(M)IM1Mopisov m revii. Uubliana Uredništvo: Mošc Pjjadeja 1. telefon: 2I1-S60, 2II-K35. tclclav: 2B-I63_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. ielefax: (064)215-366 _ _ _ Ob radovljiškem občinskem prazniku pogovor o nedavni "veliki slovenski preizkušnji, Slovenije z vojsko ni mogoče pokoriti j Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj: "V stavbi mejnega prehoda Jezerski vrh je bilo šestnajst policistov. P* najst minut po koncu napada pripadnikov JA nisem vedel, ali so živi in zdravi..." Bled, 5. avgusta - "Prejšnja leta smo proslavljali delovne zmage, letos pa slavimo nič manj pomembno vojaško zmago, s katero smo kot narod stopili iz anonimnosti," je v začetku pogovora in srečanja z ljudmi, ki so v nedavni bitki za Slovenijo zavzemali pomembne položaje v občini, na Gorenjskem in v republiki, dejal predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čeme. Alenka Bole - Vrabec, ki je povezovala pogovor, je udeležence, med katerimi so bili Jelko Kacin, Janko Stušek, Ivan Hočevar, Peter Zupan, Jože Resman, Janez Smole. Jaka Vidic in Justin Zor-ko, "povrnila" v čas, ko smo legli v slavju in se zbudili v vojni in se je zastavljalo vprašanje: bo nad mladim lipovim drevescem, ki tudi v radovljiškem mestnem parku simbolizira rojstvo slovenske države, plapolala slovenska zastava ali ne... Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, je dejal, da je izvršni svet že nekaj dni po plebiscitu zadolžil organizacije in posameznike v občini, ki naj bi poskrbeli za cestne blokade in za druge komunikacijske ovire. Ko se je dan po slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenija znašla v vojni in so tanki drdrali proti mejnim prehodom, tudi proti zgornji Gorenjski, so za cestne blokade prispevale vozila skoraj vse'organizacije iz občine pa tudi obrtniki. Kjer so postavili blokade, so poskrbeli tudi za obvoze in tudi sicer so se prizadevali, da bi bilo življenje v občini čimbolj normalno. Proizvodnja je bila predvsem zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza in deloma kadrovskih težav motena, vendar pa tovarne niso nikjer zaprli. Preskrba s prehrambenimi izdelki je bila dobra, v Bohinju, na primer, so za oskrbo namesto Mercatorja poskrbele blejske Špecerije. V Bohinju in na Bledu je vojna zajela štiristo turistov, vsi so se tudi varno vrnili na svoje domove. Na vprašanje, kdaj se je sprožil "varovalni mehanizem", je V radovljiški občini so v počastitev občinskega praznika pripravili v ponedeljek v Festivalni dvorani na Bledu pogovor Velika slovenska preizkušnja, v katerem so sodelovali Jelko Kacin, Janko Stušek, Ivan Hočevar, Peter Zupan, Janez Smole, Jože Resman, Jaka Vidic in Justin Zorko. C. Z., slika: G. Šinik @@M1^qU^I^IGjLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak_ Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc_ Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj_ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjck. Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica /avrl-Zlehir. Andrej Žalgf. Štefan Zargi_ Oblikovanje: Igor Pokom_ Tehnično urejanje: l\o Sekne, Mirjana Prakslcr, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vo/lič; Fotografija: Gora/d Šinik Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na aVtO; malskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. 13.3(1. Ob sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.00 din. Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500.00 din. Za tujino: letna naročnina 140 Dl M Oglasne Storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (l)radni lisi RS. 7 91). Ivan Hočevar, načelnik Uprave za notranje zadeve Kranj, odvrnil, da je policija že zelo zgodaj začela ugotavljati premike pripadnikov JLA, predvsem zato, ker se je pokazalo, da armada s kadri, z orožjem in drugo tehniko dodatno oskrbuje stražnice ob državni meji. "Že zelo zgodaj smo naleteli tudi na provokacijo pripadnikov JLA v stometrskem mejnem pasu. Komandirji karavl so namreč dobili nalogo, da se mora sleherni policist, ki želi opraviti redno nalogo v mejnem pasu, oglasiti štiri ure prej na ka-ravli, pri trenutni nalogi pa zagotoviti prisotnost pripadnika JLA; o vsem tem pa ni bilo obveščeno niti ministrstvo za notranje zadeve niti nobena od pokrajinskih uprav. Ukaz, ki so ga dobili na karavlah, je vseboval tudi uporabo strelnega orožja, če bi policisti ravnali drugače," je dejal Ivan Hočevar in poudaril, da mu je bilo v vojni najtežje, ko so pripadniki JLA obkolili mejni prehod Jezersko, pripeljali pred plato dva protiletalska topova in poz- "Slovcnija je z jugoslovanske barke, ki vse hitreje ione, odskoči' in se drži na površini, pa čeprav nekaterim to ne ugaja in jo poski\ šajo uničili gospodarsko. Tudi odhod vojske na meje in ukaz. f katerem bi bilo odprtih le osem nujnih prehodov, je bil sprejet Z* lo, da bi Slovenijo gospodarsko blokirali in jo zlomili. Ko to ' uspelo, SO sledili drugi ukrepi: izločanje Slovenije i: monetarne^ sistema, konec garancij za najemanje posojil v tujini..." je dejal J* ko Kacin in poudaril, da zdaj, ko je evropska misija v Beogradu d? bila klofuto, Evropa spreminja mnenje o Jugoslovaji in spozna^ odkod prihaja možni napadalec, da Slovenije z vojsko ni mogot pokoriti, da je teritorialna obramba sposobna zaustaviti tudi moti hilne nove napade... vali policijskega komandirja, naj se predajo. "Čeprav je bilo pripadnikov JLA štirikrat več kot policistov, pa po posvetovanju s predstavniki republike nisem dal soglasja za predajo, tudi zato ne, ker nisem verjel, da bodo res streljali. Policisti so se predali šele potem, ko so vojaki izstrelili na objekt šesto granato in ko je postalo očitno, da je njihov cilj stavbo popolnoma uničiti. Najprej so ustrelili v zrak, nato so tolkli po strehi, potem po vratih in oknih... V stavbi je bilo šestnajst ljudi. Še petnajst minut po koncu streljanja nisem vedel, kaj je z njimi, potem pa so nas avstrijski cariniki obvestili, da so vsi živi. " Na vprašanje, kakšne so bile strateške razlike v vodenju bojev na Gorenjskem in drugod v Sloveniji, je Janko Stušek, pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, odgovoril, da je bila tan-kovska taktika po vojaški logiki uporabljena predvsem za zastraševanje. Vojska je računalu tudi na lo. da slovenski rezervisti, ki so bili še preiStlji dan na delovnih mestih, ne morejo biti naslednji dan že vojaki. Da se je vojna začela razpletati v slovensko korist, gre po Stuškovi oceni pripisati tudi odločnosti vrhovnega poveljnika, to je predsedstva republike, ki je (za razliko od Hrvatske) že 27. junija ugotovilo, da gre za agresijo na suvereno državo. In zakaj je vojna Štajersko bolj prizadela kot Gorenjsko? "V Mariboru so bile razmere že pred vojno precej zapletene, prav tako pa tudi ni vseeno, ali zasedejo območje vojaki in oficirji, S katerimi smo še do nedavnega živeli skupaj, ali pridejo od drugod, "je dejal Stušek. Notranji in obrambni minister svarita Tudi po vojni ne smemo biti naivni Nekateri dogodki, znaki in obvestila kažejo, da so naši sovražniki po vojni in zapovedanem umiku Armade spremenili taktiko. Bodo metode še bolj umazane? Ljubljana, 7. avgusta - Na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali v bijena sredstva pa kažejo na me-teh dneh najpopularnejši slovenski ministri Janez Janša, Igor Bavčar in *' se uporabljajo na strani Jelko Kacin, smo slišali za dejstva in načrte, ki kažejo, da nas vojaški srbsklh teroristov na sosednjem uspeh žal ne sme uspavati. Veliko dogodkov pa tudi obveščevalnih poda- 0«mljU. Ker se tovrstni tkov kaže, da se nekateri s samostojno Slovenijo nikakor ne bodo mirno sprijaznili, celo več, utegnejo - vsaj pripravljajo se, da nam življenje v suverenosti zagrenijo, če ne celo preprečijo. Opozorila gre jemati resno, ni pa vzroka za paniko. Minister za notranje zadeve Igor Bavčar je povedal, da se ocene o možnostih za prehod na diverzantsko delovanje v Sloveniji žal uresničujejo. Doslej smo zabeležili pet tovrstnih dejanj: štiri poskuse razstreli t ve daljnovodov in diverzijo na bencinski črpalki v Mariboru. Preiskava neeksplodiranega razstreliva na daljnovodih pri Krškem je pokazala, da napadalci uporabljajo tehnološko visoko razvite in specializirane naprave in eksploziv, izdelan v Jugoslaviji in dostopen ozkemu krogu posebej izurjenih in specializiranih enot Armade, kar vse kaže, da je potrebno stališča načelnika generalštaba gencralpol-kovnika Blagoja Adiča, izrečena na tajnem sestanku z visokimi oficirji 5. avgusta, jemati resno. Ta stališča bi sicer spadala med slaboumne dokumente propagandne vojne, vendar se očitno najdejo izvajalci tudi takih nalog. Po besedah Igorja Bavčarja se diverzije približujejo naseljenim krajem, način izvedbe in upora- nosl pričakuje tudi v prihodnje, je slovenska policija poostrila nadzor, pričakuje pa tudi sodelovanje ljudi, ki z javljanjem opažanja sumljivih oseb in dejanj, lahko veliko pripomorejo k preprečevanju lega. Potrebno je se-, veda skrajno samozaščitno ravnanje in poudarjeno dosledno delovanje služb zadolženih za varovanje objektov. Minister za obrambo Janez Janša je novinarje najprej seznanil z analizo vojnih spopadov ob agresiji J A na Slovenijo. Ob obširni dokumentaciji, zemljevidih in računalniško pripravljenim prikazom smo slišali naslednje osnovne podatke: Jaka Vidic, sekretar za Ijuijfl obrambo radovljiške občine,! povedal, da je pritisk staršev f jakov iz vojašnic v Radovljici na Bohinjski Beli precej prjf mogel k oslabitvi JA v občini da je iz občine organizirano e šlo domov 310 vojakov. Sekre' je tudi pozval k strpnosti do $ rešin JA - tudi zato, ker so ne^ teri med njimi prestopili k ten1 rialni obrambi. Janez Smole. P veljnik območnega štaba TOs Radovljico in Jesenice, je pol dal, da so se enote teritoria'! obrambe od maja dalje red' usposabljale in da so vojno pri* kali z manjšo enoto, ki je varov la Karavanški predor. Med vorj so iz radovljiške vojašnice 0$ vsi vojaki, ostale so le sta rešit1 na Bohinjski Beli pa je ostala! četrtina redne sestave. Justin Zorko. predsednik "1 činske organizacije Rdečega V ža, je med drugim navedel, dal Rdeči križ v tistih vojnih dnfj oblekel v civilne oblike 283 y0jj kov. Precejšnjo količino obla' so imeli na zalogi, "aktiviri so tudi krajevno organizacijo R Radovljica. Odziv je bil zelo isno od časa, trajanja in namena, za katerega jih nameravamo Posejati. Na kmetiji se nam primeri, da bomo posevek krme zaradi različnih vzrokov, kot so: pomanjkanje krme, cenovna razmerja ■n drugi, rabili dalj časa, kot smo predvidevali. Tudi v tem prime-ru se bo travno-deteljna mešanica izkazala bolje, kot čisti pose-Vek mnogocvetne ljuljke. Osnovanje drobnega posevka kvalitetne krme je zaradi viso-k'h cen repromateriala zelo drago. Ob upoštevanju splošnega Problema poljedelcev - premajhnega vrstenja polščin, se nam z Večletnimi travno-deteljnimi mešanicami nudi možnost, da z manjšimi stroški osnovanja posevkov na leto rabe razširimo tudi *°lobar in s tem zmanjšamo slabe posledice, ki jih imajo poljšči-e lr> agrotehnika na rodovitno zemljo. Kolobar last a.Ve imajo same po sebi slabši vpliv na fizikalno-kemične nen"0stl tal. Zaradi velikih pridelkov, ki jih dosegajo v intenziv-treb pr'^elovanJu» odnesejo veliko hranilnih snovi, ki jih je po-rr, n°.nadomestiti. Poleg tega so tla pod njimi izpostavljena vre-zernl Vpnvorn< kar negativno vpliva na teksturo in strukturo Ijj .Je_- V posevku trav se razvijajo enaki pleveli, bolezni in škod-deteL V ž'lin' zato Je varstvo težje in dražje. Z vključevanjem trav J V me^anice s travami zmanjšamo naštete negativne vplive vpliv^ravno-deteljne mešanice spadajo med kulture, ki ugodno vjtjn^j0 na fizikalno-kemične lastnosti tal. Detelje z močno raz-Pl hranil tim t "<-"vaiinJ-*ciiin.iic lasiiiuau LVCICIJC L mutnu la/.- p]ilst- koreninskim sistemom dvigajo hranilne snovi in globljih zemlje, vežejo dušik iz zraka in s tem izboljšujejo izkoristek v tleh, posebej dušika, saj so trave veliki porabniki hranil, imajo pa plitek koreninski sistem. Ko jih preorjemo, pustijo v zemlji veliko organske mase, ki je vir hranilnih snovi za naslednje poljščine. Izboljša se mikrobiološka aktivnost tal. Tla močneje pokrivajo in s tem zmanjšajo negativne vplive vremena na zemljo. Detelje imajo slabo lastnost, da rade polegajo. V mešanici s travami je poleganje manjše. V gosti travno-deteljni mešanici se pleveli težje razvijajo, trajnost (trpežnost) mešanic je zato večja, kot trajnost čistih posevkov detelje, saj se le-ta že v drugem letu rada zapleveli. Travno-deteljne mešanice lahko pridejo na isto mesto že po 3 do 4 letih, medtem ko detelje šele po 5 do 6 letih, kar povzročajo t.im. utrujenost zemlje. Mešanice je lažje sušiti kot deteljo, krmljenje sveže pa ne povzročajo napenjanja živine. Priprava zemlje in setev Za setev travno-deteljnih mešanic je potrebno zemljo dobro pripraviti. Predvsem je pomembno, da dosežemo mrvičasto strukturo, saj so mlade, kaleče rastlinice zelo občutljive in hitro propadejo. Za spomladansko setev pripravimo le zgornjo plast zemlje, tako ne rahljamo spodnjih plasti zemlje (sejati moramo na uležano zemljo) in ne dvigujemo akumulirane vlage iz tal. Za poletno setev zorjemo njivo 15 do 20 centimetrov, globoko in jo povaljamo z valjarjem. Jesensko oranje bo bolj globoko. Sejemo lahko ob različnih časih, to je spomladi, pozno poleti in jeseni. Če sejemo spomladi ali jeseni, je dobro setev spraviti v varovalni posevek. Za to nam služi jaro ali ozimno žito, ki pa ga moramo sejati le 60 odstotkov normalne količine, saj bi nam drugače posevek travno-deteljne mešanice propadel. Kot varovalni posevek je dobra tudi mnogocvetna ljuljka, katere pa ne smemo dati več kot 8 do 12 kg/ha. Je namreč zelo prodorna in izpodriva druge vrste trav in detelje. Če bi je dali v mešanico več, bi bil pridelek že v prvem letu zelo dober, vendar se druge vrste trav in detelje ne bi mogle razviti. Po odmrtju mnogocvetne ljuljke bi ostala njiva prazna. V gorenjskih rastnih razmerah je zelo uspešna pozno poletna setev v drugi polovici julija in avgusta. Omejitveni dejavnik je le vlaga. Ob tem času tudi ni potrebno dajati varovalnega posevka. Pri tem terminu setve dobimo v jeseni še srednje dober odkos, ki pa mora biti opravljen v primernem času, drugače nam bo posevek slabo prezimil. Tu upoštevamo vsakokratne vremenske razmere, (se nadaljuje) Kmetijski zavod Ljubljana - oddelek Kranj svetovalec za rastlinsko pridelavo mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr. Zadružnikom 40 ali najmanj 51 odstotkov premoženja? Slovenska skupščina naj bi na zasedanju, ki bo predvidoma 21. avgusta, obravnavala tudi tri medsebojno povezane in odvisne "lastninske zakone" - zakon o privatizaciji, o denacionalizaciji in o zadrugah. Čeprav slovenska država s sprejetjem teh zakonov že precej kasni (po oceni dr. Jožeta Pučnika za leto dni), pa bi kljub temu, predvsem zaradi njihove dolgoročne pomembnosti, vendarle kazalo razmisliti, ali je smiselno tako "vroče teme" kot so "lastninski zakoni", obravnavati v počitniških avgustovskih dneh, ko v vseh okoljih iz kadrovskih in drugih razlogov niso sposobni organizirati kakovostne, vsebinske razprave in ko se bodo počitnice verjetno odražale tudi v (ne polno zasedenih) poslanskih klopeh. Naj bo tako ali drugače! V slovenskem parlamentu bo tokrat zanesljivo "vroče" - če že ne zaradi poletne pripeke, pa zavoljo posameznih zakonskih določb in precejšnjih razlik, ki so nastale od osnutka do predloga. Predlog zakona o zadrugah se od osnutka bistveno razlikuje predvsem v poglavju, ki govori o vračanju zadružnega premoženja in združenih, vloženih ali prenesenih sredstev ter o lastninjenju premoženja, ki je bilo ustvarjeno v trajnejšem sodelovanju z zadružnimi organizacijami. Zakon v posebnem seznamu posebej našteva klavnice, vinske kleti, mlekarne in druga podjetja, v katerih naj bi zadruge in organizacije kooperantov, ki so z njimi proizvodno in poslovno sodelovale, pridobile 40-odstotni delež (lahko pa tudi manjšega, če bi se tako medsebojno dogovorili). Na seznamu podjetij so tudi štiri gorenjska: Mercator - Mesoizdelki Škojja Loka, Klavnica Jesenice, Veletrgovina Špecerija Bled - poslovna enota Klavnica Radovljica in Mercator - Mlekarna Kranj. Mnenja o tem predlou so za zdaj še močno deljena in ta raznolikost se bo, kot kaže, prenesla tudi v skupščinsko razpravo, v kateri je pričakovati "boj" med tistimi, ki trdijo, da zadružniki niso sposobni upravljati in gospodariti s tolikšnim premoženjem, in onimi (Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, Zadružna zveza Slovenije), ki zahtevajo, da zadružne organizacije in organizacije kooperantov postanejo večinski lastniki v seznamu napisanih klavnic, mlekarn, vinskih kleti in nekaterih drugih podjetij in da torej dobijo namesto 40-odstotnega najmanj 51-odstotni delež. • C. Zaplotnik Kmečki tabor v Beltincih Ljubljana, 6. avgusta - Tretji tabor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke bo naslednjo soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, v Beltincih pri Murski Soboti. V soboto bo okrogla miza o sedanjosti in prihodnosti slovenskega kmetijstva, v nedeljo pa bo množični shod, na katerem bosta zbranim spregovorila predsednik SKZ-LS in član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman in predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak. 18. avgusta bo na 29. mednarodnem kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni tudi "dan SKZ-LS". • C. Z. MEŠETAR Odbor za mleko, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je pred nedavnim določil odkupno ceno za mleko, oddano avgusta. Rejci naj bi za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče prejeli povprečno 7,10 dinarja. Zapisali smo - povprečno, kar pomeni, da bodo nekateri prejeli več kot 7,10 dinarja, drugi pa tudi manj, odvisno od dodatkov oz. odbitkov za kakovost. Nova cena je za 20 par višja od julijske. Mlekarne bodo kmetu plačale za liter mleka povprečne kakovosti 5,84 dinarja, republika bo kot nadomestilo za pokrivanje razlike v ceni prispevala 0,80 dinarja za liter, povprečni dodatek za kakovost pa bo znašal 0,46 dinarja. Nova odkupna cena bo le nadpovprečnim rejcem pokrila stroške in "poplačala" vloženo delo, vsi drugi pa bodo molzli mleko v svojo izgubo. Vsaj tako je mogoče sklepati na podlagi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije, daje bila že julija lastna cena mleka 8,92 dinarja za liter oz. za okrog devet odstotkov višja kot junija. Na povišanje so najbolj vplivale podražitve mineralnih gnojil, traktorjev ter močnih krmil. Odbor za mleko je tudi določil, da je lahko razmerje med odkupno ceno mleka povprečne kakovosti in prodajno ceno mleka v PVC emabalaži 1:1,8, pri mleku v pure-pack embalaži pa 1:2,1. Malo izbranih Kranj, 7. avgusta - Podatki zadnjega popisa prebivalcev so v občini Kranj pokazali na presenetljiv presežek stanovanj, saj je bilo ugotovljenih preko sedemsto stanovanjskih enot več kot gospodinjstev. Kako varljivi pa utegnejo biti ti suhoparni številčni podatki, kažejo rezultati razpisa za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki so na listo čakajočih za (boljšo) streho nad glavo uvrstili kar 553 kandidatov. Spregledati seveda ne kaže dejstva, da je omenjeni presežek stanovanj v zasebnih hišah in verjetno čaka na naslednjo generacijo, hkrati pa to tudi pomeni, da ol sedanjem stanovanjskem sistemu ne dela nikakršen trg stanov, .tj (niti prodaje niti najema). Kranjska vlada je danes na redni seji potrdila listo kandidatov vendar bo srečnežev le malo, saj je na razpolago le 23 stanovanj. Na razpis za dodelitev solidarnostnih stanovanj je bilo kar 656 prošenj, vendar je bilo 97 prošenj zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjenih, zaradi zavajanja in neresničnih podatkov pa naknadno še 6. Po temeljiti proučitvi materialnega, socialnega, zdravstvenega in stanovanjskega stanja družin, ki so kandidirale, so bile na podlagi točkovanj pripravljene prednostne liste, s katerih bodo, glede na že omenjenih 23 razpoložljivih stanovanjskih enot, dobili stanoVanja tisti, ki so dosegli 233 ali več točk. Edini pomislek, na katerega je opozoril predstavnik Sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki vodi postopke, je bila vprašljiva stanovanjska kultura oz. bivanjska disciplina nekaterih kandidatov. Potrditev prednostne liste pomeni zaključno stopnjo postopka, ki naj bi bil še ob dveh pritožbenih rokih zaključen v mesecu oz. mesecu in pol. Slišali smo sicer opozorilo, da kaže počakati na nov stanovanjski zakon, ki solidarnostno stanovanjsko pomoč drugače ureja, predvsem z vidika nesmotrne (raz)prodaje občinskega fonda. Vendar, če so bili materialni pogoji prosilcev pravilno ugotovljeni, ni strahu, da bi zmogli (tudi podcenjeni) nakup. Ker so stanovanje že zgrajena - za čas do vselitve jih morajo celo posebej varovati - upajmo, da bodo postopki čimpreje končani. • Š. Žargi GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Zakaj gozd Umira - Od četrtka do nedelje zvečer minuli teden je bila v dvorani Doma v Tenetišah v kranjski občini zanimiva ekološka razstava, ki jo je pripravila domača Tenetiška ekološka skupina. Skupino dvanajstih mladih članov vodi Mateja Košir. O razstavi je povedala, da jih je zanjo posredno spodbudilo odlagališče odpadkov v njihovi krajevni skupnosti, hkrati pa pogosta opozorila in ugotovitve pri nas in v Evropi o umiranju gozdov. Zato so razstavo poimenovali Zakaj gozd umira. Sicer pa je bil to prvi del razstave, v katerem so s slikovnim, časopisnim in knjižnim ter drugim strokovnim gradivom tokrat želeli predstaviti predvsem drevje, s poudarkom na drevje v njihovem okolju. Ze novembra letos pa nameravajo pripraviti tudi drugi del te razstave. Takrat pa bo poudarek na gozdni podrasti in živalih. Povejmo še to, da Tenetiška ekološka skupina deluje od začetka maja letos, nastala pa je pravzaprav zato, kot smo slišali, ker Ekološko društvo v Tenetišah nič ne dela. Kakor koli, mladim v tej nedavno ustanovljeni skupini velja vsekakor spodbuda in priznanje. - A. Z. Zahvala ministra za šolstvo in šport prof. dr. Petra Venclja - Otroci iz Belorusije in Rusije, prizadeti v černobilski jedrski nesreči, ki so letovali na povabilo slovenske vlade pri nas v Počitniškem domu ZPM občine Ljubljana -Center v Zgornjih Gorjah pri Bledu in Letovišču ZPM občine Krško V Nerezinah, so že daleč na svojih domovih. Z vašo denarno oziroma materialno in drugo pomočjo ste omogočili, da smo pripravili otrokom prijetno letovanje v naši deželi, hkrati pa tudi poka/ali. da smo pripravljeni pomagati v stiski, še posebej, ko gre za otroke. Zato se vam za vaše sodelovanje v tej humanitarni akciji najiskreneje zahvaljujem. • (až) Sodelovanje Kamnika in Kranja - Društvi upokojencev v Kranju in v Kamniku in že nekaj časa sodelujeta na različnih področjih dejavnosti. V prihodnjih dneh tako načrtujeta spet eno takšnih skupnih akcij. Pripravljata srečanje kolesarjev iz obeh društev. Kranjskim kolesarjem, ki se bodo v četrtek, 15. avgusta, ob S. uri odpeljali izpred Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, proti Preddvoru, se bodo ob 10. uri pred Gostilno Mejač v Preddvoru pridružili kolesarji iz kamniškega društva. Potem pa bodo skupaj nadaljevali pot do prostorov Društva upokojencev v Komendi, kjer bo ob II. uri kolesarsko srečanje. • (až) Gasilska Odlikovanja - Spet se je nabralo nekaj odlikovanj, ki jih je podelila Gasilska zveza Slovenije. Na območju občinske gasilske zveze Kranj so odlikovanja 11. stopnje dobili Jože Prestor iz Gasilskega društva Zgornji Brnik, Jože Močnik iz Gasilskega društva Spodnji Brnik in Albin Masten iz Gasilskega društva Britof. Plamenico 11. stopnje je dobil Jože Lampe, plamenico III. stopnje pa Pavel Vrtnik (oba iz Gasilskega društva Spodnji Brnik). Na območju občinske gasilske zveze Skofja Loka je odlikovanje II. stopnje dobil Maks Šinkovec iz Gasilskega društva Hotavlje. odlikovanje lil. stopnje pa Milan Kopač iz Gasilskega društva Dobračeva. Plamenico II. stopnje sta dobila Metod Peter-nelj in Ivanka Peternelj iz Gasilskega društva Hotavlje, plamenico III. stopnje pa Janez Miklavčič iz Gasilskega društva Dobračeva. • OP) Turistično društvo Hotavlje Uranškov Janez se bo ženil... Hotavlje - Jutri, v soboto zvečer, po 20. uri bo na Holavljah pred lipo, ki so jo posadili pred dobrimi 20 leti, spet veselo. Po tem, ko bodo zaigrali žirovski godbeniki in po predstavitvi škofjeloškega in Gorenjevaškega okteta ter po domačih petju gospodinj, ki bodo predstavile Slovenijo s pesmimi, bo "polkna" tradicionalnega Večera podoknic spet odprla Potočnikova Mici. Prazaprav ji domačini pravijo kar Nackova mama. **" # "Nič ne bom govorila. Ne. Da bi se še sli- - kala? To pa sploh ne. So me takrat preveč zbadali, ko sem kot gasilka, cel vod gorenjskih gasilcev vodila na paradi v Ptuju...," Takšna, vesela in čila kot vedno, je bila Potočnikova Mici tudi pred dnevi, ko smo jo povprašali, kakšno bo letošnje nadaljevanje igre lanskega Strica iz Amerike. Takrat so se Hotaveljčani, predstavili kot igralci in režiserji. Čeprav "nič kaj rada" pa nam je potem le zaupala, da se bo tokrat "Uranškov Janez ženil...", da bo prišel vprašat župana za njegovo brhko hčerko..., župan pa da bo togoten na hribovca... No, kako bo tokrat 11 igralcev razpletlo njeno letošnjo igrico na Večeru pod lipo. ko bo ob domači hrani in dobri kapljici ter ansamblu Strmina veselo pozno v noč oziroma v zgodnje nedeljsko jutro, je najbolje, da si pridete ogledat. Mici Potočnik pa nam je potem vseeno povedala, da so že včasih doma na Tratah pri Gorenji vasi imeli prosvetno društvo, da je tam do 22. leta večkrat igrala, potem pa seje poročila na Hotavlje, kjer se je v družini rodilo 7 otrok. Vsi imajo danes svoje družine in "in pridni so vsi moji otroci... Igrali smo potem, ko smo naredili dom in dvorano, tudi na Hotavljah. Igrice pa sem začela pisati, ko sem bila predsednica kmečkih žena, in ker nisem imela arhiva in gradiva za igre ob proslavah dneva žena. Zdaj pa so se fantje oziroma člani Turističnega društva s predsednikom Karlom Jezerskom spet obrnili name, da kaj napišem... Pa nikar ne pišite vsega tega... Ne bom nič govorila..." Tokrat je spet napisala igrico: tako kot le Mici zna, da potem smeha ne manjka. Ponovno pa ne bo na Večeru podoknic in v nedeljo, ko bo semanji dan (ves dan od maše naprej pod lipo na Ho-ta\ Ijah). manjkal Medeni - Starmanov Janez s svojo daleč naokrog poznano medico. Tudi "štanti" z dobrotami in zanimivostmi bodo, kjer bodo postregli s štruklji. krofi, potico... Ansambel Strmina vam bo "brusil" pete... O Medenem Janezu pa prihodnjič. • A. Zalar Nackova mama Krajevna skupnost Sovodenj v • Največja dela za letos končali Najtežje pri urejanju v nedeljo odprte asfaltirane ceste tudi izvajalec ni vedel, da nimajo denarja. Sovodenj, 8. avgusta - Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar mi je v nedeljo, ko se je sicer malo kasneje v Novi Oselici pridružil svečanostim ob otvoritvi ceste, pred tem na Go-dešiču, kjer so slavili 80 - letnico gasilstva in sem mu povedal, da prihajam s Sovodnja, rekel nekako takole: "Saj človek verjeti ne more, da ljudje še vedno toliko prispevajo..." Za krajevno skupnost Sovo- občina ni mogla drugega, kot iz> denj v škofjeloški občini je bilo takšno mnenje v tem trenutku še kako ustrezno, saj so malo pred tem odprli skoraj tri kilometre dolgo lokalno - občinsko cesto, ki so jo po dogovoru pred tremi leti zaceli sami urejati in so že takrat poleg več kot 3000 delovnih ur zbrali še okrog 30 tisoč nemških mark v dinarjih, da so razširjeno cesto pripravili za asfaltiranje. Asfalt, tako je bilo