Obseg-: f Nj. Vel. presvetla cesarica Elizabeta - Topilnik za med in vosek. — Vednostna utemeljitev streljanja proti toči. — Pravila kmetijsko-kemijskega preskušališča. — Cenik kmetijsko-kemijskega preskušališča. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Oradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
, Km sto valeč" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg, učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld , na '/g strani 8 gld., ns strani B gld. in na </s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisjEfc, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi * Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št 17, Y Ljubljani, 15. septembra 1898. Leto XV,
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske.

Nj. Vel. presvetla cesarica Elizabeta
je umrla 10. t. m. v Grenevi kot žrtev zločinske roke. Vsa srca zvestih avstrijskih podanikov tugujejo nad krsto visoke vladarice, ki je bila v življenju uzor popolne žene in najmočnejša opora preljubljenemu vladarju na dolgi trnjevi poti njegovega petdesetletnega vladanja.
Misli vseli slojev udanih avstrijskih podanikov so pa v teh žalostnih trenutkih pri ljubljenem vladarju, kteremu je trda usoda naklonila toliko bolesti. Ne bolezen, temveč kruta roka mu je vzela ljubljenega brata, edinega sina, in slednjič čez vse ljubljeno soprogo. Na strani svoje ljubljene soproge je hotel praznovati dični naš vladar petdesetletnico svojega bhigonosnega vladanja ter sprejeti zahvalo svojih udanih narodov za polstoletno požrtvovalno delovanje. In sedaj! Okoli slavnostnih priprav se vijejo črne zastave in nameravano slavlje se je spremenilo v tugovanje.
Z začudeno ljubeznijo pa gledamo na svojega ljubljenega vladarja, ki je tudi v teh najžalostnejših trenutkih svojega življenja celemu svetu vzor požrtvovalnosti in dušne vrline. Bodi mu tolažba, da vsi narodi širne Avstrije z njim čutijo veliko bolest in da bode spomin na dično cesarico, na mater narodom, vedno tlel v srcu udanega ljudstva.
Topilnik za med in vosek.
Idelovalca čebelarskih priprav Kolb in Greber v Lorhu na Virtemberškem*) sta že dolgo časa skušala narediti pripravo, v kteri bi se razven praznega satja lahko topilo tudi polno. Nista štedila niti s časom, niti z denarjem in s trudom, dokler se jima ni posrečilo narediti tako pripravo, ki zadošča vsem zahtevam. Topilnik za med in vosek, kterega kažeta podobi 56. in 57., je tako sestavljen, da opravlja dvojno delo, pa vender vsako zase ter sta prav za prav dve pripravi sestavljeni v eno. Topilnik stane 10 nemških mark (približno 6 gld. našega denarja) ter se toplo priporoča, ker so čebelarji že pri-poznaii njegovo rabncst.
O topilniku pravi gori omenjena tvrdka:
Z našim vnovič zboljšanim, popolnoma saraodelujočim ter dvojno delo opravljajočim topilnikom za med in vosek se opravljajo opravila z naslednjim uspehom:
1.)	Topilnik raztopi prazno, pa tudi polno satovje. Ker na tvarino vedno deluje par, ni mogoče, da bi se prismodila.
2.)	Vosek in med se vedno sama odtekata, dočim je iz drugih priprav, ktere vender tako hvalijo, treba vosek posnemati z žlico.
3.)	Naša priprava deluje popolnoma sama, brez pomoči in zelo hitro, brez pritiska ali stiskanja, ter se z njo lahko dela med kuho, tako da zanjo ni treba posebej kuriti, in se tako priBrani kurivo.
4) Vosek izteka popolnoma čist
5.) Med ohrani svojo finost ter ne izgubi nič barve, leska in duha.
6) Vsa nesnaga ostane v topilniku; zato na ta način dobljeni med ni nič slabši kakor med, ki se iz satja izloči s sre-dobežnim strojem.
7.)	Izpraznjeno satje se ravno tako raztopi in vosek, ki se na ta način dobi, je popolnoma čist.
8.)	V tej pripravi se lahko raztopi vsak košček satu, vsi ostanki in odrezki satja, ktero pripravimo za izmetalnik (centrifugo), sploh vsi kosci, naj bodo prazni ali polni, kar se z drugimi pripravami nikakor ne da zvršiti.
9.)	Pri naši pripravi se prihrani mnogo kuriva, voska se pa mnogo več dobi, ker se ga nikamor nič ne prime.
10.)	Nevarnosti, da bi med kuhanjem vosek prekipel ali pri iztiskanju brizgal na vse kraje, kar se pri navadnem ravnanju rado zgodi, pri našem topilniku ni.
11.)	Tudi pacanja in mazanja ni pri našem topilniku, tako da človek z njim lahko cel dan dela v pražnji obleki, pa je prav nič ne onesnaži.
12.)	Topilnik je redkokdaj treba popraviti, in še tedaj se to zgodi brez velikih stroškov.
Vednostna utemeljitev streljanja proti toči.
Letos so tudi pri nas streljali proti toči, in sicer, kakor svedočijo poročila, z dobrim, recimo z zelo dobrim uspehom. Predrzno pa bi bilo uže danes izreči končno sodbo o streljanju proti toči, ker imamo še premalo izkušenj in nam je torej v tem pogledu še mnogo storiti. Dosedanji uspehi naj nam bodo v vzpodbudo, da poskuse nadaljujemo v večji meri ter primerno prirejene; zlasti naj občine osnujejo kolikor možno na gosto strelišča in posamezni posestniki naj tudi sami k temu pripomorejo in naj ne zahtevajo pokritja vseh stroškov iz javnih zakladov. Gotovo je, da se bode v ta namen nekaj storilo tudi iz javnih zakladov, in naš deželni zbor, kteri je v podpiranju kmetijstva vse hvale vreden, vršil bode gotovo svojo dolžnost. Ker pa nam je znano, da so ljudje, kteri ne verujejo v uspeh streljanja pri odvrnitvi toče in je celo smešijo kot babjeverstvo, zato smo si namenili priobčiti razpravo profesorja dr. G. Kreusnerja, v kteri ta učenjak na podstavi vede tolmači, zakaj more biti streljanje uspešno. Njegova razprava slove:
Dokler se bo na svetu kmetovalo, imeli bodo skrb za vreme vsi, kteri iz zemlje kaj pridelujejo. Ni torej čudo, če je prerokovanje vremena silno važna reč, kteri posvečujejo vse svoje delo stotine izšolanih vremenoslovcev, dočim množina nepoklicanih ljudi j misli to zadevo prav lahko rešiti na podstavi poljubnih in pa prav bedastih
Več rokovanje veda, če
Podoba 56.
Podoba 57.
*) Kolb and Grobar in Lorch im Remstkale (Wurtemberg). Ta tvrdka radovoljno pošlje svoj cenik, iz kterega se posname popis in cena raznega čebelarskega orodja.
vredno kakor pre-vremena bi bilo sebi se posrečilo na vreme vplivati vsaj v gotovih mejah. V vseh časih in povsod so bili ljudje, kteri so trdili, da morejo to storiti, tako da nahajamo tvorilce vremena iz poklica ne le pri divjakih, temveč tudi pri omikanih narodih.
