Gospodarske stvari. Krava in nje molžnja. Vaaka goapodiaja se je lebko že prepri6a!a, posebao kedar izpremeai deklo, pa dobi slabo za dobro, kako veliko drugačnje je mleko ia koliko ga dobi od iate krave maaj, kakor pri prejšaji, spretai dekli. Veliko pride aa to pri kravi, kako da jo molzemo. Ako ae pomolze le tako bolj po vrhu, kaj rado ae izgodi. da ae krava prevrže iz dobre v alabo kravo, kar ae tiče mleka ali tudi bolezai lotijo ae rade krave pri takem dojeaji. Ali še to ai zadosti, da se ti dozdeva, da ai do čiata pomolzla kravo, pri tem pride še veliko aa to, da molzeš tako, kakor se kravi aajbolje prilega. Pri aas ae godi to tako, da ae molze najprej aa ceckib eae straai, potlej pa aa ceekih dmge, tedaj sedaj aa odaebeaji, sedaj aa ksebeaji atraai, v čaaib tudi aa predajih ia pozaeje aa zadajih ceckih. To pa ni aeki čiato prav, priporoča se v aovem času, da ae vzameta cecka aavskriž, to je apredaji aa odaebeaji ia zadaji aa kaebeaji atraai ia aa robe. Ako se krava molze tako, tedaj pride vime v eaakomerao gibaaje. Lehko se razumeje, da ae ostaae to brez vse koriati za mleko ia ajegovo dobroto. Mleko se lepo izločaje iz vimeaa ia tudi tolšča ia ametaaa pride vsa, kar je je v vimeau, z mlekom vred iz ajega. Poaebao je to eaako gibaaje. ki se razteza aa vse vime, ako se molze aavskriž, dobro za cecka, ki ae ae molzeta. V ajiju se aamreč staka iz mlečaih žlez po malem tolšča ia kedar se potem molze aa ajiju, teče lepo po ajiju iz vimeaa. Taka molžaja je že izkušaaa ia aa krajih, kjer daje mleko ia kar se iz ajega dela, aajvečji zaslažek, je že doslej v aavadi ia oadi jim še aa raiael ae pride, da je mogoče drugače rrTolzti, kakor križem. Mi po svojem delu ae moremo druga reči, kakor da svetajemo aašim gospodiajam, aaj poskasijo tako molžnjo aekaj čaaa ia upamo, da se bodo prepričale, da ai aa robe taka molžaja. Za gozde. Spomladi 1889 ae oddaje iz državaih aasadišč v Gradci, v Celji, v Muravi ia Lietzeau mlado jelovo drevje ia vrbje, kakor že doslej več let. ubožaisim poaeataikom gozdov. Le-ti ae morajo izkazati s apričevalom obč. predatojaištva o svojem uboštvu ia dobijo potem iz aasadišča tako drevje brez plačila. Za vožajo pa je seveda ajira poskrbeti. Preraožaišim posestaikom pa ae oddaje eaako drevje vea iz aaaadišča za deaar, kolikor ga ataae tako drevje dotlej. Dobi ae pa lepih ia zdravib smerek, tri leta starib jezero zafl. 1*60, dve leti starih pa za fl. l"20 ia jeseai, črai ia beli bori po jezero za fl. 1*40. Za to, da se tako drevje izkoplje, spravi ia pripelje do železaice ali do pošte, račuai pa ae za jezero dreveaec 50 kr. Tiste atraake, oziroma poaestniki gozdov, ki mialijo prositi tacih drevesec brez plačila ali pa jib tudi kupiti, aaj aazaaaijo avojo željo c. kr. gozdaemu aadzoraiku v Gradci aajdalje do dae 29. jaauvarija 1888. Napia je tale: ,,B1. g. Fr. Polzl, ! c. kr. gozdai aadzoraik v Gradci, v aamest- ! nijskem poslopji". Kolikor se bode dalo, bode potlej sa jim ustreglo vaaj do dae 26. februvarija 1889 Do tega daeva dobijo odgovor, da dobijo ali da ae dobijo drevesec. Na prošnjo, ki še pridejo le po oaem tasu c. kr. aadzoraiku v roke, pa oa ae more jemati ozira. V prošnji mora se izreči aataačai aapis prosilca. potem ali se mu drevje aaj pošlje po pošti ali po železaiei ia tu, do katere postaje ali pa da pride sam po drevje. Ker so gozdi imeaitao poaestvo ia ker je tudi pri aas veliko goljav, kjer bi lehko lepo gozdicje bilo, zato opoaienimo mi še aaše bralee posebej aa to poaudbo. Kolikor vemo, ae kesajo se tisti, ki so doslej že tacib drevesec dobili, da ao ae bili obraili po sadike. Sejmovi. Dae 3. jaauvarija aa Brega v Ptuji. Dae 5 jaauvarija y Poličaaah. Dae 7. jaauvarija v Mariboru, v Šmarji ia v Novi cerkvi. Dae 8. jaauvarija v Radgoai. Dae v jaauvarija v Iaieuem.