takrat obljubljeno, bo financirala občina. "Pa je potem letos tako naneslo, da občina ni imela denarja in smo se spet znašli pri tem, da akcijo najprej sami začnemo. Dogovor je bil, da krajani in cerkev prispevajo tretjino, krajevna skupnost tretjino in občina tretjino za okrog 2,3 milijona velik račun. Pohiteli smo zaradi inflacije, izkazala se je spet volja in pripravljenost, ki sem ji bil priča ves čas akcije, in tako polniti obljubo. Imeli smo celo zagotovilo, da bo občinski delež 40 odstotkov, vendar na 10 odstotkov še vedno računamo, saj se je naš delež nepredvideno povečal. Najtežje pa je bilo pravzaprav na začetku pred tremi leti, ko nismo imeli nič denarja, ko je izvajalec že zakopal v cesto," je povedal predsednik gradbenega odbora Ivan Jezer-šek. Novo cesto po trasi, ki je bila že nekdaj glavna za Primorsko, in na kateri so potem od-kopali 9600 kubičnih metrov zemlje, nasuli nanjo skupaj 6000 kubičnih metrov gramoza, uredili 21 propustov in 400 metrov drenaž, SGP Primorje pa je vgradil 1300 ton asfalta, je odprl v nedeljo Anton More: "Zakaj sem toliko sodeloval pri tem, čeprav nisem iz Nove Ose-lice? Zato, ker me je žrlo, da je prav ta cesta nekako zapost a- Sovodenj - Nova Oselica vijena, čeprav je najbolj prometna, saj imamo v Novi Oselici pokopališče, cerkev, vežice... V svetu krajevne skupnosti so prav zato, kot priznanje za njegovo prizadevanje, "zaupali" otvoritev Antonu Moretu, drugega dela v novo naselje Razpotje pa Franciju Guzelju. Veliko pripravljenost in voljo krajanov (z Grudnovškove kmetije v Oselici so na primer samo letos, za asfalt prispevali 94.000 ainarjev), da se jim končno uresniči ta velika želja, je potrdil tudi župnik Jakob Kralj: "Cerkev je prispevala 155 tisoč dinarjev in še 86 kubičnih metrov lesa, ki so ga ljudje darovali cerkvi..." Pri tem pa je treba poudariti, da je tudi župnik Kralj, ko je bilo treba, zavihtel macolo na trasi, prijel za lopato; sicer pa je pred tremi leti podobno gradil tudi mrliške vežice... "Mislim, da smo za letos največja dela končali. Skupaj z izvajalci smo sami delali na odpravljanju škode po lanskih poplavah (1,5 milijona dinarjev). Čakamo le še Puhovce. Pred nedavnim smo v Podjelovem Brdu asfaltirali 1,7 kilometra kraje- je bilo na začetku. Takra vne ceste. Rekonstruirali siD cesto Sovodenj - Tajnetova grJ pa - Ermanovec in 4 kilometr ceste pripravili za asfaltiranj Zdaj smo končali še cesto v Ne vo Oselico. Ostane nam še nf kaj manjših del (podporni zidovi, mostovi po vasi, razsvetljav* dokončanje katastra komunal; nih naprav...). Seveda smo tud1 odločeni, da bomo blokiral1 Maraton Franja oziroma regic nalno cesto, če takrat na njej bodo vsaj brneli gradbeni stroj1 za uresničitev republiške obljube ! Vendar, da ne bo nesporazuma; nismo proti Maratonu, /.ah' tevamo le obljubljeno cr sto...!!!" je pred dnevi med pf govorom poudaril predsedni' sveta KS Franc Jereb. Ob tem, ko je mnenje, kak' pravzaprav ljudje toliko zmore jo, ustrezno, pa za krajane 1 krajevni skupnosti Sovodenj, p<> dobno kot še za prenekatet* kraje na Gorenjskem, ni niti tuko nenavadno. Sovodenjčani s0 na ta način v zadnjem obdobje gradili vodovod, telefonijo, obnavljali gasilski dom, dvoran"1 gradili mrliške vežice... Zanj* kot da je to pač samoumevno. • A. Žalar Ivan Jezeršek Anton More Jakob Kralj Neinformiranost ali nezanimanje? Kje so igrala z Gradnikove? Z zelenice na radovljiški Gradnikovi ulici so odnesli gugalnice in druga igrala... Tam bodo gradili lokale in bifeje, ki jih ne potrebujejo...Obveščanja na oglasnih deskah ne priznavajo... Kot lastniki in najemniki stanovanj (še vedno niso vknjiže-ni kot lastniki) imajo pravico vedeti, kaj se bo gradilo... To je na kratko povzetek pisma, ki je podpisano: "Stanovalci naselja Iso - span". Ampak treba je poznati tudi drugo plat zgodbe. Urbane (načelnik Uprave za urbanizem pri SO Radovljica), da prostorski dokumenti govorijo tako o oživljanju Linhartovega trga kot tudi Gradnikove. Na vrsto je pač prišla najprej Gradnikova ulica. V pisni informaciji RCR stanovalcem piše, da programska zasnova objekta pokriva potrebe območja s storitvenimi dejavnostmi in dopolnjuje trgov- Zemljišče, na katerem je bila načrtovana gradnja, je SGP Gorenje kupil leta 71. od Občine Radovljica. S tedaj veljavnim načrtom je bila na istem mestu predvidena gradnja troe-tažnih garažnih objektov. Ker interesa za nakup takih garaž ni bilo, tudi do realizacije ni prišlo. Torej je bilo to zemljišče že tedaj namenjeno gradnji samostojnega objekta in ni bilo vključeno v ceno m2. S sprejetjem Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko enoto Radovljica (UVG, št.17/87) je bil dotedanji zazidalni načrt razveljavljen, Gorenje pa je izrabil prosto zemljišče za namen, ki ga sedaj veljavni urbanistični dokument omogoča. Za gradnjo so bila izdana vsa potrebna dovoljenja. Podjetje Alpdom inženiring, ki je bilo zadolženo za posredovanje mnenja stanovalcev, je dalo pisno informacijo o grad- nji na oglasne deske. Marjan Vrabec (vodja splošnega oddelka tega podjetja) pojasnjuje, da hišna samouprava v tem delu naselja ne deluje in je bilo informiranje možno le na ta način. Stanovalci so bili namreč dolžni dati le mnenje, ker v danem primeru nimajo statusa stranke v postopku. Andrej Golčman (Razvojni center Radovljica) pa pravi, da je bila javna razprava že 1.87., ko je bil sprejet Odlok o "PUP". Na tej razpravi pripomb ni bilo. Tudi na pisno obvestilo o gradnji do roka (21. dec. 1990) ni bilo pripomb, zato je podjetje Alpdom inženiring izdalo pozitivno mnenje. Marjan Vrabec: "Moram reči, da sem celo sam spraševal nekatere stanovalce, ampak odgovor je bil v glavnem skomig z rameni." O primernosti gradnje na Gradnikovi, in ne v "zaspanem" centru mesta, pravi Janez Franc Jereb sko in gostinsko ponudbo, pi? stor pred objektom pa bo mak' simalno ozelenjen. Potrebnoj' še poudariti, da velikost zelen'' površin v naselju kljub gradu)1 še vedno presega veljavne sta* darde. Še o igralih: SGP Gorenje ji' je odpeljal v svoje delavnice "; popravilo in obnovo in jih bo p0 tem vrnil na drugo predvidel'' lokacijo. To je potrdil tudi f rektor "Gorenjca", Boja' Papler. Pravi, da bo nov pre stor zanje nasproti bodoče?' objekta in da bo stroške poptj vila in obnove nosil "Gorenje, V pismu "stanovalcev" (kij' anonimno!!) še piše, da boo1 svoje nestrinjanje potrdili ,: podpisi do 26. julija. Avgust J, tu, podpisov pa še vedno Ali to pomeni, da le ni bilo p(1 trebno toliko hude krvi, ker v vsako stvar obstaja razlaga? • T. A.,foto: J.C. s J5rA V Podbrezjah končali praznovanje - Z otvoritvijo obnovljenega kul|u nega doma so v krajevni skupnosti Podbrezje v soboto zvečer končali1 tošnje praznovanje krajevnega praznika Sv. Jakoba. Prireditve ob pr' niku so se vrstile ves teden, osrednja in najbolj pomembna pa je bil' soboto. Z delom in prispevkom krajanov ter s pomočjo občine so * mreč v krajevni skupnosti uresničili nalogo, ki se je še pred časom zd^ težko izvedljiva. Ze lani so v domu uredili mladinsko sobo, potem p' p se lotili žlebov, pobjona, oken in fasade. Alojz Jelene in Rok Šola'^ KS Podnart sta še pred začetkom praznovanja v krajevni skupnosti o novila ploščo padlim na domu, v soboto pa so odkrili tudi ploščo PrV*JjJ učitelju v Podbrezjah Andreju Praprotniku. Na svečanosti je o 0f spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Jesenik, dorn T je potem blagoslovil tudi podbreški župnik. Praznovanja sta se "dele la tudi člana izvršnega sveta kranjske občine Marjan Kne in Jože vornik. Zdaj pa krajane čaka še notranja ureditev doma, v programu r imajo tudi izgradnjo mrliških vežic. - A. Ž. . petek, 9. avgusta 1991 5. STRAN @©m®KJ^©IEJIGLAS JOŽEKOLOŠA - KOLOŠ: iz cikla Prividi VSEBINA ST. 27 Tomaž Bole: Z Gallusom med Galce Dr. Cene Avguštin: Začetki in preobrazba meščanske hiše v Radovljici Alenka Bole - Vrabec: Gospod iz Stoizensdorfa Aleš Debeljak: Svet brez dostojanstva Klarisa Jovanovič: Rob Urednikova beseda Uvodni članek tokratnih poletnih Snovanj prinaša zapis o gostovanju Slovenskih madrigalistov v Franciji, kjer so predstavili glasbo Jakoba Gallusa. Dr. Cene Avguštin je iz svojih obsežnih raziskovanj historičnega urbanizma in arhitekture napisal prispevek o razvoju meščanske hiše v Radovljici. Odmev na letošnje glasbeno dogajanje je razgovor z avstrijskim glasbenikom dr. Hermannom Buchnerjem, ki ga je opravila Alenka Bole - Vrabec. Pesnik in publicist Aleš Debeljak pa razmišlja o današnjem svetu ob prebiranju knjige Berte Bojetu. Klarisa Jovanovič, ki se sicer ukvarja s prevajanjem grške literature, se tokrat predstavlja s pesmijo Rob. % Lea Mencinger Tomaž Bole Z Gallusom med Galci P° julijskem gostovanju dirigenta Jeneza Bolela s Slovenskimi madrigalisti po Franciji. Besedna igra iz naslova ni naključna. Francozi, ki jim včasih, kadar bi jih radi označili bolj starinsko, rečemo Galci, so si izbrali za enega svojih simbolov petelina. Tudi Slovenci imamo svojega petelina -toda Gallus s svojim glasbenim zakladom sega povsem v drugo kategorijo - v tisto, kjer se lahko postavljamo ob bok delom največjih umetnikov evropskih narodov vseh časov. Prav tega našega Petelina si je izbral za svoj življenjski čredo d'ngent Janez Bole. V štiridese-11 h letih svojega soočanja s skrivnostmi v izpovedih Gallusovih del je odkril prelepe glasine bisere, ob katerih ne uži-y.aJo le strokovnjaki, marveč J'm z največjim zanimanjem in Polnim zadovoljstvom prisluhnejo tudi preprosti ljudje. Seveda pa se brez pevcev, kakršni pojejo v zboru Slovenski Madrigalisti, dirigent ne bi mo-8el z lahkoto poigravati ob 12-Jjjanju zahtevnih Gallusovih skladb, ki z odlično interpreta-'Jo pridobijo lesk svetovnega ,enomena. Letošnja 400-letnica Gallusove gj*« Je bila Janezu Boletu iz-nrc. pred štirimi leti, ko je KZaxIDRlART na Bledu na oki-o Pogačnika zbral rih (P SC^e °dlične pevce, kate-la ^na prvih preizkušenj je bi-glasb ll- Zi*htevnemu in prave fesf iŽeljnernu občinstvu tega nen a k NavdusenJe Je bil° Hnist ■ "o in naš priznani vio- nik irJdeJn' vodja in predsed- vič 'URIART-a je že takrat pr- hQ Povabil dirigenta, da bi, če ustr^Veda sreča mila in časi czni, sodeloval s svojimi pevci na 10. obletnici festivala v Chartru. Slovenski madrigalisti so tako v teh letih trikrat peli na Bledu in se dodobra spoznali z občinstvom, pred katerega so julija odšli pet še na tuje, v Francijo. Vojna v Sloveniji je skoraj preprečila večletne priprave na tako velik dogodek, devetdnevno gostovanje na 1DR1ART Alsa-ce in IDRIART Chartres.Hkrati pa je spodbudila dirigenta in pevce, saj so dobili priložnost, da Francozom, ki so se najbolj upirali priznanju naše mlade države, v živo predstavijo več-stoletno kulturo naroda, ki se želi razvijati v miru in samostojnosti. Stik s prestreljenimi okni stavb na mejnem prehodu pred predorom pod Karavankami in požgana vojaška vozila so dala še dodaten polet - svet moramo prepričati o sebi in se mu predstaviti, kdo smo. Potovanje skozi Francijo se je začelo v Strasbourgu, mestu, kjer zasedata evropski svet in parlament, nadaljevalo v ezote-ričnem kraju z baziliko na gori Sainte Odile in preko Pariza končalo s svojim nepozabnim vrhuncem v Chartresu. V stikih s Francozi in udeleženci festivalov je hitro postalo jasno, da je bil svet o naših težavah dobro obveščen, morda celo bolje, kot mi sami, saj so drzni tuji novinarji brez dlake na jeziku poročali o grozodejstvih in dogajanjih pri nas. Z načinom poročanja o naši vojni pa so verjetno prav ti novinarji odprli nove poti in možnosti vsem nam, ki bi radi, da se Slo- venci enakopravno vključimo v evropsko skupnost. Tako lahko rečemo zagotovo, da je bila prva povojna kulturna misija nadvse uspešna. Ambasadorji slovenske visoke umetnosti, Slovenski madrigalisti, so zapeli v treh največjih in najlepših francoskih cerkvah, ki se vse tri imenujejo Notre Dame: v Strasbourgu, Parizu in Chartresu.Stotine domačih psolušalcev in tujcev je v svojih fotoaparatih odneslo domov filme s posnetki pevcev z nastopov in koncertov, s slovensko zastavo na njih in z napisi na majicah. Spoznanje, ki je pevce prevevalo skozi vso pot, je bilo, da je zdaj prišel tisti najpomembnejši čas, ko moramo vse narediti za to, da se čimveč vrhunskih slovenskih dosežkov predstavlja svetu. Koncert na gori Sainte Odile v nabito polni cerkvi ostaja nepozaben, saj Francozi niso le sprejeli Gallusove glasbe, temveč so z velikim navdušenjem zahtevali še dodatke. Dirigent je prav na koncu dodal še dve slovenski narodni, ob katerih pa je že tako ogreto občinstvo dalo vedeti, da bi bilo pripravljeno poslušati našo pesem in petje vso noč. Mesto umetnosti, Chartres, z verjetno najlepšo francosko katedralo, na vsakem koraku kaže svojo naklonjenost kulturi in umetnosti in se seveda tudi postavlja z vsem, kar poleg nje lahko pokaže neštetim popotnikom, ki prihajajo skozi vse leto. Med drugim se ponaša tudi z lastnim glasbenim festivalom, na katerega so Slovenski madrigalisti dobili tudi ustno povabilo. Zaključek gostovanja in krona štiriletnih priprav je bil koncert za kakih osemsto tujih in dvesto domačih udeležencev festivala IDRIART v cerkvi Sv. Petra v Chartresu. Po prvem delu koncerta, kjer so poslušalcem Slovenski madrigalisti predstavili izbor skladb, ki je prikazal razvoj vokalne glasbe od začetka (enoglasja) pa do renesanse (Palestrina, Lasso, Gallus), so zazveneli še Gallusovi madrigali in moteti. Poslušalci iz 21 držav in štirih celin so ob koncu koncerta slišali tudi našo himno, Zdravljico, Miha Pogačnik pa je razvil slovensko zastavo. Gallus je torej uspešno navdušil Galce, kar so potrdila tudi povabila k ponovnemu gostovanju. Tisti, ki so že poslušali, bi ga radi predstavili tistim, ki ga tokrat niso mogli. Za vlogo ambasadorjev slovenske umetnosti je še dovolj novih priložnosti. In kako se Slovenci, navajeni naše majhne dežele, znajdemo v prostrani Franciji, v ogromnih in veličastnih katedralah Notre Dame v. Strasbourgu, Parizu in Chartresu? - Naša pesem je zvenela in zapolnila sleherni kotiček pod gotskimi oboki in segla v spomin mnogim poslušalcem, ki so jo odnesli s seboj za vedno. Ponovno pa se mi je potrdilo spoznanje, da se moramo še veliko naučiti in se predvsem zavedati, da je le gospodarska podpora lastni umetnosti in kulturi garant za nadaljnji raz-, voj narodnostne samobitnosti, kajti Francija, kar smo je videli to pot, je en sam kulturni hram. Dr. Cene Avguštin Začetki in preobrazba meščanske hiše v Radovljici Po svoji urbanistični zasnovi in ohranjenosti spomenikov sodi Radovljica med najpomembnejše mestne aglomeracije na Slovenskem. Urbanistični koncept mesta temelji na vzorih, ki so se v prvi polovici 13. stoletja izoblikovali tudi pri nekaterih drugih gorenjskih mestih, kot sta npr. Kranj ali Škofja Loka. Pravokotno oblikovan tržni prostor, ki sledi podolžni smeri pomola, na katerem mesto stoji, je po vsej verjetnosti nastal v prvi polovici 14. stoletja, ki si je Radovljica pridobila status trga. Podolžno pravokotna oblika tega prostora se proti severozahodu podobno kot v Skofji Loki stopničasto zaožuje in prostorsko izveni v nekdanjih zgornjih mestnih vratih in izteku današnjega Linhartovega trga. K prostorski učinkovitosti trga je odločilno prispevalo s svojo arhitekturno gmoto grajsko oziroma kasnejše graščinsko poslopje. Poleg omenjenega glavnega trga iz 14. stoletja se je na severovzhodnem koncu pomola verjetno že v 13. stoletju izoblikoval ob cerkvi manjši trg, ki ga na severozahodu omejuje grajsko poslopje, na jugu stavba župnišča in na vzhodni strani cerkev. Skoraj ne dvomimo, da je predstavljal ta cerkveno-grajski kompleks, obdan z zidom, prvotno utrdbeno jedro naselbine, kjer si že pred nastankom trga ob posebnih priložnostih, cerkvenih proščenjih itd., predstavljamo prve začetke tržne dejavnosti. Kot ugotavlja E. Klebl, so prav ti cerkve-nograjski okoliši igrali v srednjem veku pomembno vlogo pri razvoju mestnih naselij v vsem vzhodnoalpskem prostoru. V 15. stoletju je bila Radovljica dosti pomembna naselbina, o čemer priča sredi stoletja zidava odličnega cerkvenega »meščanskega kora« in konec stoletja (1495) tudi ladje župne cerkve. Skoraj ne dvomimo, da je Radovljica v tem obdobju dobila mestne pravice in z njimi tudi obrambne naprave, ki so pomenile učinkovito sredstvo obrambe pred množečimi se turškimi vpadi. Radovljiško obzidje predstavlja s svojimi stolpi in mestnim jedrom še danes enega najbolj ohranjenih obrambnih sistemov med slovenskimi mesti. Ob obzidju je nekdaj tekla obzidna pot, ki je povezovala dvorišče strani meščanskih hiš, kamor se je dalo priti skozi prehode med hišami in kasneje celo skozi vežo v pritličju hiš, ko so novonastala poslopja zapolnila stare dohode. Bolj ali manj enakomerna, terenu ustrezna razdelitev zemljišč po mestnem pomolu med nove naseljence, ki jih je v 14. stoletju privabila novoustanovljena ortenburška tržna naselbina, je zagotovila posameznim hišam podobno širino pročelja (6 - 9 m) in danemu zemljišču prilagojeno dolžino dvoriščnih oziroma vrtnih prostorov. Ta prvotna oblika zemljiške razdelitve se nam je vsaj delno ohranila v Franciscejski katastrski mapi iz I. 1826. Podobne mere zemljiških parcel ter sorodni klimatski in gospodarski pogoji so tako v Radovljici kot v drugih evropskih mestih narekovali podobno tlorisno, prostorsko in plastično obliko stanovanjskih hiš prvih tržanov oziroma meščanov. V primerjavi z drugimi mesti na Slovenskem se je v Radovljici ohranilo izjemno veliko število pomembnih spomenikov, pravih razvojnih prototipov srednjeveške in renesančne meščanske stanovanjske arhitekture pri nas. Vzrok temu moremo med drugim iskati v gospodarskem nazadovanju in v z njim povezanem gradbenem mrtvilu, ki je zajelo mesto v prvi polovici 18. stoletja, in ki se je končalo šele naslednje stoletje, ko je Radovljica postala sedež okrajne gosposke. Vendar se je stavbni razvoj po oživitvi gospodarstva usmeril predvsem v pozidavo severozahodnega obrobja mesta, medtem ko je staro jedro v glavnem puščal ob strani. Radovljiški meščan je v srednjem veku za gradnjo svojih hiš uporabljal predvsem les, ki ga je šele v 15. stoletju začel postopoma nadomeščati s kamnom. Hiše so bile v začetku s trikotnimi čeli obrnjene proti cesti, med njimi so bili ozki razmaki za odtok vode, ki je pritekala s streh. Razvoj stavb v višino se je v zgodnjem obdobju omejeval na enonad-stropnost, ki v Radovljici tudi kasneje ni bila nikoli presežena. Omenjeni tip srednjeveške hiše se je v zasnovi ohranil v hišah št. 20 in 21 na Linhartovem trgu, pa tudi v hišah št. 19 in 22, kjer lahko sledimo še povsem srednjeveški razporeditvi prostorov: enotnemu, danes že prezidanemu delavniškemu prostoru v pritličju in prav tako enotnemu bivalnemu prostoru v nadstropju. V hiši št. 20 se nam je do nedavnega ohranil ognjiščni prostor na zgornji veži z odvodom dima neposredno skozi ostrešje. Z nastopom renesanse v 16. stoletju z njenim prizadevanjem po večji stanovanjski udobnosti oziroma delitvi nekdanjih enotnih prostornim na manjše enote, z njenimi težnjami po obogatitvi arhitekturnih oblik so se hiše s podolžno stranjo obrnile proti cesti. Razširjeni prostori so zapolnili presledke med hišami, prek nadstropnih pomolov pa so posegli celo v strogo varovano ulično linijo. Razvoj stavb se je v tem času usmeril tudi proti dvorišču. Enotnemu delavniškemu prostoru se je priključila klet, ki je bila prvotno vkopana v hišna tla, in shrambe, ki so se nemalokrat skupaj z dodatnimi stanovanjskimi prostori razporedile ob arkadnem dvorišču. Enega najpomembnejših razvojnih dosežkov na prehodu iz srednjega v novi vek je predstavljal nastanek veže. Veža je postala novo komunikacijsko središče hiše in je omogočila nastanek dodatnega stanovanjskega prostora v nadstropju -kamre, ki so jo odprli na predelni zid novonastalega prostora v pritličju. Pojav nove celice v nadstropju je spremenil nekdanjo dvojnost pročelja v trio-sno. Ognjiščni prostor na zgornji veži se je vsaj v prvi polovici 16. stoletja osamosvojil v obliki kuhinje, kjer so kuhali v Nekdanji delavniški prostor v Šivčevihišiz grebenastim svodom odprtin na stebre in polstebrišće ustju peči, ki je ogrevala bivalni prostor. Na tako izdelani renesančni gradbeni program so se še vedno navezovali poznogotski arhitekturni členi: portali, okenski okviri, stebriči in gotsko prirezani loki arkadnih hodnikov, kar kaže na izredno trdo-živost gotskih form še v 16. stoletju, po drugi strani pa na sposobnost aplikacije starih oblik na nove arhitektonske nosilce. Tudi gotsko profilirani leseni stropi in grebenasti oboki, ki posnemajo mrežo gotskih reber, ne morejo zatajiti svojega stilnega izhodišča. Najzgodnejši renesančni arhitekturni detajli so se v Radovljici pojavili šele v prvi polovici 17. stoletja v Vidičevi hiši (1634) z nastopom s Primorskega prihajajočih kamnosekov družine Kocijančičev na Črnivcu pri Brezjah. Pri večini radovljiških meščanskih hiš se je obdobje med gotiko in renesanso brez večjega prehoda prelilo v 18. stoletja v barok. Portali in okna so začeli dobivati nove oblike, ravne strope so bogatili s profilirani-mi okviri in štukaturami ali pa so jih nadomeščali z banjastimi oboki s sosvodnicami. V 18. stoletju se srečujemo s prvimi primeri združevanja hiš v nove stavbne organizme, ki pa že pomenijo popoln odmik od srednjeveškega oziroma renesančnega programa meščanske stanovanjske gradnjo. Po požaru mesta 1835 so dobile mnoge hiše novo klasicistično preobleko, ki se kaže v obogatitvi fasad s pilastri in venčnimi zidci, podokenskimi reliefnimi polji, novimi portali in okenskimi okviri. Po opustitvi obzidja na prehodu iz 18. v 19. stoletje se razvoj mesta usmeri proti severozahodu. Hiše, ki zrastejo na tem prostoru ali se naslonijo na obzidje oziroma mestni jarek, se skušajo prilagoditi novim pogojem okolja in dobivajo zato povsem nov, individualno obarvan značaj. Enoten kon- cept, ki je v srednjem veku in v dobi renesanse povezoval stavbne celice mestnega telesa v trdno celoto, je bil s tem za vedno izgubljen. Primer Radovljice in njenega naselbinskega jedra leži prav v ohranjenosti teh najstarejših prič meščanske stanovanjske gradnje, s katerimi se mesto enakopravno vključuje v enovito razvojno skupnost evropske mestne civi* lizacije in kulture. Mnoge spomeniške vrednot mesta so še posebej razkrili i11 poudarili revitalizacijski poseg' v staro jedro mesta, ki jih je 1 70. in 80. letih izvajal Zavod Z* varstvo naravne in kulturne de diščine v Kranju in Fakultet', za arhitekturo Univerze v LjU' bljani (prof. dr. Peter Fister). Ena največjih znamenitosti Radovljice - edini ohranjeni mestni obrambni jarek v slovenskih mestih. Na Beneševi litogra-jiji i: časa ok. 1900 je pogled na življenje v jarku. Petek, 9. avgusta 1991 GORENJSKI SEJEM 7. STRAN -^^^r.-r^GLAS 41. mednarodni Gorenjski sejem Tradicija je spodbuda in več kot železna srajca Sedanje razmere sicer zapletajo sejemsko dejavnost in načrte Poslovno prireditvenega centra Kranj, nekatere načrtovane usmeritve pa tudi deloma odlagajo, vendar se Kranj ob bližajoči 500-letni tradiciji sej-marstva sejmom v prihodnje očitno ne bo "odpovedal". Kranj, 5. avgusta - Kljub nedavnim bolj slabim izgledom, se danes v Kranju začenja 41. povojni mednarodni Gorenjski sejem. Čeprav razmere še vedno niso najbolj ugodne, predvsem tiste ne, ki bi šle na roko sejemskim prireditvam, pa je razstavni prostor na Savskem logu v Kranju poln. Po dosedanjih poluradnih podatkih bo na sejmu sodelovalo skoraj tisoč različnih razstavljal-Cev, in Kranju oziroma Gorenjski se v prihodnjih desetih dneh obeta precej živahen dopustniško - sejemski utrip. Dopustniški utrip, tako pravijo predstavniki sejma in vsi, ki bodo sodelovali na tej tradicionalni prireditvi, pričakujejo nenazadnje tudi zato, ker marsikdo načrtovanega dopusta letos ni mogel preživeti tako, kot si ga je zamislil. Spodbuda ali Pa prispevek k temu, da bo Kranj v naslednjih desetih dneh bolj živahen, bo nenazadnje tudi prost vstop za večerni program. "Vojne razmere so nas že navdajale z mislijo, da letošnje sejemske prireditve, ki ima tako rekoč že 500-letno tradicijo, ne bo. Potem pa se je izkazalo, da med razstavljale! ni zanimanja in prijav le iz Srbije, manj pa jih je tudi iz ostalih delov na jugu. Zato pa je večje zanimanje doma in Iz sosednje Avstrije preko Avstrijske gospodarske zbornice. Sejemska tradicija torej ne bo prekinjena, kar nenazadnje potrjuje, in 'e hkrati napotek k nadaljnji usmeritvi, da so sejmi v Kranju Več kot zgolj železna srajca. Temu smo se skušali prilagoditi v naši delovni organizaciji, ko smo se odločili, da letos ne bomo imeli dodatne vstopnine, tako kot do zdaj na tem sejmu, za večerni zabavni program. Mislim, da cena vstopnic ni pretirana, saj v primerjavi s kmetijskim sejmom, ko so bile vstopnice po 80 dinarjev, zdaj s ceno 100 dinarjev "lovimo" le inflacijo. Lahko napovem, da bo sejem tudi nekakšno dopustniško nadomestilo. Predvsem pa bo prav gotovo ponovljen značilni utrip s povečanimi obiski tudi na Gorenjskem." Nedavna vojna je Poslovno prireditvenemu centru v Kranju prizadela okrog 10 milijonov dolarjev škode. To so zelo grobe ocene, natančnejše bodo najbrž to številko še povečale. Izkazalo pa se je, da je v izrednih razmerah sejemski oziroma prireditveni prostor moč uporabiti tudi za razreševanje in reševanje dejavnosti, s katerimi se ob takšnih stanjih srečamo. Sejem je bil vse vojne dneve na primer glavni zbirni center. Sedaj zveni to morda več ali manj samoumevno, vendar je treba vedeti, da bi te dejavnosti morali organizirati in zagotoviti kje drugje (morda v kakšni delovni organizaciji). ram je pravi Predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Moho-rič ocenjuje, da je kranjski sejem uspešna gospodarska organizacija in da so bili zadnji sejmi, z izjemo obrtniškega, že na višji ravni kot prej. "Tudi sejem kot podjetje je finačno uspešno. Kar zadeva program in zasnovo, mislim, da sta prava. Vendar pa zasnovani program trenutno ni izvedljiv. Prvič bi sejem moral biti gorenjski, za kar pa trenutno ni prave (gorenjske) pripravljenosti. Drugo pri tem pa so prostorske možnosti, kjer je razvoj oviran zaradi zamude pri sprejemanju zakona o denacionalizaciji, zaradi česar enostavno ne vemo za nadaljno usodo zemljišča na Majdičevem otoku. Znano nam je, da je Predsednik občinske skupščine gospod Vitomir Gros, kot član Majdičeve družine, zainteresiran in njegovo mnenje je, da bi v bodoče tudi Majdičeva družina sodelovala pri sejmu kot delničar in partner. Dokler stvari s tem v zvezi niso urejene, pa gospod Gros ne pristaja na posege na otoku... Pri tem pa predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič, na vprašanje o sodelovanju Izvršnega sveta in njega osebno s predsednikom skupščine gospodom Vitomirom Grosom, pravi: "V Kranju velikokrat slišim vprašanje, kako lahko politično In osebno shajam z gospodom Grosom; zlasti v zadnjem času, ko je g. Gros ena vidnejših političnih osebnosti Kranja, ki se ji pripisuje negativni predznak. Najprej moram ugotoviti, da pokrivava različni področji, pn kot predsednik skupščine odgovarja za skupščinsko de Vladimir Mohorič lo za reprezentiranje občine. Jaz pa sem predsednik IS, iz- vršilni organ skupščine, ki deluje neodvisno od predsednika skupščine. Tako lahko rečem, da g. Grosa cenim, kot cenim yse šefe strank v Kranju. Prepričan sem, da je g. Gros poli-.'k> ki ima mnogo sovražnikov, prav tako pa tudi mnogo prijateljev. Razen tega pa sva oba v Demosu in zastopava Demosove cilje: osamosvojitev Slovenije, spremembo sistema... Sicer pa sva predstavnika dveh različnih strank. On je Predstavnik liberalne-podjetniške stranke, jaz pa krščansko em°kratske. Cilji in program obeh so