Če se ne oziramo na širne puščave, ki imajo zrak skoraj brez vsake vlage, ima ozračje obdelanih dežel, če prav leže daleč od morja, vender vedno toliko vodene pare v sebi, da more nastati izdaten dež, ako nastopijo v to svrho potrebni predpogoji. Za časa severo-ameriške vojne so na pr. opazili pri bitkah, ktere so bile v suši, da je bil po bitki vedno dež. To se pogosto opazuje tudi zadnji dan cesarskih manevrov, ko se običajno postrele vsi ostali patroni. Ker so v ti prikazni videli neko zvezo, pričeli so Američani delati poskuse z umetnim naprav-ljanjam dežja s pomočjo patronov, kteri so se visoko v zraku razleteli. Uspehi teh poskusov so dvomljivi. Obratno so pa poskusi, ktere je delal Anglež Macka_y v deželah z štepskim značajem, brezdvomno dokazali, da je mogoče pri gotovi kakovosti zraka narediti dež, če se vsled velikega ognja krepko proti nebu dviga gorek zračni slop.
Ameriški poskusi s streljanjam so se pa nepričakovano pričeli ponavljati lani in letos v vinorodnih krajih južne Avstrije, v kterih skoraj redno vsako leto toča pobija, in sicer z nepričakovanim uspehom. Sledeč stoletja stari ljudski veri, ki trdi, da glas zvonov in drugi močni zvoki preprečijo tvoritev toče, vsled česar je uže od nekdaj stara šega, zvoniti ob bližajoči se hudi uri, pričeli so leta 1896. v nekterih krajih na Spodnjem Štajarskem, ki so posebno izpostavljeni toči, streljati iz možnarjev na nizko ležeče hudourne oblake. Resnično je, da v okolici teh strelišč ni bilo toče, pač pa se je iz rumenkasto
sivih točnih oblakov, ki so znani vsakemu poznavatelju, vsul močen, drugače pa neškodljiv dež. Dejstvo, da je v sosednjih krajih, koder niso streljali, pobila toča, je bil le morebiten dokaz, da streljanje proti hudi uri koristi; brezdvomen dokaz pa ni bilo mogoče doprinesti v očigled temu, da nismo imeli rabne teorije o tvorjenju toče.
To je pa sedaj drugače vsled poskusov, ktere je naredil Francoz Plante, kteri se so zlasti prav zadnji čas pcpolnili. Ako se v izredno veliki Bunsenovi bateriji vsi elementi napeto zvežejo in se v skledico slabo skisane vode napelje en pol elektriškega toka spodaj v vodo, drugi pol pa se od zgoraj približa vodi toliko, kakor pokaže izkušnja, potem se pod vplivom elektrike površje vode vglobi enako liju in naredi se globel, kakor če trajno pihamo na eno in isto mesto na površju vode. Iz trga lija škrope na vse strani majhne kapljice, ktere zmrznejo ter padajo kot drobna toča čez rob skledice, ako poskus dovolj dolgo traja. S pomočjo velikega To-plerjevega iniiuenčnega stroja se dado te prikazni tako vidno izvajati, da ni dvoma o pristnosti tako narejene toče. Ta zelo poučni poskus se pa takoj izjalovi, kakor hitro je le malo zračnega piha; celo mirno sopenje poskušalca prepreči popisano prikazen, zato je prisiljen delati s krinko in dihati skozi kavčukovo cev. Vsled tega poskusa, kterega si lahko mislimo v veliki meri prenesenega v zrak med oblake, nam je sedaj tvorenje toče bulj jasno, in ravno tako smemo smatrati mnenje za opravičeno, da mora biti zrak okoli, oziroma med oblaki v miru in v ravnotežju, kakor pri popisanem poskusu v sobi, ako naj pride do tvorjenjatoče. Podjetje, zrak hudournega oblaka z zvoki na njega oddanih strelov stresati in v nemir spraviti ter tako preprečiti tvorjenje toče, torej ni le brezpomembno, temveč celo sposobno, tvoriti na cele kilometre daleč tisti nemir zraka, kteri pri Plantejevem poskusu prepreči tvorjenje ledenih zrn. Ker torej ne gre za to, da bi „naredili luknje v oblake" kakor misli priprost človek, ali da bi oblake razpodili, streljati je treba tako, da so poki po možnosti močni ter da stresajo zrak proti oblakom, zato je pravilno, postavljati na možnarje zvočne lije.
Zanimivo je, poslušati streljanje iz primerne daljave. Po ognju in dimu se kmalu sliši pok; potem se pa naenkrat zasliši silno tresoče šumenje in žvižganje, ki postaja tem slabše, kolikor bolj se dvigajo zvočni valovi proti oblakom; mesto pa, da bi ti glasovi popolnoma oddoneli, narastejo iznova, ko so poprej domalega ponehali, ter potem kar hipno utihnejo. Ta prikazen je v zakonih zvoka popolnoma utemeljena. Zvočni valovi, ki se širijo s hitrostjo 340 m v sekundi, se tem manj slišijo, kolikor bolj se oddaljujejo od ušes ter trčijo končno ob oblak (takrat se domalega ne slišijo), ta jih odbije in potem pridejo kot jek nazaj na uho. Če stojimo tik mož-narjev, tedaj moremo iz časa, ki preteče od poka, do tedaj, da žvižganje skoraj preneha, (predno prične naraščati), približno izračunati oddaljenost oblaka, če pretekle sekunde množimo s 340. Skušnja uči, da se strel sliši 6 do 18 sekund dolgo, tako da pade oddonenje (predno prične naraščati) nokako v sredino tega časa. Iz tega se sme sklepati, da naši hudourni oblaki plavajo 1000 do 3000 m visoko. S tem se pa ne trdi, da bi ne bilo niže plavajočih hudournih oblakov; pa tudi pri oblakih, ki se vlečejo le nekaj 100 m nad zemljo, se sliši strel iz drugih akustiških vzrokov najmanj 6 sekund dolgo.
Misli o streljanju proti hudi uri, v pričetku zasmehovani od vseh stranij, se tako godi, kakor se je ob svojem času porabi olja za pomirjenje razburjenih morskih vaiov, o čemer danes nihče ne dvomi. V celem bitstvu elektrike leži dejstvo, da delajo razne učinke neznatni vplivi, če manjkajo ali če se prikažejo, kteri učinki so, merjeni po merilu človekove koristi, tako različni, kakor sipanje vode iz hudournih oblakov kot neškodljiv dež ali pa kot sipanje trdih ledenih zrn, ki uničijo vse poljske pridelke.
Poročila iz najbolj razupitih, toči podvrženih krajev na jugu Alp in vedno večje priznavanje, ktero dobiva streljanje proti toči tudi v učenjaških krogih, opravičujejo nado, da skoraj izginejo v poletnih mesecih stalno ponavljajoča so poročila o toči, ktera uničuje kmetovalcu nado po celih širnih pokrajinah.
Pravila
kmetijsko-kemijskega preskušališča c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
§ 1. Preskušališče se imenuje kmetijsko-kemijska preskušališče c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani,
Namen preskušališču je, s strogo znanstvenimi preiskavami pospeševati kmetijstvo na Kranjskem, posebno vinstvo, preiskovati in preskušati reči, ki so v tesni zvezi z dejanskim kmetijstvom sploh in posebej z vinstvom, potem vse semkaj spadajoče rastlinske bolezni. Nadalje ima preskušališče posebno nalogo, preskušati in v prigled jemati različna gnojila, krmila in semena ter preiskovati zemlje; potem zvrševati analitiške, fizijološke in mikroskopske preskušnje, posebno preskušati živila in použit-nine, ako to zahtevajo oblasti, društva in zasebniki, in razširjati uspehe znanstvenih preiskav z besedo in v spisih ter kmetovalcem dajati nasvete in jih poučevati.
§ 2. Visoko c kr. kmetijsko ministerstvo ima pravico nadzorovati delovanje preskušališča.
