 60 tisoč kubiikov na leto.
Ker potrošnja lesa iz leta v le>to na-rašča, rezerve lcsa v našib. gozdoviih pa so z vsakirn letom mauijše, smo čedalje bolj prisiljeni varčevaiti s io dragoceino suro-vimo in ji podaljšati njcno življansiko do-bo. Najcemejši načim. kako lahko to dose-žerao, je kcmična zaščita lesa, io je. da uvajamo v los doloeene količine kemika-lij, ki de.lujcjo kot strup; na ra™e prlive ijn insekte. Ta naoin zaščite, ki preiprečuje srnitje lesa, imenmjemo >impr&go.acija lesa«.
V  naši  držari imamo 6 Tečjih podjetij za jmiprefjnacijo lesa:  v Hočah pri  Mari-bomi,   v  Šlavonskem   Brodu,   v   Karloveu. Vitezu, Kruševcu in Čičevcu. Ta podjetja sr> bila deloma zgrajcna že v ra.zdob'ju 1W6 do 1<>15 i.n se poslužujejo še stare metode im.prejrnaeije lesa s katran«kim oljem po »Riipingovem*   postopkn.   Katraiksko olje v količini  nad  100 tisoč ton na leto nva-žimo pr&fcžno iz Sovjpfske zvezp, Ceško-slovaškc i.n nckaterih druffih držav.
Podjefje za impre.gnacijo Iesa v Hočah im-pr&fcniira s 120 k? katrans-ke^a olja na kabični meter po »Riipinppovu mHodi vse lcsene dropove za pleiktrične Tode Elek-trofrospodarstva,   PTT   in   Ju^os-lovain.s-kili
želeanic. Za borov in bukov les ta impreg-nacija s katranskim oljem popoluoma ustreza, kcr laLuko prepojimo z oljem vso belino do jedra hn tako dosežemo, da traija žnrljens-ka dol>a drogov 20 do 25 let.
Za srnrekov in jelkin les pa taka im-prognacija nikakor ue ustreza. Struktura ]osa namroč pri tem lesu nc doipušča ra-diaJne pejictraolje olja t les in ta^ko se prepojj v belimo komaj 4 do 5 mm ^lobo-ko. Zivljcnjska cfoba tako nezadostno im-pregniraireih smrekovih in jclikiniih drogov znaiJa koniaj 10 let. Za to -vrsto l«sa bomo niorali preiti čimiprej na drugo moclernej-šo iti ekonomiičnejšo metodo im.preg-nacije z vodotopniimi solmimi raztopinami. SoLne raz>topine irnajo to lastnost, da lahko pro-nicajo v leseni dropr tudd v radialni smeri, še 'b<>lj pa v podolžni smeri. Tako je mo-poče imprpfrnirati yso beliino droga do jedta in poTfaljšati življenjsko dolx> dro-pov na 20 do 30 let. Naša impreLpnacijska pocljetja pa se šr niso lofila re^konstruk-cije svojih naiprav in preusmerftve k im-preijrinaciji lesa z vodotoipno solno raz-ioniino.
Po pod-atki'h znaiša povprečna življen.j-ska doba oleklTičnih d-ro^ov t Sloveniji pri sedamjem slabem stanju iimiprepnacije približuo 13.3 lcta in je potrchno na iHo izm^nfati povprpčno 7.5 odistofka vfrrajp-nih dirojfov. V primoru, da bi za'aroto"viln dobro im;prp?rnacijo kakor tudi naknadVio z-aščito lesa, lnhko poda]j5amo življenj<vko dobo rfro^ov na 20 in 30 le^t. S tem lahko prihranimo velike količine lesa in denarja.