različni. Ena zastopa Podjetništvo, krščanska demokaraclja pa je predstavnica malega človeka (delavca, upokojenca, malega kmeta...) in im!rarnostl- 'dentičnih ciljev torej ni. Tudi način, kako se po- '»čno deluje, je za obe stranki različen. To Kranj in javnost Poznata. Podjetništvo je nekaj Intentzlvnega, dinamičnega, a krščansko demokracijo pa je značilna predvsem zmer- °st, strpnost in mirno sodelovanje z vsemi." "O tem v vojnih dneh, na primer gospodarskemu delu Kranja, ni bilo treba razmišljati. Dvomim, da so vodstva na to sploh pomislila. V Kranju je namreč še vedno prisotno prepričanje, da je sejemski prostor pravšnji in namenjen za vse. Kar zadeva sejemsko in podjetniško poslovnost v zvezi z našo delovno organizacijo je težko prepričati ljudi, da mora tudi na tem področju (pa naj bo šport, rekreacija, prireditev... ) delovati trg. Kolektiv Gorenjskega sejma ne more biti nekakšna dobrodelna sub-vencijska ustanova, čeprav je primer za tak odnos prav ta hip. Vsi v kolektivu smo se letos morali odreči dopustom, hkrati pa si nekateri najbolj poklicani z gospodarskega področja prav zdaj privoščijo počitnice. Na zadnji novinarski konferenci Celovškega sejma ni bilo nikogar iz območne in republiške Gospodarske zbornice... Sicer pa, kar zadeva sejemsko dejavnost nasploh, še vedno ugotavljamo domačo neorganiziranost, dampinško obnašanje, laično poskuša-nje... Predvsem je problem devizni priliv, ki so nam ga pobrali po smešno nizki ceni. Po tej plati nas finančno-bančni sistem še nabolj ogroža. Če ne bomo na tem področju naredili red in dokončno rekli bobu bob, so dnevi, ki nas čakajo, bolj črni od vojne." Z novo organiziranostjo v podjetju in novim Programskim svetom pa se v sejemski delovni organizaciji in v prireditveni dejavnosti že kažejo spremembe, ki potrjujejo, da so začrtane usmeritve pravilne. To je v precejšnji meri že potrdil kmetijski sejem. Sejem civilne zaščite bo poslej imel drugačno vsebinsko podobo. Sejem obrti in podjetništva je vezan na novo usmeritev privatništva, čeprav bi letošnjega lahko ocenili, da je bil v največji (uspešni) meri še vedno zgolj slika sedanje organiziranosti na tem področju. Novost in osvežitev v sejemskem letnem programu bo prireditev Slovenski proizvod -slovenska kakovsot. Gre za idejo Francija Ekarja, za katero upa, da ne bo, tako kot že pre-nekatera z Gorenjskega sejma do sedaj, spet prenesena kam drugam... "Slovenski proizvod - slovenska kakovost je prvi sejem pri nas, ki načenja temo, ki je v zahodnem svetu poznana že dobri dve desetletji. Upam, da nam bo uspelo, da bomo na tej zasnovi uveljavili tudi uradno spričevalo domačim izdelkom. Čeprav je Evropa pravzaprav že korak naprej, saj se uveljavlja z oznako Evropa Quality, sem prepričan, da afirmacija te prireditve pomeni lahko nekakšen rentgen za našo, slovensko proizvodnjo. Sicer pa naj rečem še nekaj besed o urejevanju sejemskega prostora. Smo na koncu del urejanja gostinskega prostora, upam, da smo dokončno - za naslednjih dvajset let - rešili problem s streho, prizadevamo si, da bi uredili parkirišče... Kar zadeva gospodarsko stanje oziroma poslovnost pa smo se razširili še na carinsko skladišče in trgovinsko dejavnost z imenom Exponat za prodajo tako imenovanih sejemskih izdelkov. Naši načrti glede uresničevanja projekta Kraj za trženje Predsednik Programskega sveta sejma Peter Orehar pravi, da je Programski svet začel delovati na osnovi se-jememske ponudbe, da se podjetniki predstavijo kupcem in trgu z novimi izdelki in idejami. Na tem področju se že kažejo tudi rezultati pri iskanju novih zaledij in delovanja. "Kar zadeva posamezne prireditve In vsebinsko usmerjenost mislim, da je sejem Slovenski proizvod, ki bo morda letos še v skromnejšem obsagu, v okviru tržne naravnrnosti in bo pokazal, kaj Slovenija zmore in zna. Zanimanje z. nj je že v Avstriji in Italiji. Usmeritev sejma obrti in podjetr štva je dajanje možnosti predstavitve slovenskih izdelkov, udi sejem opreme in sredstev CZ se je že civiliziral in se sj *minja v sejem zaščite in reševanja, usmerja pa se v pros it " 'pe Jadran. V zvezi s sejmom pa lahko tudi rečem, da se je med zadnjo agresijo pokazalo, da je ta prostor zelo dobro služil tudi kot zbirni center. Glede usmeritve oziroma programske zasnove za naprej, pa naj rečem, da sprejeta zasnova ostaja nespremenjena, vendar pa je zaradi zakonodaje o denacionalizaciji na tem področju še nič moč začeti uresničevati. Sicer pa načrtovana večnamenska hala ostaja v programu..." Peter Orehar Franc Ekar delniške družbe pa so ta hip na mrtvi točki. V mirovanje pri izgradnji že projektirane nove večnamenske hale in k zvišanju stare za eno nadstropje nas sili sedanji moratorij v zvezi z denacionalizacijo. Upam, da bo tudi to vprašanje prej ali slej razrešeno. Menim, da Ima sedanji razstavni prostor pri vseh mednarodnih, lokacijskih in drugih utemeljenostih za sejemsko dejavnost v Kranju še eno dobro osnovo: otok je po vseh ureditvenih delih na in ob njem (regulacija Save in preprečevanje poplav) dobil novo vrednost..." • A. Žalar BRAZDA - Kalan Polšica 6, Podnart Ml: 064/70-225, SEJEM Enkratna DELFINO a nakup tral DOMA! rja SAME Priključki: Otor škropilnica, kul kosilnice, nahrbtne kosilnft in rezervni deli. pajk, vitla, kiper prikolic r, dkopalnik, osipalnik. BCS *|KAWASAKI, moto Rabljeni stroji: kosilnice R motokultivator HONDA, škropiln TV, obračalnik za kosilnice in tako napre CS, prikolica, KŽK, kosilnice za • široka potrošnja TRADICIONALNI 41.GORENJSKI SEJEM ^ KRANJ, 9. - 18. 8. • kmetijska in gozdarska mehanizacija • vse za dom in družino • obrtniški izdelki VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24 ure PROST VSTOP! petek, 9. 8. sobota, 10. 8. nedelja, 11. 8. ponedeljek, 12. 8. torek, 13. 8. sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. sobota, 17. 8. nedelja, 18. 8. HELENA BLAGNE in ABRAKADABRA ABRAKADABRA JEVŠEK AGROPOP POP DESIGN DONJUAN GAŠPERJI VETER CALIFORNIA BLEJSKI SEKSTET s FRANCEM KOŠIRJEM PRIJETNI SEJEMSKI POPOLDNEVI kolesa, motorji • avtomobili: Mazda, Hyundai, Renault Subaru, Ford, Škoda Suzuki Lth loške tovarne hladilnikov škofja loka Maloprodaja Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 telefon H. C. (064) 632-451 telex:37 323YULTH fax:(064)632-881 fax.kornere: (064) 631-707 fax. reč.: (064) 631-487 fax. maloprodaja (064) 631-551 tel. maloprodaja (064) 631-301 fax. servis (064) 631-551 UGODNO - VELIKA IZBIRA; UGODNE CENE! Proizvodni program: |# HI jen j* - komercialno hladilno pohištvo in aparati W€m*J1J^ii * hladilne in zamrzovalne omare gostinski hladilni pulti - specialni gostinski hladilni aparati - zamrzovalne skrinje vseh tipov od 220 do 530 litrov -toplotne črpalke-TČ2, TČ 12 - brusilni stroji - kompresorji - kondenzacijske hladilne enote - transportno hladilstvo in klimatizacija - hladilni agregati za kamionske hladilnice - zračne in vodne klimatske omare - podokenske klimatske naprave SPLIT izvedba »Vesna« - zidane in montažne hladilnice - hladilni sistemi za ledeno vodo - aksialni ventilatorji - hladilne vitrine vrste Saturn, Venera, Neptun LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 telefon H. 0.(064)632-451 telex:37 323YULTH fax:(064)632-881 fax. kornere: (064) 631-707 fax. rac.: (064) 631-487 fax. maloprodaja (064) 631-551 tel. maloprodaja (064) 631-301 fax. servis (064) 631 -551 Ugodno tehnološki presežki reprodukcijskih materialov iz skladišč LTH V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI V času Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 18. avgusta 1991 vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Kranj, omogoča sklenitev zavarovanj z naslednjimi ugodnostmi: 10 % popusta za avtomobilsko kasko zavarovanje 25 % za požarno zavarovanje 20 % za stanovanjsko zavarovanje za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo vam drugo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav V hali A gorenjskega sejmišča, kjer boste lahko sklenili tudi vse ostale oblike zavarovanj, vas pričakujemo z zavarovalniškimi nasveti. zavarovalnica triglav KER ŽIVLJEM POTREBUJE VARNOST PRALNI STROJ PS 306 GORENJE • varčevalni program pranja • 4,5 kg suhega perila • 16 programov 16.166. 70 PRALNI STROJ PS 405 GORENJE • 16 programov • 5 kg suhega perila •večja odprtina bobna BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM DVOVRATNI HLADILNIK GORENJE 2001 hladilnik + 50I zmrzovalnik j to^te^s3imp©irl Iz našega prodajnega programa vam ponujamo naslednje avtomobile Subaru: SUBARU JUSTY J 2 WD, 997ccm/55 KM SUBARU JUSTY J 12 4 WD,1189 ccm/74 KM SUBARU LEGACY SEDAN 1.8 2 WD 1791 ccm/103 KM SUBARU LEGACY KOMB11.8 4 WD, 1791 ccm/103 KM Količine so omejene. TAKOJŠNJA DOBAVA. POSEBNA PONUDBA ZA OBRTNIKE IN PODJETJA! PRODAJA »STARO ZA NOVO«. Legacy limuzina 2 WD - možnost poskusne vožnje 4 WD - pogon na vsa štiri kolesa. NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V HALI A DO 18.8.91 Informacije in ogled vozil tudi: INDUSTRIAIMPORT, Titova 48, LJUBLJANA, ® 061/325-788 in 314-752 Blagovnica KOKRA Globus v Kranju, ® 064/214-761 Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo opremo za vaše stanovanje in sicer: predsobe, kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, iz lastnega proizvodnega programa sedežne garniture Kofce, Kanin, Domino in Trenta ter masivno borovo pohištvo. Poleg tega vam pri nakupu v sredah in četrtkih svetuje dipl. ing. arhitekt za 'notranjo opremo. Kupljeno pohištvo brezplačno dostavljamo kupcu na dom in po želji tudi sestavimo. Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju v hali A, kjer vam poleg razstavljenega pohištva nudimo tudi informacije o akcijski prodaji! UGODNI PRODAJNI POGOJI, KREDITI, POPUSTI... GLAS 10. STRAN GORENJSKI SEJEM IZREDNI SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS V HALI A! LETOS VAM PREDSTAVLJAMO § material za centralno ogrevanje, • gradbene in izolacijske materiale, • stavbno pohištvo in tesnila, • električno ročno orodje, • varilne aparate, • male gospodinjske aparate, • klasična in gorska kolesa. NA NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU SODELUJEJO: IGM Zagorje IZOLIRKA Ljubljana NOVOLITNova vas TERMO Škofja Loka SIPOREX Zagorje TKK Srpenica STANDARD Ljubljana BRAMAC Škocjan SCHLEGEL GORENJE GLIN Nazarje OPEKARNA RUDNJK Brežice TVT BORIS KIDRIČ Maribor FERROTHERM Selnica ob Dravi ITPP Ribnica KOVINA Šmartno BLACK & DECKER Grosuplje ISKRA ERO Kranj GORENJE VARSTROJ Lendava ROG Ljubljana VSAK DAN STROKOVNO SVETOVANJE IN UGODNI NAKUPI: DO 30 % POPUSTA Petek, 9. avgusta 199' lip A bled lesna industrija NA SEJMU V KRANJU OD 9. DO 18. VIII. 1991 V NOVI HALI v #s > ^ v • 15 % SEJEMSKI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • PRI NAKUPU NAD 30.000 BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 KM • UGODNI 6-MESEČNI KREDITI /0 00 9- TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU t«l. 064/77-161 J KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ PRODAJAMO: TRAKTORJE ZETOR - vseh STROJE ZA SPRAVILO SENA OBRAČALNIKE VSEH VRST ROTACIJSKE KOSILNICE SAMOHODNE KOSILNICE NAKLADALNE PRIKOLICE ZGRABLJALNIKE PUHALNIKE za seno z noži ali brez DODAJALNE MIZE za puhalnike MOLZNE STROJE HLADILNIKE MLEKA IN BAZENE STROJE ZA DOSUŠEVANJE SENA tipov PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV Telefon: 325-032 in 325-750 VAoi^e"sVO\e 6o\o POSEBNO OBVESTILO: V NAŠ/PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU, CESTA 1. MAJA 65 POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. STROJE ZA PRIPRAVO ZEMLJE pluge, freze, predsetvenike STROJE ZA IZKOP KROMPIRJA od izkopalnikov do kombajna STROJE ZA ZAŠČITO RASTLfN škropilnice od 200 do litrov (domačih proizvajalcev) ZAŠČITNE KABINE za vse vrste traktorjev CISTERNE od 1000 do 4000 litrov - možnost plačila v dveh obrokih MEŠALCE GNOJEVKE PREKUCNE PRIKOLICE od 3 do 5 ton nosilnosti Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju, ali nas pokličite po telefonu 064/223-625 GORENJSKI GLAS, PETEK, 9. AVGUSTA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn: lektorica Marjeta Vozlič MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA Versko srečanje - letos že drugič Bojte se tistega, ki more umoriti dušo Že drugi teden poteka na Sv. Joštu teden duhovnosti s programom, ki se imenuje "Novi človek za novo družbo". Polne pričakovanj sva z malce težav, a vendarle prispeli na Sv. Jošt, kjer naju je kar najbolj prijazno sprejela prijetna druščina. Duhovnik Janez Šket iz Radovljice nama je najprej predstavil skupino mladih, potem pa smo si skupaj ogledali prostore, v katerih bivajo. Nato smo odšli v cerkev na Sv. Joštu, povabili so naju namreč k sveti maši, kjer je imel duhovnik vlogo učitelja, ki svari in uči svoje učence pred hudim, zlom, nesrečo in jih spoznava s pravimi človeškimi vrednotami. Po končani maši pa so naju povabili na preprosto, okusno večerjo, ki je pripomogla, da smo se bolj sproščeno pogovarjali. Izvedeli sva, da so mladi iz najrazličnejših gorenjskih krajev, njihova povprečna starost pa je približno 20 let. Zelo so sproščeni, prijazni in takoj so naju sprejeli medse. Po večerji sva imeli nekaj prostega časa, ki sva ga izkoristili za pogovor z gospodom Šketom. Zanimalo naju je, kakšen namen ima pravzaprav tako srečanje. Gre za vzgojo mladih, ki poteka preko štirih stopenj; srečanje, znamenje, daritev in zaveza. Letos prvič se je tako srečanje upoštevalo tudi kot praksa za drugi letnik gimnazije. Cilj tednov duhovnosti pa je v mladih prebuditi velikodušnost, pripravljenost žrtvovati se, presekati korenine pregrobega uživanja. Njihovi pogovori se ne sučejo samo okoli vere, marveč zajemajo tudi probleme, ki nam jih zastavlja vsakdanje življenje. Pravi zakladi so tisti, ki jih nič ne more uničiti, niso omejeni na čas, prostor... Te dni duhovnosti pa imajo tudi svojo zgodovino. Začeli so se pred 25 leti v Stržišču pod Črno prstjo na Primorskem, od tam pa so se razširili tudi v druge kraje. Na Sv. Joštu so se letos zbrali drugič. Ko živimo, pletemo iz nitk življenja naše življenje v vrv. Ko je vrv spletena, pa človek na srečo umre. (Iz knjige »Od prebujanja do prebujenja« Radovana Rakovca) Njihov vsakdan pa izgleda tako; po zajtrku je čas zahvalnice, kjer razmišljajo o Svetem pismu. Veliko se pogovarjajo in pojejo ob spremstvu kitar. Učiteljica slovenskega jezika gospa Hafner skrbi za dobro kuho. Vsak večer je sveta maša, sledi kulturni večer, kamor večkrat povabijo zanimive osebnosti. V torek je bila gostja prof. Berta Golob, v četrtek pa so povabili prof. Franceta Pibernika. Po kulturnem večeru pa se zabavajo, pripravljajo ske-če, pojejo, tako da se konča s smehom. • Urša in Rajka GLAS RADiO 91.3 F/1 RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! ŽELITE POSTATI POSLOVNO ODMEVNEJŠI? SODELUJETE NA GORENJSKEM SEJMU? TUDI Ml. V ČASU SEJMA BOMO VSAK DAN OB 12.25 IN 16.25 URI PRIPRAVLJALI POSEBNE EPP ODDAJE. POKLIČITE KOMERCIALNO SLUŽBO RADIA KRANJ - (064) 212-186. VREME ■ LUNINE SPREMEMBE - KOLEDAR IMEN O vremenu za naslednji teden in še dlje ljudski pregovor: »Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži« Če se torej še jutri, 10. avgusta, ko goduje Lovro, sončno in vroče vreme zdržalo, se nam obeta lep september. Narava se očitno z njim želi odkupiti za muhast in deževen julij - slovenskemu ministru za šolstvo pa se bo še kolcalo, ker ni dovolil podaljšanja poletnih počitnic, da bi šolajoča se populacija vsaj nekaj imela od letošnjega poletja, saj zaradi vojne in slabega vremena res niso bile počitnice vredne piškavega oreha. 1 1 Zvezdoslovec J. F. Herschel pa po spremembah Lune ni enakega mnenja kot ljudska modrost v pregovoru. Herschlov ključ namreč napoveduje mrzlo in dež: jutri, 10. avgusta, ob 3.28 bo mlaj in to obeta slabše vreme. Naslednja sprememba Lune bo prihodnjo soboto, 17. avgusta, ob 6.01 uri, kar naj bi bila napoved spremenljivega vremena. V zakladnici slovenskih ljudskih modrosti pa je tudi naslednji rek: »Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma« Praznik Veliki šmaren bo v četrtek, 15. avgusta, (v Avstriji je to praznik Go-spojnica, v Italiji Veliki šmaren - trgovine bodo zaprte!). Tudi z novim slovenskim zakonom je predvideno, da bo Veliki šmaren slovenski državni praznik (letos še ne). Držimo pesti, da bo v četrtek sončno, toplo, lepo, prijetno vreme - po res napornih sedmih mesecih se nam letos morda obeta vsaj znosna jesen. Vremenska in siceršnja. Še iz koledarja imen: - petek, 9. avgusta: Romana, Jaro, Verin (Verijan) - sobota, 10. avgusta: Lovro, Asta (Asterija), Lavrica - nedelja, 11. avgusta: Klara, Suzana, Lilijana, Aleks - ponedeljek, 12. avgusta: Inocenc, Ajda, Jasna, Zarja - torek, 13. avgusta: Hipolit (Polde), Janči, Poncij - sreda, 14. avgusta: Demetrij, Mitja, Maksa, Staša - četrtek, 15. avgusta: Marija, Rosana (Rosica), Taras In še to: avgusta se poletje neusmiljeno prevesi v drugo polovico. Dan se skrajša v tem mesecu za skoraj dve uri: junija je dan še trajal 16 ur, julija v povprečju 15 ur in 10 minut, avgusta bo svetlo še 13 ur ter 31 minut. Noč ima svojo moč - vsak dan dlje. SLOVENIJA 1 SOVA BARBAROSSA ameriški barvni film, 1981; glavni vlogi: Willie Nelson, Gary Busev. Barbarossa se poroči z mehiškim dekletom proti volji njenega očeta. Na poročno noč pride do obračuna, v katerem ženin izgubi ušesi, tast pa ohromi. Barbarossa odide v tujino, kjer se z raz-bojništvom osamljen prebija skozi življenje. Nekega dne se mu pridruži kmet Kari. Tudi on ima podobno usodo - izogniti se hoče maščevanju družine, ki ji je ponesreči ubil sina. Ob Barba-rossi se Kari uči revolveraških veščin in preživetja v divjini. Starec in mladenič postaneta prijatelja, obenem pa postaja Kari vse bolj drugi Barbarossa. Tako bo odpadnikova legenda živela naprej... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo 9.25 H. Zelinova-A. Lettrich: Eliza-betin dvor, slovaška nadaljevanka 10.45 Video strani 16.00 Video strani 16.10 EP, Video strani 16.15 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev: Druga godba: Papa VVemba, Zaire, 1. del 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Slovenija - Umetnostni vodnik: Stiski samostan 18.40 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija 20.40 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.05 EPP 21.10 V Citvju, angleška nanizanka 22.00 TV Dnevnik, vreme 22.15 EP. Video strani 22.20 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Barbarosa, ameriški film Dražljivo, 1. oddaja francoskega erotičnega programa 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli: Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Koncert orkestra berlinske filharmonije v Izraelu, ponovitev 22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.30 Poletni program 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 1620 Leta more, ameriško avstralska nadaljevanka 17.15 Hrvaška danes 18.00 Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija 18.50 Ah, te majhne razlike, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Running out, ameriški film 22.55 TV dnevnik 23.25 Ekran brez okvira 0.55 Šef, češka nanizanka 1.40 TV izbor 2.40 Informativni program TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Veliki svetovni odri 21.05 Nostalgija 21.40 Nenadni uspehi, 1. del ameriške humoristične nanizanke 22.05 Poročila 22.25 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.10 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 21.40 Mod Squad, ameriška nanizanka 22.30 TV dnevnik 22.40 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Živali Mediterana 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Iz ginekologovega dnevnika, pon. nemškega filma 11.50 Žabji show 12.05 1000 mojstrovin 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Cezar ljubi Kleopatro, britanski film 14.40 Raji živali 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čudežni vrt 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Spikesova tolpa, ameriški film 23.05 Poročila 23.25 Tatovom ni lahko, italijanski film 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.15 Nekoč 15.20 Materina skrivnost, ameriški film 17.30 Preživeti, 3. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Bing bang 22.40 Kung fu master, francoski film 0.00 Anijam 0.10 Jane B... kot Birkin, francoski film l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč. otroci 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.00 Literarni nokturno -Carl Sandburg: Chicago - 23.15-4.30 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Dan oglarjev na Starem vrhu -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 5.55 Moji trije sinovi 6.20 Medvedki iz Chicaga 6.45 VValtonovi 7.30 Šerif Cade 8.15 Risanke 9.05 Lassie 9.35 Medvedje prihajajo 10.00 Agencija Maxwell 10.55 Šerif Cade 11.45 Vicki 12.10 Barney Miller 12.35 Detektiv s čarovništvom 13.25 Perrv Mason 14.20 Risanke, ponovitev 15.20 Gospodu z ljubeznijo, angleški film 18.00 Poročila 18.10 Ko cvetijo vrtnice, nemški film 19.50 Cosbv show 20.15 Dekle v juhi, angleška komedija 21.50 Ulice San Francisca 22.50 Nemška filmska komedija 0.55 Ljubezenski stroj, ameriški film, ponovitev 2.45 Havaji pet nič, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.20 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.35 Vrnitev nezaslišanega Hulka, ameriški fantastični film 21.15 Umor je njen konjiček 22.10 Tekme nemške nogometne lige 23.15 V dolini superčarovnic, ameriški erotični film 0.20 Seksajva, miška, nemški erotični film 1.10 V dolini superčarovnic, ponovitev SCREENSPORT 8.00 Olimpijsko poročilo 8.15 Španski šport 8.30 Ulstsrski rally 9.00 Moto dirke 9.30 Profesionalni boks 11.00 Karate 12.00 Tenis 14.00 Golf 15.00 Ameriški nogomet 16.00 Tajski boks 17.00 Dirke japonskih prototipov 18.00 Monster trucks 19.00 Svet športa 19.30 GO - nizozemski moto šport 20.30 Golf 0.30 Ameriški profesionalni boks AVTOŠOLA°3 _Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245_ I J VAŠA AVTO ŠOLA ■ ~l ŠPORT MAMCET KRANJ, CANKARJEVA 4 KINO_9. avgusta CENTER amer. zgod. fant. film HIGHLANDER II. del ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. zgod. fant film HIGHLANDER II del ob 21. uri STORŽIČ premiera amer. trde erotike RAZVNETA ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III. del ob 20. uri KOMENDA amer. krim. film MILOSTNO STANJE (STATE OB GRACE) ob 20. uri ĆEŠ-NJICA amer.-nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. del ob 20. uri ŽELEZNIKI akcij, komedija AIR AMERICA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film OKORELI SPECIALISTI ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, film OREL SMRTI ob 20. uri BLED amer. kriminalni film MIA-Ml BLUES ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Kaj delam med počitnicami? Pomagam mamici. Pospravim svojo sobo. Včasih grem s sestrico v trgovino. Najraje se igram z Barbiko. Tudi računalnik igram rada. Ob četrtkih prebiram Zabavnik. Preden grem zvečer spat, gledam risanke in poslušam glasbo. Aleksandra Zalar, 1. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Psiček Bobi Pri nas nimamo živali, zato imam zelo rada sosedovega Bo- bija. Bobi je rjave barve, nosek ima črn. Oči ima rjave, ušesa mu štrlijo pokonci. Rad leži na soncu in je lenušček. V sredo so ga peljali cepit proti steklini. V avtomobilu je bil zelo priden. Naslednji dan ga je bolela noga, da se je tresel. Hodil je po treh nogah. Tisti dan ga niso peljali na sprehod. Bobi se rad posladka s čokolado. Če mu pride v bližino muca, laja na ves glas. Bobi rad skače za žogo. Ponoči spi v hišici. Ker ga je ponoči strah, laja. Petra Pire, 3. a r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur Jezen sem Zelo rad poslušam glasbo kakega havy metal ansambla. Ker mi je ne pustijo poslušati, sem zelo jezen. Zato najraje kljub prepovedi naskrivaj poslušam tako glasbo. Če pa mi ne uspe, pobegnem v vas. Včasih pa se mi zgodi, da ušpičim tudi kakšno neumnost. Kadar sem tako jezen, sem po navadi zelo neubogljiv in zadirčen. Zelo hitro vzkipim. Že vsaka malenkost zadostuje za prepir. Dolgo se ne morem pomiriti. Velikokrat se pomirim šele v postelji, ko na skrivaj, pod odejo, s slušalkami na glavi poslušam glasbo, ki mi je všeč. Tak pač sem, kadar sem jezen. Dejan Benedičič, 4. r. OŠ Sorica Mlajši bratranec Mojemu bratrancu je ime Blaž. Star je eno leto in je zelo nagajiv. Kar mu daš v roke, vse razstavi. Najrajši se igra z avtomobili in pokrovkami. Poje veliko. Najrajši ima kruh z evrokremom. Zato ni ne suh in ne debel. Je velik plezalec. Po stopnicah se plazi kot Tomo Česen po najvišjih vrhovih. Rad se kopa in ga ni potrebno poditi k banji. Velikokrat se podi za našim psom. Govoriti še ne zna, ampak hodi pa kot odrasel človek. Vozi se z rolko in s kolesom. Vesel je, ko pridem k babici. Skače in se veseli. Prejšnji teden je pre-hodilbabičine stopnice. Je priden in nas ima vse rad. Želim, da bi prišel k nam. Upam pa, da mi ne bo razstavil vseh lego kock. Primož Lešnjak, 4. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Koliko je lepih dni. ki ne veš zanje, ki so le bežne sanje. Koliko trenutkov nehvaležnih, kijih ni. Koliko je poti, ki vodijo, kdo ve kam, pa je človek vedno sam. Pa čeprav ne ve. ne kod ne kam. Vse na svetu hitro mine, ljubezen, sreča, bolečine... Tudi nit življenja se prekine in na koncu le spoznaš, da je na svetu samo laž, da še sebe ne poznaš. Lea Jerič, 8. a r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Ljubezen Ljubezen je skrivna pot, ki se počasi odvija. Zorica Knežević, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Reši kakor veš in znaš (iz glasila Besede, Jakoba Aljaža Kranj) ■ki Jo RABI . BVAl- PoRff P AHT o. C/3 < u C/3 —i Z UJ oi O O Z < h- C/> cb ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc DOMAČI ZDRAVNIK Zdravilni orehovi listi Zelene ali posušene liste v čajnem prelivu radi uporabljajo proti sladkorni bolezni in zlatenici. Proti omenjenima boleznima vzamemo 5 jedilnih žlic zdrobljenih posušenih listov in jih namakamo v 1 litru belega vina 24 ur. Nato vino odcedimo in popijemo vsako jutro na tešče in zvečer pred spanjem 1 šilce. Čaj iz svežih orehovih listov krepi slabe živce. Sveže orehove liste položimo na gnoječe se rane. To pozdravi vnetje in preprečuje tudi rdečico. Gnojne zanohtnice na rokah in nogah kopljemo v čaju iz orehovih listov. Pri vnetju mandeljnov, grla in goltanca pripravimo preliv iz 1 litra vode in 100 g svežih listov ter pridno grgramo. Enak preliv uporabimo tudi kot obkladek pri oslabelih očeh. Čaj iz orehovih listov je priporočljiv za nosečnice, ki trpijo za zaprtjem. Izvleček iz listov pomaga pri piku žuželk, če z njim namažemo prizadeta mesta. TA MESEC NA VRTU Za avgust lahko rečemo, da so najvažnejša opravila zalivanje, okopavanje in spravljanje pridelka. Z avgustom v splošnem prenehamo gnojiti zelenjavo in okrasne trajnice, kajti narava se že začenja polagoma pripravljati na zimo, čeprav je še zmeraj zelo toplo. • Avgusta vršičkamo paradižnik, kar pomeni, da mu vršičke pore-žemo, ker bi plodovi, ki bi se razvili na njih, ostali premajhni in ne bi do zime dozoreli. Mnenja, ali naj list, ki ostane po vršička-nju, nad plodom odrežemo ali obdržimo na rastlini so različna. Če ga odrežemo, je namreč soncu prosta pot do plodu, ki tako hitreje zori. Če pa pomislimo, da so listi tovarna, v kateri se ogljikov dioksid iz zraka in hranilne snovi iz tal spreminjajo v tvar, iz katere je paradižnikov plod, spoznamo, da ni prav, če list odstranimo. Od avgusta naprej paradižnika ne gnojimo več z dušičnimi gnojili, ker se sicer zorenje preveč zavleče. Polega tega pa z dušikom tudi pospešujemo nastajanje zelenih prog okrog peclja, ki ostanejo zelene, ne dozorijo in plodovi so slabega okusa. KO RAZSAJA VROČINA Veliko pijmo! V hudi vročini se potimo, izgubljeno tekočino, mineralne snovi in sol, ki so tako ušle iz telesa, je treba nadomestiti. Najbolj primerne so mineralne vode, čaji in nesladkani sokovi. Toda naj ne bodo mrzli. V vročih krajih Sovjetske zveze, v Azerbajdža-nu, Uzbekistanu in drugod, v vročini pijejo vroč čaj. Pravzaprav ne pijejo, temveč počasi srebajo njihov pravi čaj. Le tako lahko kljubujejo hudi vročini. Zelo pomembno je tudi nadomestiti izgubljeno sol. Zato si le privoščimo vsak dan skodelico čiste juhe, rezine paradižnika malce posolimo. Če izgubimo preveč soli - to se zelo rado zgodi pri hoji v gore - se nas v nogah lotijo krči. Zato ne pozabimo vzeti s seboj malce soli, kakšno bolj slano meso, konzervo rib in podobno, odlično pomagalo pa so tudi orehova jedrca pomešana v soli ali slani arašidi. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Domača paradižnikova mezga Potrebujemo zrele paradižnike, sol po želji. Zdrave zrele paradižnike narežemo na osminke in jih duši-mo v lastnem soku v plitvi posodi. Posolimo. Ko se paradižniki razpustijo, jih damo v oprane in razkužene kozarce, ki jih še vroče hermetično zapremo. Dušene paradižnike lahko pretlačimo in dobljeno mezgo ponovno pokuhamo do želene gostote. Potem jo spravimo v oprane in razkužene (postavimo jih v pečico in segre-jemo na 100 stopinj C) kozarce ali steklenice ter zapremo. Prednost domače paradižnikove mezge pred kupljeno je tudi v tem, da jo enostavno pripravimo brez kemičnih konzervansov. Če smo pri kuhi mezge uporabili več soli - da se bolj gotovo ne bo kvarila - uporabimo manj soli potem pri jedi, ki jo pripravljamo s to mezgo. Pa še to: da se na vrhu mezge v kozarcu ne bi delala plesen, si pomagajte na naslednji način: na okroglo odrežite prav tolikšen košček polivinila, kot je širok kozarec ali vrat steklenice, povsem čistega potegnite z obeh strani skozi močno domače žganje ali špirit in položite na mezgo ter zaprite. POSKUSIMO ŠE ME Olivno olje z baziliko 1/2 1 olivnega olja, 4 žlice sesekljane bazilike Sesekljano baziliko stolčemo v terilniku ali možnarju in pri-lijemo malo olja. Nato jo zmešamo s preostalim oljem in zlijemo v kozarec s širokim vratom. Kozarec dobro zapremo in ga pustimo stati dva tedna; medtem vsebino večkrat pretresemo. Olivnega olja z baziliko pred uporabo ni treba precediti. Uporabimo ga za solate, z njim pa lahko prelijemo tudi pizzo, preden jo postavimo v pečico. Setveni koledar za avgust Danes, v petek, 9. avgusta, bo zlasti ugoden čas za sajenje in presajanje solat, vseh sočnih listnih rastlin. Tudi jutro, 10., bo še namenjeno zelenjavi, sicer pa bo dan namenjen nadtalnim plodovom in semenom - za obiranje fižola, paradižnika. Prav tako bo v nedeljo, 11., popoldne - dopoldne pustimo vrt pri miru - in v ponedeljek, 12. avgusta, dopoldne bo prav tako čas za nadtalne plodove. V ponedeljek popoldne, ves torek, sredo in četrtek, to je 15. avgusta pa bo čas za podtalne plodove, kot so korenje, krompir, repa, pesa, čebula, česen. V petek, 16. avgusta, in v soboto, 17. avgusta, dopoldne bo čas za oljnice in cvetje ter dišavnice, v soboto popoldne in vso nedeljo in ponedeljek, 19. avgusta, pa bo spet čas za sočne zelene rastline. V torek, 20. avgusta, bo primeren čas za nadtalne plodove in semena, v sredo, 21. avgusta, bo neugoden čas za kakršnokoli delo z rastlinami, v četrtek, v petek in soboto, to je 22., 23. in 24., bo čas za podzemne plodove, v nedeljo in ponedeljek, 25. in 26. avgusta, za rože in dišavnice, sledili pa bodo trije dnevi, namenjeni sočnim zelenim rastlinam, to so 27., 28. in 29. avgust. Zadnja dneva v mesecu, 30. in 31. avgust bosta primerna za nadtalne plodove in semena, 1. in 2. september pa za podtalne plodove. 3. in 4. september bosta spet namenjena rožam in dišavnicam, 5. septembra bomo pustili vrt pri miru, 6. september bomo dopoldne namenili solatam, radičem, zelju, cvetači in sploh sočnim rastlinam, v soboto, 7. septembra, pa spet ne bo primeren dan za vrt, razen pod večer, in naslednji dan. ko se bomo lahko posvetili nadtalnim plodovom in semenom. Potem pa bodo trije dnevi, 9., 10. in 11. september, namenjeni podtalnim plodovom. Pa še to: Označeni dnevi niso primerni le za setve in saditve, temveč tudi za pospravilo dotičnega pridelka. MODA Elegantni efekti Kakšen odvečni kilogram bomo uspešno skrile pod ohlapno belo jopico, ki je kombinirana s črno obrobo ob gumbih, ovratniku, rokavih, z njo pa so nakazani tudi žepi. Zraven nosimo črno krilo ali hlače. K "zlatim" gumbom se bodo lepo podali tudi podobna zapestnica in uhani, za vrat pa pisana ruta, za boljše priložnosti pa naj tudi ta bo črno-bela. Kljub temu da so na pri stoj nem republiškem ministrstvu zelo jezni zaradi lokalnih povečevanj participacij, ostaja v veljavi sklep Zdravstvenega doma v Kopru o dodatni participaciji za zdravstvene storitve. S ponedeljkom naj bi torej brez izjeme v Kopru plačal participacijo vsak, ki ga pot zanese k zdravniku, oplačilo po koprskem sklepu naj bi znašalo od 50,00 do 550,00 din (za obisk pri zdravniku oziroma za zdravnikov obisk na domu). Za zobozdravstvene storitve bodo zaračunali po 10,00 din za vsako točko po normativu. Skratka, na ministrstvu take posege v žepe zdravstvenih zavarovancev zavračajo, Koprčani in okoličani pa bodo v ponedeljek, 12. avgusta, neposredno občutili, koliko koprski zdravniki poslušajo ministrico Katjo Boh. Če ste namenjeni prihodnji teden v Koper, vam prav po gorenjsko svetujemo, da ostanete zdravi. Kajti, biti bolan v Kopru, bo očitno draga reč. In še napoved: spor med ministrstvom in koprskimi zdravstvenimi delavci se bo končal tako, da bomo vsi po Sloveniji kaj kmalu plačevali take participacije v zdravstvu, kot so jih izračunali vrli Koprčani v belih haljah. 'A O imenih gostiln Na Titovem trgu 4 v Kamniku ima istoimensko kamniško gostinsko podjetje gostinsko podjetje gostilno (pardon: restavracijo) z imenom »Planinka«. Ker v naših razmerah družbenemu gostinstvu ne gre, ima lokal v najemu sposobnejši zasebni sektor. Očitno ime »Planinka« ni ustrezalo dinamičnim spremembam v naši družbi. Izvesek s tem imenom je šel v staro šaro, oštarija pa ima nov, moderen, tržno usmerjen izvesek: Gostilna Club Monte Carlo. No, zlobneži, ste ostali brez besed? Kamnik je z imenom ene gostilne v trenutku stopil v Evropo. Ko bodo še hotel Malograjski dvor preimenovali v Las Vegas hotel, bo Kamnik tudi v Ameriki. ^ Želite kaj sporočiti to Goren|kam in Gorenjcem?^ m Izberite M tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ ^ fax 215-366 ^W "CTo^ci ^.t\eL TeL < Iti H U a. V) < »j U &o —i z w a! O O Z < co ob je se menjajo pri molži. Po deset do dvajset litrov mleka oddajajo v zadrugo v Poljane. Kar lepo se imajo, je zadovoljna mama ob vsem tem drobižu okrog sebe. Da bi bilo le zdravje in mir. Vojna sem gor ni segla, so pa slišali avione in bobnenje, ko so bombardirali Krvavec. Menda se bodo ja zmenili, saj je dovolj pametnih glav skupaj, da ne bo kaj hujšega. Gorenjski glas imata z možem naročen gotovo že dvajset let. Še nikoli ni bila izžrebana za izlet, pa tudi pri križankah še ne, čeprav tako vztrajno pošilja pravilno izpolnjene v Kranj. Enkrat se bo že nasmehnila sreča, le upanje je treba imeti. Prebere pa ves časopis, od politike do odmevov, posebej pa ji je všeč priloga. Tako "gosta" je, toliko zanimivega najde v njej, pravi, da jo z užitkom prebere do zadnje podrobnosti. # D. Dolenc UGLAS Mama Milka Šubic iz Lomov nad Volčo pri Poljanah je najbolj srečna med svojimi v miki. - Foto: D. D. Ta dan je bil pri Čužovih v znamenju borovnic. Kar sedem vnukov je mama Milka Šubic odpravila v gozd ponje, tako veliko naročilo je prišlo iz doline. Poseben zvezek so odprli, kamor bodo pisali, koliko jih je kdo nabral. Natanko so jih potem stehtali in vsakemu je šlo plačilo po delu. Dopoldne so šli v gozd in popoldne še enkrat. Mami Milki pa se kar smeje. Srečna je ob vsej tej mladosti okrog sebe. Njeni trije otroci so ji podarili osem vnukov, najstarejši jih ima 18, najmlajša 7 let. Saj je bilo včasih hudo, tudi po sedem hkrati jih je pazila. Nekateri so ji prigovarjali, da je neumna, ker si je nakopala takšno skrb. Danes pa je za vse to poplačana, razmišlja. Sama z možem se ubadata z malo kmetijo, toda vnuki prihajajo vsak dan. Že navsezgodaj je tu Mitja in povpraša, kaj je za postoriti. Enajst let je komaj star, pa tako priden. Zadnjič sta Janez in Mitja ves dan grabila pri Rovišarju in prinesla domov vsak nekaj stotakov. Kako sta bila vesela zaslužka! Zdaj bodo na vrsti borovnice, potem spet kaj drugega. Tudi molžo imajo zdaj otroci "čez". Šest glav živine ima Milka v hlevu, tri so molznice. Vse življenje je molzla na roke, zadnje čase pa je imela ponoči vse roke mravljinčaste. Ni mogla več in pred tremi tedni so kupili molzni stroj. Zdaj za vse poskrbe otroci. Tri- ANKETA GORENJSKEGA GLASA - Vaše sanjske počitnice Predstavljajte si, da imate polno denarja, ste zdravi, imate neskončno veliko časa, in poletje je. Zaželite si oddih. Kakšne počitnice bi bile za vas idealne? m 1 II K? SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE V EKSPOZITURI TRŽIČ za določen čas s krajšim delovnim časom od polnega, 6 ur dnevno, do 31. 12. 1991 z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Pogoji: - končana osnovna šola v - aktivno znanje slovenskega jezika - poskusno delo 1 mesec Vloge z opisom dosedanjih del in sprejema kadrovska služba SDK v Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po spre jemu sklepa o izbiri. z dokazili o izobrazbi RS, podružnica 51500 ANKETA GORENJSKEGA GLASA ANDREJA VEZOVNK iz Kopra Z letalom bi poletela na Palmo de Mallorco. Veliko bi se kopala, potapljala, skakala v vodo, se sprehajala, igrala karte. Zvečer bi dolgo plesala v discu. Sedaj sem tu na počitnicah pri babici in mi je zelo všeč, saj se gremo velikokrat kopat na bazen. MATJAŽ ŽAGAR iz Kranja Glede na to, da sem bil leto dni doma, si želim iti v tujino. Najraje bi šel v Španijo. Sel bi s prijateljico ali s prijatelji za kakih štirinajst dni, da se odpočijem od vojske. Potovanje na štop se mi zdi dobra ideja. Sonce, morje, pesek,... NELI KUŠTER iz Kranja Šla bi v tujino in to na morje. Na samotnem otoku bi se cel dan sončila. Vesela bi bila, da mi ne bi bilo treba kuhati. Najprej bi uživala v samoti, potem pa bi poiskala zabavo v bolj živahnih mestih v Grčiji, Avstraliji ali v Španiji. SELMAN SELMANI iz Ljubljane Mene ne interesira. Neka pišu, što hoču. Nemam penziju. Ništa nema, ništa. Ono, šta sam tražit, nisam našal i tako dalje. Što više človek gleda, to manje vidiš. Ako imaš pare, vidiš, ako nemaš, ne vidiš. U Sloveniji sam 45 godina. Ja sam neško-lani filozof. ANJAILC iz Kranja Idealno potovanje bi bilo čez Turčijo, Egipt, iz Maroka preko Gibraltarja v Španijo in ob obali proti domu. Šla bi s džipom in najraje sama ali pa s takim avanturistom, kot sem jaz. Nekaj prizvoka nevarnosti daje potovanju še večji čar. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 EP, Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade Žarko Petan: Starši naprodaj, posnetek gledališke predstave 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Slovenija - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu 21.05 Evropski turistični kažipot 21.35 Damjan Popovič: Nebeška mi-neštra, kratki risani film 21.40 EP, Video strani 21.45 TV Dnevnik, vreme 22.00 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Dejanje volje, angleška nadaljevanka Resna glasba 23.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Naši pevski zbori: Duhovna glasba od renesanse do danes 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Rudarjeva hči, ameriški film 23.00 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Stara hrvaška arhitektura, izobraževalna oddaja 12.45 Majhen svet: Nove knjige, novi prijatelji 13.15 Portret glasbenika: Dunja Vej-zović 14.50 TV Koledar 15.00 Informativni program 15.30 Temna plat pravice, špansko angleška nadaljevanka 16.20 Vrtinec, angleška nadaljevanka 17.15 Hrvaška danes 17.55 Jacques Cousteau, dokumentarna oddaja 18.45 Hrvaška kulturna dediščina 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 21.35 Žrebanje lota 21.45 Pravi junak, angleška nadaljevanka 22.35 TV Dnevnik 23.05 Igrani film 0.35 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.05 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka 21.30 Glasba 22.00 Poročila 22.20 Vrtinec, angleško-nizozemska nadaljevanka 23.10 Zgodba o magnumu, dokumentarna serija KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Rdečilo za ustnice, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.35 21.15 22.05 22.10 2320 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Superpass, glasbena oddaja Jonathan Livingston Galeb, ameriški znanstvenofantastični risani film Žrebanje lota TV dnevnik V svetu domišljije, televizijska nanizanka Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.05 13.00 13.10 14.15 15.00 15.25 15.50 16.00 16.10 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.21 19.30 20.00 20.15 21.00 21.07 21.15 22.50 0.40 1.30 Jutranji program Čas v sliki Pravica do ljubezni Ruščina Mi, ponovitev Benvenuto Cellini, ponovitev Šport v ponedeljek Čas v sliki Mladi bojevniki plemena Nu-nundaga, ameriški film Ubijamo, ker imamo radi Tudi hec mora biti Ostržek Ljudje, sanje, velika dejanja Čudežni vrt Oče Murphv Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Ladja zaljubljencev Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Univerzum Naredi si sam Pogledi s strani 08/15, nemški film, 3. del Edina stvar v mestu, ameriški film; Elizabeth Tavlor, VVarren Beattv MacGvver Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.05 Nekoč 15.10 Padli idol, britanski film 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Bruce Boston: Pes s trikom - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Med nami živijo zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.15 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.40 Medvedki iz Chicaga 7.10 Rich-mond Hill 7.50 Šerif Cade 8.45 Risanke 9.35 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.25 Samurajevo maščevanje 11.15 Šerif Cade 12.10 Vicki 12.35 Harrvjeva čudovita kazenska porota 13.00 Čarovnik 13.45 Genevieve, angleška komedija, ponovitev 15.10 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Vicki 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 55 dni v Pekingu, ameriški film 22.55 FBI 23.55 Skoraj kot v starih časih, ameriška komedija, ponovitev 1.35 Neverjetne zgodbe, ameriška nadaljevanka, grozljivka RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.35 Divja vrtnica, se rija 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop, Al Mundv 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 Lažna priča, ameriška srhljivka 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Eksplozivno 24.00 Divje malice, francoska komedija SCREENSPORT 8.00 Rally - Argentina 9.00 Šport v Franciji 9.30 Pokal Porsche Carrera SLOVENIJA 2 21.05 RUDARJEVA HČI ameriški barvni film, igrajo: Sis-sy Spaček, Tommv Lee Jones, Beverlv D'Angelo, Levon Helm, Phvllis Bovens, Ernest Tubb. Film Rudarjeva hči je biografija slavne pevke countrv glasbe Lo-rette Lynn. Loretta je sama popisala svoje spomine na otroštvo in na prve korake kariere. Kasneje tako oboževana zvezda se je rodila v Kentuckvju. kot mnoge druge ženske, ki jih je kasneje obdajal blišč in obkrožale navdušene množice, je bila tudi Loretta hči številne in revne družine, ki pa je bila složna in polna resnične ljubezni. Tako je Loretta zrasla v tenkočutno dekle, ki je oboževala pesem, obenem pa je bila strahotnc^muhasta. Že zgodaj se je poročila in prav njen mož je s prepričanjem, da je njegova mlada žena zelo nadarjena, veliko prispeval k njenemu uspehu. Njun zakon zaradi Lorettine mladosti namreč ni bil ravno srečen in prav moževo spodbujanje njene samozavesti jo je pripravilo k nastopanju. V vlogi Lorette je izvrstno zaigrala nadarjena Šissy Spaček, ki je dodobra naštudira-la Lorettin otroški in trmasti značaj. Njen trud ni bil zaman, prislužila si je Oscarja. II M ,' I f KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 10.00 Tajski boks 11.00 VVrestling 12.00 Tenis 13.30 Svet Športa 14.00 Golf Stockholm 15.00 Biljard 16.00 Konjeništvo 16.30 Boks 18.00 Dirke motornih čolnov 19.00 Profesionalni kolesarji 19.30 Moto poročila 20.00 Nemški tenis 21.00 Atletika - Stockholm 23.00 Mednarodni moto šport 24.00 Biljard Snooker sobota: gost oddaje Turistična agencija KVTJC nedelja: od 10.30 do 12.00 gost programa: Turistična agencija KVK, mag. Roman Grandič, tema kontaktne oddaje: »Zdravje štirinožnih ljubljencev« Oddaje: torek in četrtek: od 16. - 17.30 ure sobota: od 6. - 18. ure nedelja: od 10.30 - 14.30 ure srednji val: 189,4 m ali 1584 KHz UKW stereo: 88,9 in 95 MHz kontaktni telefon: 50-572 KINO 13. avgusta 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III. del ob 18 in 20 uri LETNI KINO STADION amer. komedija NAJBOU NORI BOŽIČ ob 21. uri ŽELE-ZAR hongkon. akcij, film KUNG FU FANTJE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. t. erotika SLADKORČEK ob 20.30 uri BLED amer. film ODPADNIKI ob 20. uri * * JELOVICA KENGURU RADOVLJICA KENGURU BREDA DRINOVC KANCIUJA PREŠERNOVA 4, RADOVLJICA PONUDBA: - OBLAČILA ZA NOSEČNICE - OBLAČILA ZA OTROKE DO 10 LETA - METRSKO BLAGO DO VOZNIŠKEGA IZPITA O HITREJE IN ENOSTAVNEJE Jj jl Begunjska 10, Kranj / /AVTOSOLA tel.:(064)216-245 V tečaj CPP se lahko vključite danes, jutri, pojutrišnjem. Pridite katerikoli dan v tednu, dopoldne od 9. ali popoldne ob 18. uri Pri vožnji lahko izbirate med vozili GOLF, R 5, Z-101. Obiščite nas na Begunjski 10 pri vodovodnem stolpu ali pokličite po telefonu 216-245 od 8.-11. ure ali od 16. dow19. ure. AVTOŠOLA BB - vaša avtošola ISKRA M K D Podjetje mehanskih konstrukcij in delov Kranj, Ljubljanska c. 24/a Po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjih stanovanj: 1. ENOSOBNO STANOVANJE št. 17 v pritlični etaži v Kranju, Planina 31, s površino 39 m2; izklicna cena: 690.181,30 din 2. ENOSOBNO STANOVANJE št. 13 v II. nadstropju v Kranju, Ulica Tuga Vidmarja 2, s površino 39,60 m2; izklicna cena: 1.230,493,30 din. Stanovanje pod 1 je v objektu, iki je bil zgrajen 1. 1949, in je bilo v uporabi do julija 1991. Stanovanje pod 2 je v objektu, ki je bil zgrajen leta 1981, in je bilo v uporabi do avgusta 1991. Javna dražba bo dne 26. 8. 1991 ob 16. uri v sejni sobi podjetja ISKRA MKD na Ljubljanski cesti 24/a. Ogled stanovanj bo mogoč dne 23. 8. 1991 med 12. in 15. uro. Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene na ŽR podjetja Iskra MKD št. 51500-720-1-16429 ali položiti na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili stanovanja, bomo kavcijo vrnili v treh dneh po opravljeni dražbi, kupcu pa jo bomo vračunali v kupnino. Prednost pri nakupu bo imel udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 30 dneh po izvedeni dražbi. Za dražbo in prodajo stanovanj se bodo smiselno uporabljala določila Zakona o prometu z nepremičninami in Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stan. hiš, stanovanj in stavb in delov stavb. ODPRITE VRATA UNIVERZE, UČITE SE, PONAVLJAJTE IN ZABAVAJTE SE Z NAMI: avgusta organiziramo spedalizirane tečaje tujih jezikov in šolo tenisa: - intenzivni, obnovitveni tečaji angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika - 40 ur - intenzivni tečaji nem. in angl. jezika za nezaposlene v dopoldanskem času - 90 ur - pripravljalni tečaji iz angl, nem. jeziL za popravne izpite - angleško in nemško pismo - korespondenca Za otroke in mladino od 11. do IS. leta organiziramo konverzacijske tečaje s šolo tenisa v zelenem okolju Gorenjske. Cene ugodne, plačevanje obročno! Informacije: Delavska univerza Kranj 217-481. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Občina Škofja Loka, oddelek za notranje zadeve objavlja delovno mesto KOMUNALNEGA REDARJA Pogoji: - da ima izobrazbo V. stopnje, 1 leto delovnih izkušenj in izpit B kategorije - da izpolnjuje pogoje iz Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu - da je fizično zdrav in sposoben za primerno komuniciranje z ljudmi - da aktivno zna slovenski jezik. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat predloži v 15 dneh po objavi. Izbor bo opravljen v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ Trg revolucije 1 64000 Kranj razpisuje JAVNI NATEČAJ za zbiranje pisnih ponudb 1. Predmet natečaja je oddaja komunalno opremljenega stavbnega zemljišča pare. štev. 128/12, k. o. Sp. Besnica, v naselju Pesnica, namenjenega bodoči izgradnji objekta osnovne preskrbe. 2. Komunalno opremljeno zemljišče meri 630 m2. 3. Izklicna cena na dan ponudbe znaša 1.500 din/m2. 4. Ob ponudbi se plača varščina v znesku 94.500,00 din na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, štev. 51500-654-45062. Plačana varščina se bo upoštevala pri plačilu kupnine, neuspelemu udeležencu pa bo vrnjena brez obresti v roku 8 dni po izbiri ponudnika. 4 5. Ponudniki morajo svoje ponudbe poslati v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi javnega natečaja, na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1, z oznako za Javni natečaj. V ponudbi je potrebno navesti ponuđeno ceno za m2 zemljišča, rok plačila, predvideni začetek izgradnje objekta ter začetek obratovanja. 6. Ponudniki bodo obveščeni o izboru natečaja najkasneje v roku 30 dni po zaključku natečaja. MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 1. RADIO ŽDU 8.50 9.00 9.00 9.50 10.40 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.30 19.00 19.20 19.24 19.30 19.50 1934 20.00 22.00 22.05 22.20 22.25 23.45 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav Ukradena, angleška nadaljevanka Video strani Video strani EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Spored za otroke in mlade Klub klobuk na počitnicah. Živalski vrt James, angleški kratki igrani film Risanka TV okno EPP TV Dnevnik Vreme EPP Film tedna: Harlovv, ameriški film EPP TV Dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Dejanje volje, angleška nadaljevanka Jazz, blues... EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik ORF 19.55 EP, Video strani 20.00 Ravel - portret skladatelja 21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 8.50 12.15 12.45 13.15 14.50 15.00 15.30 16.20 17.15 17.55 18.45 19.15 19.30 20.05 21.05 22.55 23 25 0.20 TV koledar Informativni program Romantično slikarstvo na Hrvaškem, izobraževalna oddaja Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka otroška nanizanka Igrani film TV koledar Informativni program Vietnam, avstralska nadaljevanka Vrtinec, angleška nadaljevanka Hrvaška danes Jacques Cousteau, dokumentarna oddaja Videoboom Risanka TV Dnevnik Kako si zamišljate Hrvaško, kontaktna oddaja Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Svet prihodnosti, ameriški film TV Dnevnik Dinamo, njim samim, dokumentarna oddaja TV izbor TV HRVATSKA 2 1920 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.05 Risanka 20.29 Krila, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Vrtinec, angleško-nizozemska nadaljevanka 21.35 Poročila 21.55 Poirot, angleška nadaljevanka 22.45 Top Cup HTV 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Producenta, ameriški barvni film 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Boom -glasbena oddaja za mlade - 18.30 -Filmske novice - 19.00 - Odpoved programa - TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.10 Buck Rogers 22.00 TV dnevnik 22.00 Italijanski slikarji 22.30 Mod Squad 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropska univerza, 6. del 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Ponovitev nemškega filma 12.00 Video razglednice 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljudje, živali, senzacije, nemški film 14.45 Conny je kos vsemu 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.05 Medved Bojan, risanka 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Mama mia - brez preplaha, nemški film 21.40 Pogledi s strani 21.50 Dallas 22.35 Gorila 0.00 Ognjena preizkušnja, ameriški film 1.25 Čas v sliki 1.30 Ex Libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.10 Nekoč 15.15 Železna krinka, francosko-itali- janski film 17.00 Strategije razuma, 4. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Becket, britanski film 21.55 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Zamenjava 22.40 Šport Čas v slki/Ex Libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA PRO 7 6.20 Moji trije sinovi, družinska serija 6.15 Chicaška medvedka 6.40 Samurajevo maščevanje 7.30 Šerif Chade 8.20 Risanke 9.10 Planet opic 10.05 Hiša na trgu Eaton 10.55 Šerif Chade 11.45 Vicki 12.10 Grk osvaja Chicago 12.35 Tenis, loparji in tatovi 13.20 Dvoboj na atlantiku, ameriški vojni film, ponovitev 15.05 Risanke 16.05 Lassie 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Vicki 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Moja gejša, ameriški film, komedija 21.20 Spen-ser 23.10 Dvobojevalci, angleški film 1.50 55 dni v Pekingu, ameriški film, ponovitev 420 Avtoštopar 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Koncert za besedo - Misel - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Miguel Mihura: Njen in njegov prijatelj 23.15-4.30 Nočni program - glasba - SLOVENIJA 1 20.00 HARLOVV ameriški barvni film; igrajo: Car-roll Baker, Red Buttons, Michael Connors, Peter Lavvford, Martin Balsam, Angela Lansburv, Raf Vallone Film predstavlja biografijo slavne hollywoodske zvezde Jean Harlovv. Zgodbo o njej je napisal Ir-ving Shulman. Po njegovem pretresljivem prikazu igralkinega življenja sta leta 1953 nastala kar dva filma. Vsekakor je druga verzija s Carroll Baker v glavni vlogi bolj poglobljena, saj se temeljiteje loteva Jeanine mladosti, ko je bila še posvojenka, pa vse do njene slavne kariere, ki jo je uspešno vodil igralkin agent Art-hur Landau. Prav on je tudi izpovedal avtorju Shulmanu mnoge tragične detajle iz njenega življenja. Ko so njeno smrt pripisali hudi pljučnici, je njen mož Paul Bern izjavil: »Ni umrla za pljučnico, marveč jo je povozilo življenje.« RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop, Al Mundv 18.45 Poročila 19.25 Nazaj v preteklost 20.15 Oskar ima polne hlače, francoska komedija 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Ster-nov TV magazin 23.45 Grozljiva mora, ameriška grozljivka SCREENSPORT 8.00 Tenis 9.30 Kolesarstvo 10.00 Biljard 11.00 Dirke motornih čolnov 12.00 GO - nizozemski moto šport 14.00 Nemški tenis 15.00 Atletika 16.00 Super kolesarji 16.30 Tenis 18.00 Surfanje 18.30 Smučanje na vodi 19.00 Golf 21.00 Japonska formula 3000 22.00 Britanski rally 23.00 Base-ball - Chicago : New York Mets AGROPROMET Ul 4. oktobra 10, tel. I M 42-366 O: Plevel - Cerklje N U D • vse vrste krmil • žita (koruzo, oves, sončnične tropine, sojo...) • umetna gnojila • semena strniščnih posevkov MOŽNOST DOSTAVE NA DOM! NOVO V KINU RAZGLEDNICE IZ PEKLA (Postcards From the Edge) ameriška drama; režija: Mike Nichols; glavne vloge: Mervl Streep, Shirley MacLaine, Dennis Quaid, Gene Hackman, Richard Dreyfuss, Rob Reiner Potem ko zaradi prevelike količine zaužitih tablet komaj uspejo rešiti življenje igralke Suzanne Vale, sprejme ta vlogo v svojem naslednjem filmu. Pogoj za uspešno dokončan film pa je, da mora v času snemanja Suzanne živeti s človekom, ki bo zanjo odgovoren in bo preprečil podobne incidente. Ta oseba, ki je imela podobne probleme in jih poskušala reševati z alhokolom, je njena mati Doris Mann, ki je tudi sama igralka. Skupno življenje ponovno zbliža mater in hčer, ki ugotovita, da se do tedaj pravzaprav nista poznali. KINO 14. avgusta CENTER premiera amer. drame RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. krim. film MILOSTNO STANJE (STATE OF GRACE) ob 21. uri ŽELEZAR amer. trda erotika RAZVNETA ob 20. uri DUPLICA amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III. del ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film SLADKORČEK ob 20.30 uri RADOVUICA amer. akcijski film OREL SMRTI ob 20. uri O o m Z r/a a r > -o w T- > < H > cn 00 -H > ■z. nama NA GORENJSKEM SEJMU OD 9. D018. AVGUSTA VAS PRIČAKUJEMO S PESTRO PONUDBO: - oblačil za vso družino, - bele tehnike, - posode, - drobnih gospodinjskih aparatov in - akustike. VSE POŽELO UGODNIH CENAH Pridite, povprašajte, poiščite in izberite VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-242 481 • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat t Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. t Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa in vam jih izdelamo po vaših merah. • Na naši žagi vam hitro in kvalitetno razrežemo tudi vašo hlodovino. • Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu. Navzoči bomo tudi na Gorenjskem sejmu, obiščite nas, ne bo vam žal. Priljubljena radijska oddaja Četrtkov večer domačih pesmi in napevov je stara toliko kot Avseniki. Leta 1953 je takratni glasbeni urednik ljubljanskega radia, Janez Bi-tenc, prišel na idejo, da bi na radiu domači glasbi dali stalni termin. Nosilec oddaje je bil večinoma Gorenjski kvartet, ki se je po doldrugem letu preimenoval v Kvintet bratov Avse-nik, nastopali pa so še Fantje na vasi, Vaški kvintet, Franc Koren in Danica Filipič, Avgust Stanko ter kasneje Zadovoljni Kranjci. Veliko skladb je bilo posnetih prav za potrebe te oddaje, ki je narodnozabavni glasbeni zvrsti s svojo usmeritvijo utirala pot na Slovenskem. Za Janezom Bitencem je urednikovanje oddaje prevzel Božo Grošelj, nato Boris Kovačič in Kajetan Zupan, zadnje desetletje pa je njena urednica Irma Rauch. »Sledili smo željam poslušalcev in tako smo oddajo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov po 38 letih posneli prvič na terenu, izven radijske hiše. V dvorani Zadružnega doma na Primskovem pri Kranju je bila junijsko soboto veselo ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, ansamblom Vilija Petriča s pevko Majdo Renko, triom Mira, ansamblom Lipa, citrarjem Miho Dovžanom ter mešanim pevskim zborom DPD Svoboda Primskovo, pod vodstvom Nade Kos. Javno snemanje Četrtkovega večera smo zasnovali v vsej njegovi pestrosti in raznolikosti, saj je bil program bogat, igral je klasični kvintet, trio s frajtonarico, citrar, slišali smo več variant petja od sola, dueta, terceta in vokalnega kvinteta ter nenazadnje 40-članskega mešanega pevskega zbora,« je povedala urednica Četrtkovega večera Irma Rauch. Scenarij je za spremno besedilo je napisal Ivan Sivec, program pa je povezoval stalni napovedovalski par Anica Gladek in Janez Dolinar. »To je bila ena od radijskih oddaj, ki je šla med poslušalce in smo dogajanje »v živo« posneli za radijsko predvajanje. Preizkus je lepo uspel in bomo občasno s temi oblikami nadaljevali, saj nam poslušalci kar telefonirajo, kam vse naj bi prišli gostovat. Ta oddaja ima kot malokatera na Radiu Slovenija (prej Ljubljana) globoke, skoraj štiridesetletne korenine. Za jubilejno oddajo - 40 let Četrtkovega večera -se bomo še posebej potrudili in pripravili presenečenje za ljubitelje slovenskih valčkov in polk,« je dejala urednica Irma Rauch. _SONČKOVKOT Kljub poletni vročini v »Sončkovem kotu« ne mirujemo. Tokrat je prispelo kar 64 odgovorov na nagradno vprašanje iz 60. številke Gorenjskega glasa. Jasno, vsi odgovori so bili pravilni. S skupino Hot hot hot poje Damjana, njen priimek je Golavšek. Očitno je Damjana tako popularna, daje navdušila tudi redne bralce Sončkove-ga kota. Srečna roka naše tajnice Leje Čolnar je izžrebala Branko Klavžar iz Bohinjske Bele 115. Branka, po pošti prej-meš pisemce, z njim pa pojdi ob prvi priložnosti v Kranj v prodajalno Sonček po nagrado. In kaj je še pomembnega? Pisal nam je Blaž Markelj z Bleda. Se morda spomnite - Blaž je bil Sončkov izžrebanec za koncert Boba Dvlana, za nagrado je prejel brezplačno vstopnico. Blaž nam je napisal: »Lep pozdrav in najlepša hvala za vstopnico na koncertu Boba Dvlana. Bilo je SUPER!« TOP 3 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) 2. Jovride - Roxette (LP, kaseta) 3. Original music from motion pictures - The Dqors (LP) NOVOSTI Med novimi izdajami naj omenimo dve čudoviti kaseti legendarnega Leonarda Cohena z naslovoma Fm your man in Greatest hits. Seveda gre za ponovno izdajo nekoč že izdanih del. Zaplet: okrog realizacije portoroškega festivala niso preprečili, da kaseta z naslovom »14. Melodije morja in sonca« ne bi ugledala luči sveta pred njegovim začetkom. S svojim prispevkom slovenski samostojnosti so sodelovali tudi pevci slovenskega okteta z novo kaseto s simboličnim naslovom: Domovini NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 11 Tokrat napišite na dopisnice naslov filma ameriške pevke in superzvezde Madonne, ki so ga posneli letos in ki ga že vrtijo v ljubljanskih kinematografih. Upamo, da tudi to vprašanje za vas ni pretežko, in da bodo kot ponavadi vaši odgovori pravilni. Seveda jih pošljite na ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj s pripisom »za Sončkov kot«. Dopisnice morajo biti pri nas do 14. avgusta (sreda). Čao - pa en hladen poljubček za te vroče dni. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 10.10 Video strani 16.40 Video strani 16.50 EP, Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Sova Samo bedaki in konji, angleška nanizanka 22.10 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 Sova Rdeči prah, ameriški film (čb) Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.00 Stol. angleška dokumentarna oddaja 21.30 Slovenski pevski zbor Gallus iz Argentine, 2. del 22.10 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV Koledar 8.50 Informativni program 11.00 Vnebovzetje, prenos maše iz Marije Bistrice 12.30 Informativni program 12.45 Igrani film 14.20 Krila, ameriška nanizanka 14.50 TV koledar 15.00 Informativni program 15.30 Poirot, angleška nanizanka 16.25 Vrtinec, angleška nadaljevanka 17.15 Hrvaška danes 17.55 Jacques Cousteau, dokumentarna oddaja 18.45 Kultura vsakdana 19.15 Risanka * 19.30 TV Dnevnik 20.05 Spekter 21.10 Srce mesta, ameriška nanizanka 21.55 TV dnevnik 22.25 Večeri na griču: Koncert violinista Sergeja Štadlerja 23.05 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Čudoviti svet živali, angleška dokumentarna serija 20.45 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 21.10 Bizantinska dediščina Cipra, dokumentarna oddaja 21.40 Od maja do decembra 22.05 Vrtinec, angleško-nizozemska nadaljevanka 22.50 Poročila SLOVENIJA 1 SOVA RDEČI PRAH ameriški črnobeli film; igrajo: Clark Gable. Jean Harlovv, Marv Astor Dogajanje filma je postavljeno na gumijevo plantažo daljne Indokine, ki jo vodi nadzornik Den-nis Carson. Šarmantni Dennis je sredi džungle ponudil zatočišče lahkoživemu dekletu Vantine, ker jo preganjajo saigonske oblasti. Ko se kmalu zatem pri njem naseli ameriški inženir s svojo imenitno soprogo, ženski ne moreta prikriti antipatije, ki jo čutita druga do druge. Napetost se viša, ko se Dennis zaplete v ljubezensko razmerje z inženirjevo ženo, elegantno damo, ki je pravo nasprotje rahlo vulgarne in odrezave Vantine. Vendar se Dennis, ko začuti do inženirja naklonjenost in spoštovanje, odpove prepovedani ljubezni in se preda čustvom, ki jih goji do njega Vantine. KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Krvava matura, kanadski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.10 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.20 Športna rubrika TVAVSTRTJAl 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Bostončanke, britanski film 11.05 100 mojstrovin i 11.55 Živalski vrtovi - paradiži ali je- tnišnice 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Kogar bogovi ljubijo, nemški film 15.25 Leto in dan 15.35 Počitniško neurje 17.00 Mini ČVS 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Mozart ni bil Avstrijec 18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moja najljubša pesem 21.15 Jaz o sebi 22.15 Mozart v New Yorku 0.50 Čas v sliki mačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Sodobna poezija San Dominga - 22 00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Ace Šopov: Pesmi -23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - Iz zgodovine naših krajev - 18.00 - Od tu in tam - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik. 91.2 Mhz Mikiavš: 96.4 Mhz PRO 7 6.00 Moji trije sinovi/Chicaška medvedka, seriji 6.50 Hiša na trgu Eaton 7.35 Šerif Cade 8.20 Risanke 9.10 Las-sie 9.40 Godzila, japonska grozljivka 11.10 Potovanje na otok groze, japonski pustolovski film 12.50 Ko so dinozavri obvladovali zemljo, angleški fantastični film 14.25 Risanke 14.55 Skrivnostni otok, angleški pustolovski film 16.35 Milijon pred našim časom, angleški fantastični film 18.10 Poročila 18.30 Risanke 20.15 Super-girl, angleški fantastični film 21.55 Havaji pet nič 22.45 Zasesti prostor za umiranje, angleški pustolovski film 0.20 Spenser 1.10 Moja gejša, ameriški film, ponovitev 3.30 Dvobo-jevalci, angleški film, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop. Al Mundy 18.45 Poročila 19.25 21. Jump Street 20.15 Ob jezeru Wolfgang, nemški glasbeni film 22.00 Živijo, ameriški fantastični film 23-45 Bojišče časti, ameriški vojni film SCREENSPORT 8.00 Britanski rally 9.00 Super kolesarji 9.30 Moto poročila 10.00 Biljard 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje na vodi 12.00 Biljard snooker 14.00 Pokal Porsche Carrera 15.00 Baseball - Chicago : Nevv York mets 17.00 NBA košarka 18.00 Dirke starih avtomobilov 19.00 Dirke NASCAR 20.00 Nemški moto šport 21.00 Argentinski nogomet 22.00 Speedvvav 23.00 Rugby -Wales — Avstralija 24.00 Golf xxx W AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Otok iluzij 10.45 Dragocene orgle 11.00 Stari 11.30 Kari Bohm dirigira Dunajskim filharmonikom 13.00 Matere 14.10 Filmska zgodovina Avstrije 15.00 Prababica, avstrijski nemi film 15.50 Literatura na ladji 16.10 Nekoč 16.15 Zdraviliški koncert 17.15 Vivat Helvetia 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.50 Altotting 20.15 Utrujeni policaji ne grizejo, ameriški film 22.05 Čas v sliki 22.10 Šport 22.20 Atlantic City, kanadsko-franco-ski film 0.00 MacGyver, Vojna mravelj l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer do- TURISTIČNO DRUŠTVO POKLJUKA Turistično društvo Pokljuka organizira tekmovanje harmonikarjev - amaterjev na diatonični harmoniki, ki je že 23. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Tekmovanje bo v nedeljo, 25. avgusta 1991, z začetkom ob 10. uri na jasi pred Šport hotelom na Pokljuki pod geslom »POZDRAV S PLANIN«. Tekmovanja se lahko udeležijo harmonikarji amaterji, ki bodo zaigrali dve melodiji - partizansko in narodno - obe ne več kot štiri minute. Prijavnina se plača na dan tekmovanja pred začetkom. Prijave pošljite na naslov: Turistično društvo Pokljuka, 64260 Bled, poštni predal 33, ali Turistično društvo Pokljuka, Šport hotel, 64260 Bled, Goreljek. Prijave sprejemamo v roku desetih dni od objave. V prijavi navedite rojstne podatke, točen naslov in naslove melodij, ki jih boste zaigrali. Zbor harmonikarjev bo na dan prireditve ob 8. uri pred Šport hotelom. Število prijav je omejeno, zato pohitite s prijavami. Vsi sprejeti bodo dobili pisno obvestilo. KINO 15. avgusta CENTER amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. krim. film MILOSTNO STANJE ob 21. uri ŽELE-ZAR hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 20. uri DUPLICA premiera amer. erot. filma DIVJA ORHIDEJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kriminalni film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri BLED amer. akcijski film OREL SMRTI ob 20. uri BOHINJ amer. pustolovski film DARKMAN ob 20. uri NOVO NA JESENICAH! UrHtiflA £i4 orUiil hI JESENICE, C. Maršala Tita 57 Odprto od 9. - 19. ure, sobota od 9. - 12. ure • športna konfekcija in obutev NIKE, REEBOK, DUNLOP • teniški loparji VVILSON, PRINCE, SNAUVVERT, HEAD, ROSSIGNOL • oblačila in oprema za lovce in ribiče OBIŠČITE TUDI NAŠO TRGOVINO V KRANJU NA REGINĆEVI 6! "VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o. KOROŠKA 5 (Hotel CREINA) KRANJ AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -^7-- — teoretično in praktično izobraževanje — organiziranje zdravniških pregledov — obročno odplačevanje praktične vožnje RENT a CAR — izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 1 AVGUSTA POSLUJEMO NA KOROŠKI 5. V HOTELU CREINA (vhod Vinoteka-Disco) Tel.: 213-650 (int. Avto šola - Rent-a-car) 328-602 NON STOP KAROSERIJSKI KLEPAR z dobrim znanjem nemščine dobi takoj zaposlitev. Firma VVALDERMEIER. 9020 Kla-genfurt/Celovec, Lastenstrasse 13. tel.: 9943-463-31394 ali 9943-663-48644 'trgovina^ KRANJ, JAKA PLATlSE 13 H AVTO ŠOLA" ing. HUMAR DO VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 12. 8., ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5 CAMPUS IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA 311-035 Rabland T £ kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU! KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE: - za mizarje - za mehanike - za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi 9 poslovno tehnično sodelovanje Proizvodni program: • lužila na osnovi vode • lužila na osnovi topil • izolacije • nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi • poliestrski premazi • specialni premazi • razredčila-topila Samo najboljše je dovolj dobro za vas! PRODAJAMO ZA DINARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Titova 48, Ljubljana, telefon: 061/315-752, 325-788 NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 ; 9 i 10 11 i • 12 13 14 15 16 , .17 18 19 20 21 22 • ČE S POMOČJO ŠTEVILK PRENESETE ČRKE IZ KRIŽANKE V ZGORNJI LIK. BOSTE DOBILI GESLO DANAŠNJE KRIŽANKE. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 15. avgusta, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 3.000,00 din 2. napuk v vrednosti 2.500,00 din 3. nakup v vrednosti 2.000,00 din 2., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa. V uredništvo Gorenjskega glasa je tokrat prispelo 1386 rešitev križanke, katere sponzor je bilo TRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ. Geslo križanke se je glasilo: LJGODEN NAKUP PRI KOKRI. Srečne nagrajence je tokrat izžrebala komisija v sestavi: Stanko Logar, Drago Jeglič, Andrej Perne (bralci Gorenjskega glasa) in Božena Avsec (Gorenjski glas). Nagrajenci: 1. Janko Zadravec, Selca 135, Selca 2. Edvard Brezovnik, Župančičeva 8, Kranj 3. Rok in Majda Chvatal, Predoslje 179, Kranj 4. Irena Zadnikar, Zg. Jezersko 52 a, Zg. Jezersko 5. Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj 6. Milan Mavec, Šorlijeva 31, Kranj Prvi trije nagrajenci lahko dvignejo nagrade v tajništvu blagovnice GLOBUS v Kranju, drugi pa v upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj. Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič. AVTOR KRIŽANKE RNOČ FINSKI ARHITEKT AALT0 MESNA PRIKUHA 00ŽAGAN KOS DEBLA ANSAMBEL TREH GLASBENIKOV ANTON AŠKERC A ? t C- l REZILO ODGOVOR NA KONTRO PRI KARTANJU OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH ANT KRAJ V EGIPTU. ZNAN PO AMONOVEM TEMPUU ©r ST KUBANSKI POLITIK (RAULI O r GL ŽILA ODVODNICA GERMANSKI OREL 2 ? ▼ 10 IT LUKA NA SREDNJEM JADRANU AVION MERA V GLASBI 14. , 18 GOROVJE VINDUI ▼ 3 VRSTA PR0-JEKCUE 8 DOLINA POCTRi-GLAVOM 0T0ĆEK NA VHODU V PERZIJSKI ZALIV SL BALET-NIK IIK0I KAREL SM0LLE JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA ČEŠ SKLADATELJ DVORAK PAVLE DOLAR 6 12 KARCINOM 22 OZKA DESKA TROPSKA RASTLINA 4 ATA NAPLAČILO 21 EGIPT DRŽAVNIK fANVAR EL) UUD BESEDA ZA STARO ŽELEZO MEDNAR KLIC NA POMOČ BLAGAJNA FR REKA.PRI TOK RONE VRTINČAST VIHAR 4 RIMSKI KRAU ŠTEFAN ROZMAN KLJUKA. KAVELJ ©f ► 7 9 SLAVKO TIRAN ŠAHISTKA KUŠNIR REKA V SIBIRIJI PRITOK LENE - - * ANTON INGOLIČ ŽUŽELKA KI PIČI 20 MAKEDON DRAMATIK ČAŠULE ITauJ MOŠ IME SLAPOVI NAREKI VUOKSI RUS SKL» DATEU 1 NIKOLAJ, 1881 -1950) 15 ©r SOD FRANC PESNIK IMARCI IZDELOV ŠKAFOV JAP LUKA '.i Z'0»j KlUŠU STANKO ARNOLD 11 MESTO OB IZUVU CETINE UHEU ▼ IGRALEC RANER LJUBIMKANJE ANTON NOVAČAN DRAGO CERAR JUŽNOAFR ŠKOF N0BE LOVEC ZA MIR 'DESM0ND, FRANCE AVČIN ULANSKA SUKNJA 17 EMIL NOLDE GR BOG VOJNE GERMANSKO PLEME OTROK POKRAJINA V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIK! ©f OCET BiBJA KOŠČICA AMPER ŠVIC PRA-KANT0N NIC0 DOSTAL ANTON OCV'RK ERWIN RESCH GoROVJE V MAROKU MARUA AHAČIČ pivsk: OKLU 'NA DUŠEK ZANIMANJE 13 5 PRAVOSLAVNI SAMOSTAN JOD 19 NADALJEVANJE GESLA 3 16 MOŠ IME SL POLITIK PETRIČ Petek, 9. avgusta 1991 GORENJSKI SEJEM 19. STRAN WB8m$§mQiLAS MARMOR H O T A V L JI SEJEMSKI POPUST _OD 15% DO 20%_ NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 9. DO 18. AVGUSTA PREDSTAVLJAMO VAM VRSTE MARMORJA IN GRANITA Z RAZLIČNIMI MOŽNOSTMI NJIHOVE UPORABE V BIVALNEM OKOLJU; KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI, MIZE, STOPNICE IN POLICE S POLJUBNO OBLIKOVANIMI ROBOVI tel.: 064/68-210 na 41. GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 9. do 18. avgusta '91 v večnamenski dvorani, vsak dan od 9. do 19. ure »tst^,, 1QT sejemskTpopust .10% za nakup gotovino aH posojilom ročno orodje - uvoz iz Avstrije, električno orodje, kompresorji... akustika, avtooprema... športna oprema in konfekcija... volnene in sintetične odeje... bela tehnika... 5* *8r *u '20°?* čistila, pralni praški, papirno-higienski izdelki, gospodinjski ročni in električni strojčki ter pripomočki in pribor kuhinjska posoda, kristal, porcelan, keramika, kozmetika, izdelki za darila, kuhinje in jedilnice, predsobe, dnevne in otroške sobe, spalnice, kosovno pohištvo. 41. GORENJSKI SEJEM 9. - 18. avgust KRANJ večnamenska dvorana KUPON -20% za mladinsko sobo POLO Na osnovi tega kupona vam bo na Gorenjskem sejmu pri nakupu mladinske sobe P0L0 priznan 20% popust. ŽIVILA j živila & Ifo &smm ^ KRANJ c'V^(^wf\ fl«pž$p mmm fi- X9 TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME 64290 TRŽIČ, Koroška 17 NE VERJAMETE - AMPAK ZIMA BO RES KMALU PRIŠLA! DA NE BO TAKO DOLGA IN PUSTA, POMISLITE NA RAZNE DOBROTE, KI JIH LAHKO PRIPRAVITE V NAŠI ŽE UVELJAVLJENI OMARI ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA. IZDELUJEMO OMARE V VELIKOSTI ZA 80,125 in 250 KG. IZKORISTITE UGODNE KREDITNE POGOJE. POKLIČITE NAŠO PRODAJNO SLUŽBO - ZAHTEVAJTE PROSPEKT ALI PA NAS OBIŠČITE NA GORENJSKEM SEJMU OD 9. DO 18.8.91 IN SI OGLEJTE ŠE PRIPRAVO ZA CEPLJENJE STEKLENIC, K0MP0STER... 1oIf©5E5IGLAS 20. STRAN GORENJSKI SEJEM Petek, 9. avgusta 193 EOR KRANJ trgovina na debelo in drobno 64000 Kranj, Gregorčičeva 10 Fax: 064/216-088, tel.: 064/211-752, 211-787 POCENI IN KVALITETNA NA GORENJSKEM SEJMU Šolske potrebščine iz uvoza - po veleprodajni^ cenah Šolske potrebščine, nahrbtniki, žepni in namizni kalkulatorji, prevajalec za pet jezikov, vse vrste zvezkov, papirja in pisal ter širok izbor otroških igrač iz uvoza. NOVOLETNA PONUDBA! Velik izbor najrazličnejših poslovnih daril: rokovniki, stenski in namizni koledarji, ročne in stenske ure, široka paleta usnjene galanterije in pozamentarije POCENI IN KVALITETNA i7ebrAi Na Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 19. 8.1991 razstavljamo: * DNEVNE SOBE AL (izvedba črna, hrast, jesen) * SAMSKE SOBE AL £ PREDSOBE AL in SOLO £ JEDILNICA NIKA (izvedba črna, hrast) £ KLUBSKE MIZE ADA * AUDIO VIDEO OMARICE ELITE Pri nakupu vam nudimo 25 % do 30 % popusta pri takojšnjem plačilu z gotovino ali odplačevanje do šest obrokov. Obiščite nas na sejmu in v našem PRODAJNEM CENTRU V ŽELEZNIKIH PREPRIČAJTE SE O NAŠI ZARES KONKURENČNI PONUDBI fM Agromehanika S^jr Kranj, Hrastje 52 a UGODNE CENE, POPUSTI, KREDITI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU NA TRADICIONALNEM ZUNANJEM SEJEMSKEM PROSTORU IZREDNA PONUDBA: * TRAKTORJI - Tovarne traktorjev Bjelovar TV 818 in TV 821 s priključki * PROGRAM TRAKTORJEV IMT Beograd - vsi modeli s priključki * PROGRAM LASTNE PROIZVODNJE: - STROJI ZA ZAŠČITO RASTLIN: traktorske škropilnice - nošene in vlečene; traktorski atomizerji - nošeni in vlečeni; drobni program škropilne tehnike itd. - VISOKOTLAČNI AGREGATI ZA ČIŠČENJE IN PRANJE na hladno oz. toplo vodo s pritiski od 90 do 170 barov PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: MOTORJE, NOVE IN GENERALNO OBNOVLJENE REZERVNE DELE ZA PROGRAME IMT, IMR, T. T. BJELOVAR V PRODAJI IMAMO KOMPLETNI ASORTIMAN GUM SAVE KRANJ, DONITA IZ MEDVOD, ISKRE ELEKTRIKA, TOVARNE AVTO PRIKOLIC BJELOVAR, AKUMULATORJE VSEH TIPOV RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV; STROJE IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA PANONIJA MURSKA SOBOTA itd. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! VSE INFORMACIJE DOBITE NA SEJMU (tel. na sejmu 222-268) ALI V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU (tel. 326-033, 324-035). Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 64228 Železniki Tel.: 064/66-155, fax: 66-154 66-380 center Vabimo vas v naš novi prodajni center, kjer vam poleg našega pohištva nudimo tudi pohištvo in sedežne garniture ostalih proizvajalcev, ki ga lahko tudi izberete s sodelovanjem arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS Odprto vsak dan od 8. do 19. ure center ob sobotah od 8. do 12. ure Petek, 9. avgusta 1991 GORENJSKI SEJEM 21. STR AN • m m GLAS B*%^\MT%M Md JIP Jk nudi na KRANJSKEM in j~\Jr^U^> IJ\ RADGONSKEM sejmu Tlrf/AftNO " posojilo ■ ugodne cene • organiziran prevoz • montaža • okna • senčila • vrata • hiše ^SŠ^SSS^^ M JELOVICA Škofja Loka 64220, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telefax: 064/632-261 IRK SALON POHIŠTVA Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam iz našega programa pohištva po zelo ugodnih cenah nudimo: • SPALNICE • OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE • JEDILNICE IN PREDSOBE VELIKA IZBIRA IN UGODNI ^ENE PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 40 % POPUSTA PRODAJA NA OBROKE SVETOVANJE NA DOMU BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA Naš telefon na sejmu 221-589 Vabimo vas, da obiščete tudi salon pohištva !l II !l < lil !l I !l Predoslje 34 pri Kranju (Kulturni dom) Tel. (064) 241-031 iMfcli. lil It ili lil. ,in. m.I-i.Iii oil II. iln 1.1. Mi Kranj od 9. 8. do 31. 8.1991 10 % popust - pri gotovinskem nakupu nad 5.000,00 din - na oddelku pohištva v Globusu -za vse prodajne artikle DODATNE UGODNOSTI: - takojšnja dobava določenih programov - brezplačna dostava pohištva do 30 km - brezplačna montaža pohištva (razen kuhinj) agrotehnika-gruda LJUBLJANA AGROTEHNIKA TRGOVINA Dražgoška 2, KRANJ tel.: 064/216-681 V času sejma 064/223-668 Na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 18. avgusta 1991 vam po ugodnih in konkurenčnih cenah nudimo blago iz našega programa PRISRČNO VABLJENI 191 Mercator Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d. d. na Gorenjskem sejmu v Kranju v večnamenski dvorani do 18. 8. 1991 # pohištvo 5 - 35 % popust ob nakupu nad 5. din darilo • bela tehnika in akustika < kolesa in mopedi # tekstilna konfekcija posezonsko znižanje do 30 % t in še: 5 -10 % DODATNI POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU PRODAJA NA OBROKE BREZPLAČNA DOSTAVA D0 DOMA Ob obisku našega razstavnega prostora se lahko tudi osvežite v našem bifeju. JUTRI, 10. 8. 1991, vas vabimo na VEČER MERCATOR-JA PRESKRBE Tržič na zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma, Čakajo vas nagrade in presenečenja! TRGOVINA DOM ŽABNICA OBIŠČITE NAS V HALI A, PRESENEČENI BOSTE NAD NAŠO PONUDBO POSEBNA AKCIJSKA PRODAJA ISKRINEGA ELEKTRIČNEGA ORODJA NA SEJMU V KRANJU — 20 % popusta, lahko tudi na 3 obroke Prodajalna Iskra Commerce, Stara cesta 25, Kranj, telefon 064/222-640 (pri vhodu na sejmišče). PRIKAZ UPORABE ELEKTRIČNEGA ORODJA VES ČAS SEJMA od 9. do 18. 8.1991 Iskra orodje za domiselne roke 61 GLAS 22. STRAN GORENJSKI SEJEM Petek. 9. avgusta 1991 B PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA Vsak dan drug gost na našem razstavnem prostoru s posebno ponudbo za naše naročnike: Za vse naročnike Gorenjskega glasa smo pripravili bogato nagradno žrebanje!,. i i R A M ____J N A 1. dvakrat tedensko odličen časopis s 2. montažnahiša, JELOVICA Škofja Loka 3. traktor, AGROMEHANIKA Kranj 4. spalnica, IiD? Bled §i zlata verižica, ZLATARNA GOLDI Radovljica 6. mini pomivalni stroj, DO IMPEX Tržič , ''.::T'f^!." I *7'"'j i Ul SJJUC.'~[t -=s»my--- Razen prve nagrade, ki jp tildi danes prebirate, bomo ostale nagrade izžrebali na zadnji večerni zabavni prireditvi na Goretijskem sejmu v nedeljo, 18. avgusta 1991.'.......j: V žrebanju bodo sodelovali ysi;naročniki dorenjskega glasa, ki bodo na sejmu oddali kupon s svojintodtisnjenim naslovom (glej prvo stran časopisa spodaj) in se izkazali s potrdilom 6 plačani naročnini za tretje četrtletje oziroma to poravnali ob oddaji kupona. V žrebanju bodo sodelovali tudi novi naročniki! Gorenjski glas vas vabi na svoj razstavni prostor na Gorenjskem sejmu od 9. do 18. avgusta 1991 v Kranj v halo A. Tam boste lahko kupili Gorenjski glas, se nanj naročili, oddali mali oglas in povprašali o vsem, kar VaS Zanima O ČaSOpisU. Na svidenje na Gorenjskem sejmu! -- GORENJSKI GLAS vaš časopis JTJTRI, v soboto, 10. 8. 1991, bo od 14. ure dalje gostoval ANDREJ ŠIFRER. Predstavil bo svojo, pravkar izdano notno zbirko, prav tako obsežno, s posebnimi oznakami prijemov za tiste, ki šele začenjajo igrati na kitaro. V zbirki ne manjka tudi besedil, popestrena pa je z opisom Šifrerjeve življenjske poti in s fotografijami. Za naše naročnike obljublja Andrej poseben popust pri nakupu njegove notne zbirke, v njej pa ne bo manjkal tudi njegov avtogram. V nedeljo, 11. 8. 91, bo gost Kovinotehna BLAGOVNICA FUŽINAR Jesenice. Prodajali bodo tranzistorske sprejemnike po 312,00 din, za naše naročnike s potrjenim kuponom (glej prvo stran Gorenjskega glasa spodaj) pa SAMO po 199,00 din. V ponedeljek, 12. 8. 1994,' -bo gost SUKNO Zapuže, Odeje; i? 100-% volne bodo Erodajali po 850,00/^jin, za naše naučni e s potrjenim kimonom pa SAM 595,00 din. jjj po VEČJI RAZSTAVLJALCI NA 41. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V ND 1. NOVOLES 1. a ŽIVILA 2. PTT 3 MERKUR 4. MERCATOR 5. MURKA 6. JELOVICA 7. MERCATOR - MLEKARNA 8. OVSENIK 9. R-3 10. DOM LIEBERKNECHT ZIHERL RAMŠAK HMEZAD INLES MERCATOR STREICHER LIO a VIKTORIA SLOVENIJALES - HYUNDA| MERKUR WIFI CERK FELDER ALPLES MURKA TIKO CS TRADE a FOTO DRACK LIP WOLF SLOVENIJALES ZUNANJI PROSTOR 1. KZ SLOGA a AVTO MURKA b INTERDISKONT AGROMEHANIKA a ALPETOUR - Remont b LAH AGROTEHNIKA METALKA KOBAL ROŽIČ CENGLE 4. TRSAT 4 a KOKRA 4 b GORENJSKI GLAS 5. AZUR 6. ZAVAROVALNICA TRIGLAV 7. AVTOHRVATSKA 8. MAJA 9. NAMA 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 27. 28. 29. 