Upravno vodstvo ima glavni cdbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Neposredno vodi zavod ravnatelj, podpirajo ga pa asistenti.
§ 3. Osobje preskušališča obstoji iz ravnatelja in iz asistentev.
Dolžnosti in pravice preskušališkega osobja so določene v posebnih službenih predpisih.
§ 4. Preskušališče ima pravico izdajati listine o izidu svojih preiskav in preskušenj, ki so v tesni zvezi s kmetijstvom in s tehniško porabo kmetijskih surovin.
Za veljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskušališča.
§ 5. Pristojbine za preiskave so določene v posebnem ceniku. _
Cenik
kmetij sko-kemijskega preskušališča c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
B. Cenik za preskušnje.
I. Preskušnja kmetijskih in gozdnih semen.
Kmetovalcem s Kranjskega se kmetijska, t. j. poljska in travniška semena preskušajo brezplačno, ako so jih kupili pri kaki prigledni tvrdki in so poskušnje vzeli pravilno.
Poskušnja se vzame tako le: Takoj, ko je blago došlo, se iz vsake vreče vzame poskušnja (ako je mogoče.
s poskusnim bodalcem). Te poskušnje se stresejo skupaj, se dobro premešajo, in te zmesi se vzame primerna množina ter se v zapečatenem zavoju pošlje preskušališču. Poskušnji je treba priložiti prodajalčevo jamstvenico in pa potrdilo prič, da je bila poskušnja res pravilno vzeta.
Posameznih semen je treba v preskušnjo poslati naslednje množine.
cj
a rf rg TO
tV -Th
a >
o cd o.— bf N
9 10
Predmet preskušnje
Travna semena.....
Pesno seme, turška detelja (onobryehis sativa) in jelovo
seme........
Sočivje, lan, žito, ajda . . . Domača in nemška detelja, ako naj se z gotovostjo dožene, da v nji ni predenice . . Ako se preskušnja ne pokaže iste kakovosti (dobrote), za ktero jamči (kakor kaže jamstvenica) pri-gledna tvrdka, povrniti mora ta škodo, ako se ji pravočasno zglasi (vsaj v 1 mesecu).
Kadar se preskušnja ne zvrši brezplačno, tedaj se zaračunijo te le pristojbine (pri trgovcih vselej): Določitev čistosti jn kaljivosti detelje, trave in kmetijskih semen ter določitev najvažnejših pri mesij .... Določitev predenice v domači
detelji.......
v bastardni in beli detelji . v drugih semenih . . . Zmesi travnih semen se navadno ne preiskujejo Preiskava gozdnih semen . . Določitev kaljivosti pri zele-njadnem semenu ....
II. Preskusu j a krmil.
Preiskava tržnih močnih krmil pod drobnogledom, ali so
čista in sveža.....
Določitev vode, dušičnatih snovij surove vlaknine, pepela in nedušičnatega izvlečka v krmilih ........
Določitev posameznih navedenih
snovij.......
Preiskava močnih krmil, kupljenih pri priglednih tvrdkah, se tudi zvrši brezplačno, ako je s pričami dokazano, da je bila poskušnja vzeta pravilno, in ako je poskušnji priložena tudi jamstvenica.
o'
«3 « m
s M "T? "m
S a °> o.
Pristojbina za
preskušnje
gld. kr.
50 gr
100 gr 250 gr
500 gr
v/ %
l/a kg
20
75
50
20
50
eS
a
T3 c4 cj r^ b S
§J
N
6
2 !
Predmet preskušnje
III. Preskušnja mleka in mlečnih zdelkov.
Določitev specifične teže in tolšče svežega mleka po Ger-
berju........
Določitev specifične teže, suhe
snovi in tolšče.....
Določitev suhe snovi in tolšče v smetani, v surovem in kuhanem maslu . . . . Popolna preiskava mleka, surovega in kuhanega masla, oziroma določitev suhe snovi, tolšče, sirnine, beljakovca, mlečnega sladkorja in pepela Določitev posameznih teh snovij Preskušnja surovega in kuhanega masla, ali sta pristna
IV. Preskušnja gnojil.
Kranjskim kmetovalcem se umetna ali tržna gnojila preiskujejo brezplačno, ako so jih kupili od kake prigledne tvrdke, ako so po-skušnjo vzeli pravilno ter ji priložil jamstvenico.
Da bo uspeh preskušnje vezal tudi tvorničarja, oziroma trgovca, je treba po-skušnjo vzeti takoj, ko gnojila dojdejo, in sicer v navzočnosti 2 verodostojnih prič iz vseh ali pri večjih pošiljatvah vsaj iz 10 vreč vsakega gnojila približno po kilogram. Te poskušnje je treba dobro zmešati in iz zmesi se vzameta dve povprečni poskušnji, se de-neta vsaka v posebno steklenico, se zamašita in zapečatita, in potem se ena pošlje preskušališču, ena pa prodajni tvrdki. Poskušnji za preskušališče je treba priložiti jamstvenico in potrdilo prič, da je bila poskušnja pravilno vzeta. Ako se izid prigledne preskušnje ne sklada z zajamčeno kakovostjo, zavezana je prodajna tvrdka do primernega odškodovanja.
V vseh drugih slučajih se zaračunjajo te le pristojbine : Določitev vode v gnojilu . .
S
w O) HI
H 03 W
'S m
f- fl ^ G.


1 l
v21
Pristojbina za
preskušnje gld. kr.
50
Vi kg
3
4
Določitev fosforove kisline, vse, ali le v vodi raztopne . .
Določitev dušika.....
Določitev kalija.....
V. Preiskavanje obolelih rastlin in rastlinskih delov.
Taka preiskavanja in pa določitev škodljivcev, na-hajajočih se na rastlinah, izvršuje preskušališče kmetovalcem na Kranjskem brezplačno, ako mu ne povzročajo mnogo dela; za obsežnejša, več časa trajajoča preiskavanja zara-čunja delu primerne pristojbine.
VI. Preiskavanje prsti (zemlje), kamenja, gline itd.
Navadna presoja prsti (zemlje) z ozirom na rudninsko sestavo in kemijsko kakovostno
preiskavo......
Določitev apna v vinogradski zemlji, da se presodi, ali je prikladna za ameriške trte Določitev vode, izgube po iz žarjenju, dušika, v solni kislini raztopne množine apna, kalija, fosforove kisline ter špranje (spiralna preskušnja) Določitev drugih, v 3. točki nenavadenih, ali pa posameznih sestavin zemlje . . Mehanična preskušnja prsti (zemlje) in rudninska določitev posameznih njenih
sestavin .......
Da bo preiskavanje zemlje imelo kaj vrednosti, je treba prav vzeti povprečno poskušnjo. Ako ni pri rokah svedra za zemljo, potem je najbolje, da na več krajih tistega sveta, kteremu hočemo vzeti povprečno poskušnjo, z lopato izkopljemo jame, po 25—50 cm v kvadratu, z navpičnim stranicami in z vodoravnim dnom. Potem se iz vsake jame eni stranici odreže od vrha do dna enako debela (3 — 5 cm) plast. Ako naj se preišče vrhnja, orna plast posebej, in pod to ležeča spodnja plast posebej, potem se mora
7
7a %
7« %
3 kg
3 kg
-5 kg
3 kg
50
rt a
nj ci a> f^
i. S
c3 m
N
Predmet preskušnje
o rt^
k£° o -M
n H
a. >
Kfi ' O
a.