30. Z*BAVNI HALA A 1. ŽIVILA 1. a WAP 1. b MARMOR 2. KOVINOTEHNA 2. a PEKARNA 2 b. KMETIJSKA ZADRUGA 3. ROG ■ ■ ■ • ■ Fructal Ajdovščina Žito Ljubljana in Koestlin Bjelovar. NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU BOSTE PRESENEČENI! V hali A vas čaka MINI MARKET, opremo zanj je izdelal Alprem iz Kamnika, v katerem vam bomo ponudili izdelke priznanih proizvajalcev. Od 12. do 17. avgusta (od 10. do 12. in od 15. do 18. ure) vas vabimo na pokušino in ugoden nakup artiklov Kolinska Ljubljana Podravka Koprivnica Mirna Rovinj • • • • *m » • ■ • •-% i • a • i • ■ • ■« • ■ • • ■ • $ Poleg tega pa bo v vhodni avli naša že tradicionalna prodaja slaščic Kranjskega Kolačka, sladoleda, sadja in še in še. PUSTITE SE PRIJETNO PRESENETITI! ŽIVILA Živila Kranj trgovina in gostinstvo Petek, 9. avgusta 1991 SNOVANJA 23. stran >mrmmim5iGLAS Alenka Bole - Vrabec Gospod iz Stoizensdorfa v radovljiški graščini Avstrijec dr. Hermanu Buchner, mojster za staro glasbo, potohodec z dvajsetimi starimi glasbili na Festivalu Radovljica 1991. Sijajen »one man show« v akustičnem preddverju radovljiške graščine. Svojevrsten mož, ki zna češko, rusko, premalo madžarsko in malo hrvaško (in ima hišo v Istri). Gospod Buchner, dolg in spontan aplavz zgovorno priča, da ste očarali in navdušili občinstvo na otvoritvenem večeru Festivala Radovljica. Obvladati dvajset starih inštrumentov in odlično peti -to je tudi v krogu poklicnih glasbenikov velik in nenavaden dosežek. Upala bi trditi, da je glasba vaša družica od ranih otroških let. »Res je. Odrastel sem ob glasbi. Naša družina že nekaj rodov izdeluje violine in glasba je bila moja igrača, ki je sčasoma prerasla v življenjsko gibalo. Prvo glasbilo je bil ksilofon, ki mi ga je naredil oče iz trsk, ko je cepil drva.« Mi začetku koncerta ste nam Povedali, da ste običajno oblečeni v poznogotski kostum, vendar ste se tokrat oblekli v belo - v belo barvo miru. »Ja, ker si želim, da bi pri vas v vaši deželi zavladal resnični /Ilir. Veste, tudi sam sem begunski otrok. Rojen sem v romunskem Temišvaru, od koder so starši v vihri druge svetovne vojne pobegnili. Poznam pomanjkanje in nesvobodo, tudi iz obdobja, ko sem pol leta živel za železno zaveso.« Kje? »V Moskvi. Ne glede na to, da sem odrastel ob čelu, na Dunaju študiral pihalno glasoo, sem študiral tudi slavistiko in ange-listiko; ukvarjal sem se z literaturo, pisal in prevajal v nemščino sodobno rusko znanstveno fantastiko, ki je bila tedaj edina možnost socialne kritike v Sovjetski zvezi. Prijatelji v Moskvi so me marsikdaj svarili, da sem preveč drzen, preveč odkrit v svojih izjavah, vendar sem imel srečo, nič se mi ni ima politika zame velik pomen v zbliževanju ljudi različnih narodov, nisem včlanjen v nobeno stranko. Veste, tudi k pomladi evropskega vzhoda so pripomogli osebni stiki. Sam lahko trdim to za Češko, kjer imam veliko prijateljev - glasbenikov. In v tem smislu se že petnajst let ukvarjam z glasbo naših sosedov.« zgodilo. Iz vseh teh okoliščin pa je zraslo prepričanje, da je glasba primernejša za prodor med ljudi. Tu ni jezikovnih zaprek in ovir. Kajti glasba sama po sebi nima smisla, če ni nosilka neke ideje, tudi politične, pri čemer mislim na politiko kot zelo človeško stvar, brez malostrankarske ozkosti in omejenosti. Ne glede na to, da Omenili ste, da ste obiskovali tudi Poljsko. »Ja, in to v obdobju, ko je bila Solidarnost še v globoki ilegali. Organiziral sem dobrodelno akcijo in dvakrat poslal na Poljsko avtobus s hrano in zdravili, predvsem za otroke. Sam dobro živim, zato pomagam tudi drugim.« Aleš Debeljak Svet brez dostojanstva Potem ko sem se vrnil iz Amerike in preživel vojno na slovenskih tleh, sem po dolgem času le vzel v roke knjigo. Ni mi bilo žal. Vendar se -nenavadno, mar ne? - tudi v sodobnem leposlovju nisem mogel izogniti prispodob naših današnjih razmer. Roman slovenske pesnice, igralke in pisateljice Berte Bojetu z naslovom F1LI0 NI DOMA (Založba VVieser. Celovec 1991) je namreč izvrstna pripoved o totalitarnem sistemu, o življenju pod dušečim pokrovom ene same ideologije, o nasilju, mukah in stiskah. V nazorni in otipljivi govorici, prepleteni z domiselnimi in nenavadnimi besednimi obrati, pripoveduje Berta Bojetu na videz oddaljeno, v resnici pa še kako »našo« zgodbo o življenju žensk, ki jih na samotnem otoku sredi hrez-brežnega morja trpinči in nadzoruje moški rod. Vloge so na tem otoku, metafori katerega koli vase zaprtega in torej zatohlega občestva, natančno razdeljene. Moški so vojaki, vladarji in pazniki. Ženske rojevajo otroke, delajo in molče prenašajo svoj križ. Moška kasta vlada otoku s pomočjo majhne četice žensk, ki so v zameno za drobne privilegije izdale svoj rod in se udinjajo moškim. Pri tem so bolj papeške od Papeža, saj so izredni opisi ženske krutosti nad drugimi ženskami nemara najbolj srhljivi v vsem romanu. Odveč je pripominjati, da so ženske tukaj samo podaljšana roka brutalne in tnanipulantske moške oblasti. Naravnost srh I j i-Vo je gledati, kako nam pisateljica z veščim peresom razgrinja svet, v katerem ljubezen, prijateljstvo in zaveza skupnemu dobremu ne pomenijo ničesar; svet, v katerem jizična bolečina nastopa kot ozadje slehernega spoznanja, naj bo to neposredno spoznanje totalitarnega poli- tično-seksualnega zatiranja ali pa metajizično spoznanje človeške smrtnosti; svet, v katerem drži najbolj drzne med ženskim rodom pokonci le zmožnost sanjanja in hrepenenja po tistem Drugje, se pravi, po »belem svetu« na obali. Pisateljica nas tukaj pravzaprav vabi, da skupaj z njo premislimo smisel osebne identitete, -zaveze skupnosti, ki ji posameznik pripada, pa tudi skrajnih učinkov nasilja, ki poraja le novo nasilje. Kot vsaka dobra umetnina me je roman prisilil, da sem ponovno pretehtal nekatere stvari, ki bi jih nemara človek utegnil imeti za samoumevne. A s tem ne mislim na to, da roman predstavlja zgolj nekakšno »feministično« kritiko totalitarizma, čeprav je to nekako res. Bolj se mi zdi pomembno to, da nam roman prikazuje način, kako je mogoče ostati zvest samemu sebi in se upreti na sil/u nad duhom in telesom s tem, da za vsako ceno »...potrdimo osebnost, ki ni drugim podobna, da ohranjamo dediščino, da se ravnamo v skladu s tem, kakršni smo«. Za modernega francoskega filozofa Alaina de Benoista je to vrhunsko načelo sodobnega sveta, ki ga razlike bogatijo, egalitarizem (spolni, ideološki, vojaški, itd.) pa ubija. S tega vidika je povsem jasno, da Berta Bojetu ne govori samo o ženski identiteti, marveč o identiteti vseh tistih, ki jim življenje po lastni volji in postavi ni omogočeno. Hkrati pa nam pripoveduje, da se je - v zadnji posledici -identiteti mogoče bodisi odpovedati ali pa zanjo zastaviti vse svoje žitje in bitje. Zato je dostojanstveno živeti v svetu brez dostojanstva možno le takrat, kadar posameznik ve. kdo je in kateri skupnosti pripada. Ste tudi izdelovalec klavirjev, klavir pa je precej mlajši od glasbil, nastalih v obdobju med 12. in 16. st., s katerimi ste nam priklicali v spomin trubadurske čase. Od kod ta posebna ljubezen do fidule, psalterija, trombe marine, zvončkov, orgelskega pozitiva, kljunaste flavte različnih velikosti, gamsovih rogov, krivih rogov in kombinacije flavte z bobni? »Izpustili ste šalmaj, star pihalni inštrument, ki izvira iz Ori-enta. Ko sem pred petnajstimi leti pešačil na najlepši češki grad Karlstein, sem nenadoma zaslišal glasbo. Na skali je star muzikant, oblečen v poznogotski kostum in piskal na šalmaj. Bilo je prelepo, kot da bi stopil v čarni krog, ki me potlej ni več izpustil. Še vedno iščem stare inštrumente, ki so v folklori posamičnih narodov še živi. In za nekoga, ki se poklicno peča z izdelovanjem klavirjev, ni težko narediti verni posnetek starega glasbila - nato zaigrati nanj pa je sploh mikaven izziv. Leta 1988 sem ustanovil ansambel za staro glasbo Niede-rosterreichische Spielleute, ki igra kot kvartet ali kot duo, ali pa je program pripravljen za enega samega izvajalca.« Kje vse ste že nastopali? »Predvsem v sosednjih deželah, v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Nemčiji in Švici. Povsod smo bili lepo sprejeti. Nekoč begunski otrok - zdaj grajski gospod na Stoi-zendorfu, 80 kilometrov oddaljenem od Dunaja, v Eggenbur-gu blizu češke meje. Če se človek ubada z izdelavo in zbiranjem klavirjev, potrebuje pro- Klarisa Jovanovič Rob Na robu vseh naseljenih besed je videč ki udarja z nogo v tla udarja v tla v drobeči se granit v gluho skalovje zadnjega odmeva In krade misli iz pretesnih glav in ne dovoli glasu čez zobe ker v grlu ga pred tem zadavi Na površini vseh ugaslih barv oko miži zadihano molči ne da svetlobi da se vanj zazre ne da) podobi da se vanj izlije stekleno zrklo se zapira v svileno veko se zavija in noče v dan ker luč ga oslepi Na koncu krika je rdeča tema ki v kolobarje molka se zapreda se vanj zabubi v senco se zapre in v hladni senci oster rob prestopi ln hoče ven iz svojega telesa nazaj v škrlat v pozabljeno ime na belo ploščo praznega spomina Je rob je rok ki leze v vse stvari jih strmo razprši na sto strani neba jih spet poveže v vseh devet vetrov in z njimi maha kot bi se igral kot bi bile igračke z dna otroških prstkov Je rob je rob je rob in ga spet ni ker vse stvari izgubljajo obliko in so le dim s pozabljenih vrtov stor. Iskal sem ga na deželi in naletel na grad Stoizendorf, katerega najstarejši del je bil zgrajen v 12. stoletju, dobil prelepe renesančne arkade in bil nato močno barokiziran. Sam pravim, da je to klavirski grad. Od 1973 imam tu svoje klavirsko podjetje z nabavo, prodajo, servisom in uglaševanjem klavirjev. Moja posebnost je tudi revitalizacija klavirjev, na katere dolgo ni nihče igral, dokler ne zazvenijo v starem originalnem tonu. V gradu je tudi zbirka starih inštrumentov s tipkami, ki upam, da bo do 1995 prerasla v Klavirski muzej.« Mesec avgust je na Stoizen-dorfu mesec glasbenih užitkov. Se tudi tu ravnate po motu: spoznavajmo sosede? »Tudi, v intimni glasbeni dvorani, ki sprejme 120 ljudi, so avgusta nedeljske matineje. Na eni izmed njih pod motom Vse tipke tega sveta je pred leti gostoval slovenski orglar Milko Bizjak. Letos se bodo poleg našega ansambla predstavili Romuni in Madžari z gotsko glasbo, z originalnimi glasbili in kostumi zadnja matineja pa je posvečena Mozartu; Dagmar Cesnik bo igrala štiri sonate, ki jih je skladatelj 1778 zložil v Parizu. Če bi vam prinesli lesen čok, bi zagotovo zaigrali tudi nanj? »Verjetno bi, a zdaj imam nekaj bolj zanimivega. Ko sem hodil po ozki dolini na Gran Canarii, sem naletel na zveneče kamne. Če udarjate nanje, se njihov zven prelije v melodijo. Srečno pot nazaj na Stoizendorf z željo, da bi Vaša glasba še kdaj zapela v Radovljici. »Hvala. Rad bom prišel.« Foto: Gorazd Šinik t-1 l-*- I v, li GLAS 24. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Petek, 9. avgusta 1991 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Jutri, v soboto, ob 10. uri bo na Titovem trgu prome-nadni koncert Pihalnega orkestra Kranj pod vodstvom Branka Markiča - v okviru prireditev Poletje v Kranju. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del aicad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik udeležencev XII. planinske kolonije Vrata 91, ki jo bodo konec meseca prenesli tudi v Triglavsko muzejsko zbirko v v Mojstrani. V kulturnem programu na otvoritvi bosta igrali na citre citre Danica Butinar in Jerca Kramar. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz iz 19. stol. - iz zbirke Zdravilišča Rogaška Slatine. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V okviru Radolškega poletja bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 16. uri na Kupljeniku (pri Boh. Beli) koncert moškega zbora Viharnik iz Ribnega pod naslovom V gorenjsko oziram se skalnato stran. Danes, v petek, ob 21. uri, pa bo prav tako v okviru Radolškega poletja v gostilni Kunstelj v Radovljici koncert MPZ Viharnik iz Ribna, na citre bo igral Boštjan Sušnik. V galeriji Pasaža razstavljajo črno bele fotografije člani Fo-tokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji LTH na Trati je na ogled fotografska razstava Janeza Pipana o proslavi 80, letnice GD Godešič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija. KAMNIK - V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik slikarja Dušana Sterleta. KVINTET BRATOV ZUPAN~ Tržič - ZKO Tržič nadaljuje s Tržiškimi poletnimi prireditvami. Jutri, v soboto, 10. avgusta, ob 18. uri bo v cerkvici sv. Jožefa nad Tržičem koncert Kvinteta bratov Zupan. Iz svojega obsežnega repertoarja, ki ga kvintet pripravlja pod umetniškim vodstvom Franca Slabeta iz Ljubljane, bodo pevci predstavili celovečerni koncert ljudskih in umetnih pesmi domačih avtorjev. Prireditev bo ob vsakem vremenu, vstopnine ni. B. Kuburič RAZVALINA ŽIVLJENJA Nova Oselica - Jutri, v soboto, ob 20.30 bo KUD Boštjan Jezeršek Sovodenj v Novi Oselici na prostem uprizoril Fin-žgarjevo dramo Razvalina življenja. Prireditev bodo pripravili na prostoru pod več kot sto let starimi lipami in pod nanovo postavljenim "toplarjem" v pravem gorenjskem stilu. Predstavo režira dolgoletni sodelavec in član društva Ignac Kržišnik, ki je za uprizoritev skrbno izbral igralce: eno glavnih vlog -vlogo Kanteta bo odigral izkušeni in nadarjeni igralec Janko Zabukovec. Pri pripravljanju predstave se je prizadevna igralska ekipa srečevala z vrsto težav še posebej zaradi precejšnje oddaljenosti sodelujočih, zaposlitve in drugega, ne nazadnje je svoje pristavila tudi zadnja vojna. Koje bilo že vse pripravljeno za premiero, so nekateri igralci bili vpoklicani v TO. Zdaj je končno vse nared, potrebno je le še lepo vreme na sobotni večer. -KLUBSKA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IN DIAPOZITIVOV ' Jesenice - Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic organizira klubsko razstavo fotografij in diapozitivov, na kateri lahko sodelujejo samo Člani foto kluba Andrej Prešeren Jesenice. Tema razstave je prosta. Predpisana velikost fotografij je 30 x 40 cm ali minimalno 18 x 24 cm, na paspartuju 30 x 40 cm. Vsak avtor foto kluba lahko predloži največ deset črno belih ali barvnih fotografij. Sprejemale se bodo le fotografije, ki še niso bile razstavljene na Jesenicah. Predvidene so tri nagrade in posebej še tri nagrade za člane do dvajsetega leta starosti. Vsak član pa lahko pošlje tudi do 20 diapozitivov velikosti 5x5 cm. Tudi pri dia so predvidene tri nagrade. Žiriranje bodo prevzeli člani foto kluba Radovljica. Fotografije in dia je treba poslati najkasneje do 15. oktobra na naslov: Foto klub Andrej Prešeren, p. p. 68, 64270 Jesenice. Otvoritev klubske razstave fotografij in dia bo v začetku novembra letos v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah. L0jzc Kerštan LUČKA SELAN RAZSTAVLJA Lučka Selan, učiteljica srednjih let, prvič razstavlja na Gorenjskem izbor dolgoletnega upodabljanja rož, predvsem lončnic. Klasičen motiv, ki ga je avtorica zreducirala samo na cvetove in liste, brez ozadja ali lončka, kar daje dovolj možnosti za raziskovanje tipičnih barvnih odnosov. Pastelna tehnika, z ostrimi in zabrisanimi potezami, deluje impresivno, kar pritegne gledalca k sliki, da si pobliže ogleda natančne barvne prehode, ki ustvarjajo iluzijo rastlinja. Strogo izbrane barve ne delujejo dekorativno, ampak so podrejene prepričljivemu upodabljanju življenja v rastlinju, kar vodi gledalca k neposredni bližini slike, kjer odkrije mojstrsko obvladovanja pastelne tehnike. Razgibana kompozicija rastlinja ustvarja občutek prostora, ki je natančno definiran. Ob pozornem opazovanju je zaznavna sicer prikrita zemlja, iz katere raste cvetlica. Z reduciranjem ozadja delujejo slike kot nekakšen izsek in barvna ploskev je prenasičena. Barve iščejo svoje nasprotje, da se pomirijo izven okvira slike. Razstava ponuja za vsakega obiskovalca nekaj zanimivih izkušenj, predvsem je pa nenavadna v svoji navadnosti. a. p. Kultura bivanja UJETI MED VPLIVE ZVEZD Bled - Antropozofski pogled na svet je za nekatere manj sprejemljiv, drugi soglašajo in se ukvarjajo z različnimi tudi praktično uporabnimi spoznanji. Maria Thun in njen sin Matthias K. Thun se že desetletja ukvarjata z raziskovanji, ki jih je prvi zastavil utemeljitelj antropozofije R. Steiner. Njune izsledke poznajo povsod po svetu, še posebej vsakoletni Setveni koledar. Zadnji dve leti sta oba pripravila tudi tečaje biodinamičnega kmetijstva in čebelarstva v okviru festivala Idriart na Bledu. Vse življenje se pravzaprav ukvarjate z učinkovanjem kozmosa na gojenje rastlinstva, predvsem v kmetijstvu. Ali ste ob tem proučevanju prišli tudi do spoznanj, ki vključujejo tudi vplive na človeka? "Seveda. Ta vpliv je različen na otroke in drugačen na odrasle. Ko se otroci razvijajo, so tako senzibilni, da vplive kozmosa občutijo bolj kot odrasli. Po devetem, desetem letu, ko začno rasti, in ko dosežejo spolno zrelost, to je v puberteti, ne reagirajo več na posamezne kozmične ritme, pač pa na položaj posameznih planetov. To prihaja posebej do izraza v skupini otrok, učitelji dobro poznajo drugačno vedenje otrok, njihov nemir ali dobro voljo. So dnevi, ko so mirni in se lahko učijo, in dnevi, ko se vedejo kot 'utrgani'. Glede tega je biio opravljenih že več znanstvenih raziskav, predvsem so opazovali otroke do desetega leta. Kasneje teh pojavov ni mogoče tako jasno razpoznavati in opazovati. Pri odraslih pa je občutljivost na delovanje kozmičnih sil zmanjšana razen pri posebno občutljivih ali pa bolnih ljudeh, le-ti zelo jasno čutijo tako ritme, pulziranje kozmosa in tudi položaj planetov. Posebej izrazit vpliv je viden na duševno prizadete otroke in tudi odrasle. So pa tudi obdobja, ki jih v svojem setvenem kbledar- ju opisujem kot kritične v prometu in možnost viharjev. To so dnevi, ko je tudi statistično dokazano, da se pripeti največ prometnih nezgod; ljudje očitno takrat niso dovolj pozorni. Ljudje, ki se ukvarjajo z gojenjem živali, vedo povedati podobno." Se pravi, da je vaš setveni koledar uporaben ne le za vrti- čkarje in ostale pridelovalce hrane, pač pa tudi za nekatera druga področja človekovega bivanja? "Najbrž veste, da sestavljam setveni koledar od leta 1952. Samo eno leto ni bilo v njem označenih kritičnih dnevov, nekaterim so te oznake tudi odveč, toda dobili smo toliko klicev in pritožb, predvsem od učiteljev, daje to zdaj vedno v koledarju. Če namreč vemo vnaprej, kateri dan bo kritičen, se lahko učitelji posebej pripravijo, enostavno je potem lažje krotiti otroke, zanje pripravijo drug program. Takšna opozorila bi morali vsi brati tako, da smo na vseh področjih življenja enostavno bolj pozorni. Ob dnevih, ki jih v koledarju označujem z možnostjo potresov, kar veliko ljudi mučijo glavoboli. Poleg pedagogov takšna opozorila o kritičnih dnevih upoštevajo tudi zdravniki; nekateri predpišejo jemanje zdravil v presledkih usklajenih z mojim koledarjem. Tudi zobozdravniki se pogosto ravnajo po tem koledarju: opazili so namreč, da na primer plombe ob nekaterih dnevih (za list) držijo slabše. Tudi spravilo pridelka je odvisno od dneva, slab dan pa je vsekakor dan, v katerem kozmični vplivi silijo pridelek že k razpadanju. Ne bi verjeli, toda tudi arhitekti so delali poskuse po mojem koledarju in ugotavljali, da je na primer beton slabši oziroma boljši ob nekaterih dneh. Neki švicarski arhitekt je poročal na kongresu arhitektov, da so imeli kup reklamacij za dela opravljena v dnevih za 'list' in 'vodo'. Do podobnih ugotovitev so prišli s poskusi tudi v nekaterih drugih evropskih deželah." S temi proučevanji se ukvarjate že kakšne štiri desetletja vi in tudi vaša družina, sin Matthias še posebej z vplivi kozmičnih sil na zdravje in delo čebel. Ali to znanje uspešno prodira med ljudi? "V približno desetih letih, kar sem se začela ukvarjati s proučevanjem takšnih vplivov vesolja na življenje na zemlji, sem ob poskusih ugotovila določene zakonitosti. Vse to upoštevam pri sestavljanju vsakoletnega setvenega koledarja. Res pa je, da vseh konstelacij v teh štirih desetletjih še nismo uspeli preveriti, raziskave se nadaljujejo vsako leto. Seveda ne opravljam tega izključno tam, kjer sem doma, pač pa tudi v drugih deželah, poskusi na primer tečejo tudi v Braziliji, Franciji, Veliki Britaniji, na Poljskem in še kje." Katero vaše odkritje v zvezi s pridelavo hrane in vplivi kozmosa pri tem je najvažnejše? "Prav gotovo je spoznanje, kako pomemben je Čas setve, najvažnejše odkritje. Trenutek setve je za rastlino odločilen, najbolj občutljiv čas. Pomemben pa je tudi vsak trenutek, ki je sicer namenjen negi rastline - okopavanje na primer na novo pritegne kozmične ritme značilne za čas, ko se ukvarjamo s tem, rastlina črpa svojo rast iz takega posega. Podobno je s spravilom pridelka, različen čas spravila se odraža na značilnosti semen in rastlin, ki zrastejo iz njih. Poskuse pa sem delala tudi i mlekom in kruhom. Zanimivo, da je kozmični vpliv na mleko zapisan v čas molže. Dogaja se, da kakšne dneve ne moremo dobro predelati mleka v sir in druge izdelke. Pet let smo preizkušali, iskali smo načine, kako premostiti slabe, kritične dneve za predelavo mleka. Različna je tudi kvaliteta komposta, če ga pripravljamo ob določenem času. Moka različnih žit se različno obnaša glede na to, kateri dan je bilo sejano žito in kateri dan pospravljeno; tudi za mesenje testa je pomemben čas. Peki morajo na primer vsak dan mesiti kruh, zato je ta včasih boljši, včasih slabši, pomembno pa je, ali je bilo žito biološko pridelano ali pa na konvencionalen način. Svetujem jim, naj delajo tako imenovano predtesto dan pred za peko slabim dnem in ga iz-gotovijo naslednji dan." Ali ljudje kaj dosti uporablja* jo vaše ugotovitve? "Vse ugotovitve so zapisane v praktičnih napotkih tako za1 mleko, kruh in drugo. Moj setveni koledar se prevaja v osemnajst jezikov, tudi v slovenskega zadnja štiri leta. Moje druge knjige se tudi prevajajo, sicer ne v toliko jezikov kot ravno setveni koledar. Če ne bi ljudje ugotavljali praktičnih učinkov vsega, kar sem odkrila, bi zanimanje prav gotovo splahnelo. Tako pa je ravno obratno in to me seveda veseli." • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler PRESENEČENJA RADOVLJIŠKEGA FESTIVALA Radovljica - Po nastopu Hermanna Buchnerja so soji sveč prejšnji teden še trikrat osvetlili koncertno prizorišlče v radovljiški graščini Violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak, čembalist Shalev Adel in skupina Kecskes Ensemble so izvajalci, ki se nedvomno uvrščajo tja, kjer je mogoč žlahtni muzikalni odziv. Z njihovo pomočjo se je bera Festivala Radovljica 1991 zaokrožila v dobrem programskem zasnutku, trdni podpori in hvaležnem sprejemu občinstva. Kaže, da je temu nekajdnevnemu glasbenemu vrvežu že uspelo izdelati lasten profil, ki upošteva raznovrstnost ponudbe, visoko umetniško raven, mednarodne umetniške stike in tehtne programske izpeljave. Namesto izraelskega komornega ansambla Modus vivendi je prijazno vskočil duo Lorenz-Novak. Kakorkoli bi bilo zanimivo prisluhniti židovski glasbi skozi stoletja, sta se domača izvajalca z izborom večinoma italijanske literature izkazala za več kot odličen nadomestek. Tako sta uvodoma izvedla Handlovo Sonato v a-molu op. 1, št. 4.. Skladbo najdemo v njegovi zbirki Petnajstih sonat in solov za kljunasto flavto, oboo ali violino ob generalba-su s čembalom ali violončelom. Glede na to, da je skladatelj v svojih sonatah uveljavil konec čembala kot spremljajočega inštrumenta, je bila ustrezna tudi izbira kitare. Izvedeno delo v izmenjajočih se stavkih počasi - hitro - počasi - hitro ponuja dokaj različno tvarino. Lorenz se je ob zavzeti podpori kitare dela lotil z mehko izdelanim tonom, pretanjeno glasbeno žilico in sposobnostjo poustvarjati Handlovo tako elegično noto kot razigranost. Podobno zavzetost je pokazal v Corelli-jevi Sonati v e-molu op. št. 5, kjer sta v stopnjevanju izraza stiliziranih plesov in čistosti stilnega občutenja posebej lahkotno izzveneli Sarabanda in Giue. Ob Duettinu v A-duru Mau-ra Giullianija, primeru salonskega muziciranja pozne romantike, je največ pozornosti vzbudila izvedba Paganinijevih del za kitaro in violino. Tako koncertna sonata kot ljubezenski spev sta postavila izvajalca na polje enakovrednega sodelovanja, kjer sta potrdila kvalitete svojega izvornega muzi-kantstva. Kako velika je lahko izrazna moč če.nbala, pa je povedal izraelski gost festivala Shalev Adel. Za svoj solistični recital je ponudil izsek iz Bachovih del za čembalo. Sproščena, polna mladostnega žara in izraznosti, tehnično zahtevna je kot prva zazvenela njegova Toccata v e-molu BMVV 914. Že tu so se razkrile odlike Ade-love interpretacije: čistost igre, razločno razbiranje posameznih linij in sposobnost povzemanja v logično celoto. Ob tem je presenetljivo njegovo doseganje vtisa dinamičnega razraščanja, svojstveno oblikovanje pulziranja, ritmična razdelava in natančna artikulacija. Tako so v poustvarjalnem zamahu navdušile tudi Fantazija in Fuga v a-molu BMVV 904, Prelu-dium, Fuga in Allegro BMVV 998 in Angleška suita št. 5 BMVV 910. Slednja s plesnim passepiedom in uvodnim preludijem presega strogo shemo allemende - courante - sara-bande - giuge, ter je izvajalcu ponovno ponudila izziv v prebiranju kontrapuntske veščine baroka. Adol ke zelo jasen in razumljiv interpret, intenziven v stopnjevanjih in umirjen v poetičnih trenutkih. In predvsem - njemu čembalo resnično poje! Zadnji večer je zapolnil nastop Kecskes Ensembla, ki je predstavil glasbo Janosa Kajo-nija, madžarskega skladatelja iz 17. stoletja. Njegova Cantio-nale catholicum je pravzaprav pesmarica, zbirka himničnih napevov. Slišati je bilo torej moč pravo madžarsko ljudsko cerkveno petje. Namesto napo vedanega soprana Judite Mart ha je v glavnem zvenel glas vodje skupine Andrasa L. Koc-skesa. Večinoma enoglasne pe-srni so zaradi svoje ritmične r3' zgibanosti in bogastva instrumentalne spremljave. Viola da gamba, baročna violina, rebek; harfa in lutnja so v rokah ansambla pokazali vso mojstrstvo in izraznost. Koncert madžarske skupine pa ni izzvenel le kot zanimiv dokument iz zgo dovine glasbe, saj so izvajalci \ iskreno predanostjo presegl' zgolj avtentičen prikaz zgodnja evropske glasbe. Radovljiške prireditve so torej uspele. Z gotovostjo lahkp rečemo, da se vidimo na Festi valu Radovljica 1992. Cvetka BevC Petek, 9. avgusta 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 25. STRAN GLAS 4 Mlada plavalka iz Radovljice, Alenka Kejžar S sestro na treninge, z veliko volje do uspehov Radovljica, 6. avgusta - V radovljiškem plavalnem klubu imajo zadnja leta vrsto dobrih plavalk. Na pravkar minulem slovenskem pionirskem prvenstvu pa je dvanajstletna Alenka Kejžar, ki je osvojila kar šest naslovov republiške prvakinje in dosegla šest jugoslovanskih rekordov, dokazala, da se za uspehe domačih plavalk tudi v prihodnje ni bati. Ko sva se z Alenko v torek popoldne srečali ob radovljiškem letnem bazenu, je bilo v vodi veliko mladih, ki so navdušeno čofo-tali po vodi. Isti dan zvečer pa je bilo v bazenu tudi občinsko prvenstvo v plavanju za letošnje leto. Na njem je Alenka dokazala, da je res v dobri formi, saj je kar v treh disciplinah dosegla slovenski rekord za pionirke, v dveh pa celo jugoslovanski rekord. Tako je na 50 metrov delfin plavala 0.32.95, na 50 metrov prsno 0.36.34, na 50 metrov hrbtno pa 0.33.73. Alenka Kejžar je sicer letos končala sesti razred in je sestra bolj znane in starejše Nataše. Takole se spominja svojih začetkov: "Ko je začela plavati sestra Nataša, sem se za [a šport odločila še jaz. Ne spomnim se sicer, koliko sem bila stara, ko sem se naučila plavati, vem pa, da me je Nataša naučila plavati kravi, ko sem bila stara osem let. Sicer pa sem prišla v klub takrat, ko sem začela hoditi v šolo. Tudi oče Bogdan je bil včasih plavalec in tako sem se še jaz odločila, da bom plavala. Najprej sem bila v zadnji skupini, potem pa sem bila vedno v višji skupini in prišla v najvišjo, že v drugem razredu sem prvič tekmovala." Seveda pa tekmovanja in uspehi zahtevajo še več treninga, še več volje in trdega dela. "Kadar imamo šolo, grem enkrat na teden na trening zjutraj v bazen v šoli, popoldne pa za trening plavam kakšnih Pet kilometrov. Sedaj, poleti imamo treninge zjutraj in popoldne. Navadno tudi plavamo pel kilometrov in pred pomembnimi tekmami Potem pri dolžinah malo popuščamo na dva kilometra in pol. Treniramo skupaj z. mladinkami in članicami, vendar imamo pionirke malo krajše treninge," pravi o treningih Alenka. Alenko je letos čakalo vrsto nastopov, vendar je imela nekaj težav s kolenom, vmes je prišla vojna in tako je svoje znanje lahko resnično pokazala šele na slovenskem pionirskem prvenstvu minuli konec tedna v Krškem. "Tako dobrih rezultatov nisem pričakovala, vendar sem bila na koncu zelo zadovoljna. Tudi ti rezultati so spodbuda za nadaljnje delo, za vztrajanje pri plavanju. Za to je namreč treba veliko treninga, moraš pa biti tudi potrpežljiv, vztrajati moraš, •udi če ti gre kdaj malo slabše," razmišlja mlada Alenka Kejžar. • V. Stanovnik Finale Slovenije v vaterpolu Republiški prvak je diskoteka Gorjanc Kranj, 3. avgusta - V Kranju je bil V soboto zadnji turnir finala ' republike Slovenije v vaterpolu. Na njem so bili doseženi, naslednji »ezultati - Diskoteka Gorjanc : Žusterna 17:6, Vodovodni stolp : Kamnik 19:3. Žusterna : Kokra 12:10, Neptun : Diskoteka Gorjanc '2:18, Diskoteka Gorjanc : Vodovodni stolp 17:13, Kokra : Neptun j 7:9, Kamnik : Žusterna 7:13. Tako je skupni zmagovalec postala eki-I pa Diskoteke Gorjanc z 19 točkami, pred Neptunom s 15 točkami in Vodovodnim stolpom z 10 točkami. Najboljši strelec finala je bil Robi Kodrič (Diskoteka Gorjanc) s 44 zadetki. Po končanem tekmovanju je predsednik VZS Iztok Korošec trem najboljšim ekipam podelil Pokale VZS. Za ekipo diskoteke Gorjanc. ki si je s prvim mestom prikrila pravico nastopa na kvalifikacijah za igranje II. zvezne vaterpolske lige - zahod so nastopili: Perkovič, Mikoletič, Brinovec, Zupančič, Kosi, Rozman, Pičulin, Jereman, Sedej, Kodrič, Jocič, Rauter ler Dcjak. • J. Marinček Najboljši mladi tenisači v Kranju Kranj, 4. avgusta - Konec tedna je bil v Kranju turnir teniških igralcev in igralk do 14. leta. Pokrovitelj turnirja so bila Živila Kranj, na njem pa je nastopilo 19 deklet in 68 fantov. Med dekleti je zmagala Spela Rajh (BS Ljubljana), druga je bila Katja Kosmač (Olimpija Ljubljana), tretja Ajda Klevišar (Triglav) in četrta Ana Škafar (Olim-Pija). Med fanti je zmagovalec turnirja Gregor Aljančič (Olimpija). Pred Gregorjem Krušičem (BS Ljubljana), Jakom Šubljem (Slovan) in Markom Tkalcem. (Gradiš Branik). • V. S. Vrhunec priprav pred letošnjo hokejsko sezono Hokejski dan na Jesenicah Tako na Bledu kot na Jesenicah je te dni na ledu vedno bolj vroče, saj je nastopanje v alpski ligi vedno bližje. Te dni pa se začenjajo prijateljske tekme za trening. Jesenice, Bled, 7. avgusta - "Od včeraj naprej je naša ekipa na treningih popolna, saj so prejšnji teden na Jesenice prišli trije sovjetski igralci, včeraj pa kot zadnji še Borisov. Že prej pa so se pripravljali domači igralci. Treningi potekajo pod vodstvom novega sovjetskega trenerja Vladimira Krikounova. Navijačem in vsem obiskovalcem pa se bodo prvič pred letošnjo sezono predstavili to soboto, na hokejskem dnevu v dvorani Podmežaklja," je povedal predsednik HK Acroni Jesenice Zdenko Cund. Alpska liga naj bi se po razporedu začela sredi septembra -Acroni Jesenice igra prvo tekmo doma 13. septembra z ekipo HC Bolzano, Bled pa gosti hokejiste HC Merano 14. septembra - te dni pa se tako na Bledu kot na Jesenicah pripravljajo na prve tekme za trening. Ni še gotovo, kakšna bo domača liga, zato zaenkrat obe ekipi stavita vse moči na igranje v alpski ligi, kjer bodo nasprotniki kvalitetne ekipe iz novo sezono odločili, da pripravijo hokejski dan, ki bo v soboto, 19. avgusta, v Športnem parku Podmežaklja. Na njem naj bi vsem navijačem in domačinom predstavili svojo dejavnost v novi sezoni, igralce in trenerja. Tako se bo ob 15. uri začela hokejska tekma med kombiniranimi ekipami pionirjev Jesenic, ob 18. uri pa pripravljajo pravo poslastico za ljubitelje hokeja. Na tekmi se bo namreč predstavila ekipa Acroni Jesenice z okrepitvami iz Sovjetske zveze. Prav tako bodo nastopili tudi igralci mladinskega moštva, ki so sredi priprav na ze-lo-težko turnejo po Češki, kamor odhajajo konec avgusta. Selekciji sta sestavila novi trener HK Acroni Jesenice Vladimir Krikou-nov, ki bo v letošnji sezoni vodil prvo moštvo in trener Vaclav Červenv, ki bo tudi letos vodil strokovno delo z mlajšimi selekcijami kluba. Tako bodo v rdeči ekipi nastopili: Cveto Pretnar, Mohor Razin-ger, Sergej Borisov, Murajica Pa-jič, Sergej Varnavski, Nikolaj Varnajov, Sergej Povečerovski, Kalan, Pavlovič, Šuvak, Simon Smolej, Kopitar, Škofic, Sodja, Jure Smolej in Crnovič. Ekipo bo vodil Vladimir Krikounov. V beli ekipi pa bodo nastopili: Tičar, Mohorič, Magazin, Jug, Andrej Razinger, Mlinarec, Kunčič, Be-šlagič, Rotar, Omerzel, Vari, Sašo Pretnar, Lotrič, Jan, Poljanšek, Mahkovic. Ekipo bo vodil trener Červenv. Žal zaradi poškodb ne bodo nastopili Kozar, Marko Smolej in Vučkovič. Vse popoldne pa bo pred dvorano srečanje privržencev jeseniškega hokeja, na katerem bo poskrbljeno za hrano, pijačo in dobro glasbo. Kot je povedal sekretar HK Bled Branko Terglav, so zaradi političih razmerah pri nas odpovedali priprave na blejskem ledu hokejisti italijanskega prvaka HC MILANO SAIMA. prav tako v Slovenjo ne bo hokejistov Av-tomobilista \/ Sovjetske zveze, zato bodo hokejisti bleda odigrali tekme po spremenjenem razporedu. Prva tekma na Bledu bo ž ekipo Olimpiie 21. avgusta, drugo bo Bled odigral v Ljubljani 23. avgusta, 27. avgusta se bosta na Bledu pomerili ekipi Bleda in Acroni Jesenice, 31. avgusta pa bo tekma med Jeseničani in Blej-ci v Podmežaklji. V začetku septembra hokejisti Bleda potujejo na turnejo po Italiji, kjer bodo odigrali tri trening tekme in se udeležili velikega turnirja v Milanu. Hokejiti Acroni Jesenice igrajo 13. avgusta prvo trening tekmo doma z Olimpijo, 17. avgusta gostujejo v Ljubljani, 20. avgusta gostijo ekipo VSV Beljak, 23. avgusta pa gostujejo v Beljaku. Tako na Jesenicah, kot na Bledu so začeli prodajati sezonske karte. Na Jesenicah lahko stalne Italije in Avstrije. V obeh moštvih so od lani do letos močno spremenili postavi, saj so pridobili nove igralce, po štiri tudi iz tujine. Igranje alpske lige je za obe ekipi nov izziv, pomeni pa tudi velike stroške. Koje že kazalo, da bo marsikaj moč rešiti tudi s tujimi sponzorji (zlasti ekipa Bleda je imela pri tem vrsto dogovarjanj), se je pri nas začela vojna in interes tujih podjetni- kov za naš trg se je močno zmanjšal. Jeseničani so našli skupni interes z Železarno in prevzeli ime njihovega izdelka -vendar tudi oni še iščejo finančno pomoč pri domačih in tujih sponzorjih. Na Jesenicah so se ob uvodu v vstopnice kupite v pisarni H K Acroni Jesenice ali pri podjetju Rekreacija v Železarni Jesenice. Cene kart za sedišče so 120 DEM (na obroke) ali 80 DEM v enkratnem znesku, stojišča pa so 80 DEM (na obroke) ali 60 DEM v enkratnem znesku. Cene so v dinarski protivrednosti na dan nakupa. Na Bledu pa bo moč kupiti sezonske vstopnice od jutri, 10. avgusta, v Športni dvorani na Bledu, kjer bodo na voljo vsak dan po 17. uri. Vstopnica za sedišče stane 80 DEM, za stojišče pa 70 DEM v dinarski protivrednosti. Ob koncu sezone pa bodo na Bledu pripravili žrebanje letnih vstopnic, prva nagrada pa bo "katrca". • V. Stanovnik Izšla je dokumentarna knjiga VOJNA V SLOVENIJI OD NAPADOV NA JLA DO ZMAGE NAD JA • Kronološki pregled dogajanj od procesa JBTZ do umika Jugoslovanske armade • 70 fotografij iz obdobja 1988-1991 • Originalni in prvič objavljeni dokumenti: - Noč dolgih nožev (fotokopija članka iz zaplenjene številke Mladina leta 1988) - Operacija Bedem - Način o zaprtju mejnih prehodov ... in še več Cena v redni prodaji 490,00 din Naročila sprejema Mednarodno tiskovno središče Ljubljana, Poljanska 31, 61000 Ljubljana, tel.: 061/315-082, 324-964, 301-248, faks 061/325-279 0» «0 SAMSUNG as SAMSUNG Electronics " Electronics Obiščite nas na Gorenjskem sejmu, kjer smo za vas po najnižjih cenah pripravili: Televizorje SAMSUNG. PHILIPS. GRUNDIG. SCHNEIDER Videorekorderje SAMSUNG, SILVA Hifi, radiokasetofone PHILIPS. KRUPS. AEG, ELIN, R0VVENTA Računalnike IBM, AEG, PHILIPS Pralne stroje ZER0VVAT ZA GOTOVINSKO PLAČILO ODOBRAVAMO 5% POPUST!! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,i5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Peter Čolnar 12 DREVESA V GOZDU Metlika. Hrvaško-italijanska meja. Večina prostovoljcev je °ila nadvse presenečena, ko jim je lepo povedal, da lahko gredo, kamor hočejo. Največ jih je bilo iz Ljubljane ali pa so imeli znance v Ljubljani ter so odšli k njim, ostale pa je poslal na RK v Ljubljano. Poleg Rohrmana sta bila v prvem transportu tudi Kranjčan dr. Jože Pernuš in Koršičeva s sinom. »Kje je vaš Slovenec« Transporti prostovoljcev so odhajali v Ljubljano v začetku dvakrat tedensko, kasneje pa pogosteje. Po osmih tednih je stvar Potekala že zelo rutinsko. Ko je zbral na policiji potrebno število 'Judi, jih je odposlal. Nadzornik zaporov Bencarić mu je pričel zaupati in vzpostavila sta že kar prijateljske odnose. Nekoč je prinesel iz Ljubljane volnene nogavice. Nalašč je l°rbo odprl pred Bencarićem. V Zagrebu je pričelo že vsega primanjkovati. »Je mar nogavice mogoče dobiti v Ljubljani?« »Seveda! Vam sem jih prinesel!« Bencarić se je branil, da jih ne more zastonj vzeti in zato mu Je predložil račun, da jih je lahko plačal. Takšni in podobni drobni doživljaji so ju počasi zbližali. Ko mu je zaupal, da ga ne bo izdal ustašem, je prišlo celo tako daleč, da je nadzornik zaporov celo sam iskal slovenske prijeke po policijskih spisih. Ko jih je naselje telefoniral na Rdeči križ: »Kje je ta vaš Slovenec? Nič se ne briga za svoje...« , Mestna policija ni delala nobenih težav. Med policaji je od-£r'l precej ljudi, ki se niso niti malo ogrevali za ustaštvo. Njihov oveški odnos je pri delu zelo koristil. Ko so ustaši čez čas opu-spremljanje transportov, so bili policaji edini spremljevalci... V Karlovcu je policaje večkrat povabil na večerjo. Dajal jim je konjak, ki ga je kupoval na železniški postaji v Ljubljani. Sčasoma je spremljal transport le še eden ali pa dva policaja. Dogajalo se je tudi, da se je s policaji enostavno dogovoril, da so šli domov namesto s transportom. Ob neki priložnosti ni bilo na razpolago nobenega policaja za spremstvo v transportu. Končno je Bencarić le našel dva mlada fanta. Ko jima je povedal, za kaj sta zadolžena, je eden vprašal: »Ali naj vzamem s seboj puško?« »Kakšno puško! Kupi jim raje bonbone, saj so to sami otroci,« mu je odgovoril nadzornik zaporov. V resnici je dobro vedel, da to niso transporti otrok, pa čeprav je bilo tako uradno. V vojni in nasprotjih ni mogoče potegniti jasne črte med belim in črnim. V večini ljudi obstaja neki skriti humanizem, ki ga eni upajo ali lahko izražajo javno, drugi pa bolj prikrito. Lep primer za to je bil Bencarić pa tudi policaji s katerimi je imel opravka. Ko je nekoč peljal neki transport, se je usedel k njemu študent iz transporta. »Zaprli so me kot komunista. V Ljubljani nimam nikogar, nikogar znanega v Sloveniji. V Zagrebu imam zaščito in se moram nujno takoj vrniti...« »To bi bilo morda mogoče narediti, vendar vam odsvetujem. Bolje, da greste z menoj do Ljubljane. V Ljubljani lahko dobim za vas pooblastilo, da ste pred stavnik slovenskega RK in se boste lahko vrnili čez mejo z menoj.« Študent je vztrajal, da mora nazaj v Zagreb in Lojze je dežurnemu policaju povedal vse lepo po pravici. Vedel je, da mu lahko zaupa. Dogovorila sta se, da je peljal študenta z meje takoj nazaj v Zagreb in ga na postaji Sava izpustil. Škof Rozman Predvsem v začetku je hodil zelo redno na seje odbora RK v Ljubljani. V začetku so se namreč zelo zanimali za delo v Zagrebu, medtem ko se je kasneje položaj spremenil... V položaju, v kakršnem je bil, mi je vedno prišla prav vsaka zvezda, vsako poznanstvo. Zaradi tega ni nikoli izbiral svojih znancev. Poskušal se je seznaniti z vsako vplivnejšo osebo, če je vsaj malo računal, da bi mu lahko na kakršenkoli način pomaga- la. V takšnem iskanju zvez je prišel tudi do ljubljanskega Škota Rozmana. Rozman je bil že seznanjen z delom v Zagrebu. Iz pogovora je Lojze videl, da se je o njem temeljito pozanimal, preden ga je sprejel. Zato mu je tudi povedal o vseh svojih nesoglasjih s kranjskim dekanom Škrbcem pred vojno, mu odkrito dejal, daje ateist in mu rekel, da so sedaj pač takšni časi, ko moramo vsi Slovenci drug drugemu pomagati. K Rozmanu je šel predvsem zato, da bi mu pomagal dobiti zveze ali pa vsaj priporočil sprejem pri zagrebškem nadškofu Ste-pincu. V tem ni uspel, saj ga je odpravil zelo na kratko: »V Zagrebu nimam nikakršnih zvez!« Ko sta govorila o delu v Zagrebu, mu je povedal, da ga v Ljubljani na RK bolj slabo podpirajo (plačevali so le efektivne stroške transportov). Rozman mu je dal nekaj denarja za izseljence, bilo je okoli 5.000 dinarjev. Ob odhodu je pri visokih cerkvenih dostojanstvenikih v navadi, da obiskovalca blagoslovijo. Kaže, daje Rozman uvidel, da nima nobenega smisla blagoslavljati in se je zato poslovil z besedami: »Bog blagoslovi vaše delo!« , Pri Stepincu Kljub temu da mu od škofa Rozmana ni uspelo dobiti priporočila za sprejem pri zagrebškem nadškofu, vrhovnem poglavarju rimsko-katoliške cerkve v Jugoslaviji, se mu je le posrečilo, da je bil povabljen k njemu v avdienco. Stepinčeva sprejemna soba je naredila skoraj mučen vtis. Medtem ko je bilo urejeno pri Rozmanu prav vse izredno razkošno, je Stepinčeva sprejemnica spominjala na srednjeveški samostan. Ob stenah so stale oguljene starinske omare, ob katerih se je dalo le stoje pisati. V sobi ni bilo niti enega stola. V navadi je bilo, da so ljudje Stepinca ob srečanju poljubljali roko. Ponudil jo je tudi Čolnarju, vendar on nikoli ni veroval niti v svetnike nad oblaki, še manj pa na zemlji. V njem je videl navadnega človeka in se sprva ni niti zavedal, zakaj mi ponuja roko. Namesto poljuba mu je stisnil roko in se kratko predstavil: "Čolnar!" Takoj je spoznal, da je naredil napako. Zato je pričel takoj k jedru obiska. GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 9. avgusta 1991 MALI OGLASI @>217-960 APARATI STROJI VIDEOREKORDER zamenjam za motor BT 50. « 632-581 11354 Prodam ARARI ST z opremo. Ce-na 750 DEM, « 632-581 11355 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3.5 kW. g 83-962_ 11435 30 % ceneje prodam nov ŠTEDIL-NIK kuppersbusch. «217-119 __11438 Prodam plinsko PEČ in SYNTESAI-ZER. « 620-437_11447 Prodam MERILEC krvnega tlaka (pulz).« 311-453_11449 Prodam digitalni MERILNI IN-STRUMENT. « 311 -453 11450 REZKARJE za kovino, Tin prevleka, prodam.« 42-717 11457 Prodam IZKOPALNIK krompirja IKA 1 Hmezad Žalec. « 061/614-551, zvečer_11475 Ugodno prodam nov ŠIVALNI STROJ Brother, z overlockom. « 66-379 _11481 Prodam VILIČARJA, nosilnost 1.5 tone, star 3 leta in TRANSPORTNI TRAK, 5 m.« 42-366 11487 Prodam KMETIJSKO MEHANIZACIJO - posebna ponudbal Traktorji: Ursus - 7.907 DEM, Universal -9.100 DEM, trosilniki hlevskega gnoja, tračni obračalniki, kosilnice ter silokombajni. Nakup možen na kredit! Plačilo takoj - 3 % popust. Gabriel d o o., Bezlaj, Zg. Pirniče 124/a, Medvode_11489 Prodam barvni TV Iskra Azur, star 8 let« 621-592_11493 Prodam POVEČEVALNIK in PRI-BOR za izdelavo slik. « 57-205 _11500 Prodam PLETILNI STROJ. Cena po dogovoru.« 621-468 11514 Za 3.000,00 din prodam barvni TV. Broder, Vrečkova 2, Kranj 11544 Prodam VARNOSTNI LOK za traktor Deutz. « 632-499_11549 Prodam HLADILNIK za mleko (2 + 2). Jeraj, Mavčiče 109 11552 Prodam štiri SONČNE KOLEK-TORJE IMP in 300-litrski BOJLER. « 241-831_11557 Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom.« 633-752_11568 Prodam starejši PRALNI STROJ Candy 75, brezhiben. « 222-343 _11572 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam.« 215-650 11575 Za 300,00 din prodam 2 črno-beli TV v okvari. « 217-044 11584 Prodamo skoraj nove termoakula-cijske PEČI AEG, 3 kVV, 4 kVV, 6 kW. « 44-106_11587 Geha, A-4 OFFSET, ugodno pro-dam.« 241-137_11591 Industrijski ŠIVALNI STROJ za ši-vanja usnja, Adler, prodam za 2 000 DEM« 324-977 11595 Ugodno prodam rabljen ŠTEDIL-NIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika). « 241-443_11596 Prodam KOMPRESOR.« 67-019 _11598 Prodam MOTO KULTI VATO R Su-perSpecial DM.« 633-752 11617 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. « 51-059_11618 Prodam kompletno PEČ za etažno centralno kurjavo, 23 ccal, 30 odstotkov ceneje. « 50-658, po 14. uri__11619 Prodam VILIČAR, nosilnosti 2.5 ali 1.5 tone. Voklo 34, Šenčur, « 49-118_11648 1-osni TRAKTOR Univerzal Muta Gorenje in 1-osno PRIKOLICO, novo, prodam 35 odstotkov ceneje. Sr. Bela 32, Preddvor 11654 Prodam rabljen električni ŠTEDIL-NIK. Cena 1.500,00 din.« 213-118 Za polovično ceno prodam ELEKTROMOTOR, 5.5 kVV.« 74-048 _,_11661 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Gorenje, iz kompenzacij-skih poslov. « 75-430 11672 MONITOR, monokromatski, črno-bel, za PC-ja, prodam. « 48-556 __11678 Prodam nov ŠTEDILNIK Gorenje, (2 4- 2), rjav« 65-747 11692 Ugodno prodam TRAČNO ŽAGO za hlodovino. « 622-581 11697 Prodam dve 1.000-litrski CISTERNI iz poliestra, primerni za kurilno olje. « 324-977_11477 Prodam smrekove in hrastove PLOHE. Vrbnje 15, Radovljica _11501 Prodam MIVKO.« 57-937 11523 Prodam rabljena OKNA, dim. 120 x 140 cm, z roletami. Logar, Vrtna pot 6, Šenčur - Voglje_11538 Prodam uvoženo plastificirano PLUTO. « 83-727, zvečer 11540 Dvokrilna balkonska VRATA, nova, Termopan, prodam 50 odstotkov ceneje. « 311-430_11561 Prodam hrastove PLOHE in smre-kove DESKE. « 241-137 11590 ULTRAPAS PLOŠČE, sijaj bele, ugodno prodam. « 45-637 11609 Prodam DESKE, smreka - bor, deb. 25 in 50 mm. « 47-717 11641 Ugodno prodam večjo količino kvalitetnega OPAŽA.« 42-203 _11642 Ugodno prodam rabljena OKNA Jelovica, z roletami, raznih dimenzij. BI. Dobrava 137 ali « 77-317, dopoldan 11644 Prodam hrastove PLOHE, deb. 5 cm. Mavčiče 48/a 11659 Prodam PUNTE (letve), dolž. od 2 do 10 m. Marko Cop, Sp. Gorje 90 _11674 Prodam smrekov OPAŽ in smrekove DESKE colarice. « 45-356 _11676 Prodam kovinska 2-krilna VRATA, dim. 4x3.30 m. «325-143 11679 Rabljeno SALONITKO, dim. 60 x 40cm, prodam.« 621-101 11682 Prodam stensko PLUTO, z lepilom. « 48-223 11706 SCA l\9 OuZ I Nudimo vse vrste finančno -računovodskih storitev! Tei.: 064/242-207 IZOBRAŽEVANJE IŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje. « 324-246_11420 Uspešno INSTRUIRAM matematiko.« 311-471_11459 Dipl. inž. INSTRUIRA matematiko, fiziko in kemijo. « 221-711, int. 613, dopoldan ali 217-817, popol-dan_11602 KUPIM_ Kupim nevozen ali razbit CITRO-EN. Dobračevska 28, Žiri 11432 Kupim kostanjeve STEBRE, dolž. 4 m« 73-920_11436 Kupim KNJIGE za 2. letnik SŠE-DU. « 45-734_11441 Kupim rabljen SALONIT. « 57-937_._11522 Kupim POLKNA za okna, dim. 120 x 140 cm« 622-418 11524 Kupim PSA mešanca. Češnjica 18, Podnart, « 70-078_11559 Kupim do 10 dni starega BIKCA si-mentalca.« 310-160 11629 LOKALI Oddamo v najem ali prodam opremljen TRGOVSKI LOKAL, v Mostah pri Žirovnici. Informacije na « 801-039, od ponedeljka dalje_11624 V najem oddamo GOSTILNO. In-formacije na « 324-928 11667 MOTORJI KOLESA GRADBENI MATERIAL Prodam 2 rabljeni OKNI, dim. 160 x 120 cm« 46-137_11418 Prodam leva balkonska VRATA s polknom « 57-657_11427 Prodam rabljeno OPEKO špičak in OSTREŠJE. Britof 190, Krani 11440 Prodam MOTOR HONDA 550 Su-per Sport, dodatno opremljen, registriran do junija 1992, malo vožen. Ogled popoldan. Bencina, Ko-vor51/a,Tržič_11396 Prodam Tomos AVTOMATIK. « 061/812-085_11430 Dirkalno KOLO Iride, prodam. « 621-632_11466 Prodam športno KOLO na 5 prestav. « 214-588, dopoldan 11478 Prodam BT 50, letnik 1988. Cena 16.000,00 din. « 74-530, po 16. uri _11510 Prodam MZ ETZ 250, pravkar registriran.« 75-952 11513 UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV FORD, FIAT, OPEL, PEUGEOT, RENAULT, SUZUKI DOBAVA TAKOJ VRBA d.o.o. tel.:212-907 Prodam BT 50 S, dodatno opremljen. Dvorje 69, Cerklje 11517 Prodam Tomos Kolibri, star eno leto in pol. Bizjak, Predoslje 129/a, Kranj_11518 Ugodno prodam nerabljeno ČELADO Agvišti 58. « 83-967 11521 Ugodno prodam BT 50, letnik 1987.« 48-140_11528 Ugodno prodam gorsko KOLO Atala. « 329-078_11536 Prodam Tomos E 90. Cena 800 DEM. « 40-503, Eržen 11551 Prodam MZ ETZ 250, letnik 1986. Cena 1.300 DEM. Partizanska 7, Škofja Loka, po 16. uri ali « 222-241, int. 504, do 15. ure 11604 Prodam ohranjen APN 6, letnik 1985, s čelado. « 45-170 11612 Prodam VESPO 200 PX, letnik 1987.« 212-702_11639 Ugodna prodam malo rabljena KOLESA: žensko - na 3 prestave, Pony, otroško (5 let). « 46-306 _11658 Brezibno otroško KOLO, prodam za 70 DEM« 79-629 11680 Ugodno prodam nov MOPED To-ry. « 79-629_11681 Prodam CTX 80, star 2 leti. Golob, Rakovica 19, Zg. Besnica 11683 Prodam AVTOMTIK MS 3. Ul. 4. oktobra 31, Cerklje_11685 Prodam Tomos AVTOMATIK. Cena 3.000,00 din. « 50-219 11690 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil - tudi obnovo veteranov. 10497 BARVAM z apnom in jupolom. Hitro, poceni! «241-483 10519 J & J SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. « 329-886_10618 Izdelujem cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE. « 326-426, pop. 10706 ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZAVESE, izdelujemo, montiramo in popravljamo.« 216-919 10938 PASJI HOTEL, kvalitetna oskrba! « 692-761 ali 311-471 11176 IZPOSOJA videokamer, enostavna uporaba« 241-265_11179 Študent fizioterapije nudi RAZGI-BAVANJE in MASAŽO, na domu. « 242-409_11199 ROLETE, žaluzije, harmonika vra-ta.« 75-610_11281 IZDELUJEM trenirke in puloverje, po merah. « 620-398_11363 VABILO! Soprokoviteljem za sodelovanje pri Prešernovem SUPER MARATONU, 5. 10. 1991, v Kranju. Odbor, Titov trg 16, Kranj 11400 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_11426 Globinsko ČISTIM tekstilne izdelke - Kirby. « 81-834_11458 IZREDNA UGODNOST! Prodaja ženskih, otroških in moških oblačil, perila, trenirk, brisač ... Trgovina "Vida", Valjavčeva 29, Kranj - šorlijevo naselje_11488 V Vaši odsotnosti poskrbim za VAŠ DOM, VRT in DOMAČE LJUBLJENCE, v Kranju in okolici. « 48-067. Jerneja 11548 LOVSKA DRUŽINA S0RŠK0 P0UE prireja v prijetnem naravnem okolju v vasi MEJA na Sorskem polju v nedeljo, 11. avgusta, ob 16. uri VELIKO LOVSKO VESELICO. Igral bo ansambel OBZORJE. Postreženi boste z lovskim golažem in dobro kapljico. Bogat srečelov, nagradno streljanje in kegljanje. Vabijo lovci Sorskega polja VODOVODNO NAPELJAVO in POPRAVILA, vam naredimo solidno in hitro. « 218-427 11586 SATELITSKE ANTENE, vrhunski model, PACE SS 6060, stereo, 60 kanalov. Cena z montažo in dostavo - 17.500,00 din. SAT SISTEMI Bernard, Moste 26/, Žirovnica, « 801 -203_11626 Želite spremeniti svoje stanovanje - nudimo Vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ in ROLET. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, « 43-345, delavnica ali 061/50-720 11670 Za 3.500,00 din prodam KOPALNO KAD in TUŠ KAD.« 57-657 11428 Prodam italijanski kombiniran VOZIČEK Peg, rabljen 5 mesecev. « 801-551 _11442 Prodam ČOLN Maestral 9, z motorjem Tomos 4.5.« 323-567 _11486 Prodam večnamenski otroški VOZIČEK Paionir SX 860. Janez Gra-šič, Posavec 32, Podnart 11491 Prodam otroški športni VOZIČEK. « 47-250_11537 TAPISERIJE, zelo ugodno prodam. « 310-588_11566 Za 6.000,00 din prodam KAJAK -odprti dvosed. « 217-044 11585 Potrebujem 10.000 DEM posojila za dokončanje male hidrocentrale. Tavčar, « 82-261, dopoldan ali 83-336, po 20. uri_11588 Prodam otroško HOJICO. Pod-brezje 102, Duplje, « 70-333 __11613 Prodam TORBO za nošenje dojenčka.« 70-333 11614 Prodam otroški VOZIČEK Peg Voi-la. « 70-333 _11615 Prodam TELEFONSKO ŠTEVILKO. « 632-980_11702 RAZNO PRODAM Prodam ČEBELE, PUNTE in PAR-CELO za vikend. « 324-660 11387 Prodam MOTOR MZ 150, industrijski ŠIVALNI STROJ Singer in večnamenske hladilne VITRINE. « 326-640__11473 Prodam novo PEČ, SURF in MO-TORKO Husqarna.« 73-327 _11503 Prodam GUMENJAK z motorjem T4in KASETAR.« 57-977 11505 Prodam KOLO Pony in PISALNO MIZO« 78-441_ 11529 Prodam raztegljiv KAVČ in POKROV za Z 750. « 78-823 11531 Najemem HIŠO ali večje STANO-VANJE ter prodam CITROEN BX TRS, letnik 1986.« 221-450 11560 Poceni prodam dobro ohranjen moško KOLO Senior, na 5 prestav in plinsko JEKLENKO.« 329-113 _11563 OKNA Termopan, dim. 120 x 140 cm - 2 kosa, dim. 140 x 140 - 3 kose, dim. 180 x 140 cm - 1 kos, vhodna VRATA Inles, dim. 130 x 210 cm in Z 750, neregistrirana, vozna, prodam ceneje preko Stanovanjske zadruge in Še 20 odsto-tkov popusta. « 43-581 11570 Prodam novo kopalno KAD in PLAŠČE za športna kolesa. « 45-504_11593 Prodam sestavljivo OMARO in KOLO pony. « 216-996 11600 Zazidljivo PARCELO, s 5.000 kvad. m. zemlje, v Poljanski dolini, KOMPRESOR Fagram, ČEBELNJAKA, stoječa, prenosna (33 - 16), z vso opremo ter zobno ZLATO, prodam.« 327-926, zvečer 11628 Prodam MOTOR A 3 SL in CIRKU-LAR. « 214-425_11668 Prodam GOLD diesel in CIRKU-LAR. Hrastje 20, Kranj 11700 Prodam razno RABLJENO BLAGO, 100 kosov SIPOREKSA, dim. 10 x 22 x 60 cm, 25 kvad. m. rabljene betonske strešne OPEKE, prenosni črno-bel TV Iskra, ekran 32 cm in rabljen PRALNI STROJ Obodin. « 691-303, po 16. uri _11705 STAN. OPREMA Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE, ŠTEDILNIK (4 + 2), 175-litrski HLADILNIK in malo rabljeno PEČ kuppersbusch. Sp. Besnica 103_11407 Prodam staro POHIŠTVO, PEČ in kopalno KAD. « 215-201 11416 Ugodno prodam 3 kopalne KADI. Dovžan, Cankarjeva 25, Tržič 11419 Prodam okroglo MIZO in štiri STOLE. Grobelšek, Koroška 10, Lesce 11484 Prodam REGAL, MIZICO in SEDE-ŽNO GARNITURO - za dnevno so-bo. « 73-226_11494 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. « 323-390_11665 Prodam novo SANITARNO GANI-TURO, svetlo modra. « 633-165 11689 OSTALO Prodam lepe oblane GAJBICE - za jabolka. « 40-626_11337 Okrogle KANTE za smeti, prodam 50 % ceneje. « 312-259 11373 Prodam odlično ohranjen PIANI-' NO. Cena 2.000 DEM. Informacije na « 75-067, zvečer 11409 Prodam starinsko OMARO s predali, stara 140 let in staro OMARO za obleko, stara 160 let. Ferdo La-tič, Prešernova 4, Radovljica 11704 STANOVANJA Prodam 2-sobno pritlično STANO-VANJE v Kranju. « 46-030 11398 V Bistrici prodam 3-sobno STA-NOVANJE. « 51-211_11425 Na Bledu oddam v najem 2-sobno STANOVANJE. Informacije na « 77-939, od 8. do 9. ure in po 21. uri _11469 2-sobno STANOVANJE s kabinetom, 64 kvad. m., v Kranju, prodam - delno na kredit. « 328-036 Prodam 1-sobno STANOVANJE, na Planini, ali zamenjam za večjega proti doplačilu.« 331-588 __11627 2-sobno STANOVANJE, v Skofji Loki, ugodno proda. « 620-009, po 16. uri_11635 Prodam 3-sobno, pritlično, STANOVANJE, 80 kvad. m. in 140 kvad. m. VRTA z dvoriščem, s centralnim ogrevanjem in telefonom. « 84-355 11693 VARSTVO Iščem otroško NEGOVALKO za 8 -10 urno dnevno VARSTVO dvojčkov. Po želji nudim stalno zaposlitev. Pisne prijave oddajte na malo-oglsni oddelek. Šifra: OTROCI VOZILA Ugodno prodam 125 P, letnik 1978, dodatno opremljen, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1991. « 57-337_10983 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le-tnik 1988.« 325-364_11175 Prodam obnovljen 126 P, letnik 1977.« 52-358, popoldan 11316 Prodam dve GUMI z obroči za Ju-go- 1.200 din.« 312-259 11374 Prodam REZERVNE DELE za R Fuego.« 216-996_11381 Prodam VVV JETTA, letnik 1981, registrirana do aprila 1992, dobro ohranjena. Ogled popoldan. Bencina, Kovor 51 /a, Tržič 11395 Po zelo ugodni ceni prodam JUGO GX 1.1, letnik 1988, prevoženih 38.000 km, registriran do aprila 1992. Šporar, Hrušic 167, Jesenice, Jesenice,« 81-641, ob delavnikih zjutraj_11402 Prodam JUGO 45 Koral, dobro ohranjen, letnik 1988, registriran do julija 1992.