Pristojbina za
preskušnje gld. ' kr.
vsaka plast posebej odrezati. Prst iz posameznih jam se potem skupaj dene in dobro premeša, in ti zmesi se končno vzame povprečna poskušnja. Ako je zemlja na kaki parceli zelo različna, posebno v vinogradih, treba je vzeti več povprečnih poskušenj, ker bi v takem slučaju preiskava ene poskušnje ne imela nikake vrednosti. Preskušnja apnenca, ali je dober za navadno ali za hidravlično apno.....
Preskušnja gline in ilovice, ali sta dobri za opeko i. dr.
VII. Preiskavanje grozdja, sadja, mošta in vina.
Mošt in vino je vselej treba poslati v popolnoma snažnih, polnih in z dobrimi, novimi plutovimi zamaški zamašenih navadnih vinskih steklenicah. Določitev specifične teže (mostne teže) in vse kisline v moštu ako se za to preiskavo pošlje grozdje ali sadje za mošt Določitev prvotne moštne teže s tem, da se določi specifična teža mošta, ki je že
začel kipeti......
Določitev specifične teže, sladkorja in vse kisline v moštu ako se za to preiskavo pošlje grozdje ali sadje . . . Določitev specifične teže, sladkorja, vse kisline in alkohola v moštu, ki je že začel kipeti ........
Ako se vino lahko presodi, ko je je bilo treba samo po-kusiti, ne stane to nič . . Določitev alkohola v vinu iz grozdja ali iz sadja . . . Določitev alkohola, vse kisline, hlapne kisline in izvlečka, potem presoja vina po po-kušnji in navadni preskušnji pod drobnogledom . . .
Te določitve v mnogih slučajih zadoščajo za presojo, ali je vino dobro in zdravo.
Ako se zahteva strokovnjaški sv£t, kako bi bilo mogoče
1 kg
2-10 6-8
3A i
2	kg
3	kg

7. I 7a l

1
2 2
50
O..B
ns Kn
N
10 11
12
13
14
15
16 I 17
18
Predmet preskušnje
zboljšati kalno ali bolno vino, se le tedaj zaračuni pristojbina do 2 gld., ako je treba daljših, nadrobnih preskušenj Določitev alkohola, vse kisline, .suhe snovi, sladkorja, pepela, glicerina, nadalje določitev, ali je žveplenokislega kalija v vinu več, kakor ga sme biti (največ 2 gr v litru), in končno kakovostna preskušnja na solitrovo kislino Te določitve največkrat zadoščajo, da je mogoče presoditi, ali je vino naravno. Ako pa je za določno razsodbo v gotovem slučaju potrebno, da se zvrše še drugi kolikostni dokazi, potem se pristojbine zaračunijo tako-le: Določitev drugih neorganskih
sestavin po......
Preskušnja vina, ali so v njem katrannva barvila, salicilna kislina, saharin po . . . Preskušnja na žveplenokislo
apno (gips)......
Določitev, koliko žveplene kisline je v vinu ....
Določitev, ali in koliko galuna je v vinu ......
Določitev proste in vezane žveplene sokisline (z jodovo
raztopino)......
Določitev vse žveplene sokisline
(po Haasu)......
V splcšnjem za druge kakovostne določitve .... Za druge kolikostne določitve
(Dalje prihodnjič.)
c
<n » o 3 m
S B c. o.
sA-21
Pristojbina za
preskušnje
gld. | kr.
1 l

1—2 l
V* I
1-2
50
50
50 50
Razne reči.
— Nova sadna rastlina. Francoski rastlinoslovec An-drče je na svojem potovanju v znanstvene namene v Laplati v južni Ameriki našel nov sadni grm, ki se latinski imenuje Feijoa Selloviana. Ta grm zraste do 3ya m visok ter rodi podolgaste, jajčaste jagode, 4 do 6 cm dolge ter 3 do 5 cm široke, ki ostanejo zelene tudi tedaj, ko so zrele. Jagodovc meso je trdo, belo. zelo sočno, sladko, ananasovega okusa in prav prijetno diši. Andree je to rastlino vsadil v južni Franciji. Sedaj je rastlina vsa v cvetu. Ako bo ta rastlina uspevala tudi po drugih krajih v Evropi, pridobimo z njo dragocen južni sad.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 128. Letos je bila ob pričetku cena fižolu precej visoka, sedaj je pa zelo padla, zato ima vsak, kteri
ni fižola precej prodal, občutno izgubo. Ali priporočate fiž0i hraniti ter Čakati na boljšo ceno, oziroma, kakšno je Vaše mnenje glede fižolove cene ? (G. K. v R.)
Odgovor: Na taka vprašanja mi ne moremo ter ne smemo dati odgovora. Ne moremo ga dati zaradi tega, ker nismo vešči fižolove trgovine, ktera je zelo težavna ter mnogokrat goljufa celo starega in izurjenega trgovca Ne smemo pa dati odgovora, ker bi z napačnim svetom lahko spravili v škodo vprašalca in pa tudi tiste, ki bi brali odgovor ia se po njem ravnali Povemo Vam pa tole, in sicer brez vse obveznosti: Kmetijska družba je pridelala letos veliko fižola in je vprašala pri veletržcu, kaj naj naredi. Ta je svetoval fižol precej prodati, ker bo cena gotovo padala. Družba je prodala svoj fižol po primerno visoki ceni; sedaj pa je uže izdatno nižja, in kakor se glase poročila, je oktoberska cena fižolu za 1 gl i. nižja od današnje.
Vprašanje 129. Ker imamo letos obilo bezgovih jagod, napravil bi rad iz njih žganje, zato prosim pouka, kako se kuha bezgovo žganje? (I. D. v S.)
Odgovor: Bezgovo žganje se kuha, kakor vsako drugo iz sadja. Popolnoma zrele jegode se zmečkajo ter puste, da v zaprti posodi toliko časa kipe, dokler se ves sladkor ne spremeni v alkohol. Pokipela bezgova žonta se potem kuha v žganjarskem kotlu, kakor vsaka druga žonta
Vprašanje 130. Kako deluje kajnit na travniku?
Ker je uže Tomasova žlindra gnojilo, ktero pospešuje rast trave, čemu je torej še kajnit Pri nas trdijo tisti, kteri so uže gnojili z umetnimi gnojili, da kajnit uničuje mah. Če je temu tako, ali bi ne bilo dobro, da napravim za gnojenje mešanico iz Tomasove žlindre, pepela in apna? (F. I, v Ž )
Odgovor: Eastline potrebujejo pcleg dušika za uspešno rast še mnogo rudninskih snovij. Rudninskih snovij je razven kalija in fosforove kisline dovolj v zemlji. Z gnojem damo rastlinam tisto, česar v zemlji ne dostaja. Hlevski gnoj ima za rastline vse potrebne redilne snovi v sebi, vender pa naš hlevski gnoj nima ne veliko kalija ne fosforove kisline v sebi, ker je zdelek krme, ktera je rastla na zemljah, ktere imajo bodisi uže od narave malo teh snovij v sebi, ali pa so izsesane. Naši travniki se običajno do zadnjega časa niso gnojili; primanjkuje jim zlasti kalija in fosforove kisline Ker je gnojenje travnikov s hlevskim gnojem težavno, ob enem pa potratno in glede rudninskih snovij celo nedostatno, priporoča se, travnike gnojiti z umetnimi gnojili, ktera imajo v sebi kalij in fosfo-rovo kislino. Če je dovolj fosforove kisline v zemlji, potem se zaplode rastline, ktere so v stanu dušik jemati iz zraka, ter je potem gnojenje z dušikom (kteri je najvažnejši obstojni del hlevskega gnoja) nepotrebno. Take rastline so pred vsem razne detelje. Gnojila, ktera imajo v sebi kalij, so kajnit, žvepleno-kisli kalij, pepel i. t. d., gnojila, ktera imajo fosforovo kislino v sebi, so Tomasova žlindra, kostna moka, razni superfosfati i. t. d. Ako torej hočemo travnikom pognojiti z umetnimi gnojili, moramo jim dati kalija in fosforove kisline, bodisi v ti ali v oni obliki. Kajnit da kalij, Tomasova žlindra pa fosforovo kislino. Iz tega morete posneti odgovor na Vaše vprašanje. če primešate Tomasovi žlindri pepela, potem ni treba kajnita, ker je pepel kalijevo gnojilo. Res je pa, da kajnit uspešno deluje pri zatiranju mahu, ker ima razven žveplenokislega kalija še druge snovi v sebi, zlasti pa skoraj yg kuhinjske soli, ki tudi dobro vpliva na rast rastlin in zatiranje mahu. Apna pa ni treba dodajati, kajti Tomasova žlindra ga ima sama veliko v sebi.
Vprašanje 131. Imam nekaj dobrega vina. ktero ni čisto, zato sem je skušal očistiti z beljakom, pa se mi ni posrečilo. Kako naj vino čistim, in če se očisti, ali je smem dejati v steklenice? (M. S. v Ž)
Odgovor: Ako vino ni sprejelo čistila, t. j. ako se ni hotelo očistiti, je to dokaz, da mu ne dostaja čreslove kisline. Čistite je še enkrat, a poprej dodajte na 1 hI vina do 10 do 15 gramov tanima. Očiščeno vino seveda smete dejati v steklenice, vprašanje je pa, če v njih ostane čisto. V steklenice gre le popolnoma izšolano vino, ktero je navadno tri leta staro, večkrat pretočeno in po potrebi očiščeno.
G-ospodarske novice.
*	Z ozirom na žalostni dogodek v vladarski hiši smatra podpisani odbor za neumestno, prirediti na letošnjem občnem zboru sklenjeno sadno razstavo v proslavo peddesetletnice vladanja Nj. Vel. presvitlega cesarja, zato javlja tem potom, da sadne razstave ne bo In da prekliče vse v to svrho do sedaj Izdane naredbe.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 10. septembra 1898. Ivan Murnik s. r,	Gustav Pire s. r.,
načelnik.	tajnik.
*	f Gospod Ivan B. Kosler, grajščak in tvorničar ter večleten ud naše družbe je umrl 7. t m. na Orteneku. Naj počiva v miru!
*	Gg. poročevalcem, ki o letini poročajo naši družbi,
sporočamo, da letos ne moremo vsem dcposlati kojige „Sta-tistisehes Jahrbuch des k. k. Ackerbau-Ministeriums", ker nam jih visoko c kr kmetijsko ministerstvo ni poslalo zadostno število. Vsled tega pozivljemo one gospode, kteri to knjigo žele, naj nam sporoče, da jim jo pošljemo po pošti, ali naj o prilki pridejo ponjo v družbeno pisarno Knjige bomo dajali, dokler jih bo kaj na razpolago. —
Umetna gnojila prične družba razpošiljati prihodnji teden Ako ni drugače domenjeno, zvrse se vsa naročila po povzetju Družba ne more čakati na denar, ker ona mora na pr kajnit naprej plačati; tako je samo za to gnojilo uže sedaj plačala nad 12 000 gld. Prosimo, da se vsi podvizajo z naročili, ker je uže 2/3 naročenih gnojil oddanih
*	Deveta konjska dirka v Št. Jarneju. Ta dirka se je vršila 4. t m. po znanem sporedu. Dirkalo je skupaj 44 konj. Uspehi so bili naslednji :
V	I. oddelku, t j pri dirki tri- in štiriletnih žrebcev in kobil (daljava 2400 m) je prvi prišel na cilj Alojzij Banič iz Smednika v 5 min 49 sek. (darilo 250 kron), drugi Anton Jordan iz Ostroga v 5 min. 51 sek (darilo 1O0 kron), tretji Janez Udovič iz Mihovega v 6 min. 3 sek. (darilo 50 kron).
V	II. oddelku, t. j. pri dirki starejših kranjskih žrebcev in kobil (daljava 2400 m) je prvi prišel na cilj Alojzij Banič iz Smednika v 5 min 55 sek. (darilo 150 kron), drugi Ivan Kovačič iz Maharovca v 6 min 1 sek. (darilo 100 kron), tretji Ivan Rebšelj iz Skocijana v 6 min. 8 sek (darilo 50 kron)
V	III. oddelku, t j pri dirki konj brez razločka (daljava 2400 «) je prvi prišel na cilj Frančišek Jan iz Bučke v 5 min. 30 sek. (darilo 100 kron), drugi Ivan Jonke iz Gor. Mozelja v 6 min 18 sek (darilo 50 kron), tretji Anton Stepič iz Višnje Gore v 6 min 19 sek (darilo 25 kron), četrti Rudolf Smola iz Novega Mesta v 6 min. 38 sek. (darilo 25 kron).
V	IV oddelku, t j. pri gosposki dirki s parom konj (daljava 2300 m) je prvi prišel na cilj Alojzij Banič iz Smednika v 6 min. 6 sek. (srebrno darilo v vredno iti 100 kron)
* Premovanje konj za 1. 1898. se je vršilo meseca avgusta in septembra. V nastopnih vrstah priobčujemo imena odlikovancev.
Pri premovanju z deželnimi darili v Bohinjski Bistrici 23. dne avgusta so dobili: Prvo darilo v znesku 25 gld. Martin Jeklar iz Koprivnika, drugo darilo 20 gld. Lovrenc Vojvoda iz Boh. Bistrice, potem Josip Stare iz Nomena, Ivan Arh iz Stare Fužine in Urban Odar iz Stu-dora po 15 gld. Nadalje Valentin Soklič iz Jereke, Frančišek Podlipnik iz Laškega Rovta, Anton Sodja iz Češnjice, Ivan Rozman iz Polja in Jakob Cesar iz Jereke po 10 gld.
Pri premovanju v Lescah 24. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Ivan Mi-helič iz Noš 35 gld , Josip Kolman iz Zapuž 20 gld., Ivan Hudovernik iz Dovjega, Ivan Avsenek od S?. Lucije in Ivan Gotelj iz Zgoše vsak 15 gld, Simon Rožič iz Ribnega in Anton Zupan iz Zasipa vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Rozman iz Bitenj 25 gld., Matija Žvab iz Lepenc 20 gld , Ivan Pretnar iz Grada 15 gld., Frančišek Legat iz Lesec in Ivan Wucherer iz Lesec vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Anton Apih iz Zapuž in Anton Prešeren iz Brega vsak 10 gld., Anton Šuštaršič iz Lancovega, Frančišek Koželj iz Smokuča in Josip Semlje iz Sela vsak srebrno svetinjo
Pri premovanju v Kranju 25. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Ivan Demšar iz Zalega Loga 35 gld , Jo-ip Primožič s Pristave 20 gld., Andrej Lombar iz Viševka, Aleš Bergant iz Šenčurja in Simon Jereb iz Brnika vsak 15 gld, Frančišek Aleš iz Podreč in Frančišek Bončar iz Žej vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Barle iz Grada 25 gld, Ivan Stare s Spodnjega Brnika 20 gld., Jurij Gašperlin iz Šmartna 15 gld , Aleš Kokalj iz Letenc in Jakob Primožič od Sv. Katarine vsak srebrno svetinjo; c) za eno-in dveletne žrebice posestniki: Matevž Barle iz Luže in Ivan Grašič iz Golnika vsak 10 gld , Josip Primožič iz Pristave, Frančišek Kodran iz Stražiša in Valentin Jenko iz Jame vsak srebrno svetinjo
Pri premovanju v Kamniku 26. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Jakob Skok s Pristave 35 gld., Ivan Drešar iz Kapje Va3i 20 gld , Ivan Čebulj iz Komende in Anton Črnivec iz Šinkovega Turna vsak 15 gld , Frančišek češko iz Loke srebrno svetinjo; h) za mlade breje kobile posestniki: Andrej Gubanec iz Polja 25 gld., Frančišek Skofic iz Imovice 20 gld . Jakob Skok s Pristave 15 gld., Mihael Zmrzlikar iz Šinkovega Turna srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Jakob Skok s Pristave in Edvard Šmarda iz Ko-ličevega vsak 10 gld., Tomaž Prešeren s Homca, Jakob Za-buda iz Vidma, Ivan Slevec iz Preserja in Ivan Sluga iz Podgorja vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju na Vrhniki 29 due avgusta so dobili: o) za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Mrak iz Plešivice 35 gld., Ivan Smuk iz Bevk 20 gld., Frančiš, k Trček iz Bevk, Martin Pire iz Matene in Ivan Novak iz Notranjih Goric vsak 15 gld , Ivan Kanec iz Podsmreke srebrno svetinjo; b) za mlade breje kobile posestniki: Anirej Marinko iz Vnanjih Goric 25 gld., Josip Dolinar iz Razorov 20 gld , Jernej Per iz Sapa 15 gld. ; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ivan Marinko iz Vnanjih Goric in Josip Peršin iz Prevolj vsak 10 gld., Tomaž Seliškar iz Dragomera, Frančišek Podlipec iz Male Ligojne, Josip Kavčnik iz Loga, Anton Svet iz Rakeka in Ivan .Terai iz Sinje Gorice vsak srebrno svetinjo.
šarefe iz Dolenje Vasi 35 gld., Bernard Kovačič iz Sodražice 20 gld., Josip čflarek iz Nemške Vasi in Josip Boje iz Nemške Vasi vsak 15 gld., Josip Kouig iz Gorenje Vasi pri Kočevju srebrno svetinjo; l) za mlade breje kobile posestniki : Ivan Brtgar iz Eibnice 25 gld., Luka Mikolič iz Sodražice 20 gld., Jurij Mihič iz Skalovja pri Kočevju vsak srebrno svetinjo ;c)zaeno- in dveletne žrebice posestniki : Ivan Rus iz Eibnice in Bernard Kovačič iz Sodražice vsak 10 gld , Josip Konig iz Gorenje Vasi pri Kočevju, Jurij Poje iz Zajčjega Vrba in Jurij Lušin iz Gorice Vasi vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Trebnjem 3. dne septembra so dobili: o) za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Razdrli iz Temenice 35 gld,, Ivan Klemenčič iz Velike Loke 20 gld., Frančišek Bizjak iz Skače, Ivan Vehovfc iz Žuzembrega in Frančišek Grabnar iz Velikega Gabra vsak 15 gld.; JJ za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ivan Vehovec iz Žužembrega 20 gll, Matija Šalehar iz Blata 15 gld , Anton Kukenberger iz Ponikev, Anton Cvetjen iz če-rovne, Josip Bregar iz Planine in Anton Zupančič iz Velikega Gabra vsak 10 gld, Fraiičišek Žetjen iz Češnjice, Frančišek Kastelec iz Velikega Bičja in Anton Žgur iz Bele Cerkve vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v S t. Jarneju 5. dne septembra so dobili: c) za kobile z žrebetom posestniki: Ivan Strojin iz Ostroga^ 35 gld , Ivan Gorenjec z Vrha 20 gld., Jo3ip Tavčar iz Št, Jarneja, Josip Jantžič iz Most in Ivan Kuntarič ml. iz Kostanjevice vsak 15 gld., Ivan Kuntarič st. iz Kostanjevice in Josip Turk iz Ostroga vsak srebrno svetinjo; b) za mlade breje kobile posestniki: Ivan Strojin iz Ostroga 25 gld., Ivan Vrtačič s Pristave 20 gld., Anton Lenčič iz Smavčje Vasi in Ivan Kerin iz Sv Križa vsak 15 gld , Josip Banič iz Smednika, Peter Kerhin iz Gorenjega Gradišča in Marija Tavčar iz Št. Jarneja veak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Josip Cujnik iz Brezovice 15 gld, Frančišek Zupančič iz Prekop, Frančišek Turk iz Ostroga in Josip Globelnik iz Skocijana vsak 10 gld., Ivan Kerhin iz Drame, Josip čudovan iz ča-dražev, Peter Kerhin iz Gradišča, Ivan Gorenjec iz čadražev in Andrej Colarič iz Slinovice vsak srebrno svetinjo.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Št 12.393.
Razglas.
Z ozirom na zdanje stanje svinjske kuge na Kranjskem je c. kr. namestništvo v Pragi uvozno prepoved za prašiče na Češko omejilo na politične okraje Krško, Rudolfovo in Črnomelj.
To se razglaša ter ob enem razveljavlja tuuradni razglas z 20. dne avgusta 1898. 1., št. 12.199.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 29. dne avgusta 1898.
Št. 13.165.
Razglasilo.
Na podat a vi zadnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Ogerskem in Hrvaško-Slavonskem in zadnje čase zanesenih kužnih boleznij c. kr. deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, v zmislu razpisa visokega c, kr. ministerstva za notranje stvari s 7. dne septembra 1898. 1., št. 29.488., ukazuje nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev na Kranjsko:
A. Proti Ogerski. l.) Zaradi plučne kuge je uvažanje goveje živine prepovedano iz komitatov : Orava, Nitra, Požunj (izvzemši ozemlje otoka Calokez), Trenčin in Lipto, kakor tudi iz sodnega okraja Bajka, komitata Mošon, potem iz kraljevega svobodnega mesta Požunj;
2) zaradi kuge v gobcu in na parkljih je uvažanje prežvekovavcev in prašičev prepovedano iz komitatov: Besztercze-Naszčd, Solnok-Doboka in Udvarhely;
3.) zarali svinjske kuge je uvažanje prašičev prepovedano:
a)	iz komitatov: Abanj, Toma, Als(5-Feher, Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Tekov, Bekeš, Bregi, Bihar, Boršod, Brasso, Čanad, Fejer, Gomor-Kishont, Rab, Ilajdu, Iiaromszek, Heveš, ITont, Jas-Nagy-Kun-Solnok, Kiš-Kiik iillo Kolož, Ko m srn o, Krasso-Szoreny, Maroš-Torda, Mošon, Nagy-Kiikullo, Nograd, Nitra, Pešta-Pjliš-Šolt-Kiškan, Požunj, Somogy, Šopronj, Sabolč, Satmar, Seben, Sepeš, Solnok-Doboka, Tamiš, Tolna, Torda-Aranyoš, Torontal, Udvarhely, Ung, Vaš, Vesprim, Zala, Zem-plen, in ZoIyom, potem
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Baja, Debrecin, Kassa, Marosvasarhely, Pančova, Peč, Selmecz-Bilabanya in Szabadka.
B. Proti Hrvaško-Slavonski.
1.)	Zaradi svinjske kuge
je prepovedano uvažanje prašičev iz komitatov Belovar-Kri-ževci, Virovitica in Zagreb in iz mestnih okrajev, ležečih v teh komitatih;
2.)	zaradi kužnih ovčjih koza je prepovedano uvažati ovce iz velikih županij Modruš-Reka, Lika-Krbava in iz mestnih okrajev, ki leže v teh dveh velikih županijah.
Določila o uvažauju zaklanih prašičev v nerazkosanem stanju, tak6 da se jih drže še lelvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostajajo še nadalje v veljavnosti.
Iz ostalih neokuženih kom;tatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovavcev v obče, pitanih prašičev najmarij 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno. Te nove odredbe stopijo v veljavnost
14. dne septembra 1898 1 ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom s 1. dne avgusta t. 1., št. 11.184, in so s tem razveljavljene, razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak št. 51., odnosno po § 46. splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 12. dne septembra 1898.
Listnioa uredništva.
A. P. v R. Najprvo moramo vedeti, kaj je tisti izrastek na sescu, potem Vam še le moremo dati svet, kako ga odstraniti. Priporočamo Vam, vprašati živinozdravnika.
F. W. v D. Vinski jesih se napravi, če se vino pusti, da se skisa. Cepiči trt za cepljenje se porežejo, kadar je trsna rast popolnoma ponehala in je les popolnoma dozorel. — O škodljivosti detelje, kadar kaplja med, še nismo nikdar nič čuli. — Črešnja uspeva okulovana na višnjo, vender veliko bolje na čreš-njevem divjaku. — Zaradi perutnine se obrnite na M. Pauly-ja v Koflachu.
K. J. v C. Vaši prašiči imajo revmatično bolezen, ki prihaja od prehlajenja; prikaže se pa tudi tedaj, ako prašiči naenkrat dobijo dovolj tečne hrane, dočim so se poprej krmili s pičlo, prazno krmo. Ta bolezen se prav rada pokažo, če se prašiči, kteri so dobivali le zelenjad, začno pitati z zrnjem.
Vsa pisma, naroČila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi » Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Jlnstrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijski družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na l/s strani 8 gld., na t/i strani 6 gld. in na '/> strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 15. septembra 1898. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 35.— kr. do
gld. 37.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45.— kr. do gld. 65.— kr.; gorenjska repa gld. 33.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.25 kr.; kuminovo seme gid, 24 — kr. do gld. 24 .50 kr.
Fižol :Rudeči ribniški gld. 8.50 kr.; urdeči Hrvat gl. 8,—kr.; prepeličar (koks) gld. 11.50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 11.— kr. do gld. 11.60 kr.
„ brez dima sušene gld. 13.— kr. do gld. 15.— kr.
Orehi domači: gld. 16,— kr. do gld. 17,— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 29.— kr. do gld. 30 — kr. Kože Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33.— kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40 kg , „ 27.— , „ „ 28.— „ , lahke	„ „ 28,- „ „ , 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.)
Telečje kože: 60 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.80 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 33 kr. za kg.
Druge vrste 16 do 20 „ , „
Kože lisic po gld. 3.50 do 3.50 | , kun „ „ 9.— , 10.— i „ dihurjev, , 2.50 „ 3,-	v
„ vidr . , 9.- „ 10— |
Kože zajcev po 14 do 15 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potofil) po gld. 16.— 100 kg.
Žito:
V	LJnbljanl, 14. septembra 1898. Pšenica gld. 9.70 kr., rž gld. 7.60 kr., ječmen gld. 6.75 kr., oves gld. 6 75 kr., ajda gld. 10.25 kr., proso gld. 7.76 kr., turšica gld. 6.45 kr., leča gld. 11.— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 9— kr., seno gld. 1.10 kr., slama gld. 1.— kr. (Vse cene veljajo sa 100 kgr.)
Nt Dunajl, 14. septembra 1898. Pšenica gld. 8.54 kr., rž gld. 7.03 kr., ječmen gld. 7.20 kr., oves gld., 5.63 kr., turiica gld. 6.43 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Uljudnej pozornosti posebno priporočeno!
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsaki fari in po po potrebi in želji tudi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti i n prve vrste. Pismene ponudbe pod 20.298 Gradec, poste restante. (50—6)
Več meterskih stotov izvrstnega
sira
kakor tudi posamezne hlebe ima naprodaj „Košanska mlekarska zadruga" pošta Št. Peter, Notranjsko. (79—2)
Ameriško patentovane
ne varjene verige iz jekla,
ktere so dvakrat močneje od varjenih, so zelo lahke in ceneji kakor vse druge verige.
Vzorce, z mnogimi pohvalnimi pismi, pošilja brezplačno.
Akcijska družba fužin za jeklo v Beli peči na Gorenjskem. (m-*)
Te vrste verig dobi se v vsaki večji trgovini za železo.
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalen pri Celjs
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči
Novoiznajdene „brzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hit rejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnlce z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t. d i. t. d.	(4—161
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in li varsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v na,-temeljitejšo in cenejo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. 0jr Tovarniške cene. 1KI
Gonilna jermena za vsakovrstne stroje
lastnega izdelka
z jamstvom, da so ista nepresegljiva v trajnosti in moči.
Tovarna za izdelovanje vsakovrstnih jermen za šivalne stroje; jermen izka-melne dlake in iz bom-
Zaloga vsakovrstnega olja, masti itd., za mažo strojev in drugih posameznih delov.
Ednard Honigsberg, Zagreb, Ilica 25.
Zaloga vsakovrstnih kmetijskih in drugih tehniških naprav, kakor: sesalk (Pumpen), strojev itd. itd., nepremočljivih plaht za vozove itd itd.; Omar za led. Cenike brezplačno.	(66—3)
Alfa - Separator
Dunaj, (76 2) I. Schwarzenbergstrasse št. 3.
Da se prepreči izguba na denarju, mora si vsak kmetovalec omisliti naš svetovnoznan
posnemalnik za mleko, Alfa'
in popolno opravo za mlekarno kakor tudi „Alfa vrče" iz jeklene ploščevine za prevažanje mleka.
Na zahtevo dajemo strokovna pojasnila ter razpošiljamo cenike brezplačno in poštnine prosto.
Delovanje naše mlekarne je viditi vsak dan od 4. do 7. ure popoludne na dunajski jubilejni razstavi.
Za gospodarje in kmetovalce posebno važno
je pristno
(78—2)
Brockmanovo praecip. fosforovokislo apno
splošno priznana neprekosljiva primes k krmi za živino, ktero se dobiva po najnižji ceni dokler je kaj zaloge le v
deželni lekarni pri „Mariji pomagaj" Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. I poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh domačih zdravil.
—o® Vsa naročila razpošilja vsaki dan z obratno pošto. ®s>—
V najem se da takoj
posestvo „Hamer"
pri Majšbergu ob cesti iz Ptuja v Rogatec na Dravinji.	(82—1)
Njive, travniki in vrt blizo 40 oralov so zraven gospodarskega poslopja in enonad^tropne gospodske hiše (graštinica). Ob cesti je tudi mlin na 3 kolesa in nova žaga (cirkular), ki ima vedno obilno vodne moči. Žaga in mlin se tudi posebej data v najem. Več se izve
v konventu oo. minoritov v Ptuju (Štajersko).
Važno za kmetijstvo!
Redilna in hranilna štupa za
prašiče.
Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.	(67—2)
Varstvena znamka.
Bedilna štupa za
zivmo
za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zamotek z navodom o uporabi 50 kr., Varstvena znamka.	5 zamotkov samo 2 gld.
Hedilna in hranilna štupa za
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.
Dobiva se
v lekarni Trnkoczy v Ljubljani,
Kranjsko.
Pismena ali pa t. dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo-slana naročila se najlože in najceneje izvršujejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega rime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela).
Varstvena znamka.
Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, kakor:
mlatilnic,'gepelnov, slamoreznic, strojev za rezanje repe, trljerjev, in stiskalnic za grozdje in sadje; robljad z % imenom »Viktorija", vsakovrstnih strojev in naprav
za mlekarnice in sirarnice
izdeljuje z nedosegljivo zmožnostjo in najboljše napravljene, ktere izvršitve so bile na vseh dosedanjih razstavah odlikovane z naj-častnejimi in največjimi darili. — Take stroje priporoča in prodaja pod prav ugodnimi pogoji	(68—4)
J. Weipert in sinovi,
tovarna za poljedelske stroje in livarna za železo v Stockeravu pri Dunaju. — Glavna pisarna se nahaja na Dunaju, IX, Bauernfeldplatz 4.
Cenike razpošilja zastonj in poštnine prosto. Tovarniške cene. Za vsako stvar popolno jamstvo. Zastopniki in prekupci se iščejo.
H Nik. Hofmaim,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-♦♦ talni, ter orožni kovač in nožar
♦♦ v Ijubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči; da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalca, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej v najboljši kakavosti naredi. (9—5)
JOSIP LEUZ
trgovec	(13-16)
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstni novi krompir; kakor tudi izvrstne jedilno čebulo, suhe gobe, črešminove jagode, kostanj, želod, ježice, koruzne lase z odstranjenimi konci, hruške in jabolka za mošt, itd. itd. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah, črno in belo čmeriko in vsakovrstno drugo rastlinjstvo.
Stroji za porabo sadja in
Stiskalnice inagrozlje
s trajno delujočem dvojnem in pritisekvravnajočem pritiskalom »Herkules", ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica.
S&Ti MLINI,
grozdni roblači, pokolne mOŠtarne, stalne in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i. t. d.
Sušilnilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje
in lupljenje sadja. Najnovejše samedelujoče, patentovane trtne
škropilnice „Slfonlja". Vse te stroje izdeluje iu prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
o. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaj i, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.
Zastopniki in prekupci se iščejo. (59—5)
Vnovič znižane cene! VSe StPOje Za pOljedelstVO. Vnovič znižane cenel
Triijerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice
(preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—18)
IG. HELLER na Dunaju
II/a Praterstraaae 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo.
Mala naznanila.
Vsak ad c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in ilcer breaplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to flbvilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi ■ unanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Gflntralna posojilnica slovenska v Krškem obrestuje hranilne vloge po 4V,°/o brez odbitka rettnine in pripisuje obresti že vsakega pol k letakapitalu.	(103)
Vinski trgovci in krčmarji. Zanesljivo, natančno in hitro morate izvedeti ceno grozdja in vina cele Vipavske doline, kakor tudi o umnem kletarstvu itd. pod naslovom J. D. P. poste restante Vipava.	(126)
Vevnice, ali stroje za čiščenje žita razpošilja komad po 8 gld. A. Šket trgovec v Dramljah (pošta Trennenberg) Štirsko. (i34)
Vinskih sodov, dobro ohranjenih za napravo mošta kupi BI. Kun-stelj v Gorjah pri Bleda.
Kolarski učenec, 14 do 16 let star, se vsprejme takoj Več pove Gašp. Mohar, kovač in živinozir. pomočn. v Šktfji Loki (136)
Lepega mesarskega psa, progaste barve, 2 leti star, prav dober čuvaj, proda za 10 gld Franc Mavrič, mesar v Postojni. (137)
Prašičke, prave jorkširske pasme, 4 tedne stare, in sicer 4 mar-jaščke in 9 svinje, proda takoj Matevž Barle, posest, na Luži št. 34, pošta Št. Jnrij pri Kranju Cena po dogovoru. (138)
Rež „triumf in imperial", prvi pridelek izvirne Bahlseuove reži ima naproduj Ivan Mezeg, posestnik v Studom št. 5, pošta Go-renjavas nad Škofjo Loko.	(139)
Prosekarjev mošt in dolenjska vina; potem iz Prosekarjevih drož žgano vinsko žganje, naturalno slivovko, po Kneippovim receptu izdelani liker; priporoča po najnižji ceni in vestno postrežbo J. C. Roger v Ljubljani, Žitni trg. št 2.	(140)
Dve rujavi kobili
angleški dirjalki, ki pretečeti v 2 minutah kilometer, jedna 3Va leta, druga pa 4x/a leta stari, in ki ste dobili pri dirki v Št. Jerneju dne 4. septembra t. 1. prvi dve premiji, so naprodaj pri	(83—1)
Alojziju Baniču
na Smedniku pri Raki.
Kdor želi kupiti take izvrstne in hitre konje, naj sam k posestniku pride, ali pa pismeno naznani, da se mu v Novem Mestu ali v Krškem predstavijo.
C. kr. priv. tvornica
R. A. SMEEAL
Čeh kot Prostjeva	Praga — Smihov
Moravska.	Češka
Podružnica: Zagreb
priporoča	(45— 8
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
f^šf- Cene primerne, podružnice in prekupoi dobe izdatni popust, "te^fl
-o Ceniki franko in badava.
Ug-odna prilika:
©
0 ©
© © © © © © ©
© z 80 mimiki posetve, 17 orali travnikov in 8 oralov rovt. © © rt*
g Posestvo leži v dobro obiskanem gorenjskem letovišču, g
©	zemljišča so blizu skupaj, gospodarska poslopja so krasna	q
O	in bogato vrejena, mleko in mlečni izdelki se dobro,	©
^	hitro in drago razpečavajo.	(81—1)	©
© Kmetski gospodar, ki sam dela in ima družino, najde	©
©	na tem posestvu lep zaslužek. Posestvo se da v najem	©
V najem se da
lepo posestvo
© © © © ©
i ©
©
o ©
o
© © © © ©
brez ali z vsem fundozom. Najemščina po dogovoru.
© ©
Nasldv se izve pri opravništvu ,,Kmetovalca". ^
&
oooooooooooooooooooo
Cez 30.000 oepljenk
se odda jeseni t. 1, odnosno spomladi 1899.1. iz novoustanovljene trtnice v Krškem, in sicer po 12 gld. 100 komadov v jeseni, po 15 gld. 100 komadov pa spomladi.
Vrste so: Italijanski rizling, kraljevina, plaveč, grganja (vse bele) ter več dragih pomešanih, pa le najboljših domačih, belih in črnih vrst.
Cepljene so večinoma na riparijo portalis in izbrano riparije (ne souvage-sovaž).
Trtnica je pod strokovnim vodstvom.	(77—3)
Oddajale se bodo močne in le prav dobro zaraščene cepljenke. Razun cepljenk se odda tudi do 100.000 dobro okoreninjenih podlag riparije portalis in izbrane riparije; te po 15 gld. tisoč komadov.
Trtnica je blizu kolodvora Videm — Krško, toraj od vseh vinogradov precej oddaljena.
Naročila naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom:
Načelništvo „prve trgovske trtnice" v Krškem (Kranjsko).
Ustna naročila sprejema v Krškem g. dr. Tom. Romih.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X	X
K	Vsakovrstne	£
jj pipe za pivo in vino, *
X poljedelski stroji itd. popravljajo se dobro in X X	ceno pri	(80—1) X
£ A. C. Aehtschinu v Ljubljani g
X	Wolfove ulice št. 8.	J|
X	Prevzamejo se tuli vsa dela spadajoča v	X
X	stavbeno, ninetno in strojsko ključarstvo,	X
X	ter naprava vodovodov po deželi. Spričevala
X	o izvršenih vodovodih v Ribnici, Begunjah,	X
X Bezuljaku, Strmcu, itd. leže na razpolago.	X
XXXXXXXXXXXXXXXMXXXX