« 84-655 11404 Prodam neregistriranega GOLFA. « 68-119_11405 Prodam LADO 1500, letnik 1980. Informacije na « 68-305, po 16. uri_11406 Prodam LADO Riva 1300, letnik 1987, rdeče barve. Informacije na « 75-852_11408 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990. Tominčeva 6, Kranj 11413 Prodam KOMBI Z 850 K, letnik 1982, 90.000 km in Z 101, letnik 1982, 65.000 km.« 213-524 11414 Prodam VISO 11 RE, letnik 1986, zelo ohranjena. Cena 6.200 DEM. « 325-117_11415 Ugodno prodam JUGO Florida, le-tnik 1990.« 88-730_11424 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1976. Ogled popoldan. « 47-279 11429 Prodam LADO 1200, letnik 1987. « 620-885_11431 Za 1.600 DEM prodam CITROEN GSX. Dobračevska 28, Žiri 11433 Prodam GOLF, letnik julij 1982, nemški. Bukovnik, Trboje 87, Kranj __11434 Ugodno prodam brezhiben, regi-striran 126 P. « 58-484 11437 Prodam ali zamenjam za poškodovano Z 750, registrirana celo leto. Cena 800 DEM.« 061/611-373 11439 Javi naj se lastnik modrega gumijastega čolna iz Planine - Kranj! V četrtek, 25. 7., ste ob nakladanju v klubu PIRAT Portorož prijazno sprejeli jadro v popravilo na firmo RADO SAILS Preddvor, tel.: 064/45-496. Nujno vas prosim, da se mi oglasite proti nagradi. BORIS, tel.: 061/611-256. Z 101, letnik maj 1987, prodam. 46-013, popoldan 1145! \l PEUGEOT TAIB0T BRODNIK • PRODAJA DELI IN SERVIS Beljak/ Villach Klagenibrtaritr. 37 Tel W43-4242 24388 Prodam zaleten 126 P, letnik 1982 « 633-073_11456 FProdam R 4 TLS, letnik 1977. O, na 1.100 DEM.« 70-738 11460 Prodam JUGO 45, srebrn, letnik! 1986. Gorenjesavska 36, Kranj _1U6J Prodam Z 101 Skala 55, letnik november 1988. Jože Sovič, Grajska 43, Bled 11462: Prodam GOLF diesel, letnik 1988 ali zamenjam za Jugo. « 214-913 _1146J Prodam R 4, letnik 1979. « 45-084 _1146J Prodam JUGO 45, letnik 1986. G0' renjesavska 36, Kranj_1146J Z 750, letnik 1979, prodam. 0 241-840 1146« Prodam Z 101, 77-981 letnik 1977. 0 11471 Prodam Z 750, letnik 1980, registri rana« 328-010_1147J Prodam MAZDO, letnik 1988/89 Cena ugodna. « 51-018 1147J Ugodno prodam nov FIAT 126 BlS « 801 -565_n47j Prodam JUGO 55 Koral, bele bar ve, letnik 1989. Informacije na 41-588_m&j Prodam R 4 TLS, letnik 1983, z* 1.400 DEM in dve zimski GUMI. 46-525_mej LADO 1300 F, rdeče barve, kara van, letnik 1985, prevoženi!1 115.000 km, karambolirana, ugod no prodam. « 216-271, int. 12 __1U8J Prodam JUGO 45, letnik 1988 | KOMBINIRKO Mio Standard. , 77-887_1J49J Prodam LADO Riva 1300, letni" 1986. Cena po dogovoru. 0f 74- 924_1T496 Prodam GOLF JXD, letnik 1988, rej gistriran do julija 1992, kasko zava- rovan. « 217-205_114^ Prodam Z 850, letnik 1985 Pire, Tr" boje 100, Kranj_1149» GOLF D, letnik 1989, proda - delno na kredit. « 74-330_UW Prodam 126 P. Cena 800 DEM. _ 75- 062_1_15?J Prodam GOLF JGL diesel, letni" 1985. Franci Šolar, Sp. Dobrava 1 Kropa_VI50J Prodam LADO 1200, letnik 1976 « 57-977_T1507 Prodam Z 101 GTL 55, letnik aprj' 1987. Cena po dogovoru. 51-973_1J50<-- KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka _1 ' l 1 Primnek m ime Naslov Besedilo za objavo Kupon pošljite na ĆP GORENJSKI GLAS 64000 Kranj. Opomba za brezplačno obiavo \e besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov m polrebneqa pro-la Prosmc : [ le VELIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šitro m oglase po lelelonu zaračunamo po ceniku Petek, 9. avgusta 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN »m&mtm^GLAS Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Cena ugodna. Rejc, C. Kokrškega odr. 5, Kranj, « 326-450, popoldan 11534 Prodam LADO Samaro, letnik 1989, 15.000 km. « 620-475 11542 Prodam LADO Samaro, letnik 1987. Ogled možen vsak dan. Mu-lej, Dvorska vas 16, Begunje, « 73-272_11547 Prodam Z 750, letnik 1981. Cena 1.700 DEM, g 48-075 11553 Prodam KAMION Z, letnik 1988, vozen z B kat. « 620-026 11555 Prodam SIMCO 1307 GLS, registrirana do julija 1992. Na trati 46, Lesce,« 74-443_11558 Prodam BMW 316, letnik 1988, dodatno opremljen. « 325-275, v soboto, od 14. ure dalje 11562 Prodam R 20 TL, letnik 1979, regi-striran do januarja 1992. Cena po dogovoru.« 84-672, Jesenice FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Informacije na ® 88-697 11569 VW 1200, letnik 1975, prodam. « 311-856 _ 11571 Prodam JUGO 55 Skala, letnik avgust 1988, registriran do avgusta 1992 32.000 km, prva lastnica. Cena 7.000 DEM. « 222-343 11573 i ROBINSON Honorarno zaposlim ŠOFERJA. Šifra: ŠOFER 11651 *J Club TRŽIČ \ DETELJICA -J tel.: 52-266 Zaposlitev nudim STROJNI PLETILJI.® 216-408. v Donedeljek Honorarno zaposlim KUHARICO -NATAKARICO, za delo v večernih urah. « 83-525, od 13. do 15. ure DANES, 9. 8. 91 nastopa ob 22. uri SHOVV SKUPINA VICTORY ŽIVALI Prodam dve KOZI, stari 3 mesece, za nadaljno rejo. Podnart 54 11193 Prodam brejo KOBILO haflinger, stara 12 let in dve KOZI. « 66-778 PORSCHE 928, ugodno prodam. Tel.: 064/58-408 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Cetinski, Dežmanova 4, Lesce 11576 Prodam GOLF diesel, letnik februar^?.« 311-252_11577 Prodam SIMCO 1000, letnik 1976, registrirana. « 241-486 11579 Ugodno prodam Z 101 Skala 55, letnik december 1988. « 77-291, int. 19, od 7. do 15. ure 11580 Prodam JUGO 55, dodatno opremljen, Kolodvorska 7, Kranj Prodam OPEL KADETT, letnik 2971. Kolodvorska 7, Kranj 11583 Prodam JUGO 45 Koral, letnik maj 1989; v račun vzamem starejši Jugo. Borut Kuhar, Lahovče 79, Cerklje_11589 Za 7.500 DEM prodam Z 101, letnik maj 1990.« 214-814_11592 Ugodno prodam CITROEN AX 11 TRS, letnik 1987. « 213-240 11601 Ooodno prodam OPEL MANTO, letnik 1978. -ar 212-072_11603 Nova AL PLATIŠČA za Golf, Opel, prodam« 211-316_11606 Prodam GOLF JXD, letnik 1988, rume n e baive^«50JJ9___JJj602 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, karamboliran. Ogled možen vsak dan. Krsnik, Brezje 81, Tržič 11608 Prodam Z 750, letnik 1978. « 48-767_11610 Prodam sprednji in zadnji ODBIJAČ za Golf. « 633-752 11616 PRTLJAŽNIK za Golf, nov, prodam. « 64-188_11620 Ugodno prodam GOLF diesel, 1. registracija 1990 in CIRKULAR. Ogled popoldan. Zupanec, Hrastej 20, Kranj_11625 Prodam zaleten GOLF diesel. « 43-333___11630 Prodam LADO 1300 karavan, letnik 1987.« 217-452_11631 Prodam CITROEN GS, letnik 1980. gena 1,800 DEM. « 51 840 11634 OPEL Ascono, letnik 1987, 70.000 km, metalne barve, prodam. « ^5-569_11636 Prodam TERENSKO VOZILO Ara. «_79-953_11638 Prodam R 18 TL, letnik 1983. Zg. °rtnje 61, Žabnica_11646 ? 101, letnik 1978, registrirana do Julija 1992, zelo dobro ohranjena, Prodam. Informacije na « 802-523 11647 JUGO 45 AX, letnik 1988, rdeč, 22000 km, prodam. «58-385. Bogomira Jeraj, Žiganja vas 60, Du-Dlje Prodam PRAŠIČE, težki od 40 do 70 kg. Struževo 3, Kranj 11621 Prodam KRAVO in 150 kg težkega TELETA simentalca ter 4 kub. m. hrastovih PLOHOV. « 74 804, popoldan 11623 Oddam 6 tednov stare PSE - me-šanci španjela. « 64-085 11633 Zazidljivo PARCELO, 500 kvad m. v Sr. Bitnjah, prodam. Šifra: ODLI ČNALEGA 11625 Prodam 2-stanovanjsko HIŠO, v Kranju - Predoslje in GARSONJE RO, na Planini. « 242-828 11677 Prodam BIKCA simentalca. glo 12, Naklo Okro-11640 KOMBI Citroen - tovorni, C - 35, 5.000 km, letnik 1989, prodam. « 75-569 11637 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Srakovlje 11, Kranj 11649 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1989, registriran do februarja 1992, prevoženih 20000 km, garažiran. « 66-221, int. 22, dopoldan ali 66 393, popoldan_11652 Prodam R 4, letnik 1989. Lahovče 4, Cerklje__11653 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. « 51-759, popoldan_11663 Prodam JUGO 45, letnik 1985, re-gistriran celo leto. Informacije na « 75-868_11664 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1981, potreben manjšega popravila. Cena 1.000 DEM. Orehovlje 7, Kranj __11666 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, zelo dobro ohranjen. Kopač, C. na Brdo 53/a, Kranj_11669 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do 30. 4. 1992. Cena 4.200 DEM. « 329-728 11671 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. « 82-852, od 18. ure dalje 11673 Prodam Z 101, letnik 1976, obno-vljena, registrirana celo leto ter DELEzaR4 « 326 142 11675 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. « 57-343_11684 Prodam Z 750, v voznem stanju. Poženik 20, Cerklje_11686 Prodam Z 750, letnik 1984, izredno malo vožena, brezhidna. Delavska c. 55, Kranj - Stražišče_11687 Poceni prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, dobro ohranjena. Bogdan Hrovat, Zg. Gorje 56 11688 Prodam R 5 TR, star 3 leta, regi striran celo leto. « 214 757 11695 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982. ■gf 312-255_ 11699 AUDI 80 GL, dodatno opremljen, 4 zimske GUME s platišči in prevleko ter PRTLJAŽNIK, prodam. « 211-345_11701 Prodam SUBARU Justy 2 VVD, letnik 1986.« 214-628 11703 Prodam 126 P, letnik maj 1988. Ce-na po dogovoru. Anica Mur, Gore- nja vas 244_11443 Prodam R 4, letnik december 1989. « 311-451_11444 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979. « 632-008_11445 Prodam VVARTBURG limuzina, z Golfovim motorjem, letnik julij 1990, registriran do julija 1992, 3.800 km, za 7 800 DEM in masivno, bogato okrašeno, OMARO, za 2.000 DEM. « 83-835_11451 Ugodno je naprodaj KOMBI R Tra fic - Furgon, letnik 1989. « 50-348 ali 52-079 _11452, Prodam GOLF DXB, letnik 1987. « 81 -850, int. 30, Pogačar 11454 Prodam Z 101, letnik 1987, registri-rano do 22. 12. 1991. Podvasca 7, Tržič ZAPOSLITVE Mlada mamica išče kakršnokoli redno ali honorarno ZAPOSLITEV. Šifra: PRIDNA KRANJČANKA _10825 Sprejmem DELO na domu; postavitev stroja.« 45-170 11611 Honorarno zaposlim KV ZIDARJA. « 217-452 11632 Prodam rodovniške nemške OV-ČARJE. « 74-326_11446 Od 30 do 80 kg težke PUJSKE, prodam. Voglje 85, Šenčur 11465 Prodam TELICO, breja 6 mesecev. « 79-454, po 20. uri_11470 Srnasto KOZO, z mlekom, prodam za 3.000,00 din. Janez Kozamernik, Vodice 123, Ljubljana_11485 TELICO, pred telitvijo, A kontrole, prodam ali zamenjam za manjšo. Močnik, Medvode (pri Elektrarni) Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Predoslje 86, Kranj 11417 Mladiče ruskih HRTOV, bordo rjave, prodam. Možno plačilo na obroke! Janez Grašič, Posavec 32, Podnart 11492 Prodam TELETA simentalce, težki 120 kg« 68-760_11504 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Gorica 8, Radovljica _11533 Prodam KRAVE po izbiri. Škofic, C. na Belo 31, Kranj - Kokrica _11545 Prodam TELICO. Sr. Bitnje 28, Žabnica 11546 Prodam plemenske TELICE ali me-njam. « 632-499_11550 Prodam 1 teden dni starega BIK CA. Visoko 66, Šenčur 11554 Prodam srnasto KOZO z mladičema.« 50-538_ 11556 Prodam 4 tedne staro TELIČKO si-mentalko. Lahovče 13, Cerklje Prodam dve PSIČKI nemškega ov-čarja, čistokrvni, stari 3 mesece. Alen Bizjak, C. Alojza Travna 8, Jesenice 11411 Prodam nemške OVČARJE, stari 2 meseca.« 632-269 11565 Prodam PUJSKE, 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje_11578 DOBERMANE, lepe, črne samčke, z rodovnikom, ugodno prodam. « 061/52-351 _11582 Prodam TELIČKO simentalko, stara 14 dni. Bodešče 36, Bled 11594 Prodam rodovniške kraške OVČARJE. Reteče 72. Šk. Loka 11597 Prodam 10 dni starega TELETA. Prezelj, Lepence 1, Boh. Bistrica, « 721-337_11643 Prodam 3 tedne stara črno-bela BIKCA. Kurirska 7, Kranj 11650 Prodam visoko brejo TELICO. Dor-farje 16, Žabnica, « 633-277 Prodam dve KOZI mlekarici. Viso-če 3, Tržič_11660 Prodam več TELET, stari 10 dni in KULTIVATOR z ježem, 205. Urbane, Gorice 24, Golnik 11662 Po 1.000,00 din prodam KOZE z mlekom, 6 kom. « 241 -237 11691 Prodam več TELET, stari 8 tednov. Ljubno 104, Podnart_11694 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič telila konec meseca. Lotrič, Jamnik 1, Za Besnica 11696 STRIŽENJE psov za samo 100,00 din; vsako tretje striženje brezplačno. «41-340 11605 PRIDELKI Prodam jedilni KROMPIR. Rupa 11, Kranj_11324 Prodam MRVO iz kozolca. Pra-protna polica 19, Cerklje 11403 AJDO prodam. « 49-326 11422 Prodam košnjo OTAVE - oddam v najem.« 802-040 11512 Ugodno prodam belo MOKO, tip 500. Suha 32, Kranj, « 43-000 POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO. Ši-fra: ČIRČE_11421 Na Zl. polju prodam GARAŽO ali zamenjam. « 323-522 11423 Pri Vodicah zamenjam HIŠO za stanovanje« 324-778 11448 Ugodno prodam novejšo HIŠO, ob gozdu, blizu Kranja. « 70-724 Prodam staro in novo HIŠO, na 1 800 m2 vrta. « 74-251 11539 Prodam 2/3 lastniške HIŠE ali za-menjam za 1-sobno stanovanje. Britof 158, Kranj_11574 V Radovljici ugodno prodam HIŠO v gradnji, IV. - V. faza in novejše 2-sobno STANOVANJE, v Šiški. « 78 314 _11599 V bližini Zdravstvenega doma pro dam GARAŽO« 312-255 11698 ZAHVALA V sredo, 31. julija, smo se za vedno poslovili od našega dobrega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica MILKA KUNSTLJA brivskega mojstra v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih izražali sožalje. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kranj in g. Tereziji za skrbno nego med boleznijo. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, enako tudi pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Kranj ^irarano^ /0" CEKIN Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila JOŽICA HOBlC roj. Levar Na zadnjo potjo bomo pospremili v soboto, 10. avgusta 1991, ob 10. uri na pokopališču v Bitnjah. VSI NJENI Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustila naša draga mama, stara mama ŠTEFANIJA BENEDIK roj. Sorčan p. d. Krajčnikova iz Lavtarskega vrha Pogreb drage pokojnice bo v petek, 9. avgusta 1991. ob 17. uri, v BukovšČici. VSI NJENI V SPOMIN Utihnil je njen glas in utihnilo je njeno plemenito srce, z bolečino in ponosom hranimo nanjo dragocen spomin. 8. avgusta je minilo eno leto, kar nam je bolezen in prerana smrt iztrgala od nas našo drago ženo, mamo in staro mamo ANTONIJO SIMONČIČ iz Žerjavke 5 Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njen spomin. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANGELA GRILC roj. Bizjak Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala g. župniku za tako lep cerkveni obred. Posebna hvala sosedom, ki so nam toliko pomagali v teh bridkih urah. Zahvala tudi kolektivoma Jelovica in I BI za darovano cvetje ter Zdravstvenemu osebju za zdravljenje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož, hčerka z družino in ostalo sorodstvo Trata, 1. avgusta 1991 ZAHVALA Kakor živahno si živel, tako hitro si nas zapustil z večno bolečino v srcu. ki nam vedno bo ostala. Ob tragični in mnogo prerani izgubi našega dragega sina, bratca, vnuka in pravnuka MATEJA KRIŽAJA iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za tako lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, prijateljem VVZ Bitnje, bivšim sodelavcem V. P. Kranj ter C. B. klubu »Globus«. Vsem, ki ste ga imeli radi in nam lajšali težke trenutke slovesa, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Stražišče, 3. avgusta 1991 Ufa* V SPOMIN f Slavček med trnjem se je zganil in zapel: 1 bel cvet divje rože je zakrvavel... (S. Kosovel) V četrtek, 8. avgusta 1991, je minilo žalostno leto, odkar nas je tiho zapustila skrbna in ljubljena SLAVKA LOGAR roj. Korene Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate! Mož Ivan in sin Peter z družino Orehe k, avgusta 1991 OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Iščemo politično in denarno podporo Predsednik predsedstva Republike Slovenije se je v ponedeljek v Bilčovsu na Koroškem pogovarjal s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem, član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek pa je bil dan kasneje pri zahodnonemškem zunanjem ministru Genscherju. Milan Kučan in Heinz Fischer v Bilčovsu. - Slika J. Cigler Bilčovs na Koroškem, 5. avgusta - Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, član avstrijske socialdemokratske stranke, se je med delovnim obiskom na Koroškem v gostišču Hanzija Ogrisa v Bilčovsu sešel na delovni pogovor s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom. He inz Fischer je v pogovoru s časnikarji povedal, da ga je Milan Kučan temeljito seznanil s položajem v Jugoslaviji, še posebej po srbskem bojkotu predloga trojke ministrov Evropske skupnosti. Take neposredne informacije so za formuliranje avstrijskih stališč do Jugoslavije zelo pomembne. Tako lahko zvezna vlada oblikuje svojo politiko do tega vprašanja, seveda v sodelovanju z drugimi drŽavami Evrope. Dokončnega avstrijskega stališča do priznanja Republike Slovenije za zdaj še ni mogoče pričakovati, nedvomno pa prihaja tudi zaradi takih obiskov, kot je Kučanov do boljšega razumevanja stališč. Vendar si tega ne smete razlagati kot veliko spremembo avstrijske politike. Naša politika do Slovenije in drugih republik je primerna, previdna in prepričljiva. Zato potrebujemo točne informacije, je dejal Heinz Fischer. Ste razočarani, ker Avstrija svojega stališča ni spremenila in ostaja enako, je bil vprašan Milan Kučan. Ta sestanek je bil dogovorjen pred neuspelo misijo trojke v Beogradu. Mi smo se dogovorili za stalen sistem informativnih stikov in ta naj bi sledil dokončnemu koncu vojne v Sloveniji. S tem bi se lahko Slovenija obrnila k temeljnim vprašanjem. Ne več, kako zagotoviti mir, ampak kako oživiti gospodarstvo, kar pa ne bo mogoče brez normalnega poslovanja z drugimi državami, še posebej z našimi sosedi, s katerimi imamo navečji del naše trgovinske menjave. Med te spada tudi Avstrija. Avstrija je ena tistih držav, ki so zaradi razmer v Jugoslaviji uvedle pri poslovanju z Jugoslavijo klavzulo vojnega rizika. To nam onemogoča normalno poslovanje in predvsem o tem sem se želel pogovarjati z gospodom Fischerjem. Po včerajšnjih dogodkih v Beogradu je bil večji del pogovora namenjen razmeram v Jugoslaviji, ki jih je Van den Broek ocenil z besedami, da so v Jugoslaviji politike in politiki, ki ne želijo delati v interesu miru. O tem spoznanju bo morala sedaj premisliti vsa Evropa in seveda tudi avstrijska uradna politika. Ž gospodom Fischerjem imava nekak dogovor, da so naše oziroma moje informacije ne glede na dobro voljo gotovo subjektivne, da so prenesene brez namena avstrijski strani vsiljevati naše poglede. Danes je prerano govorili o tem, da je avstrijska politika ostala nespremenjena. Mislim, da bo tudi zanjo veljalo, tako kot za Evropsko skupnost, in mogoče za vso Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, da bo ta negativna dejstva premislila in korigirala stališča do Jugoslavije. Kučan: Vojaško posredovanje Evrope ni izključeno "Dogodki so prišli do tiste točke, ko ni več mogoče govoriti o samo eni rešitvi, je dejal Kučan. Jugoslovanski problem je in-ternacionaliziran, da je še mogoče gojiti up, da bodo zadostovala politična sredstva, ni pa mogoče izključiti vojaškega posredovanja zahodnoevropske unije in sicer v funkciji razmejitve vojskujočih se strani. Ni mogoče izključiti mednarodne konference o Jugoslaviji, ki bi jo lahko sklicali na pobudo dvanajsterice bodisi na pobudo Kevsa, pa tudi angažiranja Združenih narodov ni mogoče več izključiti. Mislim, da bo po včerajšnjem dogodki temeljito premislila svojo pozicijo srbska politika in tudi armada, ki je v precejšnji meri ohrabrila takšno politiko, formalno z izgovorom, da ni mogoče pristati na tuje vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Koliko je Jugoslavija še suverena, najbolj govori njen gospodarski položaj." Dr. Drnovšek pri Genscherju M Veliko enakih ali sorod- nih pogledov na rešitev jugoslovanske krize pa je bilo v razgovoru med nemškim zunanjim ministrom Genscher-jem in slovenskim članom zveznega predsedstva dr. Janezom Drnovškom. Nemški minister je terjal takšno srečanje že v Haagu 29. julija, pa Drnovšek iz nepojasnjenih razlogov ni dobil vabila na to srečanje. Sogovornika sta razpravljala o možnosti, da bi Evropa začela diferencirano obravnavati posamezne jugoslovanske republike glede na to, koliko si prizadevajo za mirno rešitev krize. Nemčija je zagovornica diferenciranega pristopa in tako ne meni samo Gensc-her, ampak tudi kancler Kohl, glede na njegovo sredino izjavo za avstrijsko televizijo. Pogoj za mir je takojšnja ustavitev ognja, vsaka republika pa ima pravico sama odločati o svoji usodi. Genscher je izrekel priznanje Sloveniji za njeno držo in spoštovanje Brionske deklaracije. Od tega bo imela ona največje koristi. • J. Koš-njek Dr. Janez Drnovšek. - Slika G. Šinik Pomoč prihaja Iz Rdečega križa Slovenije so nas obvestili, da bodo v četrtek, 8. avgusta, prevzeli kamion zdravil in medicinske opreme, ki jo podarjajo člani povojni Sloveniji Slovenskega društva iz Hessna v vrednosti 2.300.000 din. Poveljnik štaba za Civilno zaščito in namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj bo istega dne prevzel tudi pomoč, ki so nam jo namenili člani Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca. Najavljamo Veseli dnevi ob Blejskem jezeru - Ta konec tedna na Bledu pripravljajo "Vesele dneve ob Blejskem jezeru". Že danes, v petek, 9. avgusta, ob 11. uri bodo odprli stojnice in začeli predvajati glasbo. Ob 19. uri bo nastopil ansambel Blejski sekstet, ob 19.30 uri bo povorka in nastop igralcev gledališča Tone Čufar z Bohinjskim triom, ob 21. uri bo nastopil Franc Košir. Do 24. ure bo igral ansambel Blejski sekstet. Tudi v soboto in nedeljo bodo na Bledu stojnice in glasba ves dan, v soboto zvečer pripravljajo ob 19. in 20.30 nastop godbe na pihala, nastopili bodo igralci gledališča Tone Čufar z Bohinjskim triom, ob 21. uri pa se bo na jezeru prižgalo 4 tisoč jajčnih lupinic. V nedeljo ob 17. uri bodo nastopili Jeseniški železarji in mažoretke, nato bo povorka in nastop igralcev gledališča Tone Čufar z Bohinjskim triom. Kot obljubljajo blejski hotelirji in gostinci, bo dobro (in ne predrago) poskrbljeno za lačne in žejne. Prvenstvo tr/iških delavcev v tenisu • Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič razpisuje občinsko prvenstvo tržiških delavcev v tenisu za letošnje leto. Prvenstvo bo na terenih v Križah v soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, z začetkom ob 8. uri. Prijave zbirajo do petka, 9. avgusta, do 14. ure v pisarni ŠZ Tržič (50 -766), Janez Brzin oziroma Dušan Košir pa še pol ure pred žrebanjem, ki bo v brunarici ob igriščih v Križah v petek, 9. avgusta, ob 19. uri. Nočni skoki na Gorenji Savi - To soboto, 10. avgusta, z začetkom ob 20.30 uri pripravlja Smučarski klub Triglav na Gorenji Savi večerno tekmovanje v skokih na umetni skakalnici. Tekma bo pod reflektorji, organizatorji pa vabijo na ogled zanimivega tekmovanja najboljših domačih in nekaterih tujih skakalcev. Poletje v Kranju 91 - Prireditve s tem naslovom se nagibajo v drugo polovico. Po Kranjski noči minuli teden bo to soboto, 10. avgusta, ob 20. uri nastopila zasedba Kamilo verde, ki izvaja južnoameriško glasbo. V petek, 16. avgusta, pa je predviden nastop priznane slovenske pevke Alenke Godec s skupino. Kranjska godba na pihala bo nastopila že ob 10. uri dopoldne s svojim koncertnim programom. Ovčarski bal na Jezerskem - Člani Turističnega društva skupaj s podjetjem Živila bodo v nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri spet pripravili tradicionalni Ovčarski bal s prikazom starih običajev; striženja ovac, predenja volne... Nastopili bodo tudi domači in Primskovski folkloristi, pevci, citrar, harmonikarji in popoldne tudi najmlajša popularna slovenska pevka mala Heidi iz Celja. Za ples bodo skrbeli Fantje z vseh vetrov. Na stojnicah pa bo tudi bogata ponudba od zelišč do ovčjih kož, domačih klobas, raznega peciva. Stregli bodo pravi masunek s kislim mlekom, lovski golaž, pečeno jagnjetino, prave postrvi, aj- moht z žganci... Invalidi na Grossglockner - Kranj, 8. avgusta - Društvo invalidov Kranj organizira v petek, 23. avgusta, enodnevni izlet na Grossglockner. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. [ JELOVICA % T B S 0 ^nTj KRANJ, JAKA PLATlSE 13 Brnik, 8. avgusta - Minuli torek so na brniškem letališču začeli obnavljati zahodni del vzletno-pristajalne steze. Do konca tedna bodo gradbinci SCI iz Ljubljane položili novo šest centimetrsko prevleko na dolžini 550 metrov in širini 45 metrov. To je prva faza prenove vzletno pristajalne steze in sodi v sklop načrtovanih del za letošnje leto, ki jih bodo nadaljevali še ta mesec in oktobra. Skupna vrednost načrtovanih del je 73 milijonov dinarjev. Razen tega gradbinci SCT te dni obnavljajo med vojno razrušene in poškodovane objekte. Kot so povedali predstavniki letališča, pa zaradi obnove letališče ni zaprto. V. Stanovnik, foto: G.Šinik Vojaki se bodo kmalu umaknili Ljubljana, 7. avgusta * Medtem ko nam v kranjski vojašnici še niso vedeli (hote* li) povedati, kdaj se bodo umaknili, smo na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu iz ust obrambnega mi' nistra Janeza Janše slišali« da se bo planinska brigada, ki je bila stacionirana v vojašnicah na Gorenjskem med 1. in 10. septembrom umak' nila v Travnik v Bosni in Hercegovini. Po besedah Janše prihaja do težav pri izselitvi vojašnice na Bohinj ski Beli, kjer objekt dobe sedno uničujejo ter celo groze z izpustom mazuta v Savo Bohinjko. V kranjski vojašnici so nam povedali, da slovenski vojaki še niso bili odpuščeni, bodo pa v obljubljenem roku do 15. avgusta. • §• Žargi Starši, obračajte se na Ministrstvo ali Odbor staršev Fantje se (vendarle) vračajo Ljubljana, avgusta - Kot sporoča Odbor staršev za varstvo in vrnitev vojakov v Ljubljani, se je te dni iz nekaj vojašnic v drugih republikah vrnilo nekaj sto slovenskih vojakov, ki so vojaški rok začeli služiti septembra lani. Veliko število pa jih na vrnitev še čaka in drama staršev in otrok se nadaljuje. Starši fantov, ki so se te dni vrnili domov, se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, da so se njihovi sinovi srečno vrnili. Zal pa je še veliko vojašnic, od koder naših fantov še niso začeli odpuščati, niti ne dajo nobenega sporočila, kdaj nameravajo to storiti. Drama prizadetih družin se torej nadaljuje, brez pravega vzroka fantom grenijo zadnje vojaške ure. Zaradi motenih ali prekinjenih prometnih zvez starši in odbor apelirajo na vse prevoznike in turistične agnecije, naj vojaškim povratnikom nudijo vso pomoč in vse možne olajšave. Starši, ki bi radi dobili o svojih sinovih kakršnekoli informacije, se lahko obrnejo na Ministrstvo za ljudsko obrambo Republike Slovenije; tu lahko izvedo imena in naslove ostalih staršev, ki imajo fante v isti vojašnici ali v istem kraju in sicer neposredno na ministrstvu po tel. 061-213-750 ali na ljubljanske odboru staršev v času dežursfl med 9. in 12. in med 16. in ' uro - Kersnikova 4, soba 2" tel. 061-329-655. Za prevoze «[ ganiziranih skupin staršev in *' jakov poskrbi Slovenijatur1 (Bernarda Kastelec, ^ 061-325-848). • D. D. eopneij PAKIRNISTR0/ TEL 065 31 7 Ne zamudite izredne priložnosti v prodajalnah MERKURJA. Do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov. KOLIČINE SO OMEJENE! • material za centralno ogrevanje FERR0THERM Selnica ob Dravi, TVT Maribor, ITPP Ribnica, KOVINA Šmartno • gradbeni in izolacijski materiali SIP0REX Zagorje, IZ0LIRKA Ljubljana, OPEKARNA Brežice, IG M Zagorje, N0V0LIT Nova vas, TERMO Škofja Loka, TKK Srpenica, STANDARD Ljubljana • stavbno pohištvo GORENJE GLIN Nazarje • električno ročno orodje za ^> ISKRA ERO Kranj, BLACK & DECKER Grosuplje^.ICpcČCM 1 • varilni aparati § UOrtOCIl wa nr>Tn/-v i i j — posel propagandna VARSTROJ Lendava ■ fiDIAlfA • mali gospodinjski aparati ^ UdJAVA i GORENJE MGA Velenje \v Gor^S g'as^ • kosilnice ^ 218-463 • barve Jaki in razredčila ^Bkft^ ZNIŽANJE CEN VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG