Uß železniškem ^odu v Ljubiji [Motirju je brzi povozil gam- ^e vemo točno , ga je povozil ^ in če je bil oh gams? Mor- je bil tudi ko- I ki ga je ustre- ; pisec sestavka 256 številki »De- , na šesti strani rubriki »Bodoč- jgt«, kjer avtor tr- ^ da se do konca (bije peljemo z )kom in da so le m srečevali gam- V PETEK SE BODO ZOPET ODPRLA VRATA CELJSKEGA GLEDALIŠČA ® V LIKOVNEM SALONU PA BODO ODPRLI RAZSTAVO DEL RIHARDA JAKOPIČA. V petek se bodo zopet odprla vrata celjske- ga gledališča v Likovnem salonu pa bodo odprli razstavo del Riharda Jakopiča. • Po mokrem in tudi vročem poletju smo v Celju pred novo kulturno sezono. Mesto bo zopet polneje zaživelo, čeprav se seveda ne bi mogli pohvaliti, da smo kdo ve kako vneti za kulturo. • Skoraj vse kulturne ustanove imajo za- črtan program svoje dejavnosti, vendar pone- kod le okvirno, kajti programiranje je v splo- šnem odvisno od mnogih dejavnikov. • Čeprav je v gmotnem smislu položaj SLG povsem nasproten od tistega, kar daje, bo nje- gova nova sezona vendarle v središču celjske- ga kulturnega življenja, izjemen dogodek pa bo gotovo tudi razstava slikarskih stvaritev Ri- harda Jakopiča, ki jo bodo odprli 26. tega me- seca. Četudi v tem trenutku še ne vemo, kaj nam celjsl.e kulturne ustanove pripravlja- jo v novi sezoni, smemo pri- čakovati, da bodo tako po številu prireditev kot po ka- kovosti ostale vsaj v okviru tradicije. To pa je, če ima- mo recimo pred očmi zad- njo sezono, za Celje, ki ve.idarle nosi obeležje pro- vince, kar dovolj. Imeli smo namreč priložnost slišati ce- lo očitke, da je bilo kutur- nih prireditev preveč, tako da jim nismo mogli niti sle- diti, kar sicer drži, je pa tudi- res, da pred^-sem po zaslugi tako imenovane »ne- koordiniranosti«. Ker je v Ce- lju odbor, ki naj bi usklaje- val termine posameznih pri- retlitev, se seveda ne bi sme lo dogajati, da bi imeli th ali celo več prireditev isto časno, ker v takem primer pač ni mogoče računati primerno udeležbo. Ta pro- blem bi morali vseka- kor spraviti z dnevnega re- da, še preden se utegne znd- va pojaviti. (Nadalje\anje na 6. strani) dje, 24. septembra 1969 -- Številka »8 — Leto XXIII — Cena 60 par Bevetnajstletna ZVONKA GROBELNIK opravlja obrtniški poklic, ki je |ri nas še nenavaden, pc svetu pa za ženske vsakdanji. Je finomeha- ilčarka. Za poklic se je navdušila že kot otrok, ker je bila vedno pri četu v delavnici. Čudi se, da se dekleta ne odločajo za poklic, ki je ravzaprav izrazito ženski, saj potrebuje spretne in natančne prste fer pa je ženski bolj prirojeno kot moškemu. Zaposlena je pri očetu Kot pomočnica se odlično počuti med tovariši v delavnici in če je mojster (oče) siten, potegne s kolegi, ne z njim. (Foto: J. Krašovec) FRANČEK FRAKEU ^ Mej duš! Na nešteto vrat sem že potrkal, pa mi nihče ne ve povo- kje so vzroki absolutne nelikvidnosti upokojencev?! OD 27. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA 1969 V CELJU Po slavnostni se# članov upravTiega odbor» poslovnega združenja Agens, Celje-Mari- bor, bo v soboto, 27, sep- tembra od desetih dopoldne predsednik gospodarske zbor- nice Slovenije in pokrovitelj cel.jskega sejma, Leopold Krese, odprl drugo tradicio- nalno prireditev obrtnikov in obrtnih delavcev v Celju. Drugi sejem obrti od 27. septembra do 5. oktobra bo v vseh ozirih prekašal svoje- ga predhodnika. Na njem bo sodelovalo 212 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Sejem oziroma razstave bodo urejene na po- vršini 14.600 kv. metrov. Med- tem ko bodo zaprti razstav- ni prostori zavreli 1.200 kv. metrov površine, bodo pokri- ti urejeni na površini 1.800 kv. metrov. Glavni razstavni in prire- ditveni prostori bodo na at- letskem stadionu Borisa Ki- driča, razstava zlatarskih iz- delkov in kristala pa v pro- storih celjske zlatarne, pi-av tako v Kersnikovi ulici. Razstave bodo odprte vsak dan od 9. do 18. ure. M. B VREME OD 25. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA Prevladovalo bo lepo vreme. Dr. V. M. TRČENJE V KRIŽIŠČU v soboto ob 19.30 se je pripetila huda prometna nesreča na križišču Ceste v Lašiko in Partizanske ce- ste v Celju. Tone Koc- muit, 25, je pripeljal iz mesta preko mostu čez Savinjo in v križišču za- vil desno. Iz nasprotne smeri je z neprimerno hi- trostjo pripeljal Franc Zu- pane, 24, ki je s prednjim levim blatnikom zadel Kocmutov avtomobil. Tr- čenje je bilo tako hudo, da je oba avtomobila obr- nilo za 180 stopinj, Koc- mutov avtomobil pa je po- rinilo 8 metrov'od trčenja na desni breg Savinje. Te- žje poškodbe je dobil To- ne Kocmut, lažje pa sta bila poškodovana Kocmu- tov sopotnik Andrej Na- potnik ter sopotnica v Zu- pančevem avtomobilu Mi- rica Jekuš. Zupane je po nesreči pobegnil, vendar so ga miličniki ujeli že po 30 minutah. Materialne škode je za 10.000 din. NI POGLEDAL NA CESTO v soboto ob 16. uri sta v Vojniku pred gostiščem Lovec trčila voznik oseb- nega avtomobila Stanislav Deak, 28, iz Zagreba, ki je vozil po cesti I. reda iz Celja proti Mariboru, ter voznik motornega ko- lesa Franc Kranje, 36, iz Vojnika. Kranje je pripe- ljal na cesto prvega reda s stranske ceste, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je prišlo do trčenja, pri katerem je dobil voznik motornega kolesa težje telesne po- škodbe. Materialna škoda znaša približalo 2000 din. PODRL OTROKA Ivan šket, 46, iz Celja je v soboto ob 17,45 vozil po Cesti v Ostrožno v smeri Ipavčeve ulice. Ko je privozil do hiše števil- ke 8, je na cesto pred njim stekel Dušan Babič, star tri leta. Kljub temu, da je voznik zaviral, za- radi kratke razdalje ni mogel ustaviti avtomobila in je otroka zbil po cesti- šču. Pri nesreči je otrok dobil pretres možgan in zlom leve roke, na vozilu pa je škode za 500 din. Voznik ni bil pod vplivom alkohola. NESREČA ZARAD! OZKE CESTE v nedeljo je vozil mope^ dist Franc Opšeteter, 39, po cesti iz Šoštanja v Ra- vne. Nasproti mu je pri- peljal voznik ocsebnega av- tomobila Frane Sovič, 18, iz Raven. Kljub temu, da se je mopedist umaknil v desno je zaradi ozke ceste zadel v avtomobil in ga je vrglo na most, prav ta- ko Pa njegovo sopotnico. Mopedist je dobil zlom leve noge nad kolenom, škode pa je za 2000 din. VOZIL PO LEVI STRANI Alojz Gošmjak, 34, je vo- zil v nedeljo po cesti iz Šoštanja proti Gorenju. Nasproti mi je s precejš- njo hitrostjo pripeljal po levi strani Rudi Leskov- šek, 29. Kljub temu, da se je Gošnjak hotel nasproti vozečemu avtomobilu izog- niti, je prišlo do trčenja, škode je za 7000 din na obeh osebnih avtomobilih. PREČKANJE PRED KRIŽIŠČEM Motorist FRANC MI- HEVEC, 24, iz Velenja se je peljal iz Saleka proti domu. Pred križiščem ša- leške m Kidričeve ceste je prečkala cesto MARTI- NA TURKAR, 17, iz Šale- ka. Motorist jo je zadel. Poškodovala si je glavo. S HITROSTJO V OVINEK Voznik osebnega avto- mobila MILAN ARBUTI- NA, 27, je pripeljal v kri- žišče v Rogatcu. Iz sme- ri ceste Pregrada—Krapi- na je pripeljal z veliko hitrostjo voznik osebnega avtomobila BORIS BRE- ZINŠČAK, 20, iz Rogatca, ki zaradi hitrosti ni mo- gel izvoziti ovinka. Na obeh vozilih je za 12.000 dinarjev škode. Brezinš- čak je vozil brez vozmi- škega izpita. TRČENJE KOLE- SARJA IN MOPE- DISTA Mopedist IVAN GAJ- ŠEK, 17, iz Goričice je vozil iz Proseniškega pro- ti Šentjurju pravilno po desni strani ceste. Po le- vi strani mu je v ovinliu pripeljal nasproti kolesar JAKOB KOVAČIC, 53, iz Goričice. Oba sta se ho- tela izogniti trčenju, ven- dar jima ni uspelo. Ko- vačič je bil huje poško- dovan, mopedist pa je dobil lažje poškodbe. MOPEDIST PODLEGEL Mopedist BRANKO KO- LENO, 19, iz Borne je vo- zil po cesti II. reda Treb- nje—Sevnica ter trčil z mopedisbom ALOJZOM KUSELJEM, 29, iz Osred- ka. Kolenc je v celjski bolnišnici podlegel zaradi poškodb. Kuselj pa je do- bil pretres mo^anov. Merjenje moči KAMION : ŠKARPA, daje vedno enak rezultat KOMENTIRAMO NESREČO PlSE KOMANDIR POSTA- .TE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL IZRABLJENE GUME Prometnih nesreč, ki so odraz slabega tehničnega sta- nja motornih vozil je vedno več. Nekateri vozniki se vse premalo zavedajo, kolikšen pomen imajo posamezne na- prave in oprema na motor- nih vozilih, saj bi sicer okva- re pred vožanjo odstranili. Pogosto se primeri, da voz- niki opazijo okvaro šele, ka- dar jih miličniki izločijo iz vožnje, kar pa vsekakor ni prijetno in dostikrat po ne- potrebnem ustvarja vročo kri. Vsi redni in izredni teh- nični pregledi motornih vo- zil pa ne morejo zagotoviti brezhibnosti, če vozniki sami niso pozorni in se ne čutijo odgovorne. Od leta 1968 velja zakon o opremi in napravah na vozilih v prometu; odstra- njne so vse nejasnosti gle- de naprav in opreme, ki jo mora imeti vozilo v prome- tu. Kljub temu pa se stanje ni bistveno izboljšalo. Zadnji izredni tehnični pregled motornih vozil, ki so ga opravili delavci mili- ce skupno s komisijo za teh- nične preglede na območju cest mesta Celja, je po- kazal porazno sliko. V šti- rih urah so pregledali 278 motornih vozil, od tega jih je bilo 163 z okvarami — tehnične hibe, (izločili so jih iz vožnje) le 115 vozil pa je bilo tehnično brezliibnih. Največ okvar so ugotovili na svetlobno-signalnih napra- vah, na izrabljenosti pnev- matik, napravah za ustavlja- nje vozila — zavorah itd. Posledice takšnega stanja vo- zila pa so hujše, kot izloči- tev iz prometa ali eventuel- na denarna kazen. Zelo so'pogoste nesreče, ka- terih vzrok je v izrabljeno- sti pnevmatik na motornih vozilih, posebno v deževnih dneh na mokrem asfaltnem vozišču, žlebovi na voznem profilu plaščev ne smejo bi- ti—po obsegu in širini pro- tektorja — globoki manj öd enega mm. To je skrajna me- ja. Pravočasna zamenjava pnevmatik omogoča varnejšo vožnjo, s tem odpadejo tu- di nevšečnosti na cesti. 15. septembra je peljal skozi Stranice v smer proti Celju Branko Vajs, 35, iz Ma- ribora z osebnim avtomoibi- lom MB 227-46. Asfaltna ce- sta je bila mokra, vozilo pa tehnično nepopolno: tri gu- me so büe popolnoma izrab- ljene — brez vsakega profi- la. Zaradi tega in zaradi ne- primerne hitrosti, ga je v desnem ovinku zaneslo in ga zasukalo kar za 180 stopinj. Pri tem je awtomobU zdrs- nil s ceste in po 8 metrih ob- stal v jaricu. Vozaiik In so- pvotnik nista bila poškodova- na, na vozilu pa je škode za 900 dinarjev. Vozilo ni spo- sobno za varno vožnjo, zato so odvzeli registrske tablice. Rudi Toinan, 34, Šempe- ter, pri delu si je poškodo- val levo podlaht; Rudi Pe- tek, 40, Pongrac pri Grižah, pri delu si je poškodoval desno koleno; Jože Onič, 26, Slovenske Konjice, pri delu si je poškodoval desno ra- mo; Vinko .'Vpotckar, 34, Pe- pelno, železo mu je poško- dovalo desno nogo; Bogomir Temnik, 18, Družmirje, de- lo\Tia nesreča, poškodovana desna roka; Franc Mohorič, 16, Velenje, kos lesa mu je padel na desno roko; Peter Ojsteršek, 31, Laško, pri de- lu se je vrezal v desno ro- ko; Anton Pšeničnik, 44, Ma- le dole, padel in si poškodo- val desno roko; Pankrac Su- per, 16, Studence, padel in si zlomil prste leve roke; Alojz Mikša, 20, Zagorska se- la, tračnica mu je poškodo- vala prste desne noge; Ka- rel Platovšek, 32, Podkraj, premog mu je padel na de- sno nogo; Silvo Potočnik, 18, Zavodje, pri delu si je po- škodoval desno roko; An- ton Fajdiga, 22, Rečica pri Laškem, poškodovana desna roka; Franc Gummas, 21, Su- ha dol, pri delu si je poško- doval levo roko; Vekoslav Naput, 20, Celje, pri delu se je poškodoval po levi roki; Albin Muršič, 21, Velenje, v jami si je poškodoval levo zapestje; Leopold Jušek, 41, Klenovo, premog mu je po- škodoval desno zapestje; Alojz Gunzek, 18, Reka pri Laškem, v jami si je poško- doval desno goleno; Marija Cepin, 34, Velenje, pri delu si je poškodovala desno ko- leno; Jože Hodžar, 28, Kasa- ze, stranica tovornjaka mu je poškodovala levo stegno; Tone Cvikl, 17, Celje, na plo- čevini si je poškodoval levo roko; Alojz Turnšek, 30, Be- lo pri Šmarju, pri delu si je poškodoval desno roko; Jo- že Kreslln, 34, Celje, pri delu si je poškodoval desno roko. CELJE Poročili so se štirje pari. MOZIRJE Janko Petrin, 22, Brezje in Katarina Golob, 21, Podvo- lovjek. SIX)VENSKE KONJICE Ciril Kavčič, 23, Laporja in Marija Iršič, 25, Bezina; Stanislav Korošec, 31 in Ma- tilda Pungartnik, 32, oba iz Stranic; Franc Steber nak, 25, Padeški vrh in Sabina Turkovič, 23, Priboj na Li- mu ter Alojz Laznik, 32 in Marija Rošar, 22, oba z Lož- nice. ŠENTJUR PRI CELJU Alojz Rožanc, 40, delavec in Jožica Rožanc, 31, delavka oba iz Dolge gore. ŽALEC Jožef Štornian, 23 in Tan- kosava Siinlč, 20, oba iz Go- tovel j. CEIJE 21 dečkov in 21 deklic SIX)VENSKE KONJICE 1 deklica, 1 deček ŠENTJUR PRI CEL.TU 1 deklica, 1 deček ŠMARJE PRI JEI-^AII 1 deklica CELJE Franc Lupše, 73, Mestinje; Jtiže dr. Kotnik, 72, Celje; Neža Jezovšek 60, Mali breg; Ana Matic, 82, Celje; Ivan Pokelšek, 70, Lipovec; Alojz Hren, 43, Zg. Zreče; Marija Tadina, 66, Rogaška Slatina; Rozalija Cretnik, 74, Ostrož- no; Terezija Petrič, 77, Voj- nik; Jožef Jošt, 57, Creškov- ci in Ana Lavrika. 51. škof ja vas. GORNJI GRAD Marija Prislan, roj. Potoč- nik, 90, posestnica. Gornji grad. MOZIRJE Franc Zgojznik, 48, inv. upokojenec, L>ubija. SLOVENSKE KONJICE Elizabeta Ajdič, 83, Preloge; .Anton Koprivnik, 76, Gabrov- nik in Terezija Lepšina, 97, Zg. Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU Ignac Komplet 60, upoko- jenec, Marija Dobje; Florjan ! Novak, 79, preužitkar. Vodi- ce in Ana Mastnak, 91, po- sestnica, Krivica. ŠMARJE PRI JELŠAH Marija Belak, 79, Kozje; Marija Kokot, ro..>. Janežič, 76, Pustike; Matevž Motoh, 61, Imenska gorca; xMarija Očlio, 77, Zadrže in Franc Zidar, 66, Brecljevo. ŽALEC Anton Žgank, 62, upokoje- nec, Založe; Frančiška Ro- žanc, roj. Gaber, 62, kmeto- valka. Okrog; Vincencij Ster- lek, 71, kmet, Trebče; Ivan Reberšak, 70, kmet, Sp. Sel- ce; Angela Kimst, 71, gospo- dinja, Polzela in Vincenc Do- linar, 68, kmet, Zabukovica. Primarii dr. JOSIP KOTNIK Minuli četrtek, so števib,, Celjani na mestnem poko^ lišču pospremili na zad^j^ pot prim. dr. Josipa Kotnik ki je bil v Celju rojen p^' 72 leti. Čeprav je večidel sv^ je aktivne službe kot zdrav, nik opravljal drugje, je veji! darle zadnje obdobje svoje! ga plodnega dela posvetil koj specialist rentgenolog pj.^^ rodnemu Celju. Prim. dr. Josip Kotnik j« začel študirati medicino y Ljubljani, dokončal pa medicinske študije v Grad. cu. Po opravljenem stažu je stopil kot zdravnik v sanitet- no službo jugoslovanske mor. narice. Med obema vojnatna se je v Beogradu specializj. ral za rentgenologa in kot ta. ko usposobljen delal v več medicinskih inštitucijah vse do prihoda v Celje leta 1953. Tedaj se je dr. Josip Kot nik lotil v celjski bolnišnici snovanja samostojnega rent- genskega oddelka. Tu je bil tudi prvi predstojnik samo- stojnega oddelka in s svo- jim delom podal začetne osnove za poznejši raz,voJ rentgenološke službe, te ta- ko pomembne veje v sodob- ni medicini. Po upokojitvi je prim. dr. Josip Kotnik delal kot rentgenolog v celj- skem zdravstvenem domu in šele bolezen mu je pred sla- bim letom preprečila delo, ki ga je kot specialist tako vestno opravljal nekaj desetle- tij svojega življenja. K. Leta 1937 je bilo v Ce- lju: 94 osebnih avtomo- bilov, 39 tovornih avtomo- bilov, 47 motornih koles, 3215 biciklov, 48 fijaker- skih vozov, 14 avtobusov. Mestna klavnica v Ce- lju je pričela obratovati leta 1899. Ze tedaj je ime- la svoj parni stroj in le- damo. Leta 1930 so pod- jetje preuredili. Naprave so dobile električni po- gon. Velenjski grad je bil zgrajen leta 918, obnovljen pa leta 1558. Zazidalne po- vršine je 784 kv. metrov. Na področju mesta Ce- lje je bilo leta 1817 250 hiš in okoli 2500 prebivalcev, leta 1900 že 1058 hiš in 11.886 prebivalcev, po ljud- skem štetju 1931. leta pa 1627 hiš s 17.255 prebival- ci. Leta 1937 je bilo na celj- skem področju zaposlenih 4406 delavcev, od tega 2680 v industriji, 731 v trgovi- ni in 995 v obrti. 1937. leta je bilo v Celju vloženo v gradnje 9,555.000 dinarjev. Bilo je 89 novo- gradenj, 68 prezidav in adaptacij, zgrajenih je bilo 124 novih stanovanj, stanovanjskih sob, 116 po- slovnih prostorov in 51 ko- palnic. Leta 1937 je bilo v Celju porabljeno: 1,484.832 kWb električnega toka, 237.879 kg mesa, 290.948 kub. me- trov vode in 1,016.173 U" trov alkoholnih pijač 00 tega 612.498 litrov vina, 233.525 1 piva, 109.243 li- trov sadjevca in 60.907 li- trov žganih pijač. V letu 1937 je Celje obi- skalo 13.208, Rog. Slatino 7.696, Dobrno 3.654, Laško 2.944 in Rimske Toplic® 353 gostov s skupnim vilom 212.274 prenoönin- ,»jje še vedno obiskujejo in domači turisti, če- je glavna turistična se- ^ že za nami. V obeh ^lih imajo še vedno do- gostov, pozna se le rahel jec. Verjetno pa je zdaj v več poslovnih ljudi. ^ hotelu Evropa so imeli •tekli teden 557 gostov, od p je bilo tujih 231. Kakš- ^ organiziranih skupin ni- jmeli, prenočevalo pa je I njih 25 Norvežanov, ki Obiskali Gozdno gospo- jstvo Celje. Precej je tudi jih lovcev, predvsem Itali- oov, ki skušajo pri nas ulo- ti kako trofejo. V Celei je bilo v prete- 801 tednu 358 tujih gostov f 319 domačih. Ves čas so jeli zasedenih približno 85 jst, razpoložljivih ležišč, ri njih bodo prebivali tudi jj udeleženci tekmovanja epih iz Jugoslavije in Av- jije. 2e zdaj pa imajo ne- ij rezervacij za čas tradi- onalnega obrtnega sejma, ečinoma so to predstavni- i raznih podjetij, ki bodo jdelovala na obrtnem sej- ni. Pričakujejo pa še več ostov, ki dosedaj še niso jzervirali ležišč. Promet pa e bo "najbolj povečal verjet- 0 v restavraciji Kladivar, 1 je najbliže razstavnemu irostoru. IZLETI - POTOVANJA Vsi, ki žele potovati v or- lanizirani skupini turistov, »do imeli v drugem delu s^tembra in v oktobru res lepo izbiro potovanj. Poglej- mo katere izlete organizira feletnik Celje: 22. 9. sedemdnevni izlet z letalom v Carigrad in Malo izijo, cena potovanja je 1490 din 36.9. desetdnevni izlet na Dunaj, Prago, Bratislavo in Budimpešto. Cena izleta je 1320 din 26.9. tridnevni izlet v Miin- dien na Oktoberfest, oena «O din 27. 9. tridnevni izlet v Mün- chen na Oktoberfest, cena «O din Od 27. septembra do 5. oktobra bodo vsak dan vozi- li na velesejem v Grazu, ce- na izleta pa je 50 din. 4.10. tridnevni izlet Graz - Grossglockner — Cortina d'Ampezzo, cena izleta je ®0 din H. 10. tridnevni izlet v Do- lomite, cena je 350 din 22.10. dvodnevni izlet z le- '^•om v München, cena je din Celjska poslovalnica Kom- P^sa pa organizira tele izle- ^ oziroma potovanja v sklo- z direkcijo iz Ljubljane: 27.9. dvodnevni izlet Gros- Sockner — Cortina d'Ampez- cena je 198 din Od 27. 9. do 5. 10. bodo vo- ^li na velesejem v Grazu za ^ din 10. osemdnevno potova- nje Padova—Rim—Capri—San •tarino—Ravena, cena poto- je 850 din. lo. 10. tridnevni izlet na ^f^aj, cena izleta je 350 din. 10. štiridnevno potova^ j™ po avstrijskih in it-ali- ^.^'iskih Alpah, cena je 450 dm 10. dvodnevni izlet Be- ^tke San Marino, cena iz- pa je 205 din. podjetji pa organizira- j. ^ precej izletov po naro- za člane raznih delovnih ylektivov. Z izleti torej pro- 'emov ne bo. Jesen in obilica dozoreva- jočih pridelkov se poznata tudi pri založenosti celjske tržnice. Dovolj je vsega, ce- lo jajčk in mlečnih izdelkov, ki j ill je včasih primanjko- valo, je zdaj dosti. Slabo vre- me je vplivalo edino na koli- čino paprike, ker je proda- jalci iz drugih republik ni- so mogli pripeljati dovolj. Vendar se je stanje zdaj že izboljšalo. Najbolj je tržni- ca založena ob sredah in so- botah. Zelo veliko je tudi grozdja zelo dobre kvalitete, prodajajo pa ga po 2 do 3 din, v večjih količinah pa tudi ceneje. Cene zelenjavi se bodo v prihodnje verjet- no malo znižale, zdaj pa pro- dajajo paradižnik po 2 do 3 din, solato po 3 do 4 din; fižol v stročju po 2,5 do 4 din, luščen pa po 4 do 5 din. Krompir je po 0,80 do 1 din, česen 10 do 15 din, čebula pa po 2,5 do 3,5 din. Sadja je veliko in so jabolka po 0,80 do 1,2 din, hruške po 1 do 2 din, breskve pa so le iz domačih vinogradov in so po 1 do 3 dinarje. Na tržnici je tudi precej različnih vrst gob, cena pa se jim giblje med 6 in 20 di- narji za kilogram. Gospodinje nimajo pri ku- povanju večjih problemov, zadovoljni pa so tudi proda- jalci, ker prodajo zelo veli- ko blaga. Sezona vlaganja in pripravljanja ozimnice je na- mreč na višku, to pa se po- zna tudi na povečani prodaji. LIKOVNI SALON v likovnem salonu Celje razstavlja svoja kiparska in modelarska dela nestor celj- skega pododbora DLUS Vla- dimir štoviček. Razstava bo odprta do 26. septembra. CELJSKI ŠAHISTI ZMAGOVALCI V FRAMU Na mednarodnem brzopo- teznem turnirju v Framu so celjski šahisti osvojili prvo mesto. Zbrali so 40 točk in s tem osvojili dva pokala. Drugo mesto so zasedli pred- stavniki Humanica iz Graza z 37 točkami, sledi pa Mari- bor 31. Med posamezniki je bil najboljši Brvar (Celje), ki je premagal vse svoje nasprot- PLANINSKI DOMOVI Kljub temu, da vreme ni ravno naklonjeno izletnikom in bodo dnevi, primerni za izlete, vedno redkejši, je na celjskem področju še vedno odprtih dovolj domov in pla- ninskih koč. Pričela se je tu- di sezona grozdja in mošta in to bo morda mnogo ljudi pripravilo do izleta v okoli- co Celja. Jesenski izlet s Pe- čenim kostanjem in sladkim moštom je lahko kaj prijet- na zadeva. Izletniki pa lah- ko obiščejo Svetino, Celjsko kočo, Goro Oljko, Logarsko dolino, Korošico, Mozirsko planino ter še mnogo prijet- nih izletišč. V neposredni bli- žmi Celja pa z veseljem sprej. mejo goste na Starem gra- du ter gostišče Na Gričku, kjer imajo tudi igrišče za minigolf. KOPALNI BAZENI Minil je čas kopanja na prostem in ljubitelji plava- nja so se preselili v pokrite bazene. Na celjskem področ- ju sta zdaj odprta pokrita bazena v zdraviliščih Dobr- na in Laško. V obeh je voda zelo topla in torej zelo pri- merna tudi za tiste, ki hlad- ne vode ne prenesejo. KOTALKALIŠČE IN TENIŠKO IGRIŠČE Hladno jesensko vreme bo ljubitelje kotalkanja in tenisa pripravilo ob marsi- katero lepo urico rekreacije. Verjetno pa bo nekaj dni tu- di lepih in primernih za igre na prostem. Takrat lahko obiščejo celjski mestni park kjer sta kotalkališče in teni- ško igrišče odprta vsak dan razen nedelje od 9. ure do 12. ure ter od 15. do 20. ure. V nedeljo pa je odprto od 8. ure do 12. ure. nike. Ostali Celjana so pri- spevali: Ojstrež 7,5, Jazibec 7, Pešec in Pertinač 6 ter štrajher 5,5 točke. Pertinač PREBOLD PLEŠE IN IGRA v soboto je bila v pre- boldski kinodvorani revija pod naslovom Prebold pleše in igra. Na reviji so sodelo- vali trije beat ansambli ter dva narodno zabavna an- sambla. Prireditev je organi- ziral mladinski aktiv iz Pre- bolda. KONCERTI Poslovno združenje Agens v Celju pripravlja za 27. sep- tember koncert Ivice šerfe- zija in Beti Jurkovič. Kon- cert bo ob 19.00 uri v celj- skem mestnem parku, v ko- likor pa bo slabo vreme, pa ob 17. in 20. uri v Narodnem domu. V sredo, 1. oktobra pa bodo gostovali v Celju Dubrovački trubadurji, prav tako v mestnem parku, ali v Narodnem domu. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 27. septembra do 12. ure je dežurna lekar- na Center, Vodnikova 1, od sobote da.lje pa Nova lekar- na, Tomšičev trg 11. UNION: . do 28. septembra ameriški barvni film »Tarzan in de- ček iz džimgle« 29. september do 3. okto- bra ameriški barvni film »Po sledi zločina« METROPOL: 24. in 25. italijanski barvni film »Gangster.jd v Milanu« 26. do 29. francoski barvni film »Male vrline — veliki grehi« 30. september do 1. oktober francoski film »Bradati agen- ti« DOM: 24. septembra italijanski barvni film »Vojna vohimov« 25. do 28. italijanski banni film »Ime mi je Pecos« 29. do 30. ameriški barvni film »Grofica iz Hong-konga« 1. do 2. oktobra ameriški film »Golo rezilo« DOBRNA: v soboto, 27. septembra ob 20 uri ameriški barvni film film »Grofica iz Hong-konga« isti film tudi v nedeljo, 28. septembra ob 17. in 20. uri. Predstave v kinu Union in Dom so ob 16., 18. in 20. uri, v kinu Metropol pa ob 16.30, 18.30 ter 20.30 uri. Do 26. septembra vpisujejo nove abonente ta gledališko sezono 1969/70. 26. septembra bo premiera Desetega brata (Jurčič-In- kret) ob 19.30 uri za premi- erski abonma in izven. 27. septembra: ob 19.30 uri Deseti brat za sobotni abon- ma. 30. septembra: ob 19.30 Deseti brat za torkov abonma in izven. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Kondratov A.: Razgovor sa robotom. Beograd 1967. S. 31920/7. Hafner G.: Kreta in Hela- da. Ljubljana 1969. S. 32020/2. Piaget .1.: Psihologija inte- Ligencije. Beograd 1968. S. 26614/21. Hristič .1.: Oblici modeme književnosti. Beograd 1968. S. 26614/22. Vrabec M.: Filmska umjet- nost i škola. 2., dop. izd. Sa- rajevo 1966. S. 29586/19. NAPAČNE GOVORICE V rubriki »Sosed sose- du« smo pred časom ob- javili sestavek »čemu pe- sek v oči«. Kaže, da je vabudil med bralci pre- cejšnjo pozornost in mno- ge celo prizadel. V na- šem uredništvu se je ogla- silo več ljudi, ki so mi- slili, da je bil opisan nji- hov primer, čeprav pisec pri pisanju tega sestavka ni imel v mislih nobene- ga določenega primera. Priznati pa moramo, da takšni primeri so in da niso niti tako redki. Pri nas se je oglasil tudi Do- minik Brezovšek iz Pri- stave, češ da pisec opisu- je prav njega. Njegov sin tudi dela v Nemčiji in silučajno ima ttidi on rdeč Volkswagen. In prav to je mnoge ljudi zaved- lo, da gre v sestavku za njega. Povedati pa mora- mo, da nd bü v sestavku mišljen ta primer in da torej ljudje po krivici ogovarjajo tov. Brezov- ška. Ker pa se on rü hva- lil s svojim sinom kot pi- še v sestavku in ker avto- mobU ni sposojen, je že iz sestavka razvidno, da je opisan drugačen splo- šen primer, saj v sestav- ku ni nobenih podat- kov. Vse govorice so to- rej neutemeljene. ŽE V ZAČETKU SI NA KONCU Tako nekako bi lahko svoje težave opisali člani mladinskega aktiva šent- jungert. Odbor tega akti- va se je zavzel za zgradi- tev ceste, ki bi se naj priključila na cesto CtO- rica—šentjungert in del- no odprla zelo odmaknje- ne predele v okolici Šent- jimgerta. Na eni svojih sej so o tem problemu govorili tudi z občinskim odbornikom za to področ- je. člani mladinskega ak- tiva in nekateri uporabni- ki ceste so opravili že nad .500 lelovnih ur, da so ce- sto vsaj za silo usposo- bili. Stroškov za dokonč- no ureditev ceste pa sami ne bi zmogli, zato so se na seji dogovorili, da bo- do za pomoč zaprosili de- lovne organizacije. Ven- dar do sedaj rušo dobili odgovora niti od ene de- lovne organizacije. Tako pravijo, da so že v začet- ku tudi na koncu in da so vsa njihova prizadeva- nja zaman. Potrebnost te ceste do- kazuje že dejstvo, da mo- rajo vsakega bolnika zdaj nositi 45 minut daleč do ceste v Šmartno. Z novo cesto pa bi se lahko na tem področju razvil tudi turizem, kajti malo je kra- jev, ki bi bili tako pri- vlačni kot šentjungert. VSA ČAST ŠENTJURSKIM MILIČNIKOM Nedavno je na samotni kmetiji v Kamnem, kjer živita moji stari in one- mogU teti, vlomil pozaio zvečer neznani lopov (kot se je tudi sam predsta. vil), in z grožnjo požiga pobral ves denar, ki sta ga imeli za preživljanje. Dogodek je v okolici od- jeknil in ljudi razburil, posebno še zaradi strahu, ki sta ga morali preživeti stari ženici. Ko so na postaji milice v Šentjurju pri Celju spre- jeli prijavo, so takoj uk- repali. Spretnost in spo- sobnost je miličnika tov. Lebarja, ki je vodil pre- iskavo in zasledovanje, kaj kmalu popeljala na pravo sled. V slabih treh urah je roparja zasledU in aretiral. Zelo sem bü presene- čen nad hitrim in uspeš- nim ukrepanjem, vesel in hvaležen pa tudi zato, ker je tov. Lebar pokazal to- liko sočutja do starüi lju- di. Ko je opravil s tatom, je takoj prišel k njima in ju pomiril, prinesel pa tudi preostali denar, ki ga je še našel pri tatu. Kolektivu p>ostaje LM v Šentjurju pri Celju česti- tam, javno üahvalo pa iz- rekam tov. Lebar ju in mu želim še mnogo uspehov pri opravljanju njegovega težkega poklica. Ungar Marjan NOV REPUBLIŠKI REKORD MALETA v soboto in nedeljo je bilo v Mariboru re- publiško posameznično atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Celjani so tudi tokrat dosegli uspeh. Osvojili so kar enajst na- slovov prvaka. Najboljši je bil Boh, ki je osvo- jil kar tri naslove. Prvi je bil v metu diska, kla- diva in krogle. Ostali zmagovalci iz vrst celjskega Kladivara: Pavšarjeva v teku na 100 m. Dvoršak na 200 m. Lisec na 1000 m in 3000 m. Gorenšek v teku na 1.500 m ovire. Skok v metu kopja ter obe štafeti 4 x 300 metrov in 4 x 100 metrov. Srebrne kolajne pa so osvojili: Kolenčeva, Samčeva, ženska štafeta 4 x 100 m, škoberne, Dvoršak, Florjančič, Lukman, Planišek. Najboljši rezultat pa je dosegel veteran celjske atletike Rudi Male, ki je v hoji na 10 km postavil nov republiški rekord z rezultatom 48:26,4. J. KUZMA CELJSKI MLADINCI V POLFINALU v tekmovanju za republiški mladinski nogometni pokal so celjski mladinci Celje — Kladivarja v četrtfinalu premagali svoje so- vrstnike iz Mure (Murska Sobota) 7:2 (5:1). PORAZ V nadaljevanju republiške nogometne li- ge so celjski nogometaši popolnoma zaslu- ženo izgubili na domačem igrišču tekmo pro- ti mariborskemu Kovinarju. Gostje so pri- kazali eno svojih boljših iger, dočim so mladi celjski igralci popolnoma odpovedali. Rezultat 1:4 (1:2) za Kovinarja pove vse. Edini gol za Celje — Kladivar je dosegel Lešar. k. štefan krajnc občinski prvak Na kegljišču Ingrada v Celju se je končalo te dni razburljivo in po doseženih rezultatih od- lično, občinsko kegljaško prvenstvo za po- sameznike. V štirih nastopih so se šte- vilni tekmovalci borili več mesecev. Zmagal je nepričakovano, toda zasluženo član KK Celja, Štefan Kranje, ki je podrl 3588 kegljev, kar po- meni odlično povprečje 897 kegljev na nastop. Sledijo: Lubej (Celje) 3575, Marinček (Aero) 3539, Lešek 3453, Vanovšek (Celje) 3448, Bufolin (Celje) 3427, Roje (Aero) 3426, Veranič (Celje) 3387, Marjan Kranje (Celje) 3362, Ivančič (Šo- štanj) 3359, Druškovič (Celje) 3318, Zagorc (ži- čna) 3312. EVA LUDVIG NAJBOLJŠA Vzporedno z moškimi so občinsko kegljaško pr- venstvo za posameznice končale tudi tekmoval- ke. Tudi tokrat je bila najboljša članica Kovinar- ja iz Stor, Eva Ludvig, ki je v štirih nastopih po 100 lučajev podrla 1492 keglja. Sledijo: Keržan (Aero) 1454, Ocvirk (Kovinar) 1.412, Kranje (Štore) 1.341, Cater (Obnova) 1.098 in Kolenc (Aero) 1.007. , BREZ SAGADINA PORAŽENI Srečanje v škofji Loki za naslednje točke v republiški ligi so celjski košarkarji zasluženo izgubili. Na pot so odšli oslabljeni, kajti na- stopil ni visoki Tone Sagadin, ki je tokrat manj- kal zlasti pod koši. Tako so domačini premagali Celjane 57:45 (28:18). Največ košev za Celjane je tokrat dosegel Zmago Sagadin in to 20. MURSKA SOBOTA : 2ALEC 58 : 56 (26 : 26) V II. republiški ligi so košarkarji Žalca v Murski Soboti nespretno izgubili srečanje v zad- njih sekimdah igre. Boljše igralce so imeli Žal- čani v Puru, Krušiču, Cerovšku in škerbecu. OTO HOLZINGER poraz v začretju Celjski hokejisti na travi so v dragem kolu severne zvezne lige izgubili v gosteh v Začretju srečanje 0:1 (0:1). Edini gol je za domačine dosegel Ujevič v 6 minuti, ko je celjski vratar nespretno posredoval v vratih. jk JOŽE URANKAR DVIGNIL 352,2 kg v prvem kolu jesenskega dela prvenstva v republiški ligi so celjski dvigalci uteži v Prevo- jah premagali domačine z 1.182: 1.036 kg. Naj- boljši dvigalec pri Partizanu Celje je bil Jože Urankar, ki je dvignil 352,5 kg. jk Celje je dobilo nov športni kolektiv. Na Polulah, v telovadnici osnovne šole so se zbrali prijatelji in ljubitelj novega vzhodnjaškega borilnega športa — karateja. Pred dnevi je bil tudi uradni občni zbor novega kara^ kluba »Celje«. Že sedaj ima ta športni kolektiv preko 50 mladih tekmovalcev. Posnetek prikazuje uvodne vaje pri enem od rednih treningov. Klub vodi Miro Slamnik (Foto: M. Brec^lj) CELJANI IZVRSTNI V ATENAH Tudi tokrat so celjski atleti Nataša Urbančič, Dra- go Zuntar in Miro Kocu- van, prispevali k celotnemu uspehu jugoslovanske repre- zentance na evropskem pr- venstvu. (3elo več, bili so med najbolj uspešnimi, kajti Drago Žuntar je osvojil v teku na 10.000 me- trov celo odlično četrto me- sto. Do kolajne mu je manj- kalo samo nekaj več kot meter. Dosegel je najboljšo slovensko znamko — ^:46,0. Nataši Urbančič so po po- ročilih nekaterih poročeval- cev nepravilno in prestrogo odvzeli kolajno. Njen zadnji met je segel čez 57 metrov. Tako pa je ostala tudi če- trta z zelo dobrim rezulta- tom, 55,68. S tem je potrdi- la, da je med najboljšimi v Evropi in ra svetu. Tretji celjski predsta\Tiik je bil Miro Kocuvan. Sodeloval je samo v štafetnem teku 4 X 100 metrov. Po prvot- nem programu bi moral štartati v teku na 4 x 400 m, toda po uspehu v i>olfinalu v štafeti 4 X 100, je vodstvo jugoslovanske reprezentance odstopilo od nastopa v teku na 4 X 400 metrov. V tem te- ku so jugoslovanski pred- stavniki dosegli svoj dose- daj največji uspeh. Plasirali so se v finale in bili na kon- cu sedmi. Pri tem pa je Mi- ro Kocuvan skupaj z Len- djevem, Karasijem in Križa- nom, dosegel dvakrat držav- ni rekord in to: 40,0 in 38,7. Letošnje evropsko prven- stvo v atletiki je ponovno potrdilo, da so vsi repre- zentantje iz Celja uspešno izvršili svoje naloge. Vsi so se plasirali v finale, škoda. da ni mogla štartati tuda Marjana Lubej, kajti potem bi sigurno lahko k temu ve- likemu uspehu napisali še kaj razveseljivega. Zato iskrene čestitke — naši Na- taši, Dragu in Miru! J. Kuzma DRŽAVNO PRVENSTVO SLEPIH V ATLETIKI ŠTIRJE CELJANI V REPU- BLIŠKI REPREZENTANCI V odlični organizaciji celjske Zveze slepih in pod pokroviteljstvom Občinske skupščine Celje — igre je otvoril podpredsednik Občinske skupščine Jože Ma- rolt — se je v soboto in nedeljo borilo na celjskih igri- ščih preko 50 mladih tekmovalcev na državnem prven- st\ai slepih v atletiki in igri z zvenečo žogo. V slovenski reprezentanci so bili tudi štirje celjski predstavniki. Tako je Jožica Sveteljšek osvojila celo tretje mesto v skoku v daljino, železnik Valči, žerdo- ner Franc in Marjan čuček pa so prispevali pp svoji moči, da je bila slovenska reprezentanca v atletiki tretja za Srbijo in Vojvodino, v igri z zvenečo žogo pa celo prva. J. KUZ1\IA ODLIČNA IGRA V CRVENKI v petem kolu zvezr^e it), kometne lige so morali celj. ski rokometaši v goste k laij skemu državnemu prvaku ^ Orveniki. V zelo dobri igri so bili vse do tri minute pred concern enakovreden nasproi nik in rezultat se je glasil 10:9 za domačine. V t«h usodnih minutah pa niso celjski igralci izkoristili ve( priložnosti. Predali so vej žog nasprotniku, ki je dosfr gel tako nezasluženo zmago, Gole so za Celjane dosegli: relič 3, Krelj, Markovič, U bej, Levstik, Koren in šaf» rič po enega. Na razpredelnici so Olj», ni s štirimi točkami enajsti V solboto popoldne pa gosto je v Celju bjelovarski Parti' zan. USPEH ŠOŠTANJA V MARIBORU Edini predstavnik celjske- ga rokometnega področja t republiški ligi. Partizan Šo štanj nadaljuje z uspehi. V Mariboru je tokrat igral ne- odločeno 8:8 (4:3) s tam kajšnjim Branikom. Na le- stvici so igralci Šoštanja M odličrem osmem mestu^ kar je za novinca več kot uspA ji PETROVČE PRVIČ USPEŠNE v št-ajerski rokometni ligi sta celjska predstavnika to- krat igrala na domačem igri- šču. Partizan Griže je iz^- bil proti Gornji Radgoni 20:30 (12:12), Petrovče pa so premagale Veliko Nedeljo 19:15 (11:9). T. Tavčar MLADINKE PARTI- ZANA TRETJE Mlade tekmovalke celjske- ga Partizana so letos na mladinskem prvenstvu Slove- nije dosegle le tretje mesto. S tem so proti lanskemu le- tu zdrsnile za mesto nižje. Tokrat so namreč izgubile proti Fužinarju, novemu pr- vaku 2:0 in proti Mariboru prav tako 2:0. jk PORAZ V KOČEVJU Kljub odlični igri proti ekipi Kočevja, so celjski od- bojkarji v nadaljevanju re- publiške lige iz^bili 1:3 (12:15, 15:5, 11:15, 7:15). Celj- ski igralci so bili vseskozi enakovreden nasprotnik, to- da izredno pristranski so- dnik šugman iz Ljubljane jiih je tokrat močno oškodo- val. Celjani so vloždli prot-est na sojenje. jk KARATE KLUB C^eljani so dobili nov športni klub. Tokrat gre za karate klub »C^lje«, ki ima trenutno svoj sedež v osnovni šoli na Polulah. IMladi športni kolektiv vodi peščica mladih entuziastov na čelu katerih je Miro Slamnik. V tem novem športnem klubu se je zbralo že sedaj, nekaj mesecev po ustanovitvi in dobrih deset dni po uradni ustanovitvi preko 40 mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki vadijo in se urijo v tej vzhodnjašlti borilni panogi, ki nam je bolj znana s televizije ali raznih demonstracij kot s športnih tekmovanj. C-eljski karate klub pa si je že takoj v začetku naložil veliko nalogo. V svoje vrste nameravajo privabiti čimveč mladih tekmovalcev posebno pa žena in starejših prijateljev tega športa. Karate organizacija BLDOKAI iz Zagreba, katero vodi dr. Tomič, pa bo nudila vso pomoč in tej mladi organizaciji. Prvi javni nastop pripravljajo celjski karate tekmovalci že za nedeljo 28, septembra. Ob 10. uri dopoldne nameravajo v dvorani JLA v Celju organizirati I. KARATE SAMPIONAT SLOVENI- JE na katerem bodo lahko nastopili vsi tekmo- valci, ne glede na to, ali so registrirani pri osred- nji karate zvezi Slovenije. Istega dne popoldne pa bo v isti dvorani medrepubliški dvoboj Slo- venija — Hrvatska. Da bi še bolje popestrili prvo tekmovanje, bodo med odmori nastopali najboljši posamez- niki v demonstracijskih točkah, ko bodo prikazali tehniko obrambe, in moč. le nekaterim uspe. pa^iztrgajo iz za- čaranega kroga za- vrženosti, otopelo- sti in brezdelja, ter (^b delu zažive člo- veka dostojno živ- uenje. - slava grič- im, math ki je v opuščeni bajti pusti- la svoje tri otroke brez oskrbe, verjet- no ni med «srečneži« Najdejo se, ker so enako zavrženi, zapuščeni in preganjani. Njih življenje je raztegnjeno od zapuščenega železniškega vagona, smreke, grape ali drvar- ske kolibe do osamljene kmetije in prosjačenja, dnine in zapora. Prebujajo se še bolj lačni in ogoljufani, tudi zaradi ljubezni, katere najpogostejša veličina so otroci. Ti spomeniki prgišča ukradene ljubezni, ki ostajajo še bolj zavrženi, zapuščeni in preganjani. Potem se zač ne vse znova ... Zdaj, po tretjem dnevu tava- nja po teh hribih me že bole podplati. Za mano je ostal Koz- jak in Mislinja, trije Doliči ter na tej strani Ritoznoj in Šmart- no nad Slovensko Bistrico. Pred mano se, v utrujenosti se mi ta- ko zdi, odpira neskončni Fraj- ham. še malo, pa bom pozabil, koliko raznih koč, lop in opušče- nih bajt sem na tej poti našel. V njih so bila opuščena, mrzla ognjišča. Razen v eni, kjer se je v žerjavici pekel krompir. Bogve, kdo ga je prinesel med te pohor- ske globače in kje je zdaj. Mogo- če se je ustrašil mene, ker je mi- slil, da je prišel tisti, ki bi mo- ral priti, da bi mu potrkal na vest; zaradi tega ali onega. Hodim po približno isti poti, ki jo je ubrala pred dnevi 20 let- na SLAVICA GRIČNIK, rojena Rebernak v zaselku Sele med Spodnjo in Zgornjo Poljskavo pri Slovenski Bistrici, ko je na Koz- jaku pri Doliču prepustila svoje tri otroke svakinji in odšla v ne- znano. Ker tudi svakinja ni ime- la otrokom dati ničesar za jesti, jih je enostavno pustila v hiši, pobrala svojega in tudi odšla v neznano . . . Najmanjši od treh otrok je bil star komaj dobrih 6 mesecev! Tu po Pohorju mi je vodič Su- zana Hudolin, uslužbenka krajev- nega urada v šmartnem na Po- horju, ki razmere v Ritoznoj u in Frajhajmu zelo dobro pozna. Po- zna pa tudi žalostno zgodovino Gričnikov in Rebernakove Sla- vice ... DESET OTROK, DESET SAMORASTNIKOV Ko smo pozno zvečer prišli do kmeta Jožeta Ramšaka, po doma- če Glažarja v Srednjem Doliču št. 51 na Kozjaku, smo lahko iz- vedeli le še žalostni epilog neke nesrečne družine. Ramšak je na- mreč dal v najem kočo mladima Gričnikoma; Ivanu, njegovi ženi Slavici in njunima dvema otro- koma. Ivan je delal v velenjskem rudniku, Slavica je gospodinjila. Slavici je bilo 20, Ivanu pa 26 let. Imela sta dvoje otrok. To je bilo lani oktobra, čez dober mesec se je k njima priselil še Ivanov brat Bernard z ženo Veroniko in peti- mi otroki. Bernard naj bi se prav tako zaposlil v rudniku. Toda za- radi poškodovane hrbtenice dela ni dobil, vendar je ostal na Koz- jaku, ker se ni hotel vrniti v Bi- strico. Bratje Gričnik, po številu jih je bilo deset, so bili vsi nezakon- ski otroci matere, ki je pri petih moških iskala sreče. Rasli so pri raznih družinah, ki so jih vzele v rejo. Najmlajši Franc, ta je od- raščal v Poljčanah in v Velenju končal šolanje v rudarskem šol- skem centru, zdaj živi pri neki ločenki, tu, malo nad Glažarjevo kmetijo, nam je povedal, da med njimi ni bilo ožje vezi. Ko je zve- del za Ivanovo težavo z družino, mu je baje on priskrbel službo v Velenju. Po besedah Ramšaka pa bi naj bil tudi on tisti, ki je lani novembra navdušil starejše- ga brata za pobeg čez mejo. Če- prav sta imela Bernard in Ivan ženi ter otroke, so vsi trije kre- nili proti Italiji, želeč v Francijo, Toda pri Novi Gorici so jih pri- jeli in vtaknili v zapor. Ko so prišli domov, so prišli pravkar h krstu Ivanovega tretjega otroka, ki ga je Slavica februarja rodila. Lahko si približno predstavlja- mo, kako je izgledalo življenje tako številnih družin brez hranil- cev, zapuščenih mater, ki si ni- sta mogli drugače pomagati, kot le s prosjačenjem in dnino. ZAČETEK KONCA Toda po prihodu domov, se možakarji niso oprijeli dela, ki jim ga seveda ni nihče ponujal, na izbiro pa ga tudi ni bilo, tem- več se je Bernard posvetil dnini, Franc kmetovanju pri ločenki, Ivan pa lahkoživemu življenju z neko žensko, katere mož invalid je prodal grunt, žena pa ga je na veliko z Ivanom zapravljala. Ženski, Slavica in Veronika sta večidel morala nenehno jokati za možema, ki sta jo najraje ubira- la vstran od doma in lačnih ust, vstran od očitkov in solznih oči. Toda otroci so morali jesti, v loncih pa ničesar več ni bilo, ker tudi kmetje več niso hoteli ne posojati in ne dajati, saj mlada in za delo sposobna Gričnika ni- sta niti s košnjo hotela odslužiti dolgov. Bernardu je prikipelo, pobral je šila in kopita ter pu- stil ženo z otroki v Kozjaku, sam pa odrinil na drugo stran, na Po- horje, kjer je že tolikokrat preje dobil streho nad glavo in jedačo pri kmetih. Ivan je stisnil rep in se izmuznil z žensko, ki je ime- la denar, doma so ostali otroci in Veronika s Slavico. Ker moških ni bilo nazaj, sta izmenoma od- šle na lov. Ko sta ju odkrili, sta ju pripeljali nazaj, vendar ne za dolgo. Zopet sta odšla in ju z otroki pustila sami. Hudo je bilo tembolj, ker je Ivan vzel Slavici še zadnjih devet starih tisočakov, ki jih je imela za nakup testenin, krompirja, soli in sladkorja. Ko sta možakarja v drugo odšla, v loncih ni ostalo razen peščice ma- karonov ničesar več. Bernard se je odločil, da bo svoje otroke razen enega razda- jal ljudem, ki bi jih bili priprav- ljeni vzeti v rejo. S preostalim otrokom bi naj Veronika prišla za njim na Pohorje, kjer je bilo pri ostarelem kmetu dovolj dela in jela. Kmetija stoji na Frajha- mu. Ker Ivana ni bilo od niko- der sta Veronika in Bernard po- brala še Slavine otroke in jih ho- tela odnesti v Slovenj Gradec ali vsaj v Mislinjo, da bi jih oddala skrbstvenemu organu. Toda v Do- liču sta srečala Ivana, karavana se je vrnila. ŠČEPEC UKRADENE LJUBEZNI Slavica Rebernak se je rodila, kot nezakonski otrok matere, ki nad deklico ni bila preveč nav- dušena. Z^to je Slavica živela pri sorodnikih. S trinajstimi leti je zanosila. Zaradi klatežtva in mo- tene vzgoje je bil izrečen od skrbstvenega organa ukrep odtu- jitve v vzgojno poboljševalni dom. Po prihodu nazaj je s štiri- najstirrd leti znova zanosila in ro- dila. Otroka so dali v rejo. Po- tem je spoznala Ivana Gričnika. Fanta, ki je bil enako preganjan, enako osamljen, enako prikraj- šan za ljubezen. Med njima je vzklila ljubezen, ki je osupnila in pretresla občane. Ničesar nista imela, še strehe ne, niti se nista mogla preživljati. Ko je Slavica znova spoznala, da bo mati, so skrbstveni organi popustili in do- volili poroko. Po poroki sta Ivan in Slava odkrila v Frajhamu ob nekem potoku neko lopo iz smre- kovega lubja in se v njej naselila. Zaradi nemogočih pogojev in vla- ge, so jima to lopo socialni delav- ci in občani s pomočjo milični- kov porušili. Tako je ostala dru- žina brez strehe. Izgubila sta še to, kar je bilo vsaj nekaj tistega, za kar sta menila, da je njuno, da nista bila več nikomur v na- poto. Franc je ^našel Ivanu službo, preselili so se na Kozjak. Ko smo se pogovarjali s Francetom, nam je ta žalosten dejal, da ga počet- je njegovega brata Ivana čudi in žalosti. Ne more razumeti, kako sta lahko oba pustila otroke, ne- priskrbljene, brez hrane v samot- ni hiši na Kozjaku. »Če bi bili vi takšen samorast- nik, kot smo mi Gričniki-in nam podobni bi to lažje razumeli,« je dejal. »Nikoli nismo bili ljublje- ni, ne srečni. Zato je tudi za nas ljubezen tuja, nepojmljiva. To je usoda samorastnikov. Njihovo prekletstvo, ki jih spremlja. Le malemu številu je uspelo, da so se iztrgali iz tega začaranega kro- ga in postali spoštovani državlja- ni. To je hujše kot ciganstvo ...« Ko smo lazili po hribih Pohor- ja in Kozjaka, bili smo povsod, kjer bi lahko bila Slava in Ivan, med potjo smo izvedeli, da sta zopet skupaj pri nekem kmetu na Frajhamu, zatem v Ritoznoju pa na Ložnici, smo ugotavljali le eno: ZAKAJ SLAVICA NI PUSTI- LA OTROK PRI KOMURKOLI, PRED PRAGOM ALI VRATI. Ve- ronika nam je pripovedovala, da otrokom ni imela dati več jesti, zato jih je pustila in šla. Slavice in Ivana nismo mogli najti, čeprav so ju še pred nekaj urami videli na Pohorju, pa v Poljskavi in Ri- toznoju. Baje sta lepo oblečena, tako pravijo očividci. Pohorske kmetije stoje na osamljenem zvi- šenem prostoru, od koder je moč vsakega prišleka videti. Mogoče zato nismo srečali zakoncev? Medtem so otroke skrbstveni or- gani odpeljali v Slovenj Gradec in jih razdelili rejnikom. Starša pa tavata po Pohorju, verjetno ju najbolj preganja občutek last- ne krivde, pred katerim ne more- ta uiti, čeprav še tako hitro me- njata kraj bivanja. Ona je stara 20, on pa 26 let. Oba sta zdrava. Imata troje lepih otrok v zakonu in Slavica enega izven zakona. Vsi štirje bodo po besedah njego- vega brata Franceta — samorast- niki. še manj ljubljeni, še bolj zavrženi? In, če se medtem rodi še peti, šesti... Za vsak ščepec ukradene ljube- zni po eden. Tekst in sliki: JANEZ SEVER Slavica Gričnik 20-letno de- kle, v resnici mati treh otrok ki jih je po moževem odho- du pustila nepreskrbljene v bajti na Kozjaku živi zdaj nekje pod Pohorjem, okrog Slovenske Bistrice. Zavožena stvo, to je dediščina, ki si jo mladost, zavoženo materin- je oprtala. Jože Ramška, kmet, ki je Gričnikom dal kočo za stanovanje, čeprav niso plačali dinarja, je odkril po joku otrok tudi vso tra- gedijo zapuščene domačije. Sam je vzel enega Bernardovega otroka, čeprav ima svoje tri otroke. V ozadju je omenjena bajta, kjer so našli otroke. Veronika iii Bernard Gričnik, Jd smo ju odkrili pri nekem Kmetu v Frajhamu. Nista pre- ^unjena nad tragedijo otrok, 'temveč nad tem, da si je Ivan sposodil od Bernarda hlače ^ čevlje. Tudi sama sta raz- dajala svoje otroke, razen te- Sa, ki je na sliki, komurko- ki jih je hotel sprejeti. (Nadaljevanje s 1. strani) Kot uvod v začetek letošnje sezone bi mogli šteti razstavo del kiparja Vladimirja Stovička, ki so jo pred časom odprli v Li- kovnem salonu. Ustanova ima za- sedene že vse termine do pri- hodnjega poletja, vendar pa av- torji, ki se bodo predstavili celj- skemu občinstvu, še niso v celo- ti znani. Kot smo izvedeli, pri- pravlja FMDkrajinski muzej raz- stavo slikarskih del našega veli- kana Riharda Jakopiča, na ka- teri bodo prikazali vse tiste sli- ke, ki jih imajo lastniki na celj- skem območju. Razstavo, posve- čeno 100 letnici Jakopičevega rojstva, bodo odprli 26. tega me- seca v Likovnem salonu, isto- časno pa v študijski knjižnici tu- di razstavo »Jakopič v tisku in fotografiji«. Pokrajinski muzej, v katerem si prizadevajo, da bi predvsem zaključili z ureditvijo lapidarija na prostem in arhe- ološke dvorane, bo pripravil v Mladinskem klubu tudi razstavo reprodukcij slovenskega sodob- nega slikarstva s poudarkom na Jakopiču. Hkrati z otvoritvijo Jakopičeve razstave, ki bo pomenila izje- men dogodek, bo pričelo svojo letošnjo sezono tudi Slovensko ljudsko gledališče. Odprli jo bo- do z uprizoritvijo Jurčičevega Desetega brata v adaptaciji An- dreja Inkreta. Delo so poleg Partizanskega mitinga (po avten- tičnih partizanskih besedilih), ki ga bodo vključili v mladinski abonma in z njim gostovali, pripravili že ob koncu prejšnje sezone. V programu so Sartrovi Nepokopani mrtveci (najboljša drama iz odporniškega gibanja) in Ibsenova drama Sovražnik ljudstva, primerna in aktualna tudi v današnjem času, saj ob- ravnava odgovornost človeka pred samim seboj in pred družbo. Dalje ima SLG v pro- gramu Wilde-Anouilhovo kome- dijo Važno je biti resen oziroma Glavno je, da si ljubček, iz sve- tovne dramatike pa Hišnika Harolda Pinter j a, ki smo ga ime- li priložnost videti v angleški iz- vedbi tudi na naši televiziji. So- dobno dramo bodo zastopali Pero Budak z igro iz vaškega življenja žejni vrelec, Francis Veber z bulvarno komedijo (kri- minalko) Ugrabitev in Neil Si- mon s komedijo Bosa v parku. Od slovenskih novitet bo SLG uprizorilo »utopično tragedijo« Jureta Kislingerja Pregnani iz raja, napisano po zamisli profe- sorja biologije Franja Puncerja. Da bi ostalo zvesto svojim naj- mlajšim obiskovalcem in ugodi- lo njihovemu zanimanju, bo ob- novilo Skufčevo Trnuljčico in pripravilo predstavo Görner- žmavčeve Pepelke. Vodstvo gledališča meni, da bo tak repertoar v skladu z zahte- vami in željami občinstva in da bo odziv občinstva vsaj tolikšen kot lani, ko si je 182 predstav (od tega 123 doma) ogledalo bli- zu 60 tisoč obiskovalcev. ^ K temu bi morali dodati de- javnost celjske koncertne poslo- valnice, ki opravlja pomembno glasbeno vzgojno delo in ki bo — pač v skladu s svojimi skrom- nimi možnostmi tudi v novi sezoni pripravila nastop odlič- nih glasbenikov. V zadnjem ča- su, kot znano, so se uveljavlili zlasti mladinski koncerti, vtem ko obisk starejših poslušalcev vedno bolj stagnira. To pomeni, da ima resna glasba vedno manj privržencev, za razliko od zabav- ne glasbe in tistih prireditev, ki jih pripravlja — v vse splošno veselje — delavska univerza. Poleg Celjskega zbornika, ki je pravzaprav edini znanilec založ- niške dejavnosti, bi omenili še izid Slovenske stoletne pratike, ki bo vsaj po dosedanjih podat- kih pomenila velik dogodek na našem knjižnem trgu, kajti kot vse kaže, bo visoka naklada kmalu pošla. Tega sicer ne po- vezujemo s čisto kulturo, mar- več omenjamo le kot začetek ali zametek posebne zvrsti založni- ške dejavnosti Novega tednika. SREČANJE REVMATCLOGOV V DOBRNI Jutri, v četrtek, 25. septembra se bo v Dobrni začelo srečanje revmatologov Slovenije in Hr- vatske, ki ga organizirata rev- matološka sekcija slovenskega zdravniškega društva in revma- tološka sekcija enakega društva iz Hrvatske. Prvi strokovni se- stanek revmatologov je bil lani, prav tako v Dobrni. Program tegg. zanimivega srečanja naj- uglednejših jugoslovanskih zdra- vnikov tega področja medicin- ske dejavnosti je izredno pe- ster. Ob tej priložnosti bodo v Dobrni namreč odprli razstavo v okviru simpozija o bolezni stopala, predavanja medicinskih filmov, debate o sodobnih tera- pevtičnih postopkih in metodah pri revmatičnih boleznih in po- dobno. Udeleženci sestanka bodo v četrtek obiskali tudi Logarsko dolino, medtem ko bo zvečer koncertni večer pianista Acija Bertonolja, kar organizira tovar- na Krka iz Novega mesta. Petek bo posvečen simpoziju o bolez- nih stopala, farmakoterapevtič- nemu popoldnevu, predavanju filmov in zvečer — koncertu ko- mornega moškega zbora iz Ce- lja pod vodstvom prof. Egona Kuneja. To prireditev organizira tovarna Pliva iz Zagreba. Tretji dan, soboto, bodo udeleženci sestanka izkoristili za razpravo o sodobnih terapevtičnih postop- kilj in metodah pri revmatičnih boleznih, zvečer pa bosta še modna revija podjetja Tkanina Celje in zaključni banket. Srečanje uglednih medicinskih strokovnjakov v Dobrni je goto- vo eden najpomembnejših do- godkov v tem času na našem območju. Dejstvo, da je že dru- gič zapored v Dobrni, pa dopol- njuje tudi čedalje trdnejše pre- pričanje, da zavzema to naše zdravilišče v očeh medicinskih delavcev enega prvih mest. I. B. Kadarkoli sem ga iskal, sem se najprej zatekel na šolo v Lučah, kjer je on ravnatelj. To pa zato, ker sem ga iščoč doma, čeprav je bilo ob takem času, ko bi morale biti njegove ob- veznosti do šole že zdavnaj mimo, našel le soprogo. Nje- ga pa v šoli. Ali zaradi tega, pa zaradi onega, najpogoste- je sem ga srečal le tam. Najprej ob igriščih, ki so jih urejevali. Nato zaradi te- kmovalcev-šolarjev, ki bodo ponesli sloves luške šole v svet. Nato zaradi telovadnice. Tako sem se že navadil, da sem najprej zavil pred šolo. ANTON KRAMER sicer ni »pristen« Lučan, vendar hi danes le s težavo rekli, da je kaj drugega. To pa glede na njegovo zavzetost pri reševa- nju problemov o^og šole v Lučah ali problemov, ki ta- rejo Lučane Pri vseh teh reorganizaci- jah našega šolstva so prosve- tarji tisti, ki imajo od tega najmanj. Kajti vse te reor- ganizacije izvajamo najpogo- steje ob enaki materialni bazi, vsi ti prenapeti učni načrti prihajajo ne glede na obstoječe razmere naših šol in pridobitve učnih pripo- močkov, pa tudi starši najra- je upirajo prst na prosvetar- je, ko iščejo krivca za ne- uspeh svojih otrok. Toda Lučani se vsaj pri zadnjem očitku razlikujejo od ostalih občanov. Oni so namreč prvi dojeli probleme prosvetarjev in jih po svoji moči poskušali rešiti. S tem pa so seveda posredno vpli- vali tudi ruL počutje in uspeh v šoli svojih otrok. Zato An- ton Kramer, ki je med drugim tudi poslanec, z ve- seljem govori o sožitju obča- nov in prosvetarjev pri reše- vanju problemov. Najraje mu seveda steče beseda o tem, kaj bodo s pomočjo ob. čanov v Lučah še naredi- li. Doslej imajo že prenov- ljeno šolo, nova igrišča, opremo, zdaj pa Lučani pri- pravljajo megalomanski na- črt, ki je izvedljiv le in sa- mo v kraju kot so Lu£e, kjer občani v resnici poskušajo pomagati in s tem doprina- šati sebi in svojim generaci- jam tako, kot bi morala to širša družbena skupnost. Pri tem načrtovanju naletimo zo- pet na Antona Kramerja, ki pritiska na kljuke od Luč, preko Mozirja do Ljubljane, da bi njihovi načrti brez sta- rostne patine doživeli čim- prejšnjo realizacijo, če bi poenostavili njegovo misel, da namreč ni težko delati in živeti v kraju, kjer skoraj vsi mislijo na jutrišnji dan, potem nam postane jasneje, 'zakaj je tudi njegori delež tolikšen. J. Sever MEDOBČINSKI ODrjK SINDIKATA DRUŽBENI! SLUŽB? Priliodnji mesec bo v Celju ustanovni občni zbor medobčin- skega sindilcata delavcev družbe- nih dejavnosti. Kot vsaka nova organizacija, ki je »na vidiku«, je tudi ta še pred ustanovitvijo sprožila različne komentarje — vse tja do pomislekov, da sin- dikat danes v splošnem ni to, kar bi od njega pričakovali, če je to točno ali ne, je stvar zve- znega značaja (pač recimo kakš- ne organizacije ali česa podobne- ga), drugo pa so seveda pomi- sleki, ki nastajajo v zvezi z medobčinskim odborom. Med drugim je slišati, da ga bodo ustanovili zato, da bi s tem od- prli kakšno novo delovno mesto, reševali ljudi in podobno. Kolikor lahko povzamemo iz doslej znanih uradnih mnenj in stališč, sama zamisel o ustanovi- tvi medobčinskega odbora sin- dikata delavcev družbenih dejav- nosti ni nastala v Celju, mar- več je vznikla v drugih občinskih sindikalnih organizacijah. Znano je namreč, da imamo za področ- je kmetijstva že tak medobčin- ski odbor (s sedežem v 2alcu), podobno kot imamo ž-e medob- činske odbore za gradbeništvo, promet in zveze itd. Osnovnd ra- zlog, ki je narekoval potrebo po podobni organizaciji za področje družljenih služb, je v tem, da DRAGO HRIBAR Četudi analiza o gibanju go- spodarstva v prvem polletju le- tošnjega leta v celjski občini, ki je bila v osrednji točki dnevnega reda pete redne seje članov obeh zborov skupščine občine Celje, ne pove vsega in se bo stanje bržkone spremenilo že ob koncu tretjega četrtletja, so vendarle značilne pobude skupščine za zboljšanje pK)ložaja in ureditev nekaterih problemov. Te pobude so pomembne tembolj, ker si- tuacija ni takšna, da bi povzro- čala večjo zaskrbljenost. Na- sprotno, podatki govorijo, da je doseglo^ gospodarstvo, predvsem pa industrija, v vseh letih po začetku izvajanja družbene in gospodarske reforme prav v le- tošnjem prvem polletju svoj največji razmah in da so stop- nje rasti v vseh pokazateljih go- spodarskega gibanja v tem času neprimerno večje od pov- prečkov v istem razdobju lan- skega leta. Pa vendar, podatki o nelikvidnosti, o zmanjšanju aku- mulacije tudi na račun osebnih dohodkov, o težavah pri izpla- čevanju osebnih dohodkov in težavah pri investicijskih vlaga- njih govorijo, da so nekateri ukrepi nujno potrebni. Čeprav je skupščina v tej zvezi med svo- je zaključke sprejela tudi pri- poročilo zveznim organom, da uveljavijo korenite ukrepe za zboljšanje likvidnosti v gospo- darstvu se dobro zavedajo, da rešitev ni v tem, temveč, da so pota za razreševanje problemov tudi v kolektivih samih. Prav tako ne vidijo izhoda iz tega zamotanega vprašanja v spre- menjenem vrstnem redu plaä obveznih prispevkov. Kaj bi s! zgodilo, so se vprašali, če bi « prvo mesto p>ostavili plačila upnikom in šele na nasledili« obveznosti do družbenih sW nosti? Ali ne bi s tem prizadeli tiste, ki so vezani na pokojnih® in druge podobne dajatve? tovo je, da bi s tem labirint š( bolj zaprli in še bolj zapletlii problema pa bi ne rešili. ZaM MILAN BOŽIČ se nehote poraja tudi vpraša- nje, kako je z organi sa®i> upravljanja v teh kolektivih, ^ so temeljito analizirali stanje P^ zaključku prvih šestih mesece' letos in ali niso razprave o P«''] odičnih obračunih več kot malne? Glede na probleme, ki se ^ žejo v tem času, je več kot ^ zumljiva odločitev skupščin®' da sproži temeljite razgovore stanju, vprašanjih in zlasti še perspektivah tistih organizacij, predvsem darskih, ki so ob koncu polletja pokazale slabše rez^^' tate. To morajo biti zelo kretni in odkriti pomenki, ^^ slepomišenja pa tudi zaklju^^ takšni, da bodo tem delovn?" organizacijam odprli pot. In prav zaradi tega zasi'^ pobudfei občinske skupščine samo največjo pozornost, več tudi podporo. se je v zadnjem času bistva menjal princip njihovega (ieu nja, saj imamo na po^o^ zdravstva na območju petih^ čin le en zdravstveni dom (ij, sorodne probleme v šolstvu, j cialni službi itd. Ne nazal velja mnenje, da bi z zdru^ sindikalno organizacijo dosa večjo učinkovitost pri rešel^ p>osame2nih, a torej sku^ problemov. Tako so obči^isj sindikalni sveti na osnovi teh^ drugih ugotovitev, ko so razpra Ijali o organiziranosti, prišli, zaključka, da bi bila potrelj nova organizacija m so zato p sredovali republiškemu odb« predlog, da preuči možnost ustanovitvi medobčinskega oö» ra v Celju. Kasneje so občina sindikalne organizacije vseh'p tih občin (Celje, Laško, Slov. K njice, Šentjur in Šmarje) o pi dlogii razpravljale tudi z vodst osnovnih organizacij in se ia kle za medobeiriski odbor. Ob vsem tem bi bilo odveč a povedovati novi organiza(i takšno ali drugačno usodo, j morda že TOaprej obsojati na u učinkovitost itd. Očitno ni ospredju kakšen kadrovski pK bl&m, čeprav je res, da bo pa medobčinski odbor vendarle a kdo, ki ga bodo seveda izvolii moral voditi. Treba bi bilo poli p>eti, da organizacija zaživi, po tem pa, da bo delo steklo, šel ugotavljati, kaj je koristnega na redila. Razprave o položaju dijaka v gani »upravljanju na šoli že pre- cej dolgo niso bile tako živahne Icot v tem letu. V celjski občini je imela zanimiv odmev seja pb- Öinske konference ZM v juniju, v teh dneh pa bo mladina po- budnik tehtnih razprav o dijako- vem položaju v samoupravljanju, tudi med vsemi tistimi sredina- mi« ki jih ta vprašanja zanimajo. Vsekakor bi bilo narobe, če bi samo dijak i-azpravljal o svojem položaju. Saj smo prav med pe- dagogi pogrešali poglobljenih, ustvarjalnih iskanj, da bi tudi v konkretnih delovnih sredinah na- gli najprimernejše rešitve za me- ixjanje dijakovega položaja v sa- moupravnih odnosih na šoli. Pri- znati pe je treba, da so nekateri celjski pedagogi z veliko pozor- nostjo sprejeli pobude, da posta- nejo mladi pogumne j ši oblikova- lec življenja in dela na šoli. To seveda pomeni, da morajo v tem prostoru dijaki sprejeti na svoja mlada pleča tudi več dolžnosti in pravic. In to zadnje je prav- zaprav srž najnovejših razprav o samoupravnih odnosih na šoli in o položaju dijaka v njih. Ka- tere spodbude in stališča mora- mo posebej omeniti? Zanimivo in bistveno novo je že izhodišče razprav. Se nedav- no smo govorili o dveh samo- upravah na šoli — dijaški samo- upravi in o tisti pravi, resnični samoupravi zaposlenih.' Dijaška skupnost je sicer predstavljala organiziran dijaški samoupravni organ, vendar je nihče ni obrav- naval kot sestavni del samo- upravne strukture šole Ne samo zaradi tega, ker so dijaške skup- nosti na naših srednjih šolah ne- aktivne, oziroma so enostransko aktivne Ne! Takšno obravnava- nje je bilo izraz podrejenega po- ložaja dijaka v samoupravnih od- nosih. Zahteva, da postanrimo di- jaka enakopra^mejše v te odno- se, da ga torej obravnavamo kot enega izaned nosilcev tega samo- upravnega življenja, da govori- mo o enotni samoupravni struk- turi šole, v kateri imata dijak in zaposleni x^sak določene pra- vice in dolžnosti, lod naš avtobus, kjer sta nekaj ur vsa mastna od maziv popravlja- la naš avtobus ... Premraženi in od pohajkova- nja premrli smo končno zlezli v avtobus, se poslovili od prijaz- nih domačinov in obeh ustrež- ljivih Rusov ter krenili naprej. V bližnjem mestu smo zavili na črpalko, da bi odžejali avto- bus. Presrečni, da je končno le vse v redu, so potniki oživeli. Toda smola se nas je še vedno držala, čeprav smo bili edini po- trošniki na črpalki je voznik toliko manevriral, da je zaden- ski zadel v obcestno ulično sve- tilko. Uslužbenec črpalke se je križal in klel, govoril o policiji in vsem mogočem. Udarec ni bil močan, le pokrov, točneje vrat- ca na avtobusu so bila zvita. Brcali smo in vlekli, pomagali so nam tudi domačini. Eni so tre- sli visok kandelaber, drugi vla- čili in razbijali po vratih avto- busnga motorja. Končno so poputila. K sreči ni bilo motor- ju nič in končno se je tudi sve- tilka na kandelabru znova pri- žgala. Uslužbenec na črpalki nas je presrečen podil, naj čimprej izginemo, da nam ne bo treba plačati morebitne od- škodnine . . . Ucvrli smo jo, da je bilo ve- selje. Razen ceste se iz avtobu- sa zaradi teme tako ni nič vi- delo. Sicer pa nam je ostajalo še mnogo krajev, ki si jih bomo lahko med potjo ogledali, zato med potniki ni bilo preveč ne- jevolje. Mene je nekoliko vsa stvar le začela skrbeti, ker se je življenje na potovanju preveč držalo avtobusa. Vodič nas je si- cer tolažil, da je le prva maršru- ta tako dolga, zdaj smo bili v avtobusu že skoraj 18 ur, vendar so me preračunavanja po zem- ljevidu spravljala v slabo vo- ljo. Ko sem preračunal hitrost potovanja in razdalje krajev, ki so bili označeni na prospektu sem ugotovil, da bom poleg plo- skih nog pridobil še plo.'^ko — sedalo. Prihodnjič: Končno Švica ponoči Jutro še ni dobro zlezlo iz naročja noči, ko so se odprla vrata manjšega bifeja. To- čajka je še vsa zaspana, dišala je tudi po postelji, stala za šankom, zbirala kozarce in jih postavljala poleg steklenic. Vklju- čila je espreso za kuhanje kave, pripravila steklenice ruma, pelinkovca, slivovke in ko- njaka. »To v jutranjih urah najbolj gre v pro- 'met,« je zamrmrala predse, se pogledala v ogledalo in se nehote spomnila noči. Nekaj ur ji je še manjkalo, da bi se dodobra naspala. Potem so začeli prihajati. Drug za dru- gim, kot da bi šli k obhajilu. »Za naju z Jakom šilce slivovke.« »Meni Pepca pa kavo in mali rum.« Jože je stal ob strani in si mel roke. »Meni pa pivo in konjak. To se bo delalo.« Pepca je poslušala, nalivala, stregla po- birala denar. »Nimate drobiža?« Kaj to ni denar?« »Seveda je denar, samo vmiti vam ne morem,« se je razhudila točajka, pograbila stotaka in mu ga vrnila. »Boste pa vi meni jutri plačali.« »Jaz ti že ne bom plačal, bi raje kar zastonj.« je brž pograbil za besedo Ludvik, se zrnto nasmeji in spravil stotaka v žep. »Nič ne bo, nič Ludvik. Prestar si že, prestar.« ga je'izzival Jože in se mu smejal v zardel obraz. Ludvik ni hotel ostati dolžan. »Joža, ti Si star maček, kaj misliš, kje bi dobil osem metrov dolg hlod?« »Zakaj ga pa rabiš?« »Da bi za tvoje čvekalo orglice naredil« Zginil je skozi vrata, Joža je od presene- čenja zijal, ostali pa smejali. Potem so še pili. Nekateri tudi po tri kozarčke. Potem so še ostali začeli zbadati Jožeta ki je pil slivovko. »Ko boš ti umrl, bo še tri tedne po slivovki smrdelo okoli tvojega groba.« »Zadnjič si se peljal vinjen z avtobusom in ko si izstopil si se zvrnil na glavo v travo. Tam smo te prihodnje jutro, ko smo se peljali v službo ponovno našli in zbudili pa si rekel^ kako lepo si doma spal« »Joža, koliko ga takole na dan spiješ?« »Tri stare za zajtrk, pivo ali dve za malico, popoldan doma pa tokovec.« Joža m samo en Joža, ki bi ob jutrih in pred službo spil »tri stare«. Potem so se razšli. Seveda v službo in primerno okrepljeni. Tako iz dneva v dan. — tevc CELJE SREČANJE SLEPIH v Celju so se v soboto sre- čali predstavniki organizacij slepih Slovenije, P\irlanije in Koroške. To je bilo že četr- to mednarodno srečanje sle- pih, od tega drugo v Jugo- slaviji. Na dnevnem redu so imeh položaj slepih v dn®- bi in nujnost športa v njiho- vem delu. Razprave so se udeležili skoraj vsi udeležen- ci. Izmenjali so izkušnje, hkrati pa se domenili, da bo prihodnje srečanje prihodnje leto v Celovcu. Celjska osnovna organizacija Zveze slepih je srečanje skrbno pripravila. Takšni pa sta bili tudi ostali dve prireditvi — tekmovanje v igri z zvenečo žogo, kjer je ekipa Slovenije zasedla prvo mesto in tek- movanje v atletiki, kjer se je uvrstila na drugo. BOGATA ZALOGA KISLEGA ZELJA Prav zanimivo je, kako je zadnja leia trgovina znala prisluhniti željam kupcev. Še pred loti si lahko npr. ki- slo zelje kupoval samo na tranici, vtem ko si je doma vsak pač po svoje skušal na- rediti zalogo tega zdravega hranila. Sedaj je moč dobiti kislo zelje praktično v vsaki malo bolj založeni trgovini. Da gre kislega zelja precej v proda- jo, je moč sklepati tudi po odločitvi merksovega obrata »Atropromet«, ki bo letos v svojih kadeh hranil za ozimnico kar 300.000 kilogra- mov kislega zelja. To je ne- dvomno kar lepa količina. Klopci se zanašajo na to, da se pač lahko sproti oskrbu- jejo s kislim zeljem in zato jeseni sveže zelje ne gre več tako zelo v promet, a čeprav velja kilogram sedaj od 0,40 do 0,45 dinarja. • K. OBVEZNO FLUORO- GRAFIRANJE Po sklepu članov obeh zborov skupščine občine Ce- lje bo še letos, predvidoma v oktobru, v celjski občini obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev, rojenih v letu 1945. ali pred tem časom. Fluorografiranje je bre2iplač- no, kajti stroški te pomemb- ne preventivne akcije za pre- prečevanje in zatiranje tuber- kuloze, gredo Y breme ob- činskega proračuna. MLADI V ŠOLSKEM SAMOUPRAV- LJANJU v zadnjih dneh prihodnje- ga meseca bo v Celju veliki mladinski sestanek, ki ga pripravljata predsedstvi Re- publiške in občinske konfe- rence ZMS. V veliki dvorani Narodnega doma se bodo se- stali mladi iz v.se Slovenije na problemski republiški konferenci, na kateri bodo obravnavali položaj dijaka v samoupravljanju na šolo. Konference s« bo udeležilo približno 200 mladih in pe- dagogov. MALI INTERVJU Vprašuje: J. Krašovec Odgovarja: F. Hrastnik Po domače se pravi pri Fendretu, v Laiiomnem pri Laškem. Mlad gospodar je in škoda se mu zdi sleherne pedi zemlje, ki bi ostala v pušči. Pa mu sredi dopoldneva z brega onstran potoka ogro- men zemeljski plaz porine nekaj sto ton kamenja, zem- lje in ilovice pomešane z bukvami, hrasti in smreka- mi naravnost čez potok, sa- dovnjak in na njivo. Kako je bilo, ko je poteg- nilo? Je bil kdo doma? Se- veda smo bili doma. Jaz sem bil ravno pod malim kozol- cem. Kar naenkrat je počilo, potem je zavel tako hud piš, kot ob najhujši vihri. Potem je med pišem in drsenjem začelo pokati, kot bi topni- štvo streljalo iz vseh cevi. Nič čudnega, saj je lomilo najdebelejše bukve kot vži- galice. Kako dolgo je vle- klo? Mislim, da ne dlje od ene minute. Kakšna je ško- da? Velika. Polomilo mi je polovico najlepšega sadovnja- ka. Njiva, ki je najbliže do- mačiji in je najbolj ravna, se je spremenila v močvirje. Potok Lahomnica teče zdaj čez travnik in njivo. Najbolj se zdaj bojim, da bi ob kakš- nem večjem nalivu udarila voda proti velikemu kozolcu, hlevom in hiši. Odkar se je zgodilo sem nenehno po pi- sarnah, da bi vsaj malo od- vrnili nevarnost od poslopij, pa ruič ne ukrenejo, če bi se zgodilo, da nas še poplavi in poškoduje poslopja, potem smo dobesedno tmičeni. Sam ne morem ničesar narediti, tudi če se zbere cela dolina. Brez strojev ne opravimo ni- česar. In največja želja? Da bi ne bilo naliva, dokler ne bo skopana struga za potok. IMENOVANJA Zaradi odhoda Bruna In- kreta v pokoj je skupščina občine Celje imenovala za novega sodnika občinske- ga sodišča v Celju Zdravka Müiöa, doslej sodnika občin- skega sodišča v Šoštanju. Personalna sprememba pa je nastala tudi pri postaji milice v Celju. Tu je nam- reč dosedanji pomočnik ko- mandirja, Alojz Krajnik, od- šel v pokoj, na njegovo me- sto pa je bü imenovan Jože Dragoš. SMETIŠČE NA GOLOVCU Po zagotovilu oziroma od- govoru na odbomiiško vpra- šanje glede smetišča na Go- lovcu povzemamo, da bo to smetišče ukinjeno do mese- ca maoa 1970. leta in prekri- to z zemljo. Novo smetišče bo tako daleč od naselja, da dim od sežsftnlh odpadkov ne bo dosegel najbližjih stano- valcev. OGROŽENA ŠOLA čeprav je hudinjska šola stara šele deset let, je doži- vela precej nevšečnosti. Ni bilo namreč dovolj, da je pričela zamakati streha, pač pa je voda vdrla vanjo tudi od spodaj in letos že trikrat preplavila vse kletne prosto- re. To, kot menijo, se je zgo- dilo zato, ker so letos priklju- čili h kanalizacijskemu omrežju hudinjsko naselje, zmogljivosti kanalizacije pa so prešibke. Poleg tega, da na tem območju ni kolektor- jev, je v bližini šole travni- ški potok, ki ima seveda svoj delež v tej mokri stihiji. Ž ravno projektirano stre- ho zdaj sicer ni več težav (za obnovo pa so porabili 15 starih milijonov družbenih sredstev!), medtem ko bodo povišali nasip travniškega potoka, s čimer bo problem rešen le delno. Za odstrani- tev nevarnosti ponovnih po- plav bi bilo potrebno večsto milijonov din, ki jih menda ni kje vzeti. V šoli lahko le čakajo, kaj bo, za zdaj pa so tudi še brez kurjave. NOVA ODLOKA Odborniki obeh zborov skupščine občine Celje so na peti seji, V' petek, 19. sep- tembra, med drugim spreje- li tudi dva odloka s področja komunalne dejavnosti. Med- tem ko se prvi nanaša na javno snago in ,videz naselij, predpisuje drugi obvezno od- laganje in odvoz smeti. LIKVIDACIJA ZAVODA Glede na reorganizacijo prosvetno pedagoške službe in zaradi ustanovitve enotne- ga republiškega zavoda za šolstvo, je tudi skupščina ob- čine Celje sprejela sklep o likvidaciji medobčinskega za- voda za prosvetno i>edagoško službo v Celju. Po sklepu novega republiškega zavoda bo v Celju delovna sku- pina šolskih svetovalcev, ki bo imela področje nekda- njega celjskega okraja. PLESI 15. OKTOBRA v Celju se bodo zopet pri- čeli mladinski plesi. Kot vse kaže jih bo letos občinska plesna šola 1« organizirala v dvorani Narodnega doma, ki je bila v prejšnjem zimskem obdobju zaprta za zabavne prireditve. S plesi bodo pri- čeli 15. oktobra. AKTIV MLADIH KOMUNISTOV Jutri se bo v Celju sestal 63-članski aktiv mladih ko- munistov srednješolcev. Po- govorili se bodo o še učin- kovitejšem delovanju mladih članov ZK v tem šolskem letu ter ^ raadelili konkret- ne naloge. HRASTNIK SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE v petek bodo odborniki občinske skupščine, med drugim razpravljali o osemmesečnem gospodarje- nju hrastniških delovnih ko- lektivov. Rezultati za to ob- dobje so dokaj ugodni, zmanjšujejo pa jih težave zavoljo nelikvidnosti, ki utegnejo povzročiti še večje preglavice nekaterim večjim in manjšim podjetjem. Na seji bodo podrobno ocenili u<^e uspehe učencev in di- jakov hrastniških osnovnih šol v tem šolskem letu. Na dnevnem redu je ^ drugih zadev s podro^iS munalnega gospodarj^^M ŠE ENA PRENOVI, NA OTROŠKA NOVA ^^ v Hrastniku poj vzorno skrb organizk^ oblikam varstva predjnij mrok. Zdaj je vkljuj otroške ustanove že ^o? malčkov, prizadevajo rT' da bi do leta 1972 dalf^ nost še večjemu številu."^ vključevanja v otroške nove. Pred kratkim sq" preuredili eno izmed J kajšnjih otroških ustano, sicer na rudniku. Za ot!, so usposobili nekaj pj^ rov za igranje. V njih so ložili parkete, uredili no ogrevanje in izboljgjjj katere druge naprave, jv je prispevala komisija « ma temeljna izobraževj skupnost, nekaj pa jg maknil rudnik Hrastnik zanimiv progra športnikov v steklarni v začetku septembra se spet začela zanimiva u narodna športr^a tekmo^j članov kolektiva hrastaj Steklarne. Delavci tega p jet j a so se doslej pomer:; malem nogometu imeli bodo tudi nekaj tekem t likem nogometu. Tekmo^a bodo nadaljevali tudi kej či. šahisti se bodo med( gim pomerili v brzopji nem turnirju nato pa tN organizirali ligaško tekmo nje, in za praanik Rep ke večji brzoturnir. Teki vanj a bodo tudi v odliq namiznem tenisu in stre nju. Rekreacijska dejavc kolektiva Steklarne je tort polnem razmahu in bo i jala vse do začetka zime. h VELENJE DAROVALCI V LJUBLJANI Septembra letos so nai ravali v Velenju orgaa rati prostovoljno krvods sko akcijo. Zdaj pa so » spremenili v toliko, da If vsem darovalcem krvi O gočili brezplačni prevcB Ljubljano, kjer bodo dal;i na Zavodu za transfuzij« tem so dosegli dvoje: vili bodo humano delo,« nem pa so ■^'sem krvo® cem omogočili löp izlet, ^ OBISK AVSTRIJSK ČASNIKARJEV Minuli teden so bili ^ lenju v gosteh časnil® graških časnikov. Najpi^ si ogledali tovarno nje«, pozneje pa jih ' IS Slovenije tovariš ^ Razdevšek seznanil s ' stičnim gospodarstvom " nije, zlasti pa načrti 'f hodnje in možnostmi ^^ snejšega sodelovanja Si*" je z avstrijsko StajersW-, Po kosilu, priredilo ^ za časnikarje »Gore^ hotelu Paka, so gostiij^ legi odšli na Golte, kdS^^ se peljali z gondolo. I^® ^ teh so se pogovarjali s | stičnimi delavci Gornje vinjske doline. i IZLET V SANj MARINO J Prejšnji petek ke iz Tovarne gosP*^ opreme Gorenje Velei^^ potovale na tridnevni ^ San Marino. Itzlet J* j^vame, stro- X)0 pa znaša- ^ potjo si bo- jedale tudi ne- ^godovinske in jjiiivosti. J. B. i tečaj gden bo v ve- ^^kein klubu jgčaj, ki ga or- lici odsek Tu- j(va Velenje. Or- Ijjo, da bi se v ^-si tisti, ki še «ati, vabijo pa ; i)i radi svoje izpopolnili. J. B. elesejma ^e organizacije zelenja so prejš- rganizirali ogled ^ebškega vele- ^eb so se odpe- Jusi. Vsi udele- jeta so bili zelo jih je presene- tnost ter zanimi- ,1,jenih predme- J. B. jraškega isejma »jska poslovalni- tičnega podjetja e bo organizira- eptembra ogled lesejma. Prijav- odpotovali v jusi, cena izleta irjev. stop inikov narodne in na- le glasbe so lah- teden gledali in 5 znani ansam- (vsenik s pevce- •odnik in Pran- n. Prireditev je nem domu v Ve- J. B. ŠOŠTAN-I NOVA HALA ZA USNJARNO Za potrebe Tovarne usnja v Šoštanju, kjer so se go- spodarske razmere zelo lepo konsolidirale, je začelo gra- diti gradbeno podjetje »Gra- diš« novo industrijsko halo. V njej bodo uredili novo lu- žarno. Nared mora biti do maja prihodnjega leta, velja- la pa bo 4,5 milijone di- narjev. »Gradiš« je s tem odprf v Šoštanju mimo no- ve termocentrale že svoje drugo gradbišče. LAŠKO CESTA NA SVETINO, ČE... Od gozdnega gospodarstva projektirana cesta Svetina — Planinca — Dobiatina — Br- stnik— Jagoče — Laško je že zgrajena, potrebna pa bi bila rekonstrukcije, da bo sposobna tudi za promet z osebnimi vozili. Za cesto so predvsem zainteresirani pre- bivalci krajev med Svetino in Laškim, ima pa cesta tudi svojo turistično privlačnost, saj bi bilo Laško prek Sve- tine in Celjske koče poveza- no s Celjem tudi po levem bregu Savinje. Cesta ima končno tudi strateški po- men. Za tako rekonstrukcijo gozdno gospodarstvo ne mo- re dati vsega denarja, zato je predlagalo, da prispevajo tudi družbeno-politične skup- nosti. Občina Laško je pri- pravljena sodelovati s polo- vico potrebne vsote, če dru- go polovico prispeva celjska občina. K. vrtec spet v pri- stojnosti občine Vzgojnovarstvena ustanova v Laškem je doslej delovala pod okriljem krajevne skup- nosti Laško. Z utemeljitvijo, da je pomen in delovanje ustanove ■ presegla izrazito krajeven obseg, je na nedav- ni seji občine bila ta usta- nova prenešena v pristojnost občine. Vend&r bo zdaj ko- lektiv te ustanove moral po- večati svojo dejavnost, mo- ral jo bo razširiti tudi na ostale kraje predvsem pa or- ganizirati varstveno službo tudi v Radečah, Rimskih Toplicah in drugod. -ec ROCi SLATINA SLIKOVNA RAZSTAVA v prostorih nove pivnice so pred dnevi odprli razsta- vo likovnih del Ovetka Vre- čerja-Iga. Kot vse podobne razstave je tudi to priipravi- la šmarska delavska vtniver- za, ki s tem nadaljuje po- membno dejavTjost, posveče- no likovni vzigoji občinstva, hkrati pa tudi popestritvi kul- turnega življenja v turistič- nem središču šmarskega ob- močja. Razstava v novi pivnici bo odprta do 30. tega meseca. ZALEt ASFALTIRANJE CESTE Krajevna skupnost Tmava je dala pretekli teden asfal- tirati cesto skozi naselje Sentrupert v dolžini 700 m. Stroški so znašali 50.000 din, denar pa so zbrali občani v obliki samoprispevka. Nekaj je prispevalo tudi Cestno komimalno podjetje Žalec. TT ŠENTJUR PROSLAVILI 95 LET DELOVANJA 21. septembra je Gasilsko društvo Šentjur svečano proslavilo 95-letnioo obstoja. Ob tej priložnosti so člani društva predsedniku občine Francu Svetini podelili di- plomo častnega člana. Obe- nem je bilo z gasilsko pla- menico 2. in 3. stopnje odli- kovano devet najaktivnejših članov občinske gasilske zve- ze, 8 članov šentjurskega društva pa je dobilo diplo- me za dolgoletno aktivno delo. Mič prvi jugoslovan- ski ansambel- črnskih duhov- nih pesmi v soboto bo v šentjur- jii otvoritveni koncert prve- ga jugoslovanskega ansamb- la črnskih duhovnih pesmi in melodij. Ansambel sestav- ljajo mladi šentjurčani — študentje. Lahko se pohvali- jo s tem, da je njihov kvar- tet »New Swing Quartet« pim v Jugoslaviji, ki bo pel iz- ključno le črnske diüiovne p>esmi. Kot edina pevika pa bo v ansamblu nastoipala mlada šentjurčanka Zora Vi- dakovič. Mič MOZIRJE ZASEDANJE SKUPŠČINE Danes dopoldne se je v prostorih skupščine občine začela četrta seja obeh aibo- rov. Odborniki bodo na njej razpravljali tudi o realizaci- ji proračuna občine, o do- polnilnem odloku o občin- skem prometnem davku, o predlogu odloka za načrte zazidav stanovanjskih con ter o poročilu o financiranju in poteku gradnje nove os- novne šole v Moairju. -en TEDNIKOVA PLOŠČA Novi dobitnik Tednikove plošče je Anica Gajšek, pro- žinska vas 48, štore. Ker pa smo uvedli novi del naše igre, je torej dobitnik Te- dnikove plošče tudi naročnik iz istega kraja: tokrat je to Vinko Le^ovšek, štore 68. Oba naj nam torej sporoči- ta, katero čestitko želita po- slušati po Radiu Celje in. komu čestitko poklanjata. Odgovorili jima bomo v Te- dnikovi plošči. MALAANKETA KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD Skrb za pravilen otrokc-v razvoj že dolgo ni več samo skrb družine. Del tega bremena je prevzela širša družbena skupnost. V praksi pa se marsikdaj izgovarjamo drug na drugega: stairši na šolo, šola na maiteri&lne pogoje, občina pa na predpise. V vsakem primeru je prizadet otrok, ka- terega položaj v naši družbi je sicer boljši kot včasih, še vedno pa ne tak, da bi bili zadovoljni. Ogovorili,smo neka i občanov in jih {»vprašali o vsem tem. Anica Urbajs, Hrastnik: »Doma sem na kmetiji in imam dve deklici. Mislim, da gre našim otrokom bolj do- bro kot se sami zavedajo. Ce se spomnim, kako je bi- lo takrat, ko smo bili še mi majhni, potem je to, kar zdaj imajo, pravo razkošje. Ker smo kmetje, sicer ne dobivamo otroških doklad, toda kljub temu poskušamo za otroke čim bolje skrbeti. To pa seveda ne pomeni, da je to omogočeno vsem star- šem.« Marija Drobne, center za sociahio delo Celje: »Vsi se trudimo, da bi bilo našim otrokom čimbolje. Toda žal je še veliko družin, kjer star- ši kljuib najboljši volji ne morejo dati svojim otrokom vsega, kar potrebujejo. Pro- šnje, ki jih na naš center dobivamo za zimsko pomoč aü za prispevek za nakup šolskih potrebščin, niso red- ke. Zato mislim, da bi bilo treba spremeniti zakon o otjoškem dodatku tako, da bi ga v občinah laže prila- gaj aii potrebam in proble- mom.« Franc Smodiš, tajnik kra- jeiTie skupnosti Gaberje-Hu- dinja: »Položaj otrok v naši družbi sploh ni rešen. Pred- vsem to velja za varstvo otrok. Vidite, zato smo v na- šii krajevni skupnosti, kjer je ta problem še posebej pereč, začeli akcijo za zbi- ranje sredstev za gradnjo novega otroškega vrtca. Or- ganizirali smo že dve tom- boli, anketirali velik odsto- tek staršefv in uresničitev naše skupne velike želije, kot kaže, zdaj nd več daleč.« Milan Fračnik, prof, mate- matike in fizike Celje: »Pro- svetne delavce nas zelo za- skrbljuje velik osip v višji stopnji osnovne šole. Učni programi so natrpani, starši obremenjeni s svojimi skrb- mi in otroci so le redkokdaj deležni stalno pomoči pri učenju. Zato menim, da bi se morali odločneje zavzema- ti — pa čeprav je to zaen- krat še pesem bodočnosti — za celodnevno bivanje otrok v šoli, kar bi omogočilo tu- di organiziranejšo V2^ojo in ne samo učenje.« Marija IzerovsM, Toper, Celje: »Všeč mi je, da ima- jo naši študentje možnost, da tudi kaj zaslužijo. Delo je zdravo, pa tudi staršem s tem lepo pomagajo, zlasti tam, kjer imajo več otrok. Zahteve šol so namreč zelo velike. S tem mislim pred- vsem na različne izdatke — od obveznih izletov in ekskurzij, do stroškov za šolske potrebščine. V redu zadeva pa so šolske kuhinje in varstveni oddelki, kajti matere imajo še vedno v^i- ko dela.« Res! V zadnjih letih smo zgradili veliko novih šol in otroških varstveno-vzgojnih ustanov, toda še vedno prema- JUi, da bi lahko biü zadovoljni. Ta dejavnost pa je samo ena od vej pomembne naloge, ki ji pravimo skrb za naš mladi rod. Ta posega tako v družino, kot tudi v krajevno skupnost in delovno organizacijo, žal mnogokrat samo v besedah! TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARSE - Od začetka šolskega leta so minili slabi irije tedni. Otroci, zlasti ti^li, ki so prvič prišli v šolo, so svoje prve vtise že obogatili z novimi, prav tako pa so to storili tudi učitelji, ki svoje nove učence čt-ilalje podrobneje spoznavii- jo. Obiskali smo tovarišico Vido Bukovec, učiteljico v os- novni šoli Franja Vrunča na Spodnji Iludinji v Celju. To- varišica Bukovčeva že dobrih deset let poučuje prvi raz- red in zato nam ,}e o otrocih prvega razreda vedela veliko povedati. »Ena od temeljnih ugoto- vitev učiteljice prvega razre- da je prav gotovo to, da se otroci, ki so hodili v vrtec, precej razlikujejo od onih ki so jih varovali doma. Na- vajeni so na delo v skupini, tudi tovarišica ni zanje stra- šilo s palico, bolje so socinli- zirani, res pa je, da so po navadi tudi bolj nemirni. To da kot to ni pravilo, tudi za vse otroke, ki vrtca ne po- znajo, ne velja, da bi jokali, 4to mamica zapušča šolo. Kljub temu pa je nekaj ta- kih! Žal nekateri starši svo- jega otroka strašijo z vsem mogočim — z dimnikarjem, miličnikom, zdravnikom in tudi učiteljico. Toda otrok prvega razreda se hitro pri- vadi. V tovarišici išče prijaz- nosti, nadomestilo za mater, prijateljico in nekoga, od ka- terega se bo naučil tistega, kar njegovi starejši bratci, sestric-e ali vrstniki že znajo.« »Kljub temu se vendarle primeri, da »tovarišica« otro- ku ni pri srcu. Kaj menite, da je potrebno storiti ta- krat?« »V takih primerih je veli- ko odvisno od učitelja. Nje- gova naloga je, da si prido- bi otroka. Tega ne bodo mo- gli storiti ne starši, ne kdo drug. Z otrokom, ki uči^elj^ oo odklanja, bi morala biti pvosebno prijazna, opazila naj bi na primer celo njegovo novo obleko, na vsak način pa lepo napisano nalogo ali red v torbici. V normalnih okoliščinah bo odpor kaj hi- tro zlomljen.« »Ali se že v prvem razre- du pojavljajo kakšni proble- mi glede avtoritete staršev in učiteljev?« »Sploh ne,« je dejala tova- rišica Bukovčeva smeje. »Uči- telj je namreč tolikšna av- toriteta, da beseda staršev sploh nič več ne pomeni! Problemi nastajajo šele po- zneje, ko so otroci že bolj kritični. Seveda pa je sode- lovanje med starši in učite- lji tudi v prvem razreda iz- redno potrebno. Starši bi morali razumeti otrokovo navdušenost nad »tovarišico«, ki je, če jo ima rad, najlep- ša, najboljša in najbolj pa- metna.« »Za otroka je začetek šole nedvomno velika sprememba v življenju. Ali naj bi tej spremembi prilagodili tudi način domačega življenja?« »Ees je, da se v šoli bo- lje znajdejo otroci, ki so že kolikor toliko samostojni, še vedno pa je nekaj takih, ki se ne znajo sami obuti, obleči, ki preprosto vse spu- stijo na tla in čakajo, da jim bo kdo pomagal. To je seve- da zelo zamudno in tudi za otroka ni najbolje. Zato bi bilo prav, če bi na red -n sa- mostojnost otroke navadili že pred začetkom šole. Pa tudi kasneje naj otroci sami skr- be za red v svoji torbi3i in v delovnem kotu. Zgodi se namreč, da pride otrok v šo- lo brez pravega zvezka, pa se potem opravičuje, češ, ma- mica mi ga ni dala v tv^rbi- co. V takem primeru po na- vadi vprašam: »Kdo pa ho- di v prvi razred? Ti ali tvo- ja mamica?« To pa ne po- meni, da naj starši ne oi po- skrbeli za to, da pride otrok v šolo opremljen z vsem, kar potrebuje. Res pa je, da to lahko store neopazno in da prepuste — vsaj na videz — skrb za šolske potrebščine samo otroku.« »Se vam kdaj primeri, da bi imeli težave med otroki, ki so različno materialno pre- skrbljeni?« »čedalje redkeje. Otroci svo- jih prijateljev ne izbirajo po njihovi obleki, če pa že de- lajo razlike, potem so to po navadi posledica miselnosti starejših. Več imamo težav z razvajenoki, ki se včasih »dr- že« sami zase in jih lB tež- ko pripravimo do ugotovitve, da niso edini in najpomemb- nejši v razredu. Z otroki pr- vih razredov bi morali biti zelo obzirni. Malčki so nam- reč zelo čustveni, toda živ- ljenjskih izkušenj še nimajo Zato jih sleherna krivica ze- lo boli in kaj hitro se v njih lahko porodi kakšen težak kompleks manjvrednosti. Po- trebujejo veliko ljubezni in tovarišica prvega razreda mora celo misliti po otro- ško.« »Nekateri starši j»,. njihov otrok ob vsto^ lo zna brati in malega računati. Ur^ ga izogibajo. Kakšno^-^ mnenje?« '' »Otrokovo vedoželjn potrebno spodbujati č voljiti. če želi spoz^aJ ke, naj jih. Z branji ga ne smemo siliti. potrebno, da bi otrok! domačo nalogo naprg,.' ko j, ko se bo vrni] , Toda če to želi, naj j, napravi. Otrokov pro^ je potrebno organizira^ pa naj ne bo nikakrj^ volucija v načinu (Jru5i ga življenja.« Naš razgovor s to^^ Bukovčevo je bil p^^ Toda dal bi gradiva vrsto sestavkov, če jt njim dosegli to, da j dragi starši, ra^miUjii svojem prvošolčku — ^ vam verjetno to tudi žj polni misli — potem jj namen dosežen. Seveju bo prav, če boste z , Ijem svojega otroka žh navezali tudi osebne saj je od vajinega sod nja odvisen otrokov usj šoli, prav tako pa tuii vilno oblikovanje njegovi de osebnosti. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO še tega nas bo kdo učil, poreče kdo. V klet z njim ali pa na omare in konec. Pa ni tak« enostavno. Marsikomu sadje za ozimnico povzroča glavobol. Kam z njim, ko so arhitekti prehitro ubogali politiko, češ, pros z na-'.lako in zalogami. Kakšno sadje je za zimo, kako oskrbeti to koristno ozimnico, da bo trajala čim dlje. Za nasvet smo zaprosili direktorja drevesnice Mirozan inž. VIDA KORBEKJA. Povedal je najvažnejše, vendar do- volj, če bomo njegove nasvete le prav upoštevali. NAŠE NAJPOGOSTEJŠE SORTE Za uvod se spoznajmo s sortami jabolk in hrušk, ki so najpogostejše na kmeti- jah in v plantažah, sorte, ki pridejo v poštev za shranje- vanje. Naštejmo jih, čeravno je na koncu sestavka še 'est- vica trajnosti v najboljših pogojih vskladiščenja. Zlata parmena in Bauma- nova reneta sta okusni, žal ne predolgo trajajoči sorti. Belfler, carjevič, Damason- ski kosmač, krivopecelj, zlati skopski kosmač, Jonatan in delišes, rdeči delišes, bo- bovec so zimska jabolka, čeravno nekatere sorte ob pravilnem ravnanju in v ustreznem prostoru potrajajo tja do pomladi, da celo do novega sadu. Hruške niso tako obstojne. Glavne sorte pa so: Kleržo, pastorjevka in zimska pcistrv- ka (zadnja je še precej red- ka pri nas). TRAJNOST V NAJBOLJŠIH POGOJIH Shranjevanje jabolk je za večino ljudi problem, razen morda za podeželane, kjer so kleti ustreznejše. Ko govorimo o prostorih za shranjevanje jabolx :n hrušk, saj drugega sadja ta- ko ne shranjujemo, pojdii.no FK) važnosti pogojev, xi mo- rajo biti zagotovljeni. VLAŽNOST, je brez dvo- ma temeljni pogoj, vsekakor pa precej važnejši kot tem- peratura. V prostoru z do volj vlage se jabolka ns bo- do začela sušiti, grbančiti in naposled gniti. Zlati delišes je na primer silno občutiiiv, toda lani ga je bilo dovolj v trgovinah, seveda iz hladil- nic, iz prostorov z dovolj vlage. Kaj storiti, če ni vlage? Treba jo je ustvariti. V su- hih kletnih prostorih je tre- ba vsaj nekajkrat na teden ovlažiti tla, pa bo že mno- go bolje. TEMPERATURA? Idealna je ena stopinja nad ničlo. Vsaka temperatura pod 12 stopinj je še dobra. Nad to stopnjo toplote je shramba za sadje neustrezna. Pod eno stopinjo je sadje, kar je ra- zumljivo, izpostavljeno zmr- zovanju. ' SVETLOBA? Ta nima bi- stvenega vpliva na trajnost sadja v shrambi. Nekateri mislijo, da je svetloba za sadje podoben problem kot je za. krompir. Torej svet- loba ni problematična. KAKŠNA SHRAMBA? Omare v hladnejši spalnici že niso najboljše skladišče» Boljše je če ostanejo v kle- ti, ki pa ji moramo lastnosti skladišča za sadje ustvariti, če ni za te namene ustrezna. Rekli smo že, da je treba poskrbeti, da temperatura ne sme pasti pod eno stopi- njo in se ne sme dvigati nad 12 stopinj. Za vlago, če je ni, bi morda prišel prav v nizke škatle zložen mah, ki dolgo drži vlago. Tudi škrobljenje tal vsake tri dni ni odveč. Nekateri dajejo sadje v plastične vrečke in jih občasno znotraj obškro- pijo. Kaj storiti z gnilirni plo- dovi? Hudo napak delajo tistii, ki vsak teden prekopava j o po zabojih in iščejo nagnica ali gnila jabolka. To je navobe, ker tako jih ranimo m še bolj bodo gnila. če je sadje iz sadovnja- kov, ki so redno škr>pljeni in zaščiteni pred škodljivci, je sadje zaščiteno tudi po- tem ko je obrano. Zgnije sa- mo slučajno bolan sadež in zaradi tega ostali sadeži ne bodo zgnili. če pa je sadje iz sadovnja- kov, ki niso negovani, potem ga je le bolje vskladiščiti na police tako, da so sadeži le- po razgrnjeni. Zdravo sadje pa je mirne duše lahko v zabojčkih aH podobnih posodah, le da je treba paziti, da se pri trans- portu in vskladiščenju no po- škoduje. PONOVIMO . ŠE ENKRAT! 9 Sadje kupujemo sa no po vrstah in pomeš ker je trajnost vsake s različna. 9 Sadje mora biti ot« ne sme se poškodovat prevozu in vskladiščenju 9 Prostor, kamor vsÜ ščimo zimsko sadje, I biti predvsem nekoliko žen, imeti mora ten? turo, ki ni nižja od 1 ^ nje in ne višja od 12 pinj. 9 Sadje jemljemo shrambe po lestvici trais torej najprej tisto sort« najmanj traja. Gnüa če jih ne moremo brez' kanja drugih odstranit je pustLmo. Ne prem^ mo sadja po pogradih f zabojih. lestvica trajnosti Jabolka: Zlata parmena........do novega let«' Baumanova reneta.......do novega leta Kanada . ..........do novega leta Belfler...........do sredine ja"' Car.jevič ........i . do februarja. Zlati delišes.........do marca. Boi'kopski kosmač (ledrerka) , . do marca. Damasonski kosmač ...... do marca. Krivopecelj.........do aprila- Rdeči delišes.........do maja. Bobovec ..........do maja. Hruške: Kloržo...........do konca novein Pastorjevka.........do januarja Zimska postrvka.......do marca. Lestvica trajanja je le približna in velja ^ so doseženi kar najboljši pogoji vskladiščenja. Kairski »Al Ahr am« je spo- ročil, da ^o Aliju Sahriju odvzeU položaj organizacijske- ga sekretarja arabske so- cialistične unije. Isti list je tudi seznanil svoje bralce — nekoliko zapozmlo — da je Sabri po vrnitvi iz Moskve prinesel številne kovčke mi- mo carine. Eno je gotovo: zaradi neplačane carim tako visoke osebnosti ne letijo s položajev. Razen tega je Sa- bri medtem carino plačal.. »Kaj si bolj želimo: več služb in hiš aH pogrebov? To je izbira.« Te besede je izrekel ministrski predsednik severnoirske vlade James Chi- chester — Clark. Toda vse ka- že, da imajo na Severnem Irskem še vedno rajši pogrebe . . . Predsednik Nix- on namerava spremeniti vpo- Iclic v ameriško armado. Po novem bi žreb odločal, tcoga bodo vpoklicali in ko- ga ne. Fantom, starim 18 ali 19 let, ne bo treba kupova- ti srečk za to loterijo... Vsi kitajski delavci še niso prepojeni z maoističnim du- hom. Kaj se je zgodilo v strojni tovarni v Hona- nu? Tam je število izostan- kov veliko. Dopisnik lista »People's Daily» poroča: »Raz- redni sovražnik je izkoristil položaj v tovarni. Sin reak- cije je ob poroki priredil ve- liko zabavo na domu in po- vabil še druge delavce, da So jedli in popivali dolgo v noč. Zato niso mogli dobro delati za produkcijo nasled- nja dva dni.« . .. Nedavno sta se na sprejemu v Wa- shingtonu srečala dva obve- ščevalca, strokovnjaka za Ki- tajsko — ameriški in sovj.et. ski. Američan je previdno vprašal svojega »kolega«, če Ve za okrogle predmete, po- dobne panjem, ki jih imajo Kitajci. Te predmete so po- nesli vohunski sateliti. Sov- jetski »kolega« je zelo do- bro poznal te predmete, ker tudi sovjetski vohunski sate- liti letijo nad Kitajsko. In kaj so ti predmeti? Ne Rus ne Američan nista vedela. Kitajskega »kolega« ni bilo na sprejemu, da bi se nanj obrnila z vprašanjem. Ver- jetno jima ne bi dosti poma- galo. . . . Gradimo nove ceste in od- pravljamo ostre ovinke na starih cestah. To zahteva raz- vijajoči se avtomobilski pro- met, tako tovorni kot oseb- ni. Ceste je torej treba zgra- diti, čeprav bodo speljane preko kmetijskih in gozdnih zemljišč. Načrtovalci cest tu- di ne delajo razlike med družbenimi in zasebnimi ze- mljišči Iščejo le najustrez- nejši teren. Zato se z lastni- ki zemljišč ni moči pogaja- ti, koliko zahtevajo za svo- io njivo, travnik, sadovnjak ali gozd. Marsikateri bi za- hteval trikrat toliko, kot bi dobil, če bi prodal sosedu. Ve, da ceste ni moči prelo- žiti z njegovega zemljišča na sosedovo, čeprav bi ga ta rad dal po veliko nižji ce- ni. Konkurence ne morebi- ti. Zato se je že zdavnaj uve- ljavilo razlaščenje zemljišč za take namene. Seveda za ustrezno odškodnino. 0 Izkušnje kažejo, tia od- škodnina ni vedno ustrezala vrednosti razlaščenega zem- ljišča. Cenilci nimajo dovolj natančnih meril, kako naj ga ocenijo. Kmetje in kolektivi družbenih posestev .so se je- zili, da so dobili prenizko odškodnino. Po zveznem ali, kakor ga tudi imenujemo, te- meljnem zakonu pa je tre- ba določiti kar najbolj na- tančna merUa za pravično od- škodnino za razlaščena kme- tijska zemljišča. V Sloveniji pripravljajo tak zakon že precej časa. Prvi predlog, da bi odškodnino 25a razlaščena zemljišča določali po katastrskem dohodku, sploh ni prišel do republi- ške skupščine. Prej so ga za- vrnili drugi organi, ki so raz- pravljali o njem. Sedanji katastrski dohodek ni pravil- no ocenjen za najmanj 30 od- stotkov zemljišč. Tako pravi- jo na geodetski upravi v Lju- bljani. Za toliko zemljišč od- škodnina ne bi ustrezala. [gj Potem so pripravili ustreznejša merila za določa- nje odškodnine za razlašče- na zemljišča po njihovi ro- Za železnice vpisa- nih 32,477.700 din Do konca avgusta so na območju ZŽTP Ljubljana vpi- sali za 32,477.700 din obvez- nic za modernizacijo želez- nic. Od tega so železničarji sami vpisali 11,600.200 din, njihova proizvodno-vzdrževal- na podjetja ter druge železniške organizacije pa 2,210.000 din. Posamezni vpi- sovalci posojila, to je 3.264 občanov, so vpisali doislej 2,834.000 din. Vpisovanje po- sojila za modernizacijo želez- nic se nadaljuje. dovitnosti. Upoštevali so ka- kovost zemljišča in vremen- ske razmere ter bližino tr- ga. Posamezne vrste zemljišč so točkovali, za točke pa do- ločili po posameznih obči- nah vrednost v dinarjih. Raz- like v vrednosti točk so pri- bližno med 21,50 in 24,50 din. Tako so pokazali računi, pri katerih so upoštevali pre- cej stvari. Ker pa tudi tako morda še ne bi dobili dovolj pravične cene ali odškodni- ne za razlaščena zemljišča, bo geodetska uprava v Lju- bljani to poskušala pred spre- jetjem zakona preveriti na te- renu. Kmetovalce pa gotovo bolj zanima, koliko dobijo za raz- laščena zemljišča v dinarjih kot sam sistem izračutiava. nja odškodnine. 0 Po pripravljenem toč- kovanju in vrednosti točk bi bila odškodiiina za en hek- tar njive III. razreda v mur- skosoboški občini nekaj čez 15.000 din (poldru.gi milijon S din). Taka je približno tu- di sedanja tržna cena. Pri- bližno enaka bi bila cenihia vrednost njive III. razreda tudi v občini Novo mesto in v sosednjih občinah. Pravijo pa, da cenilna vrednost ne bo vedno enaka tržni ceni v nekem kraju. JOŽE PETEK TELEGRAMI MOSKVA — Na Poljskem od Baltika do reke Nise so se ssačele velike taktične vaje vojaških enot ZSSR, Poljske, NDR in ČSSR. Če- škoslovaške enote so prestopile mejo in zasedle svoje položaje. Kakor poročajo, so jih na Polj- skem prisrčno sprejeli. PRAGA — Na seji predsedstva CK KPč, ki jo je vodil prvi se- kretar Husak, so sklenili, da bo plenum CK KPC 2.5. septembra. Na njem bodo obravnavali sedanji položaj in naloge partije. RABAT — V maroškem glavnem mestu se je začela konferenca še- fov držav ali predsednikov vlad islamskih držav. Govorili bodo^v glavnem o požaru v jeruzalemski mošeji Al Aksa in o položaju mu- slimanskih svetih krajev pod izra- elsko okupacijo. KAIRO — »Al Ahram« piše, da se je prvi sekretar CK KP SZ Le- onid Brežnjev v posebnem sporo- čilu predsedniku Naserju zanimal za njegovo zdravje, ker so bili objavili, da mora predsednik Na- ser za nekaj časa opustiti vse dr- žavniške posle. Zdravniki so mu svetovali popoln počitek. TOKIO — Kitajski predsednik Mao Ce Tung je odobril predlog za odlikovanje desetih kitajskih graničarjev, ki so se bojevali pro- ti sovjetskim vojakom na meji. PEKING — Kitajska z nezmanj- šano silovitostjo nadaljuje propa- gandno vojno proti Sovjetski zve- zi. Sovjetsko z\'ezo obtožuje »re- stavracije kapitalizma« v notranji in »agi-esivnosti in hegemonističnih teženj« v ztmanji politiki. Nedavni sestanek med Kosiginom in ču En Lajem ni nič spremenil polo- žaia v tem oziru. NEW DELHI — V zahodnoindij- ski državi Gudžerat so poklicali na pomoč vojsko, da bi zatrla verske nerede. V Ahmedabadu in okolici je bilo nad 50 oseb ubitih, ker je vojska streljala. RIM — Italijatsski sindikati so pozvali vlado, naj razoroži polici- jo, ki nadzoruje stavkovna sredi- šča. Povod za to zahtevo je dal incident v Brescii, kjer je bil ne- ki delavec hudo ranjen v spopadu s policijo. Cene razlaščene zemlje Cenilna in tržna vrednost kmetijskih zemljišč - Natančnejša merila za ugotavljanje odškodnine bodo določena z republiškim zakonom SREČANJE — Zapoznela fotografija srečanja med premierom }{„ k ginom in Ču En Lajem na pekinškem letališču 11. septembra letos. Toda po u »i sestanku se kitajska propagandna vojna proti ZSSR ni zmanjšala. ^ ; Telefoto: Tajj d tedenski zunanjepolitični pregki Osemindvajsetega septem- bra bodo v Zvezni republi- ki Nemčiji splošne parla- mentarne volitve. Predvolil na kampanja se čedalje hu- je razvi-iema in visoki pred- stavniki obeh glavnih strank — krščansko-demo- kratske CDU/CSU in social- nodemokratske SPD — čeda- lje bolj dvigajo ton. To se je dogajalo že med prejšnji- mi volilnimi boji, ko je bil še živ stari Adenauer. Seda- nja volilna kampanja v ZRN pa ima nekaj obeležij, ki jih prej nI bilo. Prva pomembna značilnost sedanjega boja je ta, da zma- ga visi v zraku. Z drugimi besedami krščanski demokra- ti prvič po vojni niso goto- vi, da bodo ostali najmoč- nejša stranka v državi. An- kete javnega mnenja kaže- jo, da imata SPD in njen voditelj VViUy Brandt prvič resno upanje na zmago. Druga značilnost sedanjega političnega boja v ZRN je iz- red,.io močan gospodarski in finančni položaj te drža- ve, ki ustvarja — četudi zve- ni to še tako protislovno — skoraj prav tako velike teža- ve, kakor če bi bila zuna- njetrgovinska bilanca ZRN pasivna. Pred dobrima dve- ma letoma je bil položaj povsem drugačen: ZRN .je bila v krempljih prave go- spodarske krize in število brezposelnih je doseglo četrt milijona. Takrat se je CDU/CSU odločila, dabo vzela v vlado socialne demo- krate in med njimi je bil ostroumni in prodorni dr. Kari Schiller, ki je v »veliki koaliciji« postal go- spodarski minister. V marsi- čem je nje.arova zasluga, da je ZRN iz gospodarske kri- ze prešla v »krizo obilja«. Tretja značilnost seda- nje predvolilne kampanje je pojav tako imenovanih »div- jih stavk« delavcev v raznih panogah industrije. Ta zna- čilnost neposredno izhaja iz sedanjega gospodarskega po- ložaja. Medtem ko so se z gospodarskim vzponom neve- rjetno povečali dobički last- nikov tovani in drugih delo- dajalcev, so delavske plače ostale v glavnem »zamrz- njene«. Toda to še ni vse. Pred poletjem letos se je vrednost marke tako poveča- la, da so vsi pričakovali re- valvacijo oziroma prevredno- tenje, uradno povečanje vred- nosti marke glede na dolar in seveda tudi na druge va- lute. To so pričakovale Fran- cija, Velika Britanija in ce- lo ZDA. Toda kancler Kiesin- ger je oh pod^wri finančne- ga mfnistra in vplivnc.ga ba- varf^kega politika Josefa Straussa odločno dejal — ne. S tem je udaril po socialnih demokratih, predvsem po mi- nistru za gospodarstvo Schil- ler ju, ki je dokazoval, d^j to škodovalo zahodnonemj mu gospodarstvu, predvsi varčevalcem in delovnim s jem, ki prejamajo »z^ njene« plače. Dokazovati Je, se bo izvoz iz ZRN še | večal — za tuje kupce jei močni »nerevalvirani« ki nemško blago še bolj f) Ijivo — in to bo poveči notranje povpraševanje blagu, ki ga bo tako na Natanko to se je zgodilo divje stavke so tudi i raz tega stanja. Zaradi « j^ga notranjega povprašei nja so se začele ts dvigati. Četrta značilnost predvol nega boja je »žongliranje« Vzhodno Evropo. V zadnj dneh je Moskva poslala Bt nu spomenico, v kateri pn laga pogovore o sklenitvi sp« razuma, da ne ena ne dn ga stran ne bosta uporabi sile pri urejanju medseb« nih sporov in nesporazum«' Kiesinger je v bistvu zavn to sovjetsko pobudo, W tem ko jo je Willy BM načelno pozdravil. Tako i® zahodnonemški volilec le 1* koliko več izbire med P" gramoma dveh gla*"™ strank. Kako se bo odi«» bomo videli 28. septembt« Diplomati v OZN in d" god so zdaj v glavnem ^ konstruirali potek dogodit^ pred sestankom med Kosif nom in Cu En Lajem v kingu. Baje je sprožil ta ^ stanek Ho Ši Minh na sm^ ni postelji. Ko je Ču En W prišel na njegov pogr®''. Hanoi, so mu severnovi^ namski voditelji povedali,® je Moskva že izrekla s^ privolitev. Nato je Cu ^ Laj', ne da bi čakal na siginoy prihod v Hanoi, ^ odpotoval v Peking na ^ svet. Tam so biia mnenja različna, toda sled so se le odločili stanek na letališču. je že odpotoval iz Han»'^^ je bil že v Kalkuti, ^ mu sporočili, da je P''. »voljan«, še vedno ^ A ugibanja, ali bo ta sest» ^ prelomnica v odnosih ZSSR in LR Kitajsko a»^^ mo nepomembna epi^" ^^ Spodbudno je dejstvo, tega sestanka baje znamovali nobenega "" ^ obmejnega incidenta t« likanoma. Ce je to res, J^ spodbudno znanjenje- tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SREČANJE TITO — GEAU- SESCU V DJERDAPU — V soboto Sta se v Kladovu sestala predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito ter predsednik državnega sveta Romunije in generalni sekre- tar romunske KP Nikolae Ceauses- cu. Dopoldne sta irnela politične razgovore v Kladovu, popoldne pa v Turnu Severinu na romunski stra- ni. Po razgovorih so izdali skupno sporočilo, ki med drugim ugotav- lja, da sta deželi pri gradnji hidro- energetskega in plovnega sistema Djerdap zelo uspešjao sodelovali. Poročilo nadalje govori o širitvi vseh stikov obeh dežel ob uporabi novih oblik in metod, zlasti pa med- sebojne industrijske kooperacije. Na djerdapskem gradbišču so predsednika Tita seznanili z obse- goir opravljenih del in mu sporo- čili, da bo že maja prihodnjega le- ta začel obratovati in dajati elektri- ko prvi agregat te velikanske elek- trarne. Nato sta se oba predsedni- ka sestala sredi pregrajene Donave na hidrocentrali, kjer so ju pozdra- vile salve iz 21 topov. V pogovoru s predstavniki djer- dapskih graditeljev so le-ti sezna- nili predsednika Tita s težavami, ki jih imajo zaradi prepočasnega do- tekanja sredstev. Predsednik Tito je poudaril, da je treba djerdapski sistem dokončati in da morajo zvezni organi izpolniti sprejete ob- veznosti, Gradnjo nove hidroelek- trarne nižje od Djerdapa pa je tre- ba po Titovem mnenju vzeti z dnev- nega reda, ker so finančne možno- sti skupnosti omejene. Predsednik Tito je nato obiskal Bor ter več drugih krajev v Srbiji. m RAZSTAVA OB 50-I.ETNICI SINDIKATOV — V petek so v Slo- venj Gradcu odprli razstavo »Anga- žirana umetnost 1919—1969« v po- častitev 50-letnice delavskega giba- nja in KPJ. Otvoritveni govor je imel pokrovitelj razstave, predsed- nik centralnega sveta Zveze sindi- katov Jugoslavije Dušan Petrovič- Sane. Navzoči so bili tudi Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Tome Kropušek, inž. An* drej Marine in drugi ugledni gost- je. m ŽELEZARNE SO SE ZDRU- ŽILE — Prejšnji ponedeljek je bil v vseh treh slovenskih železarnah, na Jesenicah, v Štorah in na Rav- nah referendum o združitvi. Za združitev je glasovalo 78,90 odstot- kov od 11.783 zaposlenih. ■ PTUJ OB SVOJI 1900-LETNI- CI — V soboto, 27. septembra, bo osrednja proslava ob 1900-letnici Ptuja. Te dni so v počastitev tega jubileja odprli arheološko razstavo »Ptuj v I. stoletju«. Od 22. do 24. t. m. bo v Ptuju prvi slovenski sim- pozij zgodovinarjev, poleg tega pa bo še več razstav in prireditev. B MINIMALNI OSEBNI DO- HODKI — 450 DIN — Republiški izvršni svet je pripravil predlog zar kona o minimalnih osebnih dohod- kih delavcev. Po tem predlogu naj bi minimalni osebni dohodki v pri- hodnje znašali 450 din mesečno. m BARVNI TELEVIZORJI — Jugoslovanska elektronska industri- ja bo dala v prodajo prve domače barvne televizorje že konec letoš- njega leta. Izdelovali jih bodo EI Niš, zagrebški RIZ in združeno po- djetje Iskra. Predstavniki EI Niš so na zagrebškem velesejmu pove- dali, da bodo prodajali televizorje po 7.300 din. m PREMAJHNE ZALOGE KRVI — Razvoj medicine, čedalje več pro- metnih nesreč in interesi narodne obrambe zahtevajo iz dneva v dan večje zaloge krvi. V Sloveniji je okrog 350.000 prijavljenih dajalcev krvi, vendar kri daje le kakih 70.000 ljudi. Njihova kri zadošča le za vsakodnevne potrebe, za zalogo pa je ostane zelo malo. Nekatera pod- jetja kažejo premalo razumevanja za krvodajalske akcije, pa tudi Rdeči križ pri svojem delu nima dovolj podpore drugih organizacij. Zato zdaj pripravljajo predlog, ka- ko naj bi izboljšali krvodajalsko službo. Hkrati pa predlagajo, naj bi vsak občan dobil kri v potrebi zastonj. Za nezavarovance naj bi stroške za kri plačala občinska skupščina. m NAJVEČJA PRI NAS ZGRA- JENA LADJA — V splitski ladje- delnici so zgradili ladjo z nosilnost- jo 88.000 ton. To ladjo, doslej naj- večjo, kar so jih zgradili v naših ladjedelnicah, bodo te dni izročili naročnjiku, indijski družbi iz Bom- baya. Ladja-tanker nosi ime velike- ga indijskega državnika in misle- ca Nehruja. I^aja že prva elektrika IZ sistema HE Djerdap :fena problematika vključevanja zasebnih GO- v skupno gospodarjenje - več možnosti odlo- ^ tudi kmetom. članom samoupravnih organov ozdnih gospodarstvih - sedanja ureditev gospo- ^mja z gozdovi naj bi bila tudi osnova novemu zakonu - ali bo novi zakon korak nazaj. ^ javnost je iz raznih virov večkrat napačno j0a o gospodarjenju z našimi zasebnimi in fljmi gozdovi, o politiki zbiranja sredstev in S0 teh sredstev. Največkrat zasebniki ne vedo, ^ denar, ki se zbere pri gozdnih gospodar- l^adi razlike med prodajno in odkupno ceno jjnetje menijo, da vsa ta sredstva ostanejo p) gospodarstvom, kot režija. Potrebno pa je, javnost seznanjena, kam gre denar, zbran kot {8 amortizacija, prejšnji gozdni sklad, in kot , med odkupno in prodajno ceno. Prav zato jdno gospodarstvo zavzelo trdna stališča v raz- 0 spremembah republiškega zakona o gozdo- ynen teh stališč pa je v tem, da bi prispevali misli k oceni dosedanjega izvajanja zakonskih 1 na svojem območju, obenem pa dali podlago 010 razpravo na celjskem gozdno gospodar- območju. , gospodarstvo Celje jozdnüi obratov, ki 0 območje šestih ob- icer občine Celje, ža- h), Šentjur, Šmarje ih ter občino Sloven- jice. Na tem območ- .582 hektarov gozdov li lasti, medtem ko je jni lasti le 13.386 hek. edov. Skrb za vse te gozdov je moralo srn prevzeti Gozdno rstvo Celje. Za vse te 1 je treba izdelati go- načrte, projektirati in graditi gozdne ceste, odkaza vati les za sečnjo, nasploh or. ganizirati vso javno gozdar- sko službo. Prei sq stroške za vzdrževanje javne gozdar- ske službe odvajali iz gozd- nega sklada, ki se zdaj ime- nuje sklad biološke amorti- zacije. Ker so ti stroški kar precejšnji, je za vlaganje r gozdove ostalo manj sredstev in to se je poznalo tudi pri gospodarjenju z gozdovi. Zdaj pa plačujejo vse stroške jav- ne gozdarske službe iz skla- da, ki nastane zaradi razlike med ceno lesa pri odkupu od kmetov in nadaljnji prodaji. Tako so sprostili precejšnja sredstva, nekako 30 odstot- kov sredstev sklada biološke amortizacije, in vsa ta sred- stva zdaj namensko vlagajO nazaj v gozdove, v vse gozdo. ve na območju gozdnega go- spodarstva. Vse to je lepo urejeno, težava pa je v tem, da ie zelo malo gozdov re- snično rentabilnih in da le malo gozdnih posestnikov se- ka za prodajo, torej za čisto blagovno proizvodnjo. Ker pa se biološka amortizacija pla- čuje po kubičnem metru pro- danega lesa, se vsa sredstva za vlaganje v gozdove zbere- jo le pri prodaji. V stai->ti- kah Gozdnega gospvo iarstva Celje je 23.093 gozdnih po- sestnikov, od katerih jih seka le kakšnih 60 odst. Vendar pa tudi posestniki, ki sicer se- kajo, les ne prodajo ve^^no, in tako laliko Gozdno g<">spo- darstvo odkupi le približno 50 odst. posekanega lesa, v celoti pa prodaja les le okrog 25 odst. gozdnih posestnikov. Podjetje pa po določilih za- kona opravlja strokovno goz- darsko službo v gozdovih vseh gozdnih posestnikov. Vsi stro. ški strokovne gozdarske služ. be na celotnem področju se krijejo lorej iz ustvarjene akumulacije, dosežene s pro- izvodnjo iz družbenih gozdov in iz blagovnega promeia. ki ga ustvarja le 25 odst. gozd- nih posestnikov. Večkrat se slišijo tudi očit- ki glede režije pri odkupu lesa V časovnem inren-alu od leta 1965 do je zna- šala razlika med proda.,no in odkupno ceno lesa na 'vse gozdne asortimente v pov- prečju 4410 starih dinarjev na kubični meter prodanega le- sa. Vedeti Pa moramo, da so iz te razlike plačani vsi stroški javne gozdarske služ- be, ki obsega odkazovanje, nrojektiranje gozdnih cest vzdrževanje gozdnih cest in podobno. Zanimiva je točna razčlenitev, kam gredo sred- stva. nastala zaradi razlike med odkupno in prodajno ce- no. V obdobju 65/68 so sredstva delila takole: Odprema lesa 3,67 din Vzdrževanje cest 8,64 din Projektiranje cest 0,38 din Ostala režija 32,92 din Iz vsega tega se vidi, da se precejšen del sredstev vrača spet nazai v gozdove, in da so mnogi očitki o veliki re- žiji neutemeljeni. Prav tako ali pa še bolj zanimivi pa so podatki o vlaganju na hek tar gozdne površine. V ob dobju 1964/68 go se vložena sredstva delila takole: Gojenje gozdov 9»2l din Urejanje gozdov 4,82 din Gradnja gozdnih komunikacij 12,72 din Vzdrževanje 7,63 din Poudariti je treba, da ve- ljajo vsi ti podatki za vlaganje sredstev v zasebne gozdove. Veliko težavo pri gospodar, jenju z gozdovi predstavlja tudi velika razdrobljenost gozdnih posestev na območju Gozdnega gospodarstva Celje. Povprečna velikost gozda ene. ga posestnika je 1-? okrog 2,43 hektara, kar je zelo malo Novi zakon naj bi sprostil prodajo lesa, ki jo imajo zdai v rokah le gozdna gospo- darstva. Če pa bi več orga- nizacij ali podjetij odkupova- lo les od proizvajalcev, bi se zmanjšala sreds,va biolo- ške amorti!5aci.)e, prav tako pa bi tudi razlika med pro- dajno in odkupno ceno lesa odšla v blagajne teh podjetij. Tako bi stroški za vzdrževa- nje javne gozdarske službe spet šli v breme sklada bio- loške amortizacije, kar pa bi nujno zelo zmanjšalo sred- stva, vložena nazaj v gozdove. Predvsem bi trpela gradnja novih cest, ker bi zmanjkalo denarja. Pri odločanju o gospodar- jenju z gozdovi so že zdaj sodelovali tudi kmetje — last. niki gozdov, v delavskih sve- tih po^meznih obratov in v centralnem delavskem svetu. Do sedaj je bil ključ za šte- vilo kmetov v samoupravnih organih vloženo delo. Pri gozdnem gospodarstvu pa me. ni jo, da bi bilo pravičnejše, če hi bil kljač dohodek od lesa, kar bi mo!no povečalo vlogo kmetov pr: odiočanju o gospodarjenju z gozdovi Vidimo lahko, da le gospo- darjenje z gozdov predvsem pa vključevanje gozdov za- sebnikov v skupno gospodar- jenje, zelo kompMc rana za- deva. V razpravah o tej pro- blematiki so se ori Gozdnem gospodarstvu Ceije izkristali- zirala naslednja mnenja. — Gospodar j enjo z gozdovi naj ostane enotno pri eni gospodarski arganizaciji, ker le to omogoča trujno in smo- trno gospodarjenje. — Samouprava gozdnih po- sestnikov se naj organizira na bolj smotrn način s po- večanim vplivom pri odloča- nju o prigospodavjenih sred- stvih v zasebnem sektorju. — Prouči naj se davčni si- stem. Politično teritorialne enote pobirajo davščine od gozdov, čeprav nmiajo z go- zdarstvom nobenih upravnih poslov niti stroškov — Plačilo biološke amorti- zacije naj se odredi tx) koli- čini odkazanega in ne proda- nega lesa, s čimer bi plačeva- li biološko amoriizacijo tudi posestniki, ki ne proizvajajo lesa za trg. Pri Gozdnem gospodarstvu menijo, da bo javria razprava o gospodarjenju z gozdovi ve. liko pripomogla k pametnej- šemu in smotrnejšemu plani- ranju in gospodarjenju Vse- kakor bodo pri Gozdnem go- spodarstvu vloži i vse sile, da bodo ohraniL sedanje in zasadili nove gozdove, da bo tako naša domovina cstala le- pa in bogata. I. S. FOTO ¥E§TI TKANINA MODERNIZIRA LOKAL — Ko bo odprt novi del blagovnice Tkanine v Celju, bodo tudi kupci z naduho z lahkoto prišli do blaga v tretjem nadstropju. V prejšnjem tednu so namreč pripeljali premične stopnice, ki bodo kupce pripelja- le v vsa nadstropja. Alečne stopnice za eno nadstropje stanejo okrog 200.000 din, uvozila pa jih je Metalka Ljubljana iz Italije od firme Falconi-Novara. Pri Tkanini želijo, da bi novi del čimprej odprli za javnost ter tako še povečali izbiro. Minulo soboto so v Mirozan, veliko sadno p|9 KK Žalec, prispeli strokovnjaki iz Južne xS Pred upravnim poslopjem jih je sprejel direkS Vid KORBER, ki je na kratko orisal tudi ra3 ga največjega sadjarskega obrata v Savinjski p Gostje, bilo jih je za poln avtobus, so si ogledj donosnike in pa seveda tudi obiranje ter sklj nje sadja. (Foto: J. Kraj V soboto in nedeljo je bilo v Celju več prireditev članov organizacije Zveze slepih Jugoslavije. Zvez- nemu tekmovanju v igri z zvenečo žogo in tekmova- nju v atletiki so v soboto dopoldne dodali še medna- rodno srečanje predstavnikov organizacij slepih Ju- goslavije, Avstrije in Italije. Goste iz Koroške in Furlanije so pozdravili — poleg najvišjih predstav- nikov organizacije Zveze slepih Slovenije — tudi pred- stavnica občine Celje tovarišica Zofka Stojanovič, predsednik celjske organizacije Zveze slepih Rudi Pu- stinek in drugi. Na sliki: udeležencem trojnega sre- čanja govori predsednica republiškega odbora Zveze slepih Slovenije Marija Breznik. (Foto: I. Burnik) Te dni končujejo modernizacijo ceste Ljubečna-Arclin. Tako bo naše območje pridobilo nekaj asfalta, s tem pa morebiti tudi možnost vsaj za delno razb" nitev obremenjene Mariborske ceste. Akcijo zbiranja sredstev so začeli na I do krajevnih skupnosti Ljubečna, Škofja vas in Vojnik, saj bodo prebivalci območij imeli od nove ceste največ koristi. Tudi opekarna Ljubečna je primal svoj delež — 300 tisoč novih dinarjev, vsak član kolektiva pa še po 30 prost« nih delovnih ur. S prostovoljnim delom in denarnimi prispevki sodelujejo ostali občani tega območja. Delo hitro napreduje in optimisti računajo, dal M ta nared že do 15. oktobra. Besedo ima: TONI KERCFELER Ej, kako je lepo v teh jesenskih dneh ne samo zaradi melanholije, ki po- pade lahilnejše nature, pač pa tudi zaradi obilne letine. Krompirja, zelja, jabolk in drugih dobrot, zraslih na našd zemlji, je letos na pretek. Kakor se kmet veseli dobre letine, tako je včasih ob obilju sadežev tudi zaskrbljen. Kam z vsem tem. Na šmarskem so zelo zaskr- bljeni, kam bodo prodali jabolka starih sort iz zar sebnüi sadovnjakov. Za več kot 4000 ton jabolk dnige vrste se proti kon- ou septembra še ne ve, ali jüi bo sploh mogoče pro- dati. Enake skrbi imajo v mozirskem in velenj- skem koncu. S krompir- jem — tudi tega je letos v izobilju — je nekaj po- dobnega kot s saidjem. Brihtni ptujski kmetje pripel jejo na celjski ko- nec kar 'cele traktorje krompirja in delajo tu z nižjo ceno kar znatno konkurenco. — V Celju sploh ne morejo prodati krompirja, pripravljenega za oeimnico, oziroma ga prodajo zelo malo, pa če- prav je po 0,75 par. Lo- gično bi kajpak bilo, da bi potrošniki pozimi spri- čo dobre letine lahko sproti kupovali zemeljske dobrine po kar se da niz- kih cenah. Ja, dragi moji, drugače bo krompir se- gnil, v kolikor ga, seve, ne bi predelali v cekinč- ka. Prijatelj md je ves raz- nežen začel obujati spw- mine na kožuhanja in prešanja mošta. »Tiček ti«, sem si mislil, »spet si delaš skomine na tiste lepe čase«. Le zakaj je s takšno ihto ril vstran od zemlje, ker bi navsezad- nje še dan današnji lahko jeseni kožuhoval in .<;e imel lepo. Priznam in ro- ko na srce, tudi mene vle- če med ličje. Hm, spre- memba okolja, obrazov, natur in še česa utegne delovati bolj rekreativno kot kakšen polizan sindi- kalni izlet. Ne zamerite, da bom primer in dogodek zavil v delno anonimnost. K tej odločitvi me ni vodil strah pred odkrito besedo, temveč bolj bojazen, da ni edini^ da ni osamljen. In če je res tako — raj- ši pa bi imel, da bi se motil — potem naj dobi splošnejši pečat in širše obeležje; naj rečem bolj človeško. In prav zaradi tega imena ljudi niso važna, čeprav me miče, da hi vam jih ne samo predstavil, temveč tudi pokazal s prstom. Naj povem, da mi je pobudo za pisanje teh vr. Stic dal primer družine, ki živi v hribovitem pre- delu našega območja, tam, kjer so nekoč gozdovi živeli svoje življenje, kjer je skoraj vsaka hiša, če že ne v resnici vsaka, pomenila borcem za svobodo varno zatočišče^ kjer so vedno našli toplo izbo, pri- jazno besedo in kos domačega kruha z mlekom, če že mesa ni bilo. Toda, pustimo te spomine, da hi ne rekli: glej, na račun te dobe išče nekaj, kar jim ne pripada. Ne, daleč od tega in tudi ljudje,' o ka- terih govorim, se ne čutijo prizadete zaradi tega. So preveč pošteni, da bi na račun tistega, kar so dali in žrtvotmli, iskali prednosti, pravic... In še nekaj — tudi godmjači niso. Zaradi svojega polo- žaja ne trosijo slabe volje na druge. Ne iščejo strelo- voda, ki bi naj sprejel njihovega nič kaj zavidanja vrednega položaja. In zdaj so pri hiši same ženske roke, utrujene in bolne. Toda, v očeh, je še vedno topla iskra, če- prav v notranjosti nekaj boli in peče. Težko delajo in težko živijo. Ko se je oni dan gospodinja zglasila v zdravstvenem domu in iskala zdravnikovo pomoč ter nasvet, ji je doktor »spre- gledal« plačilo, čutil je, da ji ne more zaračuruiti pregleda. Ta drobcen primer ji je pomenil več kot zdravilo. Vlil ji je nova upanja v človekovo pošte, nost, v razumevanje in pomoč. Toda, drugače je s tistim listom, ki pravi, da mora plačati v tem letu 400.000 starih dinarjev davka. . »Ne gledam po drugih, ki imajo več od mene. Naj imajo. Nisem jim nevoščljiva.« je dejala dobri prijateljici, »toda zase vem ie to, da tistih 400 jurjeo ne premorem. Nimam jih kje vzeti. Te obveznosti ne morem poravnatif« Ali ni v tej izpovedi tista življenjslca resnica, nad katero se moramo zamisliti? Smo pozabili, da smo ljudje in da zatorej tudi odločbe o davkih ne hi smeli vedno in v vseh pri- merih jemati papirnato. Ne gre pri tem za nekda- nje zasluge; teh ni mogoče istovetiti z davki in pri- spevki; gre za topel človeški odnos, ki se lahko zrcali tudi v takih in podobnih primerih. -an FEDOR GRADIŠNIK, PREDSFONIK POSLOVNEGA ZDRUŽENJA »AGENS«: Prvi obrtniški zbor leta 1967 na Dobrni, lanskoletni I. in letošnji II. sejem obr- ti, so zaživeli v obdobju, ko se v naši samoupravni di-už- bi veliko razpravlja o vlogi terciarnih dejavnosti, ki kot nadstavbe stopnje razvitosti proizvajalnih sil, niso z ajimi v premem sorazmerju. In obrt, kot ena najpomemb- nejših terciarnih dejavnosti, deli usodo vseh ostalih, le, da je pristop k reševanju nje- ne problematike na poti k razvitosti še zlasti komplici- ran zaradi dveh sektor,jev obrti, od katerih- je družbe- na obrt v izrazito slabšem ekonomskem položaju. Ce k tej ugotovitvi dodamo še od- nos do obrti, zlasti pred le- tom 1963, ko so bili v Slo- veniji sprejeti prvi ukrepi za n,|eno pospeševanje, ki je dobilo plansko oformljene smernice v družbenem pla- nu Slovenije 1966 — 1970, vendar žal brez določitve vi- rov materialnih sredstev je razumljivo, da obrt še ne odigrava tiste vloge, ki ji v moderni, že industrijski sa- moupravni družbi pripada. VeMko se ob najrazličnej- ših priložin.'Ostih, zlasti ob sprejemanju vseh vrst pla- nov in programov gospodar- skega In družbenega razvoja ter urbanistične dokimienta- cije, T zadnjem času pa ob postavljanju izhodišč koncep. tom dolgoročnega družbeno- ekonomskega raz\'oja republi- ke, še bolj pa slovenskih, re- gij, razpravlja o terciarnih dejavnostih. Resnično je kaj razpravljati, saj je v Jugosla- viji razmer,ie med aktivnim prebivalstvo v terciarnih panogah in onim v primar- nih in sekundarnih panogah kar za 40 odstotkov manj ugodno kot v razvitih indu- strijskih deželah! In koi.icept dolgoročnega družbenega raz- voja Slovenije naj bi pri- pravljal pogoje za čim hitrej- š'i prehod naše dežele v po- stindustrijsko samoi|pravljal- no družbo, v kateri ravno terciarne panoge nosijo pre- težno pezjo absorbcije in za- dovoljevanja prebivalstva! Res je, da se je stanje v obrti pri nas po letu 1963 za- čelo precej popravljati vsaj kar tiče porasta obrtnih or- ganizacij, saj se je njihovo število dvignilo od leta 1964, ko jih je bUo v Sloveniji II.020 na 13.066 v letu 1967. Vendar gre ta porast izključ- no na račun povečanega šte- vila delavnic zasebnega sek- torja obrti, kajti število druž- benih obrtnih organizacij se je v istem obdobju zmanjša- lo za 60. Da bi bila slika stai.ija in razvoja družbene- ga sektorja obrti še bolj za- skrbljujoča, rabi podatek, da smo v Sloveniji z družbenim planom 1966 — 1970 raču- nal s stopnjo rasti zaposle- nih v dmžbenem sektorju obrti 3,38, v letu 1966/67 smo jo dosegli — 4,33, v letu 1968 pa — 2,23! Torej se število obrtnih delavnie družbenega sektorja i/, leta v leto moč- no manjša, manjša pa se tu- di število zaposlenih v njih, v čemer v jugoslovanskih razmerah prednjači ravno re- publika Slovenija tako, da jih je bilo konec leta 1967. le še 29.995, medtem ko je še leta 1960, v organizacijah družbene obrti v Sloveniji delalo 34,094 oseb! Kljub opi- sanemu, ne preveč rožnatem stanju obrti na Slovenskem, pa ustvarja obrt vseei.io oko- li 1,000,000.000 N din narod- nega dohodka in zaposluje okoli 8 odstotkov vseh de- lavcev! Ugotavljamo torej, da obrt, ta za prespektivno rast in preobrazbo naše družbe ta- ko važna gospodarska dejav- nost, občutno zaostaja za splošnim gospodarskim razvo- jem dežele. To zaostajanje pa ni samo relativno, saj se kaže v absolutnem zniževa- nju zmogljivosti in zaposle- nih v njih. Res je, da pa se istočasno krepi zasebni sek- tor obrti, saj zaznamuje v obdobju 1964 — 1967 porast kar za 2.098 delavnic, delav- cev v njih pa za 4.536 oseb. Ta močni razvoj zasebne obr- ti ni popolnoma v skladu z družbenimi potrebami, tem- več je predvsem izraz ko- njuktura, kot liberalizaci- ja predpisov, pa imata žal za posledico še večjo inklinaci- jo h krepitvi šušmarstva in tudi k padanju poslovi.ie mo- rale pri nekaterih obrtnikih, ki tako delajo stroki slabo uslugo. Zniževanje števila de- lavnic družbene obrti ima svoj globlji vzrok v ekonom- skih pogojih, katerih koreni- ne je pognala gospodarska in družbena reforma, ki obrt praktično v vsej krutosti po- gojev tržnega mehauizsua iz- enačuje z ostalimi gospodar- skimi pano.ganii. S tem pa se je v družbeni obrti začel proces ekonomske selekci.je, ki je, in še bo, izločal slabo organizirana obrtna i>otljetja in delavnice ter tiste, ki svo- je dejavnosti ne bodo znala prilagoditi vibraciji iz dneva v dan zahtevnejšega tržišča! Resnici na ljub» bodi po- vedano, da pa sta obrt in ajena problematika v zad- njem času, zlasti v obdoljju obeh naših prireditev, pred- met razprav predstavniških organov naše samouprav- ne družbe od zvezne do ob- činskih skupščin, od organi- zacij socialistične zveze, sin- dikatov do zbornic. Vendar so razprave, ki venomer in na vseh ravneh nakazujejo vodilno vlogo družbene obrti v nujnem, družbi tako važ- nem razvoju obrtne dejavno- sti, izzvenele le v deklarativ- nih konstatacijah brez za- konskih in ekonomskih pri- jemov, dočim so razprave o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo mimo Liajšir- še razprave o njegovem raz- mahu in pozneje o možno- stih bogatenja, le rodile vsaj nekatere zakonske ukrepe in tiskusno prebujanje občin v smislu ekonomskih prijemov kreiranja razvojne politike zasebnega sektorja obrti! Nadal.jevanje na naslednji strani (Nadeljevamje na 2. strani) je, 24. septembra 1969 — ZA OBISKOVALCE II. SE.JMA OBRTI V CELJU ^GEJ KRAIGHER, JEDSEDNIK SKUPŠČINE ^ SLOVENIJE ®'ganizatorjem sejma obrti gre pohvala, ker je f"® Pomembna manifesta- I dosežkov v panogi, kate- doslej posvečali pre- ^ pozor.iosti. Mislim L na uslužnostno in obrt. Po moji oce- ^isir- ^ verjetno bo ''i Sejem prerasel v vse- ^'ovanskega, ker bo pri- dejanski uspeh in re- ^ ra/voja obrti pri nas. OLGA VRABIC predsednica skupščine občine Celje t Izredno zanimanje za letoš- nji sejem kaže, kako potreb- na je ta prireditev, ki ima poleg v.sega tudi močan ko- mercialni poudarek. Spričo vsega tega je pravil- na odločitev poslovnega zdru- ženja Agens, da ostane obrt- ni sejem tradicionalna prire- ditev v Celju. To pa je tudi velik interes Celjske občine. Razen tega se moramo vsi skupaj zavzeti, da dobi Celje stalne sejemske prostore. LEOPOIJ) KRESE, predsednik Gospodarske zbornice SRS fci pokrovitelj drugega sejma obrti v Celju Čestitam inciatorjem in or- ganizatorjem obrtnega sejma. Že prva prireditev, čeprav or- ganizirana pod dokaj težki- mi pogoji, je potrdila pravil- nost odločitve za takšno* za vse go.spodarstvo koristno manifestacijo. Pomembnost sejma pa ter- ja svojo stalnost, to je vsa- koletno prireditev, za kar mislim, da je mesto Celje tu- di najprimernejše. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 PERSPEKTIVNI PLANI RAZVOJA OBRTI Nadal.jevan.je s 1. strani Čeprav delovne organizaci- je družbene obrti v nakaza- nem procesu ne morejo ne- piKsredno sodelovati, bi bilo napak, če bi stale popolno- ma ob strani. Preko svojih asociacij in integracij- skih oblik, to je zbornic in poslovnih združenj, se mora- jo boriti za kompleks sistem- skih in zakonskih določil, ki se v odnosu na obrtne or. ganizacije niso in se še ve- dno ne uporabljajo na naj- primernejši način. Zavzemati se morajo za pravilno po stavljanje vprašanj, ki se do- slej sploh niso reševala. Bo- riti se morajo za vlaganje kvalitetnega bančnega kapita- la v obrt ter za enotnejšo fi- skalno politiko, ki naj zasle- duje dolgoročnejše cilje od trenutnih proračunskih situa- cij posameznih družbeno-poli- tičnih skupnosti. Zlasti pa se morajo prizadevati za iz- delavo perspektivnih planov razvoja obrti na določonih regionalno celovitih območjih, ki morajo sloneti na sploš- nih proporcih ter pogojih rasti našega gospodarstva. Ta- ko sestavljeni perpektiv- ni razvojni plani, programi in koncepti, bi pomenili smernice enotnih akcij vseh družbenih dejavnikov za re- "evanje vseh tistih problemov, ki zavirajo uspeŠTiejši ra voj obrti, zlasti njenega družbe- nega dela v našem družbe- nem dogajanju. Za uveljavitev splošnih na- log in za izboritev mesta obrtni dejavnosti, ki ji v na šem gospodarstvu gre, saj sodobno gospodarstvo, v ka- terem se vsak dan razvijajo pomembni tehnični in tehno- loški izsledki, izumi, izboljša- ve, nujno zahteva sodobno obrt, deluje že četrto leto: Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo Olje — Maribor — sedaj »Agens«. Reiorma s svojim glavnim in krulim instru- mentom: zakonom tržišča, je bolj kot prej sprožila nove integracijske procese znotraj obrti, pa tudi med njenimi organizacijami z ostalim go- spodarstvom. Seveda pod in- tegracijskimi procesi ne sme- mo pojmovati izključno fizič- nih združitev organizacij, ampak vse pestrosti integra- cijskih oblik, od katerih kot asociacije obrtnih proizvajal cev stopata v ospredje zbor- niča, kot združba po zako- nu, kjer se v njenih samo upravnih organih srečuje di- rektiva osnovnih proporcev višjih družbenih planov z In- teresi gospodarskih panog in gospodarstva kot celote ter poslovna združenja, to je institucije, ki so v smislu servisov v pomoč delovnim organizacijam v cilju zaščite in pospeševanja zlasti njiho- vih poslovnih interesov. Mor. da je štiriletno obdobje še nekoliko kratko, da bi združe- nje, oziroma uspešnost nje- govega delovanja, sodili le po teh temel.jnih nalogah. Razvojna pot, dosežena orga nizacijska stopnja zlasti bi- roja združenja, sta tista či- nitelja, ki sešno prestavile tudi cel.i- ske obrtne organizacije, in sicer 41 v letu 1952 ter 53 v letu 1956. Nekako po letih ig- 1957 zamre skoraj mestih, ki so pred i^, tenzivno letno, ali y.*^ in, dve leti, prirejale H» lokalnega Rospodarskeg'% tenciala, iniciativa janje Ukšnih maniJVs''/''^ ali pa so le-te dobile po^^ drug karakter in v oi.'^ tega tudi svojo perion*?' stalnost. Mesto Celje irna v d janju g«)spodarskih pijj^ tev in v okviru teh tuaj ^ stav obrtnega karakterja'^ precejšnjo tradicijo. nje, pa je s svojimi n^^? mi pogoji sredi razvej.^nj^ organizTane obriniške cl>j nosti kot aglomeracijst središče sorazmerno veli^ zaledja z ugodnimi pro^ nimi zvezami, zelo priprj^. za prirejanje takšnih p^jj* ditev. Razen .tega pa še rjj polaga z zadostnimi gosi^ skimi zmogljivostmi, s ^ turnimi znamenitostmi lepo okolico, kar vse v prid čim številnejše^ obisku prireditev in možu stim turističnega izživljji^ prispelih obiskovalcev. ^ komparativne prednosti Ija pred ostalimi slovensü mi mesti za prirejanje spe cializiranc poslovne obr'4 ške sejemske prireditve, j) tisti dejavniki, ki dajejo a snovani prireditvi mimo ^ slovnih ambicij udeležene« pogoje za uspeh. NUJNI SO USTREZNI SEJEMSKI PROSTCIRi Rezultat lanske, prve pri- reditve, na kateri je sodelo- valo 153 razstavljavcev, so odločili o usodi nadaljnjih tovrstnih prireditev v Celju, o njihovi vsebini, o vsakolet- nem motu, o spremljajočih dejavnostih, prihodnje pa bodo odločale zlasti o njiho- vi organizacijsko.pravni obli- ki ter o primernih sejem- skih prostorih. Lc-ti so že sedaj zaviralni dejavnik ta- kojšnjega pristopa k organi- zaciji prireditev širšega kon- cepta, za katerega bi potre- bovali vsaj 4500 kvadratnih metrov pokritega razstavne- ga prostora s skladišči, s transportnimi napravami, s servisi in s stranskimi pro- stori in vsaj 8000 kvadratni- mi metri odprtega prostora, ki bi služil deloma razstav- Ijanju, deloma pa gostinski dejavnosti z zabaviščem. Pro- storov v takih izmerah Celje nima, niti bi jih bilo mogo- če pridobiti s primerni- mi adaptacijami obstoječih zgradb, z izjemo delne utes- nitve pri umetnem drsališču v parku. Za tega del bo tre- ba pristopiti k novi gradnji in postaviti zasnovni pro- gram bodočih sejemskih ob- jektov tako, da bodo lahko služili še drugim dejavno- stim v času, ko ne bo sejem- skih prireditev, to pa je vsaj 10 mesecev v letu. Takšna zasnova pa nujno zahteva specifične lastnosti lokacije sejemske objekte, kar je zla. sti v ožjem mestnem jedru problematično, V poštev bi prišle le lokacije v novem mestnem središču — »Srcu«, na »Lavi« in morda v okrnje- ni obliki, v Mestnem par- ku. Presoja je težka, variant- ni predlog bo moral biti pre- puščen strokovnjakom za sejme in tudi urbanistom, medtem ko bo dokončno od- ločitev za ali proti perma- nentnemu prirejanju sejmov obrti v Celju, morala preiti izključno z ramen Poslovne- ga združenja »Agens« še v pristojnost celjske občinske skupščine, celjskih gostin- skih, trgovskih, prometnih, kulturno-prosvetnih in turi- stičnih organizacij ter v li» >i meno Republiške go.-,po l» zbornice! Naj bo odločitev za pri hodnje prirejanje sta nih in specializiranih sejmov obri v Celju, za pridobitev ust» znih sejemskih prostorov 't odločitev za organizacijs» pravno obliko bodočih se} mov takšna ali drugačna, ?fl odločanju o tem morajo ii» ti odločujoči dejavniki ved« pred očmi dejstvo, da no«; gospodarski pogoji v tt formskem obdobju že nii} i no zahtevajo obliko in a snovo takih prireditev, b ' jim bo poslovnost temelji I namen in cilj, tako da b^ le te neposredni pobudnib organizatorji in tudi reali» tor ji poslovnih zvez! Akcija poslovnega zdru^^ nja »Agens« za čim usp» nejše poslovno vključevanj« svojega članstva in drugil obrtnih organizacij v trž'š^ je na tem, da začne svojf osemdnevno delovanje | okviru »II. sejma obrti«, ^ naj s skupnimi močmi z^f» ženih obrtnih organizacij'" njihovih poslovnih partner^ rodi napore, da zado» obrt v našem gospodarst^" mesto, ki ji pripada, delavk v obrti in delovni obrtni* pa pravo strokovno velj^^f med ustvarjalci materiali"» dobrin naše samoupra>n| družbe! Če bo sejem izzveiif v takšnih akordih, potfi" f bila odločitev za njegovo 1 vedbo pravilna, njegov3 lovanje pa v interesu u'''" žencev in vsega naše.;;» ? spodarstva. Z njim bo jen zopet nov kamen v tem^ Ije reformskih naporov ^ ših proizvajalcev, saj jc jem s svojim poslovnim hanizmom že sedaj, še pa bo to v prihodnosti. P, memben dejavnik rasti ^^ ne proizvodnje in uslug rezultat kvalitetnejšega ' menta specializacije slovnost! v naporih za sebojno ubranost vseU ^^ spodarskih panog nase žele! SEJEMSKA IZDAJA 1 5 SPORED EJEMSKIH UREDITEV 27. .septembra JVnostna seja upravnega Poslovnega združenja ^^ Celje-Maribor (ADK) glavnostna otvoritev sejma 28. septembra ^ rabljenih avtomobilov fKirni prostor) I^odna revija (sejemski 6tor) jpljek, 2». septembra pernonstracija novosti ototehniki, fotokemiki (PZ) geja bazenskega strokovne- odbora za obrt pri Gospo- .jici zbornici SRS, Celje JK) pernonstracija kemičnega ^nja oblek in pranje oblačil (kemična či- Ipica Elegant, Gubčeva ul.) Modna revija »sejemski ostor) 30. septembra I predavanje: Uporaba elek- )nskih sistemov v manjših lovnih organizcijah (PZ) (led 1MB centra pri Zavodu 'napredek gospodarstva Ce- j, Vodnikova ul. ) Demonstracija uporabe pla- ičnih cevi na področju ko- unalne dejavnosti (sejem.ski ostor) ) Predavanje: Regulativni •edpisi za zasebno obrt IDK) O Modna revija (sejemski rostor) ia, 1. oktobra O Demonstracija o uporabi retlobnih teles v reklamne amene (ADK) O Demonstracija o tehniki izmnoževanja in fotokopira- ja (razstavni prostor Fino- lehanike, tribuna, I. nad- tropje) »Razgovor s predstavniki ibrtnih delovnih organizacij o erspektivnem razvoju obrti malr dvorana Narodnega do- aa) 00 do 18,00 Demonstracija ke- Bičnega čiščenja oblek in pra- nja oblačil (kemična čistilnica Eegant, Gubčeva ul.) M Modna revija (sejemski prostor) ■30 Modna revija (Zlatarna, Kersnikova ul.) Krtek, 2. oktobra '■00 Demonstracija: površinska obdelava gradbenih površin, pleskarstvo itd. (sejemski pro- stor) '■OO Razširjena seja sveta za obrt Gospodarske zbornice .SRS (ADK) '10 Tretji kriterij slovenskih ®est v atletiki. Pokrovitelj ^Poslovno združenje »Agens« 'stadion ADK) •"■OO Modna revija (sejemski Prostor) 3. oktobra •OO Demonstracija površinske "bdelave lesa (Pohištvo, Ker- snikova) Demonstracija o delovanju i'^ci na sežiganje smeti (se- jemski prostor) '00 do 18.00 Demonstracija ke- mičnega čiščenja oblek in 1 Ji^ja oblačil (kemična čistil- Elegant, Gubčeva ul.) 7 Modna revija (sejemski Prostor) Jta, 4. oktobra Modna revija (sejemski >stor) ^ Modna revija (Zlatarna, .^rsnikova ul.) 5. oktobra ^ejem rabljenih avtomobilov lojrkirni prostor) . Demonstracija najnovejše pričeske (ADK) SP^ir^ale ekipnega prvenstva 'lOo A ^ za mladinke .Modna revija (sejemski ^ /zaključek sejma jj ''i: ADK — dvorana atletske- l^^'^'^stva Kladivar; ie^.^ Prostori Poslovnega zdru- ^^ Agens, Cankarjeva ul. 1. RAZGOVOR Z DIREKTORJEM POSLOVNEGA ZDRUŽENJA »AGENS« IVANOM URANJEKOM Kdo ve, kolikokrat že doslej smo načeli pogovor o sejmu obrti v Ce- lju; vseeno, o katerem, prvem, dru- gem ali poznejših, četudi se zdi, da so problemi na dlani, čisti in pojas- njeni, jih še vendarle veliko ostaja odprtih. Ti se pojavljajo sproti, z našim življenjem in delom. In prav je tako, v tem je tudi mik vse de- javnosti, aktivnosti in podobno. V tem je tudi smisel velike prireditve obrtnikov, ki je v mestu ob Savi- nji dobila svoj domicil. Tu je po zaslugi poslovnega združenja Agens njen pravi dom. »Sejma se nismo lotili zaradi sej- ma, da bomo v seznam vpisali eno prireditev več in tako dokazali svo- jo dejavnost,« je v razgovoru dejal direktor poslovnega združenja Agens Ivan Uranjek. »Ne, lotili smo se ga zavoljo tega, da tudi obrti odpremo vrata na stežaj, da jo vključimo v nove gospodarske tokove, ki jih je nakazala družbena in gospodarska reforma. Ce je doslej ta panoga ter- ciarne dejavnosti ostala več ali manj zaprta vase, ji prav naš sejem daje možnosti, da se pokaže pred sve- tom, da pokaže, kaj zna in kaj lahko nudi najrazličnejšim kupcem. Na- men sejma pa je tudi v tem, da se obrtni delavci med seboj seznanijo, da izmenjajo izkušnje in stališča. da se v delu poslovno povežejo, po- govorijo o specializaciji, skupnem nastopu na domačem in tujem trgu, da uredijo svoje odnose s trgovino, zatem zlasti s tisto industrijo, ki proizvaja zanjo reprodukcijski ma- terial in podobno. Obrtni sejem je torej tisti prostor, kjer se sklepajo poslovni posli, kjer se dogovarjajo o prihodnjih načrtih in kjer dobiva obrt v našem gospodarstvu svoje pravo mesto. Naj poudarim, da se naša organizacija imenuje poslovno združenje in da tudi zaradi tega ali predvsem zato, podpiramo najrazlič- nejše poslovne oblike in možnosti!« Obrtni se^em bo stalna celj- ska prireditev. Vendar to ni samo prireditev Celja: sejem dobiva slovensko in medna- rodno obeležje. Zato, kako so to prireditev sprejeli Celjani najširšem pomenu besede?« »Čeprav bi rad odgovoril na vpra- šanje dragače, moram povedati, da imam še vedno občutek, kot da je ta prireditev samo naloga našega po- slovnega združenja. Pri vsem tem pa bi rad opozoril, da ti sejmi niso samo naši in bi ne smeli biti. S temi prireditvami bi moralo živeti in dihati vse mesto in njegovo za- ledje. Celjani bi morali biti ponos- ni, da je prav njihovo mesto orga- nizator takšne prireditve, ki se je že doslej močno uveljavila. Naj i^vem, da je s sejmom v Kranju pOTsem drugače, da tamkaj organizatorji ni- so osamljeni in da imajo najširšo družbeno oporo in pomoč. Pri nas, žal, ni tako. Zato menim, da bi Ce- ljanom in vsem družbenim ter dru- gim činiteljem v mestu ne smelo biti vseeno, če takšen sejem, ki tra- ja približno sedem dni, obišče po 60.000 ljudi in več. Tak obisk se mo- ra in se pozna tudi drugje in ne samo pri številu prodanih vstopnic za ogled razstave. Zato bi si želel le eno — sejem bi morala postati tista prireditev v mestu, s katero bi živeli vse prebivalci tega mesta in jo tudi osvojili kot svojo!« »Že anketa, ki ste jo izvedli jjo lanskem, prvem sejmu obr- ti, je pokazala, da mora Celje ostati organizator te tradicio- nalne prireditve. Hkrati s tem pa se je uveljavila misel, da mora mesto dobiti tudi svoje stalne sejemske prostore. Ka- ko gledate danes na ta pro- blem?« »Tako kot lani po prvem sejmu. Opozoriti moram, da je zlasti anke- ta pravilno ocenila položaj in sta- nje in da so njeni udeleženci pra- vilno zahtevali pridobitev ustreznih prostorov za sejemske in druge po- dobne prireditve. Kot lani, tako tu- di letos glede prostora improvizi- ramo. Menim pa, da mora biti ko- nec improvizacije, Celje mora priti do primernih prostorov za takšne prireditve. Pri vsem tem je treba vedeti še to, da je vsaka improviza- cija draga in da vselej ostane le začasna. Zato si naše združenje moč- no prizadeva, da bi spravilo to vpra- šanje z mrtve točke in da bi se lo- tili dela, ki bo silno odgovorno!« »Kako ,)e v obrtniških kro- gih in sploh v poslovnem živ- ljenju od,)eknil pr\'i, lanski se- jem obrti? Ali ste v njem imeli vsaj moralno osnovo za orga- nizacijo drugega?« »Da, imeli smo več kot moralno oporo! Lanski, prvi, sejem obrti je dosegel nepričakovano lep uspeh. Naj to trditev osvetlim z nekaterimi številkami. Lanski sejem je zajel 5.200 kvadratnih metrov razstavnih površin, od tega je bilo 1.200 kv. me- trov pokritih. To prireditev je obi- skalo 65.000 ljudi. Na njej je sode- lovalo 135 razstavljalcev. Izredno razveseljivi pa so bili tudi ekonom- ski rezultati. Gotovinski promet od prodaje na drobno je znašal 400 mi- lijonov starih dinarjev, pogodb pa je bilo sklenjenih v višini dveh mili- jard starih dinarjev. Tako imenovani perspektivni interes, saj moramo ve- deti, da se vse pogodbe ne podpi- šejo v času sejma, marveč večinoma pozneje, pa je dosegel številko šti- rih milijard starih dinarjev. Poleg tega je sejem spremljalo 25 raznih izvensejemskih prireditev. Mednje sodijo tudi različna strokovna pre- davanja, demonstracije strojev in naprav in drugo. Spričo vsega tega ni čudno, če so sejem ugodno oce- nili ne samo naši krogi, marveč tudi širša javnost, da ne rečem poslovna. In prav ta uspeh je bil tisti, ki je dal tako jasno zahtevo, da je treba s temi prireditvami nadaljevati in da naj sejem obrti v Celju postane tradicionalna prireditev. Zanimiva pa je bila tudi pripomba, da naj dobi še večji komercialni poudarek.« »In kakšne so bile priprave za letošnjo prireditev?« »Lahko rečem, da so se začele že tedaj, ko smo zaprli vrata lanskega sejma. Zaradi velikega uspeha prve- ga sejma, je bilo za drugo priredi- tev neprimerno večje zanimanje. Zato je tudi naše poslovno združenje sprejelo določena stališča za ude- ležbo na njem. Skratka, odlorili smo se za prioritetni vrstni red raz- stavljalcev in drugih, zatem druž- beni in zasebni obrti, trgovini za preskrbo obrti z reprodukcijskim materialom, zatem tistim tujim raz- stavljalcem, ki proizvajajo stroje in naprave za obrt, industriji, če proizvaja reprodukcijski material za obrt itd. Razen tega smo povabi- li k sodelovanju tudi strokovne šole za učence v obrti, zavode in druge. Letošnji sejem smo pripravljali pod geslom »obrt v službi potrošni- ka in industrije«. Kot rečeno, je prav lanski uspeh prvega sejma spodbudil mnoge obr- nike in obrtne delovne organizacije, da so se letos neprimerno prej od- ločili za sodelovanje na tej prire- ditvi. Prišli smo celo tako daleč, da ,srno morali marsikatere zavrni- ti. Poleg tega smo poskrbeli za po- večanje razstavnega prostora. Od- ločili smo se za več pokritega pro- stora, naročili posebne hale, si iz- posodili druge objekte za razstavo in podobno. Večjo skrb smo posvetili, tudi go- stinstkemu in zabavnemu delu. Za- nimivo je dejstvo, da je celotno organizacijo gostinskih uslug pre- vzel kolektiv Merxa! Poseben pro- stor smo odmerili zabavnemu delu. Te naprave so urejene izven stadi- ona, na prostoru ob Dečkovi cesti. Skratka, v vsem smo zagotovili ne samo večjo širino, marveč s tem tudi večjo pestrost in ne nazadnje kvali- teto!« »Ce bi vas prosil, da v ne- kaj besedah označite bistvo letošnje prireditve, kaj bi dejali?« »Nekatere značilnosti sem že ome- nil. Tu mislim na večji razstavni prostor, na večje število domačih in tujih razstavljalcev kot lani, na več- jo pestrost itd. Razen tega bi v tej zvezi kazalo omeniti, da smo se za strokovna srečanja obrtnikov letos v večji meri kot lani odločil' raznih strok, za večje število demon- stracij strojev, orodja in naprav za potrebe obrti. Novost so tudi tako imenovane specializirane razstave v okviru sejma. Tako se bomo se- znanili s prednostjo komercialne fotografije v reklami, z obrtjo v preteklosti, z iznajditeljsko in nova- torsko dejavnostjo v obrti, z vlogo obrti v turizmu itd. Tu bo tudi raz- stava strojev za kmetijstvo, zatem cvetlična razstava, ki bo zelo po- pestrila celotno prireditev in še in še. Naj omenim, da bo v prostorih celjske zlatarne tudi letos razstava zlata, nakita in kristala. Poleg tega bodo vsak dan modne revije. K vsemu temu pa bo treba dodati še druge kulturne in zabavne priredit- ve, ki bodo v tem času tudi izven sejemskega prostora. Na vsak na- čin pa dajmo letošnjemu sejmu iz- redno močan komercialni poudarek. Zato ni naključje, da bo tudi več razgovorov o pospešitvi blagovne izmenjave in podobno. V ta okvir sodi še zabavni del in ne nazadnje prodaja blaga. Glede na to, da se je občinska skupščina odrekla svojemu prispevku od pro- daje blaga, bodo cene nižje kot običajno. To pa je mikavnost, ki jo naši ljudje znajo ceniti.« »In še vaša osebna želja?« »Rad bi, da bi tudi z drugim sej- mom obrti dokazati, da je sejem v Celju nujno potreben in da bi ta prireditev rasla iz leta v leto v moč- no gospodarsko prireditev. S tem pa naj Celje postane resnično se- jemsko mesto!« M. BOŽIČ SEJEMSKA IZDAJA 1 5 24. srptembfr -----"Il SEJEMSKA IZDAJA 1 5 [ako hitro mineva čas, ka- D hitro bežijo leta. Marsi- do se dobro spominja »Go- rnja« izpred petnajstih let, D je čas, ko je štel kolektiv aanj kot d^-ajset ljudi. Kaj se se spremeni v sorazmer- Ü kratkem obdobju. Skoraj s\'erjetne se zde človeku Kvilke, še bolj neverjetna T. njih medsebojna primerja- Iz majhnega, resnično sajhnega kolektiva, ki je z neumornim delom iz leta v '?to koval svojo perspektivo zrastla tovarna, ki ji daleč sokoli ni para. Govoriti da- les o »Gorenju«, njegovi pro- izvodn.ji, rezultatih in per- spektivi ter pri tem upošte- rati pol preteklo obdobje je ®ožno samo na osnovi kon- ^etnih dejstev, ki so dovolj govorna že sama po sebi. ''ot razvoja je bila nagla, s'fma in se do danes ni u- stavila. Ustaviti se, bi po- "j^nilo nazadovati, pomenilo ''i zapraviti vse, kar je bilo ^fazmemo v kratkem času "stvarjeno z velikimi napori ® odpovedmi kolektiva. Velike in moderne proiz- 'odne hale, serijska proiz- '"^ja velikega obsega, ev- ^Pska kvaliteta in nenehno ^Polnjevanje proizvodnega Pfograma, so osnovne kompo- ki očrtujejo današnjo '^obo »Gorenja«, štedilniki ^ elektriko, plin, trda gori- kombinirani štedihiiki, J'inske peči, pralni stroji in nazadnje novi in sodobni Pi hladilnikov je proizvod- J' program današnjega ne ^ več tudi jutrišnjega dne. j' je jasen — vse za gospo- Jfjstvo! Ročno delo je treba aornestiti s strojnim, na- ^jmestiti ga je treba z ^'^rati, ki bodo slehernemu ^j^i'as in gospodinji v po- Medtem, ko v vseh pro- ,'^Lh halah brnijo stroji , Nastajajo novi izdelki, se oddelku že pri- oi) bodisi novi tipi iz ^®'Oječega asortimana, bo- ]jl' Povsem novi proizvodi. Dir» obogatili proizvodni ^išel'"^^ in predvsem naše tr. ^ letošnjem letu bo tovar- niške prostore zapustilo sko- raj 700.000 najrazličnejših proizvodov. Pomembno pri tem je predvsem dejstvo, da se proizvodi uspešno uvelja- vljajo tudi v aamejstvu. Že za prihodnje leto je planira- no, da bodo izdelali približno milijon najrazličnejših gospo- dinjskih aparatov, kar pome- ni, da bo dvnevna proizvod- nja znašala približno 4.000 komadov posameznih izdel- kov. Pravzaprav si je kar te- žko predstavljati takšne ko- ličine, če pri tem upoštevamo, da tu ne gre za proizvodnjo enostavnih artiklov, temveč za tehnično zahtevne proizvode, pri katerih pa poleg njihove funkcionalnosti igra še po- sebno vlogo tudi estetski vi- dez. Si lahko predstavljamo ka- kšno bo »Gorenie« čez dobre tri leta, ko je v programu raz- voja zapisano, da bodo izde- lali leta 1973 skoraj milijon m pol izdelkov, v tovarni pa bo zaposlenih še več novih delovnih rok. Ker »Gorenje« sodeluje tudi s številnimi ko- operanti širom Jugoslavije, bo direktno ali indirektno v tem letu vključenih v proizvodnjo artiklov »Gorenje« skupno 14.098 delavcev. Dokaj zgovor- ni podatki, mar ne? Kljub nenehnemu poveče- vanju produktivnosti, proiz- vodnja ne dohiteva vedno več- jih zahtev na tržišču. To še posebej velja za pralne stroje in hladilnike. Skladišč goto- vih izdelkov v »GORENJU« ne poznajo. Bivanje gotovih iz- delkov v tovarn: je kratko, saj gredo takorekoč sproti v vagone in s tem na tržišče. Prav težko je ustreči vsem, ki zahtevajo takojšnje doba- ve! V »GORENJU<( so kaj kma- lu ugotoviU, da ni dovolj, da plasirajo na tržišče čimveč in čimbolj še gospodinjske stroje — vso pozornost je F>otrebno posvetiti tudi konč- nemu potrošniku, da bo le-ta čimbolj zadovoljen z apara- tom, ki ga je kupil, široko razvejana in sodobno oprem- ljena servisna služba z uspo- sobljenim strokovn'im kadrom je posebna zaiačilnosit »GO- RENJA«. Ni ga praktično več mesta v Jugoslaviji, kjer ne bi deloval servis »GORENJA«, pripravljen na uslugo takoj, ko je potrošniku potrebna pomoč. Ni torej slučaj, da prihajajo v »GORENJE« vsa- kodnevna pisma iz najrazlič- nejših krajev Jugoslavije, in da se potrošniki zahvaljujejo tovarni za kvalitetno izdelane izdelke, oziroma za takojšnjo pomoč s strani njihovega ser- visa, če se je le pojavila do- ločena pomanjkljivost. Skrb za potrošnikovo zadovoljstvo je osnovno merilo za njihovo delo! Nenehno prilagajanje zahte- vam tržišča, ki je osnovno vodilo njihove sodobne in mo- derno organizirane proizvod- nje, vsakodnevno nalaga nove naloge, ki jih je potrebno ^rotno in strokovno reševa- ti. Izhajajoč iz bogatih izku- šenj je kolektiv jasno zastavil svojo bodočo razvojno pot, kä bo vodila k novim uspe- hom in delovnim zmagam, še cela vrsta gospodinjskih stro- jev je. Po katerih tržišče že sprašuje, zato njihove stro- kovne službe že pripravljajo vse potrebno, da bo proizvod- nja tudi le-teh stekla ob pra- vem času. še'in še bodo iz- popolnjevali svoj proizvodni program, še bodo prihajali na tržišče novi aparati, ki bo- do hitro našli p>ot v roke končnih potrošnikov, kajti z dosedanjim kvalitetnim de- lom in prizadevanjem za za- dovoljstvo potrošnika, si je »Gorenje« ustvarilo na tržišču neomajen ugled in zaupanje. To pa je danes tisto, kar si lahko želi sleherni kolektiv, ki resno računa s tem, da se njegova razvojna pot ni usta- vila, da hoče še naprej ... GORENJE - KDO GA NE POZNA? Odločili smo se, da stopimo na ulico, med ljudi, ki bodo slučajno prišli mimo. Nismo izbirali, čeprav smo iskali samo predstavnice nežnega spola. Verjetno ni potrebno še posebej razlagati zakaj smo se odločili ravno zanje. Razlog za tako našo odločitev leži v tem, da smo hoteli izvedeti kaj in koliko vedo danes gospo- dinje, uslužbenke in druge o največji tovarni gospo- dinjske opreme v Jugoslaviji. Naša vprašanja so bila tokrat enostavna. Poznate ime »Gorenje«, kaj vam to pove? Ko smo dobili ustrezne odgovore, pa še o tem, kaj tam proizvajajo in kakšne imajo načrte? Dobili smo naslednje zanimive odgovore: PANIKA BUTINA, bla- gajničarka: »GORENJE — kdo ga ne pozna. Doma imam njihov pralni stroj, ki mi je v veliko pomoč, samo ^oda je, ko ga ni- sem imela v .času, ko sem prala za svojih sedem oitroik, ki so danes že vsi odrasli. Kako da ne bi ve- dela kaj delajo in prav vesela bom, ko si bom lah- ko privoščila še njihov hladilnik, v mislih imam tistega večjega, saj razu- mete zakaj. Vsakomur bi priporočila, da kupuje go- spodinjske aparate samo iz »Gorenja« — odlično so in zanesljivi.« IVANKA POGAČNIK, uslužbenka: Tovarno »Go- renje« poznana, žal pa ni- mam doma niti enega nji- hovega proizivoda, ker smo vse nabavili že prej. Vem pa, da so njihovi izidelki zelo kvalitetni in kadar bo potrebno katerega od se- darxjih strojev zan:enjati, bo le-ta sigurno iz »Gore- nja«. če bodo res izdelo- vali barvne televizorje, ka- kor sem čitala, potem ene- ga kupca že imajo — prav gotovo ga bomo kupili, ker vemo iz pripovedova- nja drugih, da je to res zaupanja vredno podjetje.« JOŽEFA GORJAN, go- spodinja: Tri leta bo mi- nilo odkar sem kupila električna štedilnik »GO- RENJE«. Doslej smo imeli eno samo okvaro, pa še s to nismo imeU težav, saj nam je njihov servis že drugi dan okvaro po- pravil. Slišala sem, da de- lajo tudi hladilnike, pri- pravljajo pa. menda tudi izdelovanje televizorjev. Če bi imela možnost, mor- da bo, ga bom prav goto- vo kupila. GORENJU res ni treba reklame, saj jim jo njihovi izdelki delajo v zadostni meri.« DANICA SIN KAK, dija. kinja: »Gorenje — to je mali kraj med Šmartnim in Šoštanjem, kjer je pri- čela z delom tovarna »Go- renje« iz Velenja. Doma sem iz Nazarij, tu hodim na Ekonomsko šolo. Po- zaiam njihove izdelke, do- ma imamo prahu stroj, ki je mami v veliko pomoč in veselje. Kupili smo ga pred dvema mesecema in prepričana sem, da z njim ne bo nobenih težav, tako vedo povedati drugi, ki jih imajo že dolgo časa. Tudi televizorje bodo baje iz- delovali. Kolektivu želim še veMko uspehov tudi v prihodnje.« Prav gotovo bi lahko z našim izpraševanjem nada- ljevali, pa bi dobih vedno zadovoljive odgovore. Vse poznajo »GORENJE«, poznajo njihov proizvodni pro- gram in njihove načrte za perspektivo. Vse udeleženke v naši anketi so si bile edine, da je »GORENJE« to- varna. ki med potrošniki slovi po svoji solidarnosti in kvaliteti, da je to kolektiv, ki mu lahko zaupamo. Je potrebno k temu še kaj dodati? SEJEMSKA IZDAJA 1 5 INGRAD USPEŠNO GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE INGRAD CELJE SE SPE- CIALIZIRA ZA GRADNJO STANOVANJ ZA TRG - ZADOVOLJIVI USPEHI V ZADNJIH DESETIH LETIH - OBSEŽNE INDUSTRIJSKE GRADNJE Ob pregledu doseženih rezultatov v teh desetih letih 80 lahko prav zadovoljni. Nameravajo pa svojo dejavnost še razširiti, posebej na pod- ročju gradnje stanovanj za trg. Pri industrij- skih gradnjah pa sodelujejo tudi z drugimi podjetji. Gradbeno-industridsko pod- jetje Ingrad Celje je med prvimi podjetji sprejelo mon- tažni način gradnje stano- vanj in lahiko zgradijo na le- to okrog 400 stanoa'anj. Nji- hove kapacitete pa niso po- poilnoma zasedene, ker pač gradijo stanovanja po potre- bah tržišča in po višini sred- stev, ki so na razpolago. V zadnjih desetih letih so zgra- dili kar 140 stanovanjskih objektov z 2970 stanovanji. Poleg tega pa so zgradili še e? industrijskih objektov, 38 javnih zgradb, 18 trgov- skih, gostinskih ali kmetij- skih objektov ter 14 objek- tov nizkih gradenj. Tako so sodelovali pri gradnji avto- ceste Ljubljana—Zagreb, zgra. diili most čez Savinjo v Ce- lju, most v šmartinem in so- delovali še pri drugih grad- njah. V zadnjem času tudi uspešno nastopajo na trži- ščih v inozemstvu in imajo sadaj v tujini zaposler..ih okrog 270 delavcev. Obseg deda v tujini nameravajo še razširiti, predvsem z direkt- nim prevzemanjem samostoj- nih gradenj. Imajo pa tudi obsežen plan izgradnje raznih objek- tov v naših krajih. Tako g:'a- dijo stanovanjske bloke vCe. liju, in sicer ob Ljubljanski cesti, kjer bo novembra kon- čanih 75 stanovanj, v Malga- jevi ulici so pričeli z grad- njo stanovanjske stolpnice s 46 stanovanji, ki naj bi bila končana do junija leta 1971. V Kocbekovi ulici bodo zgra- dili stanovanjsko poslov- no stolpnico, ki bo imela v pritličju poslovni lokal s 400 kvadratnimi metri površine, v nadstropjih pa še 42 sta- novar.«j. Z gradnjo bodo pri- čeli novembra, končana pa naj bi bila sredi leta 1971. Tik pred dograditvijo je ga- ražna hiša z 85 stojišči pri tretji osnovni šoli, nad njo pa bodo uredili telovadno igrišče za šolo. Za prodajo pa gradijo tudi stanovanja v Ljubljani in bodo kmalu lah- ko oddali 318 stanovanj vši- ški in okrog 50 stanovanj na Krimu. Gradijo ali pa bodo gradi- li tudi veliko industrijskih objektov. Tako sodelujejo pri gradnji objektov v štorah, v Cinkarni Celje, v njihovi skr- bi pa so tudi Pivovarna La- ško, nova hala tovarne AE- RO Celje, zgrajena je nova hala za Avtomotor Celje, gradijo za KONUS in LIP v Slovenjskih Konjicah, v Ve- lenju novo halo za Gorenje, v Nazarju so zgradili novo žago in halo za, Elkroj, v Žalcu halo za proizvodnjo Sinalco kole, v Podlogu gra- dijo veliko transformatorsko postajo. Poleg že naštetih gradenj pa imajo v načrtu še postavitev novih šol v Storah, Laškem in drugod ter več samopostrežnih trgo- vin v celjski okolici. Razen z gradnjo novih objektov pa se ukvarjajo tu- di s proizvodnjo betonskih elementov v svoji betonami v Medlogu. Tako naredijo na leto okrog 300.000 betonskih enot 30 X 40 X 20 in okrog 3,600.000 zidakov normalnega formata. Prav zanimivo je, da so njihovi betonski zidaki skoraj za polovico ce- nejši kot opečni zidaki istih dimenzij, ki jih izdelujejo opekarne. Po kvaliteti pa tu- di ne zaostajajo. Gradbeno-industrijsko pod- jetje Ingrad Celje pa svoje dejavnosti ne usmerja le v gradnjo objektov. Kot ureje- no podjetje zelo skrbi tudi za svoje delavce in skuša po- večati njihov družbeni stan- dard. Za samske delavce ima- jo v Celju več domov hotel- skega tipa in lasten obrat za družbeno prehrano, enako pa poskrbijo za svoje delavce na oddaljenejših gradbiščih. Za poročene delavce gradijo družinska stanovanja, in si- cer se držijo dveh principov. Za socialno šibkejšega gradi- jo z lastnimi sredstvi stano- vanja manjših dimenzij, za kreditno sposobnejše pa odo- brijo posebne kre^te za sta- novanjsko gradnjo. Njihova želja je, da se denar v sta- novanjskem fondu obrača čim hitreje In tako več lju- di lahko zgradi svoja sta- novanja. Lepo sikrbijo tudi za rekre- acijo svojih delavcev. Imajo tri lastne počitniške domove v Piranu, Crikvenici in Mi, poleg tega pa so sklenili še pogodbe s počitniško skup- nostjo Alpe-adria in Počit- niško skupnostjo Žalec, tako da imajo njihovi člani na razpolago kar 22 domov, kjer imajo pri cenah določen po- pust. športna dejavnost je v podjetju zelo razvita in so letos postali celo repub- liški prvaki na tekmo^-anju gradbincev Slovenije. Priredi- li pa bodo tudi več tekmo- vanj v počastitev 10-letnice podjetja. Jeseni bodo obra- ti imeli več proslav s kul- turnim programom. Da bi pri delu dosegli čim boljše uspehe, posvečajo ve- liko skrbi tudi izobraževanju svojih delavcev. Vedno imajo okrog 150 vajencev, precej štipendistov na fakultetah, v zadnjih letih pa se dodatno šola še precej uslužbencev. Rezultati te politike izobraže- vanja so že vidni tudi pri de- lovnih uspehih. V pvodjetju upajo in so pre- pričani, da bo obdobje na- slednjih desetih let za njiho- vo podjetje še uspešnej- še kot dosedanje. Za to pa si bodo tudi prizadevali po svojih najboljših močeh. Na otoku rastejo nove stolpnice, v katerih prebivajo zadovoljni ljudje. Za njih, zadovoljstvo je poskrbel »INGRAD« ™ V Štorah gradi »INGRAD« že več let nove objekte Železarne Štore. Zahtevna dela opravljajo kvalitetno in kolikor morejo hitro. ^teniber 1969 SEJEMSKA IZDAJA 1 5 SEJEMSKA IZDAJA 1 5 v začetku meseca oktobra bo priznano slovensko podjetje SLO- VENIJALES, ki se je uveljavilo tudi že daleč preko naših meja, odprlo v Celju v Zidanškovi ulici trgovsko hišo, specializirano za prodajo vseh vrst pohištva in dru- gih artiklov za opremo stanovanj. V rekordnem času je na prostoru ob Zidanškovi ulici zrasla iz tal ve- lika zgradba SLOVENIJALESA, ki spada po svoji arhitektonski ure- ditvi med najlepše objekte v Ce- lju. Gradbeno podjetje GRADIŠ, ki je izvajalec del, je pričelo z grad- njo sicer že v preteklem letu, ven- dar so morali delo zaradi hude zi- me prekiniti. Tako so z gradbeni- mi deli dejansko pričeli letos me- seca marca. Trgovska hiša SLOVENIJALES, za katero je naredil načrte celjski Zavod za napredek gospodarstva, bo imela 1600 m^ prodajne površi- ne, ki bo obenem tudi razstavni prostor. CELOTNA OPRE^^A ZA STANOVANJE v novi trgovski hiši SLOVENI- JALESA bo kupec lahko kupil praktično vse, kar je potrebno za opremo stanovanja. Razen vseh vrst domačega in uvoženega po- hištva bodo prodajali tudi gospo- dinjske aparate, radio-aparate, te- levizorje, zavese, lestence, prepro- ge, odeje, prtiče itd. Pri SLOVENI- JALESU razmišljajo že sedaj, da bi pozneje razširili prodajo tudi na okrasne predmete in umetniške slike. Potrošnik bo torej lahko v novi trgovski hiši dobil vse, prav vse kar potrebuje za opremo sta- novanja. Vsekakor bo to prijetna novost za potrošnike iz Celja in drugih krajev. Tak način speciali- zirane prodaje je v svetu znan, na področju prodaje pohištva oziro- ma opreme za stanovanja pa or je ledino pri nas prav SLOVENIJA- LES. BREZPLAČNI STROKOVNI NAI.VETI KUPCEM Ena izmed mnogih novosti, ki jih bo uvedel SLOVENIJALES v Celju bo brezplačno svetovanje kupcem. V trgovski hiši bo arhitekt, ki bo pomagal z nasveti pri izbiri pohi- štva, primernih tkanin, zaves, pre- prog itd. Tudi ta odločitev pomeni velik korak naprej. Pristop k opremljanju stanovanj je pri nas zelo različen. Največkrat pa je mo- goče opaziti, da potrošniki ne po- znajo številnih možnosti, ki jim jih nudi bogat prodajni program domačih in tujih proizvajalcev. Svetovanje arhitekta ne bo omeje- no samo na nakup, ampak bo sve- toval in izdelal tudi skice za opre- mo celotnega stanovanja. Stano- vanjska kultura pri nas napreduje iz leta v leto. Vse bolj dinamično življenje zahteva tudi nove pogoje. Prijetno, sodobno in funkcionalno urejen dom veliko prispeva k do- bremu počutju. Ker vsakdo nima smisla za urejevanje in ra? nje pohištva, bodo nasveti ta še posebej dobrodošli. ^ H VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA v pritličju bo trgovska hiša de- ljena s pasažo, tako da bo prehod iz Ozke ulice v Zidanskovo. Trgov- ska hiša bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Vsak potrošnik si bo lahko ogledal pohištvo razstavlje- no in sicer po blagovnih skupinah. V kletnih prostorih bo program kuhinj in gospodinjskih aparatov, v pritličju in prvem nadstropju bo program dnevnih sob in spalnic, v podstrešnem delu trgovske hiše pa bodo razstavljene otroške in kmeč- ke sobe ter kosovno pohištvo, pre- proge, zavese itd. Po otvoritvi trgovske hiše ci, VENIJALES bo to praktično^ večja stalna razstava pohištv'^^ Celju. Izbor se bo seveda iz ♦ v dan menjaval, zato bo ta staf'' razstava gotovo pestra in zani va. V celjskem kolektivu SLO\^ NIJALES so se zatrdno odw^ da bodo izbor pohištva popest^ tudi z izdelki tujih ProizvajaW pohištva in druge opreme, bomo že ob otvoritvi videli q znane izdelke italijanskih proiz^^ jalcev, pa seveda tudi proizvod naših tovarn, tudi te, ki so nanJ njeni za izvoz. SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ZA PISARNIŠKO OPREMO v prostorih sedanje trgovine v Zidanškovi ulici pa bo SLOVENI- JALES uredil specializirano proda- jalno za prodajo pisarniškega in šolskega pohištva. SLOVENIJA- LES je bil že doslej največji dobi vitelj tega pohištva v Celju, z ur^ ditvijo specializirane trgovine p; bodo gotovo lahko povečali izbe-, tovrstnega pohištva. VRSTA UGODNOSTI ZA POTROŠNIKE Razen najsodobnejšega načina prodaje, velikega izbora in drugih prednosti bodo za potrošnike v tr- govski hiši SLOVENIJALES pri- vlačni tudi ostali ugodni pogoji prodaje: — krediti brez pologa in brez porokov do 10.000 dinarjev — brezplačna dostava na dom do 10 km — brezplačni strokovni nasveti arhitekta v trgovini in tudi na domu — montaža kupljenega pohištva. Novost med naštetimi ugodnost- mi bo montaža kupljenega poli;, štva na domu. Kupci so doslej mnogokrat negodovali prav zaradi tega, ker so se morali sami uba. dati z zamudnim "sestavljanjem ali pa iskati strokovnjake za ta dela, ki pa so zelo zasedeni. Tisti, ki so sami montirali pohištvo, pa so največkrat kasneje ugotovili, da so zaradi nestrokovne montaže pohi. štvo tudi poškodovali. Vsa slaba volja pa bo ob nakupu pohištva v trgovski hiši SLOVENIJAIE-S od- padla. SPECIALIZIRANE RAZSTAVE Novi, sodobni prostori omogoča- jo vrsto akcij, ki jih v sedanjih starih in utesnjenih prostorih ni bilo mogoče izvesti, sedaj pa bodo za njih idealni pogoji. Ze pred ča- som je v kolektivu zrasla ideja o specializiranih razstavah, ki se jih nameravajo zelo posluževati, širok proizvodni program jugoslovanske in tuje industrije pohištva daje vrsto možnosti za specializirane razstave, ki bodo v veliko pomoi potrošnikom pri odločitvah za na- kup pohištva in druge opreme za stanovanja. Idej za takšno obliko dela je veliko. Tukaj bodo lahko razstave klasičnega in stilnega po hištva. dnevnih sob, dekorativnih tkanin, okrasnih predmetov, kera- mike, stekla itd. To je samo nekaj idej, ki pa se bodo gotovo v letu ali dveh uresničile. PRED OTVORITVIJO Zapisali smo že, da se bodo vra- ta v trgovsko hišo SLOVENIJA- LES odprla predvidoma v začetku meseca oktobra. Ob tem ne more- mo mimo tega, da ne bi omenili, da bo to za sedaj najsodobnejši trgovski objekt v Celju. Tudi mi- mo tega ne moremo, da bo to po- menilo nov korak naprej v načinu ponudbe blaga predvsem stano- vanjske opreme. Tudi na tem pod- ročju nas je večina ostalega sveta že zdavnaj prehitela. Stanovanjska kultura je ena izmed osnovnih konponent, ki vplivajo na naše do- bro ali slabo počutje. Prepričani smo, da bo vsak po trošnik v trgovski hiši SLOVENI- JALES lahko našel resnično W- kar želi in potrebuje za svoj doW- SEJEMSKA IZDAJA 1 5 Iz majhne tovarnice se je v povojnem ob- Ijjbju razvila velika, moderno opremljena tovar- ki z veliko produktivnostjo in kvalitetno pro- ^odnjo osvaja vedno večje tržišče in s svojimi jdelki vedno večim ljudem pomaga v vsakda- ,jem življenju. Pri tem pa imajo v načrtu še na- jaljno modernizacijo tovarne, po potrebah trži- šča pa bodo uvajali tudi proizvodnjo novih 1z- Jelkov, ki jih terja današnji čas. V AERU vedo, ja bodo le s ceneno in kvalitetno proizvodnjo jn veliko produktivnostjo lahko nadaljevali hiter razvoj podjetja in da so le zadovoljni kupci nji- hovih izdelkov porok za dobro prodajo. Slcupina Celjanov je pred časom obiskala neko 1 v Banatu, torej precej daleč od Celja. Srečali tudi malega fantiča in ta jih je v pogovoru ;'ašal, od kod so. Ko so mu povedali, da so iz ia, je fantič vzkliknil: »Iz Celja? Ali ni tam fta tovarna šolskih -potrebščin AERO? Veliko Bih izdelkov poznam in v šoli rišem z njihovimi rvicami.« Fantič ni točno vedel, kje je Celje, vedel pa je tovarno AERO. Vsak dan se je srečaval z izdelki, prihajajo iz te tovarne, in kaže, da je bil z njimi 17 zadovoljen. In ne samo on! še mnogo ljudi naši domovini uporablja vsak dan izdelke tovarne BIO. Lahko se zgodi, da ne vedo za Celje, po- ijo pa pojem kvalitete, poznajo izdelke, ki jim magajo pri vsakdanjem življenju. Po vsej Jugo- iriji otroci rišejo in pišejo z barvicami In drugimi felki iz AERA, v mnogih pisarnah uporabljajo ko- imi papir in druge pisarniške potrebščine. Poglej- oto tovarno malo pobliže! Tovarna AERO proda večino svojih izdelkov na omačem trgu, in sicer v Sloveniji 16 odst. svoje rcizvodnje, v drugih republikah, predvsem v Srbiji, »42 odst. proizvodnje. Izvažajo zelo malo svojih •lelkov, to pa zato, ker komaj zadovoljujejo po- lebe domačega tržišča. Zelo uspešno pa se spo- fijemajo s tujo konkurenco, ki je je na naših fiščih vse več. Njihovi izdelki po kvaliteti namreč »av nič ne zaostajajo za tujimi izdelki, so pa Ijstveno cenejši. Res je, da po »estetski vrednosti« ^ovi izdelki morda ne dosegajo tujih prodzvo- toda pomembnejše je obnašanje izdelkov med ^rabo in njihova trajnost, zaradi česar se upo- izdelkov tovarne AERO res ne morejo pri- «zevati. .j^rednost njihove proizvodnje se bo letos po predvidevanjih povzpela na 100 milijonov di- , ^J^. Zanimivo je to, da zelo veliko dajejo p^^lade. Delitveno razmerje je namreč kar 30:70 j^orist skladov. Vzrok temu je visoka produktiv«- ^^ dela v njihovi tovarni, ki se je že povzpela na raven, že pred leti so spoznali, da lahko jj '^ moderno opremljeni obrati omogočajo poceni ^jiitro proizvodnjo, zato posvečajo veliko skrb tehnološkim dosežkom in izboljšavam stroj- Pa-rka. Pri njih smatrajo stroj po treh letih Vjg že za zastarel in ga zamenjajo z novim, io^ ^ jim omogoča izdelavo res kvalitetnih izdel- ^ najnižji ceni. Seveda pa moderno op remi je- še ni dovolj, da bi bila proizvodnja res in poceni. Morda še pomembnejši so lepQ^ m izobraženi delavci. Tüdi za to so v AERU ^^ ^^ delavcev v njihovi ^ ima kvalifikacijo, 30 odst. zaposlenih pa ima srednjo ali visoko izobrazbo. Organizirali so tudi dobro strokovno raziskovalno službo, tako da gredo vštric z razvojem v svetu in da pri izdelavi svojih proizvodov uporabljajo vse najmodernejše tehnološke procese. Vse to in pa dobra delovna disciplina je vidna tudi v višini osebnih dohodkov. Zdaj je povprečni osebni dohodek pri njih 1220 dinarjev, kar je precej nad republiškim povprečjem. Tovarna ima tudi 141 lastnih stanovanj, poleg tega pa kreditira grad- njo stanovanj še stotim članom svojega delovnega kolektiva. V tovarni AERO pa tudi z dosedanjimi delovnimi uspehi niso zadovoljni. Prihodnje leto že- lijo izdelati kar za 120 milijonov vsakovrstaiih pro- izvodov. V svojem obsežnem razvojnem programu omenjajo tudi možnost integracijske povezave z ostalimi podjetji s podobno proizvodnjo, tako s Celjskim tiskom in Papirnico Radeče. Kot prvi korak v tem povezovanju naj bd kreditirali papirnici Radeče nabave novega stroja za proizvodnjo pa- pirja, ki bi stal 25 milijonov din. Tovarna AERO pa bi pozneje prevzela ves ustrezni papir, ki ga ra- bijo v svoji proizvodnji. Glede na veliko realizacijo bi lahko sklepali, da je v Tovarni AERO zaposlenih veliko delavcev, število delavcev pa nam prav tako dokazuje, da delajo res rentabilno, kajti v AERU je zaposlenih le 537 delavcev (podatek velja za konec maja 1969). Od tega je približno tri petine ženske delovne sile, dve petini pa je moških. V njihovem obratu v Šem- petru pa je bilo konec maja zaposlenih 93 delavcev, vendar so ti že všteti v prejšnje število. Vidimo, da je 100 milijonska vrednost proizvodnje res lep uspeh za 537 članski delovni kolektiv. Da delavci delajo s tolikšnim veseljem in tako uspešno, se imajo v veliki meri zahvaliti dobri skrbi za člane delovnega kolektiva. V vseh obratih so poskrbeli za vse potrebne varnostne ukrepe, tako da so delavci pri delu res minimalno ogroženi. To je tudi vzrok, da se pri delu zgodi zelo malo ne- zgod, pa še te so takšne, ki jih nikakor ne povzro- čijo pomanjkljivi varnostni ukrepi. Večina nezgod se namreč zgodi na poti na delovno mesto ali pri vrnitvi. V skrb za delavce spada tudi pomoč so- cialno šibkejšim. Res je, da je osebni dohodek pri njih precej visok in da o »socialno šibkih« ne more biti govora. Kljub temu pa je nekaj primerov, ki odstopajo od povprečja, predvsem so to matere samohranilke z večjim številom otrok. Ob letošnji delitvi sklada skupne porabe so za pomoč takim članom kolektiva odločili 700.000 starih dinarjev. Komisija za socialno skrb pa je izbrala nekaj članic kolektiva, ki so po njenem mnenju najpotrebnejše letovanja in jim omogočila lep dopust. Seveoa pa skrbijo tudi za dopuste drugih članoiv kolektiva. Ta- ko je letos dobil vsak delavec, ki je letoval več kot 5 dni in manj kot 10 dni po 30 dinarjev na dan. Predložiti so morali le potrdilo o letovanju, pa naj bo to hotelski račim ali kaj podobnega. Regres za letovanje je lani znašal 25 din, letos pa so ga povi-' šali zaradi višjih cen. Dosti skrbi pa posvečajo tudi športnim oblikam rekreacije. Njihove ekipe so sodelovale na mnogih tekmovanjih med delovnimi organizacijami m do- segale tudi lepe uspehe. Imajo dobre ekipe v smu- čanju, namiznem tenisu, šahu, streljanju, nogometu, kegljanju, zelo delavni pa so tudi njihovi planinci. V planinski odsek tovarne AERO je vpisanili kar 170 članov, letos pa so organizirali tri zelo uspešne izlete. Spoznali smo, kakšno je podjetje danes in videli, da dosegajo pri delu prav lepe uspehe. Da pa bi vse njihove dosežke znali še bolj ceniti, moramo poznati razvoj podjetja. Kmalu po vojni je skupina sedemdesetih mož pričela z delom, sprva bolj na obrtniški način. Vendar je že konec leta 1945 pro- izvodnja lepo stekla, seveda v majhnem obsegu. To so bili prvi koraki pri vzponu tovarne AERO, ki še vedno traja. Iz malega kolektiva 70 delavcev je zrasel močan delovni kolektiv s preko 500 delavci, ki zdaj krijejo skoraj vse potrebe jugoslovanskega tržišča. Med sedanjimi uspehi in začetno proizvod- njo pa so dolga leta boja za obstanek, boja za boljše stroje, za povečano proizvodnjo. Velikokrat jih je rešil sklad za obnovo, v katerega so že od začetka dajali mnogo denarja. Z uvajanjem novih izdelkov so širili in izboljševali proizvodnjo in s tem izboljševali tudi perspektive tovarne. Tako so leta 1945 začeli proizvajati Lepikol, 46. leta akva- relne barvice, 48. leta so pričeU delati matrice, 49. tempera plakatne barvice, naslednje leto pa umetniške oljne barve in papir jasnit. Leta 1952 so pričeli izdelovati barvo za razmnoževanje, na- slednje leto pa popularno »Mico«. Pozneje so uvedli še proizvodnjo lepilnih trakov, samolepilnih trakov, etiket, iks le^ in drugih izdelkov. Postavili so nove hale, kupovali nove in modeme stroje, razširjali proizvodnjo. Znižali so stroške izdelave, poveča:: produktivnost, sprejemali nove delavce. Tako je nastalo moderno, napredno podjetje, ki nima skn . za prihodnost in lahko samo s svojimi močmi pr-c- maga vse te težave. Ne samo, da premagujejo las, ne težave, tudi raznim športnim organizacijam s > mnogo pripomogli k zboljšanju finančnega položaja. Tako so leta 1967 dali 50 milijonov starih dinarjev za dograditev tribime na celjskem mestnem drsa- lišču, pomagali pa so tudi svojim upokojencem. Leta 19Ö7 so se odločili, da bodo upokojencem iz lastnih sredstev plačevali mesečno še 30 odst. od njihovih pokojnin in tako sadove blagostanja raz- delili tudi med tiste, ki so pripomogli k hitremu razvoju tovarne AERO. Raznim športnim organiza- cijam bi pomagali tudi v prihodnje, vendar jih pri tem močno ovira zakon o obdavčenju skladov skupne porabe. Pri precejšnjih vsotah, ki so jih namenili za šport, turizem in kulturo, bi bili tudi davki zelo visoki. Pristali bi celo na to, če bi le denar ostal v domači občini. Tako pa bodo ta denar porabili raje za investicije, kar bo razne organiza- cije sicer prizadelo, prispevalo pa bo k še hitrejše- mu razvoju tovarne AERO. S tem bodo svoj dobri sloves, ki so ga z muko ustvarili, prav gotovo ob- držali ali še izboljšali. Kolektiv tovarne AERO Cedje- upa, da bodo vsi njihovi kupcd v naprej še bolj zadovoljni z njihovimi izdelki kot dosedaj. . 10 SEJEMSKA IZDAJA 24. scptemhei« i«. NOVI INDUSTRIJSKI OBJEKTI • SPECIALIZIRANA GRADNJA - USPEŠNO NASTOPANJE V TUJINI Podjetje se je specializiralo za industrijske gradnje, zato so v zadnjih letih gradili največ industrijske objekte. Vendar se uveljavljajo z industrijskim načinom gradnje tudi v stanovanjski gradnji na Otoku III v Celju. Nekaj blokov so že zgradili, v zaključni fazi gradnje pa je še stanovanjski blok s 60 stanovanji. Gradbeno podjetje GRADIŠ, gradbeno vodstvo Celje ima v na- črtu ali pa že gradi devet večjih objektov v Celju ali njegovi oko- lici. Večinoma so to industrijski objekti z veliko vrednostjo, gradi- jo tudi rekreacijski center na Gol- teh, prav tako pa stanovanja na do razstavni prostori za pohištvo in opremo stanovanj. Ta objekt je Qtoku v Celju. Po vrednosti je najpomembnejši objekt nove elektrarne v Šoštanju, ki so jo pričeli graditi v letošnjem letu. Predračunska vrednost te gradnje je okrog 30.000.000 din. Do sedaj so dokončali že temelje za jekleni del kotlarne, potekajo pa tudi priprave za začetek gradnje velikega hladilnega stolpa, ki bo visok kar 100 metrov in bo imel premer 90 metrov. Po predvideva- njih naj bi bila gradbena dela do- končana do konca leta 1971. V Šoštanju gradijo nov objekt tudi v Tovarni usnja Šoštanj. Po- stavili bodo stavbo za novo lužar- no z vrednostjo 4.200.000 din. Upa- jo, da bodo dela končali do leta 1970, kot je predvideno v planu. V Celju bodo v kratkem kon- čali z gradnjo trgovske hiše za podjetje Slovenijales, v kateri bo- eden najlepših v Sloveniji, njego- va vrednost pa je okrog 3.500.000 din. Dela so zdaj ž« v zaključni fazi in bodo novo stavbo otvorili konec meseca septembra. V dru- gem delu gradnje pa je tudi trgov- ska hiša za podjetje Tehnomerca- tor. Tu delajo zdaj s polno paro, ker želijo, da bo do oktobra stavba sposobna sprejeti v svoje prostore mednarodno razstavo. Stolpnica si- cer še ne bo popolnoma končana, urediti pa bi morali prostore v spodnjih nadstropjih. Upajo, da bodo zastavljeno nalogo uspešno opravili in dela dokončali po na- črtu. Pravkar pa so pričeli tudi z gradnjo trgovske hiše pri hotelu Celeia. Po predvidevanjih naj bi bila dela končana prihodnje leto, njihova vrednost pa naj bi znaša- la okrog 1.400.000 din. Gradijo pa tudi nove objekte v Cinkarni Celje, in sicer v koope- raciji z drugimi podjetji. Vrednost do sedaj opravljenih del znaša okrog 18.000.000 din, večino del pa naj bi opravili do leta 1971. Na Spodnji Hudinji gradijo ve- lik živilski kombinat za podjetje Merx Celje. Pravkar so končali z gradnjo silosa za žito in velikega mlina, vrednost do sedaj opravlje- nih del pa je 13.000.000 din. V na- slednjih letih pa bodo zgradili še kompleks silosov in laboratorij za preiskavo živil. Poleg naštetih industrijskih ob- jektov pa bodo kmalu končali z gradnjo rekreacijskega centra na Golteh. Dela pri gradnji žičnice so že pri kraju, končujejo le še ho- tel. Oktobra naj bi bilo tudi to gotovo in bi lahko Golte sprejele prve goste. Za gradnjo stanovanj so iznašli poseben postopek, ki močno poce- ni stanovanja. Tako so prodajali stanovanja v bloku, zgrajenem po novem postopku na Otoku v Ce- lju, po 1450—1500 din za kvadratni meter, kar je zelo poceni. Prej je kv. meter stanovanja stal okrog 1760 din. Pravkar končujejo na Otoku blok s 60 stanovanji, druga stavba je še v gradnji, imajo pa tudi načrte za nadaljno gradnjo stanovanjskih stavb. Ker je podjetje Gradiš speciali- zirano za gradnjo industrijskih ob- jektov, je nabavilo tudi vso po- trebno opremo za izdelavo kvali- tetnih vrst betonov. Stroje so na- kupili večinoma v zahodnih drža- vah, kar jim omogoča njihova udeležba na teh tržiščih. Ker so potrebni za dosego betonov viso- kih mark kvalitetni gramozni ma- teriali, so si uredili tudi dve lastni gramoznici v Mozirju in Otiškem vrhu. Tako imajo pregled nad pro- izvodnjo in kvaliteto materiala in lahko za svoja dela dajo vse ga- rancije. Sodelujejo pri projektiranju vseh večjih trgovskih hiš, ki naj bi jih zgradili v Celju. Tudi v prihodnje bodo načrtno^ gradili stanovanja na otoku in sploh skušali svojo dejavnost še razširiti. Vsem naročnikom gradenj bodo skušali čim bolje ustreči z nizki, mi cenami, dobro kvaliteto oprav- ljenih del ter hitro gradnjo. Da jim bo to tudi uspelo, bodo zasta- vili vse sile, kajti zavedajo se, da bodo le z zelo rentabilnim poslo- vanjem lahko svojo dejavnost še nadalje širili. Na sliki je prikazana gradnja nove proizvodne hale za tovarno Libela Celje, ki jo je »GRADIŠ« zgradil v rekordnem času 50 delovnih dni. Pravkar so končali s prvo fazo gradnje živilskega kombinata na Spodnji Hudinji. Zgradili so že velik mlin in silos za žito, ki ima kapaciteto 18.000 ton. PREJŠNJE TRGOVSKO PODJETJE USNJE SE JE LETA 1964 ZDRUŽILO Z INDUSTRIJSKIM KOMBINATOM KONUS V SLOVENSKIH KONJICAH. PO ZDRUŽITVI IZ LETA V LETO POVEČUJE PROMET V TREH POSLO- VALNICAH V CELJU IN VEČJEM SKLADIŠČU. TRENUTNO ZAPOSLUJEJO 26 DELAVCEV. če želite biti elegantno oblečeni v usnjeno ali krz- neno konfekcijo potem poj- dite v prodaj a hio KONUS v Celju, Trg V. kongresa 6. V prvi (desni) prodajal- ni prodajajo: — usnjeno konfekcijo — krzneno konfekcijo — copate V isti prodajalni lahko tudi kupite tapetniško bla- go, ska j in puhin plošče. Vedno imajo na zalogi dovolj modnih usnjenih plaščev in kostimov, mo- ških suknjičev iz velurja in krzneno konfekcijo iz vseh vrst divjačine, ovratnike, torbice iz velurja, klobuke in kučme. Omenjene artikle proiz- ^'ajajo: O KOKO v Slovenskih Konjicah; # KUNA v Mariboru in • obrat v Ločah V drugi (levi) prodajalni prodajajo: — vse vrste usnja — zaščitna sredstva in — KOSON, tekstilno ny- lon talno oblogo. Le-ta je izredne kvalitete, nosilni sloj pa je sestavljen iz pr- vovrstnega impregniranega jutinega filca, ki je odlič- no izolacijsko sredstvo. KO- SON je vsestransko upo- rabljiva visokokvalitetna talna obloga v metražni iz- delavi 200 cm širine in 20 —30 m dolžine ter raznih pastelnih barv. Uporabljiv je za bolnice, hotele, mote- le, restavracije, kavarne, poslovne prostore, pred- vsem pa za vse vrste sta- novanjskih prostorov. KO- SON — izredna kvaliteta impregnacijskih sredstev omogoča enostavno čišče- nje prahu z gospodinjski- mi pripomočki, madežev s peno in s trikloretilenom. KOSON je možno enostav- no položiti z lepljenjem neposredno na trdo podla- go. Pri pravilnem polaga- nju so stiki robov neopaz- ni. In kaj imajo v svoji tre- tji prodajalni v Linhartovi ulici nasproti tržnice? V TEHNOGUMA, tako se namreč prodajalna imenu- je, dobite vse vrste gumije- vih cevi, gumijaste škornje in vse pripomočke za ga- silstvo. V večjem skladišču ima- jo poleg artiklov, ki jih prodajajo v vseh treh pro- dajalnah, še na zalogi vse vrste usnja, sedlarske, ta- petarske, čevljarske in tor- barske potrebščine in vse predmete za zaščito pri de- lu. Torej: — če želite zimo prežive- ti toplo oblečeni — se obvarovati pred ne- srečo pri delu — imeti v stanovanju to- plotno oblogo KOSON potem morate obiskati pro- dajalno in skladišče KO- NUS v Celju, Trg V. kon- gresa 6. Postreženi boste hitro in s tistim, kar boste želeli! SEJEMSKA IZDAJA 1 5 0 ßogata izbira, tradicija in solidiiost oinogučata ve- ^^u trgovskemu podjetju, kakršno je »Kovinoteliiia« v hitrejše obračanje kapitala. Z vsakim letom se vse jg razriiščajo korenine drevesa, ki mu je ime »Kovino- Življctijsko silo predstavlja več kot (»(M) članski oviii kolektiv, od katerega je samo v Ck'lju 7ap(»sl('iuh I Ijwd'- 0 Za letos začrtana pričakovanja bodo daleč prese- li Ce zaradi nazornosti govorimo o prometu v starih jjrjih, potlej naj takoj povemo, da je »Kovinotehna« li dosegla več kot za 62 milijard S din letne realizacije. gg je promet spet narasel — npr. v prvem polletju v yeni polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani kar 50 odstotkov. Zato ni nerealno, če rečemo, da bo zna- la letna realizacija 750 milijonov din (750 milijard sta- li din). •alcev teh vrstic najbrž za i ni potrebno posebej po- ati skozi zgodovino naj- ■nejšega trgovskega pod- j v Celju in drugega naj- jnejšega trgovskega pod- a kovinske branže v Slo- iji. Večina jih je priča na- ika »Kovinotehne« in nje- rasti. Razvoj je navsezad- zaznaven tudi na zunaj, Ico pa je kajpak takšnega, 56 ne da povedati drugače s številkami; večidel po- j ustvarjajo izven domače- območja, čeprav ne gre za- Ičati tega, da predstavlja IV »Kovinotehna« z oskrbo- vanjem reprodukcijskega ma- teriala in plasmanom izdelkov življenjsko žilo industrije in obrtništva na širokem območ- ju. Meja in obsega niti ni moč natančno začrtati, kajti dej- stvo je pač, da uspeva tisti, ki je dinamičnejši. Tega ne- dvomno kolektivu »Kovino- tehne« ne manjka, sicer ne bi podjetje v zadnjih letih dose- glo tako zavidljivega razvoja. Naslednje vrstice, ki jih velja ob prostih trenutkih preleteti skušajo vsaj v grobem pove- dati to in ono o podjetju s široko razraščenimi koreni- nami. V NASLEDNJIH LETIH ŠIRŠA IMflEŽA DETALJNfH TROOVH« Danes ima »Kovinotehna« v Celju, Ljubljani, na Jesenicah, Mariboru in v Mengešu 7 de- tajlnih trgovin. Maloprodajo, se pravi neposredno prodajo, nameravajo širiti zlasti na področjih, ki so trgovinsko neobdelana in kjer »Kovino- tehna« posredno nima mož- nosti plasmana svojega blaga. Drugje spet pomagajo že ob- stoječim podjetjem razvijati trgovino železninarske bran- že, pomagajo strokovno ure- jati prodajne lokale in jim tudi dobavljati opremo. Razvoj maloprodaje se je odvijal v zadnjih 4 letih zelo naglo, saj so npr. leta 1966 do- segli v maloprodaji komaj 700 milijonov letnega rometa, vtem ko bo naslednje leto skupni promet maloprodajne lastne trgovine znašal že več kot 5 milijard starih dinarjev. V naslednjem obdobju bo »Kovinotehna« postopno — pač glede na možnosti, sred- stva, lokacije in prostore ure- dila že 20 lastnih trgovin za maloprodajo. Tako bosta v Celju urejeni kar dve in sicer specializirana trgovina za in- štalacijski material in ostali potrošni material v sedanjem lokalu Labod v Stanetovi uli- ci (ta je last »Kovinotehne«), vtem ko bo v novi poslovni stavbi ob Mariborski cesti najsodobnejša 700 kvadratnih metrov velika trgovina z že- leznino po sistemu samoizbi- re. V »Kovinotehni« spričo dosedanjih izkušenj širitve detajne trgovske mreže opti- mistično računajo, da bo le- ta v naslednjem obdobju ustvarila letno kakih 10 mili- jard Sdm prometa. Seveda bo s tem »Kovinotehna« v slo- venskem prostoru zapolnila številne vrzeli tehnič- ne trgovine, od česar bo ne- dvomno imel največ koristi sam potrošnik, ker mu bo to- vrstna trgovina bolj pribli- žana. O dobrih izkušnjah vedo povedati v »Kovinotehni« tudi na račun konsignacijskega skladišča za proizvode črne metalurgije, ki so ga zgradili na Jesenicah. Proizvodi jese- niške železarne gredo direkt- no s proge v to skladišče in tako imajo trgovci pri roki bogat asortiman. Na ta račun so odpadli tudi številni pre- vozi v zbirno skladišče v Ce- lje, kjer bi spričo naraščajo- čega obsega prometa z izdelki črne metalurgije morali imeti izredno razsežne skladiščne prostore, na drugi strani pa bi spet naraščali prevozni, manipulativni in drugi stro- ški. V razvoju trgovskega pod- tja kovinske branže na veli- 0 in malo »Kovinotehna« je idvomno karakteristično ob- übje po letu 1966. Gospodar- ja reforma z vsemi svojimi iinki v gospodarstvu je po- lnila tudi za »Kovinotehno« lejnik oz. preokret v poslo- pju. Takoj z uvedbo refor- * je promet v podjetju si- ® padel za 6 odstotkov in " predvsem zaradi spre- *inb v cenah in zaradi *rukture potrošnje repro- ^cijskega materiala. Dolo- ^ previdnost v podjetjih je ?^mljivo vplivala na manj- porabo surovin oz. manjši ••kup. Na padec je torej ^vsem vplivala industrij- ^ potrošnja. Naj omenimo, ^ je »Kovinotehna« v mej- letu 1966 dosegla 45 mi- 'Järd Sdin realizacije. Toda že v letu 1967 so se '"^ere jele konsolidirati in 'Kovinotehna« je začela sme- j' realizirati zastavljeno ^'®eritev, ki ji je zvesta še ter, kajpak, tudi drži J izrednemu napredku. V le- ^ 1967 so začeli urejati struk- zalog v skladu s spreje- ^ načelom, da je potrebno ™sebej paziti na asortiman ^ velikost zalog. Presortira- jl® zalog je bilo nujno, da se ^že z asortimanom blaga, prsnega zahteva tržišče, hitrejše obračanje kapl- ja®- Ta usmeritev je edinole ^ Jäla k čim večji zadovoljit- > tako velikih kot malih od- j^iaicev. Boljša sortiranost .prispevala iz leta v letu k 5g^'®čevanju prometa, čeprav st^^^^zpoložljivi kapital bi- j, ni menjal. Tako so na I^^er leta 1966 znašale za- (k^ 6 milijard starih din i^^omet 45 milijard), vtem ko j!'etos skupna vrednost za- ^ ' milijard Sdin oz. 70 milijonov Ndin, realizacija pa bo dosežena v višini 75 milijard Sdin. V primerjal- nem obdobju je na začetku znašal koefecient obračanja 5,5 krat, prihodnje leto pa bo že 8,5 kraten. Očitno je torej, da se kapital zelo dobro obra- ča in da so storjeni napori začeli roditi sadove, ustvarja- jo trdnost in pomembno ve- ljavo drugega največjega tr- govskega podjetja kovinske branže na Slovenskem. »Kovi- notehna« je s svojimi pred- stavništvi izredno močno vsi- drana na območju celotne Jugoslavije. Promet v posa- meznih centrih nenehno nara- šča kljub hudi konkurenci so- rodnih firm. Pri planskih pro- porcih za 1970. leto se pred- viden v »Kovinotehni« še strožja orientacija v izboljše- vanje sortiranosti blaga. Intenzivno se pripravlja tu- di razvojni program podjetja do 1975. leta, ko predvidevajo letno povečanje prometa za 10 odstotkov in to v skladu s povečanjem kapitala za enak odstotek. Drugačnih rezerv za povečanje prometa ne bo več. V notranji strukturi bo še na- prej tendenca razvijati sektor črne metalurgije po čemer »Kovinotehna« slavi kot naj- bolj soliden partner, nadalje barvna metalurgija, široka potrošnja in sektor inštalacij- skega in gradbenega mate- riala. Druga področja so za- dovoljivo razvita in so kupci z obsegom kot tudi z izborom zadovoljni. V zve?:i z nadaljnim razvo- jem dejavnosti kajpada ni po- trebno posebej povdarjati možnosti razvoja uvozno-iz- vozne dejavnosti. Tu je pred- viden še naglejši porast, sa so tudi rezultati po letu 1966 porok za to. Med novosti v delokrogu »Kovinotehne« je v najnovej- šem času vključevanje na tr- žišče z lastnim inženiringom za centralno ogrevanje, kli- matizacijo, za veliko kuhinj- sko opremo gostinstva, bol- nišnic in množične prehrane, nadalje za celotne vodne in- štalacije, vključili pa bodo še inženiring za celotne električ- ne in telefonske inštalacije. Se pravi, da bo lahko »Kovi- notehna« z lastnim kadrom in zunanjimi sodelavci izvajala inženiring za vsa navedena področja od projektiranja, nabave, finančnih poslov do montaže. Začetek inženiringa je bil na področju centralne kurjave, za katero ima »Kovi- notehna« tudi zastopstvo tuje tvrdke Juno-Buderus. Pri cen- tralnem ogrevanju je sposob- na nuditi bodisi iz uvoza ali od domačih proizvajalcev to- plotnih naprav celoten pro- gram — vse od individualnih naprav za centralno ogreva- nje do industrijskih toplotnih naprav z zmogljivostjo do 4,5 milijone kilokalorij na uro. V zvezi z novo dejavnostjo so zaposlili tudi nove strokovne delavce, razvoj poslov pa bo vsekakor terjal na tem pod- ročju nove kadrovske okre- pitve. Ko že gre beseda o strokov- nih kadrih velja omeniti, da je tudi glede tega v »Kovino- tehni« določena renesansa. Ši- ritev obsega poslovanja, za- htevnost poslov tako v notra- njem prometu kot v zunanje- trgovinskih poslih terja ne le povečevanje števila zaposle- nih marveč tudi bistveno ko- rekturo strukture kadrov. Ve- dno več potrebujejo takih s srednjo, visoko in višjo šolo. Pripravili so že srednjeročni načrt vzgoje kadrov za ob- dobje 1969—1972, torej za ob- dobje velike podjetniške ekspanzije. Večino novih strokovnih kadrov si bodo pridobili s štipendiranjem. torej z rednim šolanjem na srednjih, višjih in visokih šo- lah, razen tega pa posamezni člani kolektiva nadaljujejo z izrednim šolanjem. Zanimivo je, da se na ta način izredno izobražuje kar 8 odstotkov vseh v »Kovinotehni« zapo- slenih. Za stimulacijo red- nih študentov-štipendistov je upravni odbor podjetja skle- nil z novim šolskim letom po- višati mesečne štipendije na 300 oz. 400 novih dinarjev. Srednjeročni načrt vzgoje ka- drov predvideva do vključno 1972. leta 160 novih strokovnih moči z visoko, višjo ali srp'" njo šolo, prav tako pa bo. v tem času za vodstvena d, lovna mesta zaposlili še 50 ljudi s poslovodsko šolo. Z načrtnejšo vzgojo ka- drov bodo vsekakor zadostil, osnovnemu cilju, namreč, da je za temeljito opravljanje delovnih nalog spričo vse več jega vpliva tržnih zakonitost- v domačem in zunanjetrgo- vinskem poslovanju nujno na vseh strokovnih in vodilnih delovnih mestih zaposliti ustrezno izobražene kadre. Ker je »Kovinotehna« s svo- jo dejavnostjo izredno tesno povezana z obrtjo na Sloven- skem, bo tudi na letošnjem sejmu obrti v Celju razstavila in prodajala izdelke in napra- ve, potrebne v obrti in široki potrošnji. Prvi paviljon, ve- lik 60 kvadratnih metrov, bo namenjen razstavi strojev in reprodukcijskega materiala za obrtništvo, prav tako velik prostor pa bo za prodajo iz- delkov. V sklopu razstave »Kovinotehne« bo sodelovala tudi Tovarna kovanega orod- ja iz Zreč in sicer z orodjem, ki ga bo moč na sejmu kupiti s popustom. V sejmskih dneh bodo v razstavnem paviljonu »Kovi- notehne« prirejali demonstra- cije manjših obdelovalnih strojev za potrebe obrtništva. S takšnimi stroji namreč celj- ska Kovinotehna prek svoje prodajne mreže oskrbuje ve- lik del obrtnikov, bodisi ti- stih, ki želijo posodobiti svoj strojni park z modernimi na- pravami, bodisi tistim, ki si delavnice urejajo na novo, a ne želijo prezreti dosežkov sodobne tehnike na področju obdelovalnih strojev. V »Ko- vinotehni« so pred sejmom opozorili, da bodo demonstri- rali obdelovalne stroje av- strijske tvrdke Mayer. Za številne obiskovalce sej- ma utegne nedvomno biti pri- vlačen prodajni paviljon »Ko- vinotehne«, kjer bo na voljo najrazličnejše tehnično blago od najdrobnejšega do gospo- dinjskih strojev. Tu bo med drugim možno kupiti najno- vejše izdelke tovarne »Gore- nje«, zlasti tiste ki jih na trži- šču ni dovolj, nadalje peči na olje EMO in drugo. Seveda bodo ob tej priliki cene vseh izdelkov nižje zaradi znižanja prometnega davka in lastne- ga znižanja s strani »Kovino- tehne«. Tiste artikle, ki jih nameravajo na sejmu proda- jati v obliki razprodaje, pa bo lahko kupec kupil s popu- stom tudi do 50 odstotkov. Tudi na letošnjem sejmu bo možno dobiti blago — se pra- vi zahtevnejše artikle — na potrošniški kredit. Le-tega bo »Kovinotehna« posebej zago- tovila za sejmsko prodajo. Nehote torej pridobiva celjski obrtni sejem tudi značaj po- trošniškega sejma in s tem tudi širšo kategorijo obisko- valcev iz bližnje in daljne okolice. 12 SEJEMSKA IZDAJA 24. september Za perspektivni razvoj podjetja je največjega pomena izgradnja obrata za proizvodnjo tita- novega dioksida, sicer pa predvideva dolgoročni načrt še nadaljnjo predelavo cinka z moderno valjamo kakor rekonstrukcijo nekaterih obratov in povečanje asortimenta izdelkov za kmetijstvo. Cinkarna v CeL>i je bila ustanovljena 1873. leta. Njen začetek pomeni mala topllni- a surovega cinka in obrat ;a proizvodnjo samotnih re- tort. Leta 1898 so dogradili valjamo cinkove pločevine, medtem ko so vse pomemb- ne objekte zgradili delno po prvi, a največ šele po dru- gi svetovni vojni. Vseskozi pa je bil srce podjetja pro- izvodnja surovega cinka. To- pilnico so s časom bistveno povečali, v njej pa sta osta- la neizpremenjena le proiz- vodna tradicija in izkušen kader. Cinkarna je pričela obrato- vati v času, ko je bilo na voljo še dovolj kalamin. Ko so kalamino zamenjale sul- fidne rude, je bilo seveda treba zgraditi tudi pražilne naprave. Trideseta leta tega stolet- ja pomenijo za celjsko Cin- karno najbolj plodna investi- cijska leta. Pražilne naprave so že poprej zgradili v bliži- ni topilnice, na njiihovem mestu pa so do 1934. leta zrasli obrati za litopon, mi- nij, galjenko, modro galico, natriumhidrosulfdt, metalit, blanc-fixe, kromov galun in ultramarin. Ločeno od teh obratov sta nastala v okviru metalurškega dela Cinkarne še dva druga kemična obra- ta, in sicer cinkovo belilo v letih 1930—1931, leta 1912 pa so postavili še obrat za pro- izvodnjo žveplene kisline. Nemška okupacija je seve- da tudi Cinkarno močno pri- ''zadela. Topilnica ni proizva- jala niti desetine tega, kar je proizvedla do leta ' 19.56. Obrat žveplene kisline je bil tako prizadet, da je bila vsaka proizvodnja problema- tična. Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja v Cinkarni ze- lo razmahnila, tako da je recimo 1956. leta proizvedla kar 370 odstotkov surovega cinka več kot pred vojno. Temu primemo se je pove- čal tudi obseg pražilnih na- prav lin keramičnih obratov. S tem so se povečale količi- ne žveplenih plinov, ki jih stari obrat žveplene kisline že adavnaj ni mogel več ab- sorbirati, zato so zgradili modemo napravo za proiz- vodnjo žveplene kisline, ta pa je imela štirikrat večjo zmogljivost kot stara napra- va. Po drugi svetovni vojni so vključili v Cinkamo tudi ob- rat superfosfata, povečanje in modernizacija valjame pa je v primerjavi s predvojno omogočilo, da se je proiz- vodnja cinkove pločevine po- trojila. Kot povezamo iz pogovora s tehničnim direktorjem Cin- karne ing. Milanom Zupanči- čem, se je pričela intenziv- na investicijska izgradnja zlasti po letu 1960. V novem obratu za proizvodnjo lito- XK>na se je zmogljivost pove- čala za trikrat, prav tako tu- di predelava cinka (cinkovih žlel^v, cevi, strešnikov in žice), na novo pa so pričeli proizvajati zmani cuprablau, uredili nov obrat za rafina- cijo cinka, pri kateri prido- bivajo zelo drag kadmij, ki ga je lahko prodati. Nove naprave so hkrati omogočile proizvodnjo kvalitetnega cin- kovega prahu, ki ga uporab- ljajo za antikorozivno zašči- to. 1967. leta je Cinkarna do- bila novo pražarno in aglo- meracijo z napravo za žve- pleno kislino (100 tisoč ton letno). Proizvodna dejavnost Cin- karne ima zelo obsežen pro- gram. Tako proizvajajo v metalurgiji poleg surovega cinka, cinkovega prahu in belila še cinkovo pločevino, nekatere cinkove legure, žle- bove, cevi, strešnike, anode, protektorje, čašice za bateri- je, cinkov prah, kadmij, in- dij (za izdelavo tranzistorjev) itd. Od celotnega izvoza cin- kove pločevine odpade od 57 do 80 odst. na konverti- bilno področje. V kemičnih obratih (vključno z obratom v Mozirju) pa proizvaja Cin- karna pigmente in soli — svinčeni mini j, litopon, ul- tramarin, soli žveplene ki- sline, cinkov sulfat, zeleno in modro galico, kromov ga- lun, natrijev sulfid, super- fosfat, mešano gnojilo PK, cuprablau; dalje barve za tekstil in usnje ter tekstilna pomožna sredstva (v Mozir- ju mineralne barve za fasa- de, vodotopne barve za in- teriere, cement, olje, tiskar- ske barve, premaze za težko antikorozivno zaščito na ba- zi cinkovega prahu in mi- nija; to zaščito bodo upora- bili pri hidroenergetskem si- stemu Djerdap). Prav tako se v zadnjih časih Cinkarna uveljavlja v dejavnosti, name- njeni grafični industriji, v proizvodnji plošč za ofset tisk in knjigo tisk. Tu se spe- cializirajo predvsem za pro- izvodnjo tako imenovanih senzibiliziranih plošč s svet- lo občutl/.vo plastjo, za kate- re se zanimajo celo nekatere zapadne tvrdke. Razen tega proizvaja Cinkarna tudi vse potrebne pomožne preparate za te plošče, cink za enosto- penjsko jedkanje oziroma mikrocink za tehniko knjigo- tiska itd. Na področju ofseta so v zadnjem času ogromno naredili in so z izdelki vse jugoslovanske tiskarne zeig zadovoljne. Kot povzemeamo iz pogorj' direktor ing. Milan Zupani čič, je za perspektivni raz. voj Cinkarne seveda največ, ^s-ga pomena izgradnja obra- ta za proizvodnjo titanovega dioksida, ki so jo pričeli pred nedavnim tudi uresniče- vati. Investicija na osnovi pogodbe z Vzhodno Nemčijo bo veljala 30 milijard starih dinarjev. V novem obratu bodo porabili precejšen del žveplene kisline, s proizvod, njo titanovega dioksida pa bodo dejansko tudi zaklju- čili proizvodnjo belih pig. mentov. Po besedah ing. Mi- lana Zupančiča ima Cinkar- na izdelan perspektivni načrt, ki predvideva v metalurgiji razvoj nadaljnje predelave cinka z modemo valjamo, v kemi.>i pa rekonstrukcijo ne. katerih obratov in poveča- nje asortimenta izdelkov za kmetijstvo — deino umetna gnojila, kakor tudi nadaljnji razvoj proizvodnje vseh gra- fičnih proizvodov. September 1969 SEJEMSKA IZDAJA J J ßOBRE CESTE - SKUPNA ŽELJA PRIHODNJE LETO VEČ KOT MILIJARDO STARIH DINARJEV ZA OBNOVO IN REKONSTRUKCIJE CEST NA OBMOČJU CESTNEGA PODJETJA IZ CELJA ova asfaltna baza v Veliki Plrešici, ki je letos zamenjala staro in s tem kolektivu omogočila, da je proizvodnja asfaltov dosegla jtrcbe, je eden izmed osnovnih faktorjev za uspešno delo in poslovanje kolektiva Cestnega podjetja v Celju. Zaradi vse večjega števila motornih vozil, to pa se povečuje iz dneva v dan, je razumljivo, da občani z veliko prizadetostjo spremljajo razvoj in izgradnjo naše cestne mreže. Na celjskem območju, oziroma celjskega Cestnega podjetja, ki pokriva 8 občin nekdanjega okraja, pa je bilo v minulih 25 letih vloženih v izgradnjo cest le malo de- narja. V zadnjih letih, predvsem pa lani in dve leti nazaj, se je po zaslugi Cestnega podjetja v Celju in razumevanju republiškega sklada ta odnos do naših cest ogromno spremenil. K temu so pripomogle tudi občine, ki so v zadnjih letih pristopile k sofinanciranju ali celo samo- stojnem financiranju cest pri nas. Tisto malo cest, ki smo jih nasle- dili po vojni, tskrat smo jim rekli, da so dobre, je bila osnova moder- nim cestam, ki jih imamo ali jih bomo imeli. Območje na katerem živi in dela kolektiv Cestnega pod- jetja iz Celja, je toliko za kolektiv težje, ker je nasledil le malo do- brih cest. Druga težava pa je v tem, da dela na območju, ki ga je narava zelo obogatila s problemi, Icateri predstavljajo cestarjem in gradbincem cest presneto trd oreh. Tu je namreč nešteto poplavnih področij, zatem tal s talnimi vo- dami, pa zopet plazovita področja, in tako vnedogled. Zato ni nobeno »čudo«, da vsakoletne zime ali pre- dolge deževne dobe povzročajo na naših cestah prave katastrofe. To tembolj, ker doslej nismo imeli pri modernizaciji in gradnji cest nikoli dovolj denarja, da bi nova cestišča dovolj iiti-dili in zavaro- vali. Stane Divjak, direktor Cestnega podjetja v Celju s svojim štabom strokovnjakov meni, da je zdaj že skrajni čas za utrditev tistih ce- stišč, ki pri gradnji niso bila do- volj utrjena. V nasprotnem prime- bodo zime in z njimi zmrzline cestišča povsem uničila. Tako, da Jih ne bo več moč »krpati«, temveč Ograditi nanovo. Verjetno so tudi zato s podat- ki so jüi zbrali strokovnjalii Cestnega podjetja v Celju uspeli »prevagati« vago republiškega cest- nega sklada, ki je za letošnje in Prihodnje leto namenil za popra- vila in rekonstrukcije cest več de- •^rja, kot kdajkoli doslej. Za prihodnje leto bo na razpo- Is^o več kot milijardo starih di- '^rjev. s tem denarjem bodo ^iagali »tepihe« na obstoječa as- ^^itna cestišča. »Tepihi«, kot jim Pravijo stroko■v^ljaki za ceste, so v bistvu asfaltne prevleke, ki lx>do ^bele od 2,5 pa do 20 om. To bo ^visno od potreb in poškodb ce- stišča. KJE BOW) GRADILI? Gradnja cest na našem terenu je zaradi naravnih pogojev sila draga zadeva. Zato ni niti čudno, če stane en meter nove ceste pri nas mnogo več, kot meter nove ceste drugod, kjer so naravni po- goji mnogo ugodnejši. Zaradi izrednega razmaha pro- meta na naših cestan, najbolj pa je obremenjena cesta I. reda iVia- ribor—Ceije—Ljubljana, bodo pri- hodnje leto dali največ denarja za popravila in rekonstrukcije te ce- ste. Strokovnjaki Cestnega poujet- ja v Celju menijo, da bi morali prihodnje leto urediti in utrditi vsaj 11 kilometrov te ceste. Naj- verjetneje bodo nadaljevali z ure- jevanjem ceste I. reaa od Levca proti Šempetru. Od Celja proti Levcu, Šempetru so to cesto letos uredili in popravili, ter od Vojnika proti Konjicam. V poštev pridejo najbolj prizadeti m popravila po- trebni odseki. Občane verjetno zanima tudi lo, kako bo z ostalimi cestami, lorej tistimi, ki niso nič manj poškodo- vane m za njih pomembne. Prihod- nje leto bi naj popravili in uredi- li še ceste drugega reda in to od- seke od Podplata do Rogaške Sla- tine; od Podplata proti Poljčanam čez Pečico ter od Celja proti La- škemu. s tem programom pa še ni izčr- pan ves denar. Ta bi naj bil za rezervo ali pa za druga dela. Stio- kovnjaki cestnega podjetja predla- gajo, da bi ta denar porabili za utrditev in zaščitno plast ceste od šentiaiperta do Mozirja. Ta cesta je bila šele pred leti moder- nizirana. žal ni bilo dovolj de- narja, da bi na prenovljeno m urejeno cestišče položili zadostno debelino asfalta, zato ga vse večji promet, ki se odvija proti Gornje Savinjski dolini že močno nače- nja. Upravičena je bojazen, da bo cesta utrpela velilie pw>škodbe, če je ne bodo pravočasno utrdili z novim »asfaltnim tepihom«, ker bi bil pozneje potreben še debe- lejši tepih in več popravil. KAJ PA OSTALE CESTE? Na neštetih zborih volilcev, v ča- sopisju in med pogovori je bilo pogosto v ospredju pogovor o manjvrednostnih cestah, ki pa za občinstvo niso nič manj pomemb- ne. To tembolj, ker so preneka- tere od teh pomembne za večja območja ali pa pomenijo edino vez med dvema krajema. Po že znanem ključu, ki ga je osvojil republiški cestni sklad, ta je v največji meri investitor izgradnje naše cestne mreže, so ceste četrte- ga reda ali krajevne ceste izlo- čene iz proračuno. To je neko- liko razumljivo, saj s tem denar- jem, ki priteče v njihovo blagajno ne morejo pK)praviti niti za medna- rodni promet važnih cest. Toda kljub temu cestnemu podjetju v Celju uspeva ob razumeva- nju občinskih skupščin tu in tam urediti še ceste, ki brez te dobre volje verjetno še nekaj let ne bi prišle na vrsto za popravila. Mogoče ne bo odveč, če pogleda- mo kako je s temi cestami po po- sameznih občinah. Na območju celjske občine so pred dnevi de- lavci celjskega cestnega podjetja začeli z reikonstrukcijo ceste s Teharij v Bukovžlak in z ureje- vanjem cestišča sk9zi naselje Lju- bečna. V laški občini sanirajo plaz na Vrhu nad Laškim. To je odsek, zaradi katerega je bUo prelito ogromno žolča občanov, ki so za- radi plazu ostaU odrezani od ob- činskega centra. Cestišče je bilo poškodovano od dežja v oktobru pred petimi leti. Popravljajo tudi dvoje mostov v Marija gradcu. Mostovoma je voda odnesla ali po- škodovala ojpornike. Popravljajo pa tudi nekaj objektov ob Gračnici. Letos so v tej občini v razdalji 3,7 kilometra ojačali cestišče med La- škim in Rimskimi Toplicami. V šentjurski občini urejajo plaz pred Šentvidom nad Planino in cestišče, ki ga je poškodoval plaz v Zelencih na cesti med Planino in Sevnico. Tudi ta dva odseka sta močno razburjala občane, saj so šentvidčani ostali brez zveze s Planino in Kozjem, velik del Koz- janske pa zaradi plazu v Zelen- cih brez zveze s Sevnico. Istočas- no sanirajo tudi plazove na žegru. Pred časom so končali z urejevar njem Gornjega trga v Šentjurju. vendai- jih Ixxlo opravili, če txxlo vrenien.ski pogoji ugouni — še IClOS. V inozirski obč-mi so oa^čUn lutj boij navdušeni zaraai ni.uaijeva- nja del na rekoivstrukciji cesuj prou Logar.ski, cxl Luc üo igle. foibü tega pa so popravni še uiost v KadJiurju ter rekonstruiran ce- sto IZ Mozirja v Zekovc. Za vsa ta dela je največ prispe- val republiški cestni sKiad, oziro- ma ga. je kreditiral koleKtiv celj- sjcega cestnega podjetja. Le v ne- katerih občinah so zbrali denar za popravila, v največji meri pa so aeia soiinancirali. I'nor>LE;Vll Z LIKV IOaOSTJO Kolektiv Cestnega po^jcuja je raz.v>„-aan nud poslovanjem naše- ga gospodarstva v touKu, Ker ga ODrtuneuijujejo dolgovi. Gre nam- reo zato, da bi lahko koiektiv. ta- Ko, KOt je bilo to izveaeno ze ne- štetoKrat, v kritičnem trenutku investitorju priskočil na poanoc z la&cnimi krediti. Zaraai preza- doizenosti naročnikov ael pa to ni mogoče, saj leži prii,iLLden de- nar zamrznjen pri naročnikih, ki KoieKtivu dolgujejo cez bOu mili- jonov starih cunarjev. To pa je ze vsota, ki bistveno vpuva na rna- nevrsike možnosti kolektiva. oo tem ne smemo pozabiti, da se ves denar za delo na cestah Zbira od davka na gorivo, od taks na motorna voiuia ter iz prispev- kov oböinskili proračmiov. Dotok je v avanajstinah, deui pa niorajo opraviti od konca aprila uo lionca OK^oura, torej v kratkem vremen- s.cem razmaKu, ki ga ponavadi še SK:i'.;,.jšajo neugociiii vrerneiii-ici po- goji. rvijuo vsemu koieKnv, iti je po- go.5i.o neupravičeno žrtev olilkov oi^uonov, posüUüa premo^uti te težave. Prav zato iz loia v leto viaga vse vec denarja v rnoaerni- zaoijo opreme. Mea to socu na prvo mesto nova asialtna baza v Pirešici in pred dnevi odprti servi- sni piostori na Lavi. Pri tem je za- nimivo dejstvo, da je kolektiv ob nakupu opreme za novo mešalni- co asfaltov računal, da bi moral biti promet z asfaltom iiuiogo več- ji, če bi hoteli doseči rentabilnost. Ze dosedanja dela pa so tako ob- sežna, da je nova asfaltna baza že doslej poslovala z dobičkom. Ne- kateri so namreč menili, da je vodstvo podjetja preractmalo po- trebe na vključitev del ob gradnji nove avtomobilske ceste, katere realizacija je, kot je zniuio, zdaj nekoliko prestavljena. Ko smo ■» začetku govoiili o vrednosti proizvodnje na posamez- nika in o številu zaposlenih, naj zdaj povemo, da celotni kolektiv cestnega podjetja šteje okrog 550 ljudi. K temu moramo dodati, da je v to število vključenih tudi 160 sezonsko zaposlenih delavcev. Je- dro kolektiva je vsekakor 55 stix)- kovnjakov, od diplomiranih inže- nirjev in ekonomistov do posame- znih mojstrov. Kljub temu pa ko- lektiv/ še štipendira pet slušate- ljev na srednjih in višjih šolah t«r dva na fakulteti. Vse večja stro- kovnost je namreč največji garant kvaliteti, ki mora biti v danih po- gojih maksimalna, če hočejo vlo- ženi denar najbolje izkoristiti. To jSa je prvi smoter. UREDITEV KRITIČNIH TOČK V šmarski občini je napomemb- nejše delo na rekonstrukciji Obso- teljske ceste od Mestinja do Sodne vasi. Le za ta dela bodo porabili okrog 600 milijonov starih dinar- jev. Poleg tega bodo uredili še cesto od Podplata do Rogaške; od Podplata proti Poljčanam, v Pod- sredi pa so asfaltirali cesto skozi naselje. V Konjicah urejujejo zavoj pred bencinsko črpalko ter most pred lesno-industrijskim kombinatom, zatem križiš-če ceste I. reda s šol- sko ulico, most v Zrečah, poprav- ljajo pa tudi cestišče sedmih ulic. Na območju velenjske občine so uredili cesto Velenje—Šentilj, v dolžini 3.900 m, zatem Koroško ce- sto v Šoštanju, obnovili asfalt po nekaterih ulicah v Velenju ter zgradili, oziroma še grade nove ceste od tovarne Gorenje do Crommetala ter nadomestno cesto od podvoza do šoštanja. Prav ta- ko urejujejo nadvoz v Penku med šoštanjem in Gorenjem ter ob- navljajo asfalt od Gorenja do Šmartnega ob Paki. V žalski občini, kjer so ves po- treben denar zbraili občani sami in prispevala občina, so uredili most in preložili cesto v Arji vasi in Cmovi. Asfaltirali so več odsekov na cestah IV. reda, obnovili as- falt skozi Petrovče in Griže, most v Grižah in Zabukovici ter cesto od Arje vasi do gostišča Lesjak v Zalogu. Prav tako so uredili most v Kasazah in na Gomilskem. Nekatera deda so sicer še v teku. Pred dnevi so na Lavi v Celju odprli nove servisne prostore. V teh novih delavnicah, ki bodo maksimahio izkori.ščene zaradi ogromnega strojnega parka, s katerim razpolaga celjsko Cestno podjetje, bo kolektiv prihranil marsikateri dinar, delovni pogoji pa so neprünerno boljši od tistih v nekdanjih zasilnih prostorih. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 SEJEMSKA IZDAJA 1 5 Letošnje leto praznuje tovarna EMO — emajlirnica, metalna indu- strija, orodjarna — iz Celja 75. ob- letnico obstoja. Toliko let je nam- reč minilo od takrat, ko je v pozni jeseni leta 1894 pričelo 10 delavcev emajlirati surovo posodo v novo ustanovljenem obratu, ki ga je usta- novil Westen, surovo posodo pa je dobival iz Knittelfelda. Že dve leti pozneje pa je podjetje pričelo po- sodo izdelovati samo in jo tudi iz- važati. Iz leta v leto je podjetje raslo tako, da je leta 1913 štelo že več kot 1000 delavcev. V času med obema vojnama je bilo delavstvo v tovarni emajlirane posode nosi- lec naprednih idej in v tem kolek- tivu so zrasli nmogi revolucionarji, nosilci delavskega gibanja v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju. Med njimi so bili Peter Stante — Skala, Franc Leskošek — Luka in mnogi drugi. Po drugi svetovni vojni se je podjetje še razširjalo in večalo. Da- nes ima tovarna EMO svoje obrate v Celju, Bistrici pri Mariboru in v Kruševcu v Srbiji. V celi tovarni je zaposlenih več kot 4000 delavcev. V bogatem proizvodnem programu ima tovarna poleg emajlirane, pocinkane in alu-posode tudi kotle za centralno in etažno ogrevanje, sanitarno opremo in opremo za gospodinjstvo. Iz leta v leto si v tovar- ni EMO prizadevajo, da bi izboljšali kvaliteto izdelkov z moderno teh- nologijo, da bi izboljšali prodajno in izvozno službo ter organizirali servis za izdelke, ki nosijo znak dveh levov. Poleg proizvodnih obveznosti, ki jih imajo v tovarni, posvečajo reliko skrb družbenemu standardu, ki se odraža v skrbi za stanovanja, ^kreacijo, organiziranje kolektivnih dopustov. EMO VAM PRIPOROČA Izdelujemo jih v naslednjih serijah: EMOTERM kotli so konstruirani prvenstveno za kurjenje z oljem, lahko pa kurimo koks, premog ali drva, sežigamo pa lah- ko v njeni tudi vse gorljive odpadke. Kurišča pri tem ni potreb- no preurejevati. Izključimo samo gorilec, odpremo vratca, na ka- tera je nameščen, zapremo nihalna vrata in že lahko začnemo kuriti s trdim gorivom. EMOTERM kotli z bojlerjem za toplo vodo na olje in premog, pri katerih ni patrebno preurejevati kurišča, so tehnično dovršeni in zaradi dostopne cene zelo pri- vlačni. Kotel je konstrukcija izkušenih praktikov s področja to- plotne tehnike. Avtomatika kotla: — gorilec — dvojni termostat — števec obratovalnih ur — termostat kotla in — stikalo za črpalko Priključek na dimnik je pod kotom, či.ščenje je možno skozi spodnjo lopato. Kotel ima skupni zgorevalni prostor za olje, plin in premog. Izdelan je iz najboljšega SM jekla, ki zagotavlja ob pravilnem vzdrževanju optimalno življenjsko dobo. Zunanja obloga s po- sebno kvaliteto laka daje kotlu EMOTERM primeren videz. Bojier je primerno zaščiten proti koroziji. Najvišji delovni pri- tisk je 6 atn. čiščenje: Velika odprtina vrat je primerna za enostavno čišče- nje. Pepelnik na hrbtni strani kotla omogoča lahko vzdrževanje ogrevnih površin. Montaža: EMOTERM kotle dostavljamo kompletne skupno z izo- lacijo in oblogo ter leži na transportnih saneh. Kotli EMOTERM predstavljajo novost na jugoslovanskem trži- šču in so posebej primerni za ogrevanje v individualne stano- vanjske hiše. Vem, za gotovo vem, da vam ni vseeno, v kakšnem lo- kalu, v kakšnem poslovnem prostoru naročujete ali ure- jujete svoje zadeve, s kakšni- mi ljudmi se pri tem sreču- jete in pixiobno. V prijetnem okolju in z ljudmi, ki vam pri končni odločitvi naročila pomagajo, svetujejo, se bolje počutite ... Zato se jih radi spominjate tudi pozneje in radi zahajate med nje. Celjska poslovalnica turi- stičnega podjetja Kompas je pred kratkim odprla obnov- ljene prostore. če bi jih pri- merjali s starimi, bi rekli, da gre za nove, za pravcati cu- krček, za lokal, ki je v ponos ne samo kolektivu, marveč tudi Celju. Če ti prostori dajejo pogoje za boljše delo, so zdaj tu ljudje tisti, ki se zavzemajo, da bi svoje naloge opravili najboljše in v splošno zado- voljstvo vseh. Toda! Ali po- znate staro resnico, da naj- bolje in najceneje kupite te- daj, ko se odločite za naj- boljše blago! To pravilo so osvojili tudi pri celjskem Kompasu. Odločili so se za kvaliteto. To pa hkrati pome- ni, da bodo na primer za iz- lete v tujino izbrali solidne hotele, solidne penzionske storitve in skratka poskrbeli, da se bodo naši ljudje poču- tili na potovanjih po tujih de- želah kot turisti, ki si lahko privoščijo kaj več in ne samo topli obrok hrane enkrat na dan. Zato poslej več izletov z kvalitetnimi storitvami in prav takšnimi uslugami. Te pa so včasih dražje. Tudi to moramo razumeti in sprejeti! Celjska poslovalnica Kom- pasa je postala pomemben či- nitelj turističnega življenja na širšem območju. O tem govo- rijo tudi podatki, da se je skupni promet do konca ju- lija v primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta povečal za več kot 35 odstotkov! Na takšen porast celotne dejav- nosti so vplivali zlasti izleti, prodaja letalskih in ž/elezni- ških vozovnic, organizacija letnih dopustov in drugo. Samo letos so pripravili že nad 250 izletov. V prihodnje pa bodo standardnim progam dodali še nekatere nove, iz- redno zanimive. To velja tako za Grčijo kot tudi za tako imenovane vzhodne dežele. Prelomno leto so doživeli na področju organiziranja let- nega dopusta. V primerjavi z lanskim letom so se letošnje tovrstne usluge povečale za več kot 500 odstotkov! Ne, to ni tiskovna napaka, marveč resnica in dejstvo. Vse kaže, da smo že v času, ko naši delovni ljudje v čedalje večji meri zaupajo izvršitev svoijh načrtov in želja, tudi kar tiče letnih dopustov, celjskemu Kompasu. Nihče ni bil razo- čaran. 2al, so mnogi odšli praznih rok le zavoljo tega, ker ni bilo zadostnih kapaci- tet ob morju. Pomembno delovno področ- je so odprli z izposojanjem osebnih avtomobilov. Rent-a- car služba teče brez zastoja. Ce si zaželite vožnjo z do- brim avtomobilom, tudi mer- cedesom, pa nimate lastnega vozila ali je morda v servisni delavnici, potem ne pozabite na Kompas. V teku so tudi vse priprave za sprejem samostojne pro- daje letalskih vozovnic. Med- narodna organizacija, ki bdi nad to službo, ima posebne pogoje za takšno prodajo. Vso te, kot so lepo opremljeni prostori, izkušeni ljudje itd., celjski kolektiv Kompasa že "ima. In za konec še nekaj besed o obnovljenih prostorih. Lep in zanimiv je vsak kotiček pod starimi oboki v moderni obleki. Lep tudi tisti del, kjer vam skuhajo kavo, ponudijo cigarete in prodajo lepe spo- minke. Kmalu pa vam bodo prav tu postregli tudi s kavo- kapucin. Tudi v tem bodo pr- vi v Celju. Da, in to pri Kom- pasu na Tomšičevem trgu! 16 SEJEMSKA IZDAJA 24. septemb^ podjet.jp:, ki ie bilo pred propadom, si je opomoglo in se zopet uveljavlja na domačem trgu. z uspešnim poslovnim sodelovanjem z zahodno nemško tovarno bodo dane še več- je možnosti za izvoz. KOVAŠKA TRADICIJA Zreče prvikrat omenja li- stina 1206. leta, še prej pa istoimenski grad. Zanimivo Je, da je nemški prevod ime- na Freudenberg nepravilen, saj izhajajo Zreče iz Zrečje (Sorečje), ne pa od Sreča (Freude). Od gradu Freu- denberg, ki je propadel že v srednjem veku, je danes vid- nih le še nekaj zidov. Hen- rik Freudenberški je 1290. leta podaril na območju Zreč prve podložniške kme- tije žičkemu samostanu. Sto let pozneje pa je v darilni pogodbi omenja, da je dal Leopold Konjiški žičkim kartuzijanom »svoj dvorec poleg cerkve« v Zrečah. Zre- ški urad so kupili kartuzija- ni 1691. leta in leta 1718 po- zidali v bližini cerkve zreški dvorec kot urad Žičke kar- tuzije. Razen svoje primarne agrarne dejavnosti so se v Zrečah pričeli posebno ob koncu 18. stoletja ukvarjati z Žagarstvom in kovaštvom. Obema panogama so dajali dobro osnovo predvsem vod- na moč Dravinje in pritokov, bogati gozdovi Pohorja, og- larstvo in fužinarstvo od Mi- slinje preko Vitanja do Oplotnice. Že v prvi polovici 19. sto- letja je imel Franc Tergov- šek manjšo železarno v Zre- čah, podobno tistima, ki ju je imel Jožef Steinauer v Vi- tanju in Oplotnici. V teh železarnah, večjih kovačni- cah, so v glavnem izdelovali poljedeljsko in obrtniško orodje. Ob koncu petdesetih letih prejšnjega stoletja je železar- stvo na južnem Pohorju v glavnem zamrlo. Na zreškem območju je od ostankov sta- re kovaške obrti ohranjena le Ošlakova kovačija v Bo- harini, ki je ena najstarejših daleč naokrog in v kateri se je še ohranilo tudi staro vod- no kladivo »repač«. To ko- vačijo bi bilo nujno zaščititi pred propadom. KOVAŠKA INDUSTRIJA DANES Sedanja kovaška industri- ja v Zrečah se je razvila iz nekdanjega Kračimovega mli- na, ki ga je inž. Breme, lastnik kovačije na Muti, pre- uredil v kovaški obrat. Iz te- ga je leta 1920 iz štajerske železoindustrijske družbe na- stala tovarna, v kateri so iz- delovali poljedelsko, gozdar- sko in rudarsko orodje in je med obema vojnama zapo- slovala kakih 1.50 delavcev. Leta 1944 so jo pohorski par- tizani požgali, po vojni pa je bila kmalu obnovljena. Po letu 1950 so jo modernizi- rali in preusmerili proizvod- njo. Delati so pričeli za po- trebe avtomehanske in mo- torne industrije. To je nekaj kronoloških podatkov, ki kažejo, da je bil razvoj Zreč vedno pove- zan z razvojem kovaštva. PROIZVODNJA IN REZULTATI DELA Kovaška industrija v Zre- dah pa je danes seveda pov- sem nekaj drugega, kot je b la še pred leti. Podjetje, ki zaposluje 675 delavcev, proizvaja zdaj odkovke za /notomo industrijo ter ročno orodje za potrebe obrti in gospodinjstev. Kot nam je v Dogovoru dejal direktor inž. Marjan Osole, je s pomočjo republike in celjske kredit- ne banke 1967 uspelo rešiti podjetje pred propadom, saj so uvideli, da bi bilo škoda zavreči tradicijo, kar bi imelo za posledico tudi brez- poselnost številnih ljudi. Odtlej so se razmere bist- veno spremenile. z novimi prijemi v proizvodnji in prodaji so pričeli znova os- vajati domači trg, priprav- ljajo pa tudi večje količine izdelkov za izvoz. K temu bo v veliki meri prispevalo ik)- slovno tehnično sodelovanje z zahodno nemško tvrdko Walter Gott iz Solingena, s katero neposredno menjavajo izdelke in proizvodne izkuš- nje. Tako se zlasti uveljavlja orodje UNIOR, ki je prav- zaprav plod te kooperacije. Po besedah direktorja inž. Marjana Osoleta preveva to- varno danes povsem nov dvih: zlasti delovna disciplina in odnos do dela; delavci vedo, da je cenjeno predvsem de- lo, od katerega je na koncu odvisen tudi dohodek. Posle- dica tega je, da proizvodnja izredno hitro narašča. V pri- merjavi z lanskim letom se je povečala z manj zaposle- nimi za skoraj 100 odstotkov, prodaja pa za skoraj prav to- liko. Kakovost izdelkov je na višini. In čeprav so se temu ustrezno osebni dohodki kar podvojili, z njimi seveda še vedno niso zadovoljni. Toda v podjetju velja načelo: naj- prej je treba ustvariti, da bi potem lahko delili. Delavci se tega zavedajo in zato tu- di ustvarjajo. NAČRTI ZA REKONSTRUKCIJO Da bi si zagotovili solidno prihodnost, s pospešenim tempom izpopolnjujejo tehno. logijo in dopolnjujejo opre- mo, ob tem pa opravljajo manjše dozidave in prezida- ve. Kot je dejal direktor inž. Marjan Osole, bo prva faza rekonstrukcije, ki jo finan- cira republil^, končana v pr- vi polovici prihodnjega leta, v pripravi pa je že druga fa- za, v kateri bodo iz proizvod- nje izločili zastarel tehnološki postopek in opremo, staro že 50 let. Vtem ko bodo s prvo etapo rekonstrukcije u- redili dohod materiala, prešli od premoga k tekočemu pli- nu, dokončno uredili termič- no obdelavo, operacijo peska- nja in hkrati mehanizirali kontrolo, bodo v drugi fazi z minimalnimi stroški mo- dernizirali tehnološki proces, tako da bo lahko podjetje, če že ne z akumulacijo, pa vsaj brez izgube nastopalo na .evropskem trgu, S tem bo, odvisno seveda tudi od cene jekla, dobilo čvrsto osnovo in se mu ne bo bati konjunktur. nih nihanj. V skladu s svojim načrtom pripravlja kovaška industrija Zreče v okviru programa .UNIOR dopolnitve z uvoznim blagom in kakovostjo z nem- škega trga. Prepričani so, da bodo v kratkem času dosegli raven priznane evropske kva- litete. POSLOVNI PARTNERJI Glavni kupci odkovkov so skoraj vsa jugoslovanska pod. jetja motorne industrije: To- mos, IMV Novo mesto, TAM, Rog, strojna tovarna Trbov- lje, Vozila Nova Gorica, ITAS Kočevje, Titan Kamnik, 21. maj Beograd, IMT Zemim, IMR Rakovica, Soko Mostar, Famos Sarajevo, Partizan Su. botica, kooperanti Crvene za- stave itd. Značilno je, da se je krog kupcev v zadnjem le- tu močno razširil, kar kaže, da si kovaška industrija Zre- če ponovno pridobiva sloves pri vseh tistih, ki so ji že obračali hrbet. V podjetju predelajo kakih 25 ton jekla dnevno, prihodnje leto pa ga bodo predelali vsaj 40 ton! Pri tem so v celoti navezani na železarno Ravne, saj dela- jo izključno z domačim ma- terialom. Toda v zadnejm ča. su se tudi tu pojavljajo te- žave, kajti železarna se zara- di konjunkture in višjih cen boljših jekel seveda otepa proizvodnje manj kakovost- nih jekel. Kot je dejal direk- tor inž. Marjan Osole, pa vse. eno upajo, da bodo deležni razumevanja. Kljub izredno hitremu vzpo. nu in uspehom, ki bi laJiko služili za vzor, pa ima pod- jetje še druge težave. Zlasti močno čuti nelikvidnost, pri čemer so slabi plačniki po- sebej podjetja iz drugih re- publik, kamor prodajo Zreče polovico svoje proizvodnje. Kar zadeva prodajo orodja je podjetje navezano seveda na domačo trgovino, medtem ko sO prodajo orodja UNIOR or- ganizirali po sodobnih meto- dar preko samopostrežnih pa- nojev, ki jih tudi sami dobav- ljajo. Vse v vsem — Kovaška in- dustrija Zreče je uspešno pre. magala težave in postala ak- tivna, s tem pa, kot je ob koncu dejal njen direktor, tu- di upajo, da so si zagotovUi trden položaj v našem gospo- darstvu. v tem pa moramo po na- šem mnenju navsezadnje vi- deti primer, kaj lahko nare- di sposobno vodstvo. KVALITETA ODPiRA VRATA stroj za vlečenje šivnih profiliranih in okroglih cerij je kolektivu Alposa omogočil nagel in uspešen razj voj. Zdaj so kupili že drugi stroj, ki bo te uspehe še povečal. j Pred leti, ko so se prvič na trgu pojavili proizvodi za opremo gostišč, trgovskih lo- kalov in šol ter nešteto dru- gih, so kupci presenečeni'ugo- tovili, da so ti kvalitetni iz- delki delo malega kolektiva iz Šentjurja. Tako je začel Al- pos osvajati tržišče. Njegov pohod je v teh letih doživel takšen razmah, da so tisti prvi uspehi danes že zblede- li. To tenibolj, ker doživlja kolektiv Alposa danes veliko preobrazbo. Proizvodnja Alposa iz Šent- jurja sloni na panogah, kot so: izdelki iz ši\Tiih cevi za pohištvo in konstrukcije, zdaj osvajajo proizvodnjo z alumi- nijastimi šivninii cevmi, ki so profilirane ali okrogle; za- tem oprema za gostinstvo, ta je lahko tipska ali po naro- čilu, oprema za trgovine sa- mopostrežnice ali blagovnice. Posebno pozornost so poleg tega posvetili proizvodnji camping opreme ter drugim proizvodom za široko pK)troš- ajo. Kolektiv je v minulem ob- dobju dosegel ob tipizaciji proizvodnje lepe tehnične re- zultate. Ob tem je v zadnjih letih povečal prav zaradi tega proizvodnjo za štirikrat, če- prav je ostalo število zaposle- nih isto. Ta uspeh pa je nu- dil lepo podlago in nove mož- nosti za nadaljnji razvoj, ta- ko da že letos grade nove delovne prostore. Nabavili so tudi nove stroje, s katerimi bodo dokompletirali sedanjo opremo in s tem omogočili za približno 80 odstotkov več. jo proizvodnjo samo pri iz- delkih iz profiliranih cevi. Poseben poudarek posveča- jo tipizaciji opreme in serij, ski proizvodnji. To je razum- ljivo, saj je le ob tej mogoče doseči še večje uspehe. Žara- di razdrobljenosti v proizvod- nji so imeli namreč veliko || število raznih manjših serij.! Na primer pri opremi za go. I stinstvo kar 160 raznih tipoT. I Te so zdaj skrčili na polovi. I CO. Da so to uspeli, gre hvala I in zasluga predvsem strokov-1 nemu kadra in članom pro-1 jektivnega biroja, ki se j« I vzgajal in oblikoval v podjei-| ju. i Letošnja investicijska vlaga-ff nja so dosegla 2,690.000 noviliji dinarjev, kar je toliko koti, vsa investicijska vlaganja do-|| slej. S tem denarjem sozgra-|i dili novo tovarniško dvoranol in nakupili novo strojno opre-■: mo. V novi dvorani bo obra:! montaže in lakirnice, v ostarlj lih pa bodo povečali pro^lf vodnjo profiliranih cevi. N>i hov razvojni program naniT«!' vključuje predvsem poveč^ | nje proizvodnje profiliraniD I: in okroglih cevi ter dokonča" I finalizacijo le-teh. 1 Vodstvo podjetja meni, ^ t so dosedanji uspehi dovoU 1 veliko jamstvo za nadalje ■ razvoj. Tovariš direktor I DISLAV BERDINA meni, ^ I bo najpozneje v petih, sedn^ I naslednjih letih, če ne bo P™ I moč zibrati potreben den^ I proizvodnja za nekajkrat ^ I večana.. Zgradili bi naj I nove delovne prostore I večano proizvodnjo in na n I vo zaposlili okrog 600 I Zaposlili bodo predvsem I kvalificirano delovno 1 bi po priučitvi lahko zafl^ I stila zahtevam. Gre za I s šentjurško-šmarskega, tor ■ tudi za Kozjansko. Po d^S I ditvi vseh objektov i" I slitvi predvidenega števila J I di, bo vrednost proizv(>^ J, I narasla na 120,000.000 n«'^ I dinarjev. S tem pa se bo I lektiv Alposa uvrstil v s j vrh najmočnejših skih kolektivov na šentj sko-šmarskem. | September 1969 SEJEMSKA IZDAJA J J PPSKA KLIMA DOSEGA fZ LETA V LETO BOLJŠE REZULTATE. LETOS PREDVI- nFVAJ glavnem z uslužnostno dejavnostjo, to je s stavbeno Bjučavničarskimi deli, vodo- Todno inštalacijo in montažo («ntralne kurjave. Razen tega pa so delali tudi štedilnike na trdo gorivo, ki jih je jugo- slovanski trg še kako potre- boval. Začetek, kot se spominjajo najstarejši člani kolektiva, je bil težaven, saj so bili pro- storsko utesnjeni (delali so na prostoru med ekonomsko srednjo šolo in dijaškim do- mom, t. j. v samem mestu, celo. na prostem), bili pa so tudi brez potrebnih strojev in naprav. Tako so že 1947. leta delavnico nekoliko pove- čali in zaposlili nekaj novih delavcev, hkrati pa dobili manjša obrata v Gaberju in Zidanškovi ulici. Pričeli so s proizvodnjo ventilatorjev in zidnih kaloriferjev, ne da bi bili seveda za to ustrezno tehnično usposobljeni. Zato je bilo treba misliti o novih možnostih, ki naj bi podjetju zagotovile razvoj in perspek- tivo. Toda teh še dolgo ni bilo. Morala so preteči leta, da se je kolektiv lahko odlo- čil za gradnjo 'novih prosto- rov (v Gaberju), kajti kakšne pomoči od zunaj ni bilo pri- čakovati, to pa je pomenilo, da je vsakršna rešitev izklju- čno v njegovih rokah. Tako so se delavci odpovedovali delu dohodkov in si tako re- koč z lastnimi rokami zgradi- li to, kar danes KLIMI zagotavlja ne samo soliden obstoj, marveč ji daje tudi renome v našem gospodar- stvu. Zidni kalorifer Pred šestimi oziroma sed- mimi leti zgrajeno proizvod- no poslopje pomeni dokon- čni prehod KLIME od obrt- k industrijskemu pod- f^u s točno začrtanim pro- •^■odnim, prodajnim in raz- ^jnim programom. Njena Jjavnost je po tehnološkem ^caju kovinsko predeloval- po finančnem investicijska, jj iukciji pa je KLIMA in- ^trija za zračno in toplo- tehniko. Podjetje zapo- ff danes 485 delavcev; Dr^ bruto prometa je 'ard v višini 4,2 mili- jj^^e Sdin, od tega odpade ijj^.Jf^ustrijsko proizvodnjo « 60 in na montažo 40 JJtotkov. Vsekakor je zani- ä se primerjava: vtem ko podjetje pred de- leti le 2 inženirja in 5 tehnikov, ima danes 9 in- ženirjev in več kot 25 tehni- kov. Centrifugalni industrijski ventilator (iem proizvaja danes tij '^ugalne in aksialne ven- do v ® ^^^^ izvedb ^ kapacitete 250.000 kubič- ^jjj^ metrov in višine 1.200 V stolpa, dalje jTg, ^e in navite (spiralne) ® in hladilce za zrak, zi- lofi^ vjseče in komfortne ka- ^Je za toplo vodo, paro iJienf ^^^oenergijo; rij ® za distribucijo zraka, statg^^^^er žaluzije, anemo- ' rešetke, armature za zrakovode, zračne in vreča- ste filtre, industrijske sesal- ce, mokre zračne čistilce in zračne vlažilce. Prav tako proizvaja klimatske centrale za nizek ali visok pritisk, bojlerje, protitočne aparate, kondenčne lonce, vodne fil- tre, razbremenilne in dnevne rezervoarje, kondenzatorje za amonijak, separatorje, lakirne kabine, varilne mize, ciklone, hladilne baterije, razpršilne šobe za vodo, likalne pupe. hladilne stolpe, zračne gene- ratorje do 1 M Kcal, ki se- grevajo zrak do 150 stopinj, kurjeni z mazutom itd. KLIMA montira in izvaja inženiring za centralno ogre- vanje vseh objektov s kot- larnami na trda in tekoča goriva, vodovodne inštalacije, ventilacijske, klimatizacijske in pnevmotransportne napra- ve kakor tudi industrijske sušilce za lesno in gradbeno industrijo, velike hladilnice za prehrambeno, kemično in predelovalno industrijo ter za skladišča, luke, naprave za umetna drsališča itd. Z zračno in toplotno tehni- ko posluje KLIMA na širo- kem jugoslovanskem trgu v tolikšni meri, da je sposo- bna z lastnimi kadri in or- ganizacijo rešiti velike in- vesticijske objekte, tako na področju ogrevalne, klimati- zacijske, prezračevalne kot sušilne in hladilne tehnike. Tu sodeluje v kooperaciji z renomiranimi inozemskimi partnerji, ker pa je registri- rana tudi za uvoz in izvoz, ima s tem možnost izvajati kompletne inženiringe, to je realizirati industrijske objek- te na ključ. Trenutne in bodoče zmoglji- vosti podjetja so namenjene za: @ kompletno opremo ob- jektov s klimatizacijskimi in prezračevalnimi naprava- mi v ladjedelništvu. KLIMA oskrbuje 60 odstotkov celot- nega ladjedelniškega trga, ker pa delajo ladjedelnice izklju- čno za izvoz, pomeni njen delež posredni prispevek k izvozu kovinsko predelovalne industrije; H klimatizacijo in ventila- cijo v tekstilni industriji (na primer objekti v Sloveniji, Bosni, Srbiji); ® k velike industrijske hla- dilnice v Sloveniji, kot na primer ljubljanske Prehrane (največja hladilnica v državi) oziroma luško področje Ko- per, kjer je KLIMA že ozi- roma še bo 100 odstotno rea- lizirala vse potrebe; 9 klimatizacijo in ogreval- no tehniko za poslovne in upravne zgradbe, trgovske hiše, veletrgovine, .glegališča ipd.; 9 sušilno tehniko v indu- striji gradbenega materiala, kjer pokriva 75 odstotkov ju- goslovanskih potreb v zračni in toplotni tehniki opekarn; # redno serijsko proizvod- njo opreme za zračno in ogrevalno tehniko. To opre- mo uporabljajo vsi mon- taževji širom po državi in jo spričo tradicije in dobrega renomeja imajo grosisti ko- vinske in inštalaterske bran- že celo v zalogi. Za razširje- no prodajo in afermacijo na trgu skrbijo poleg prodajne organizacije v okviru uprave podjetja tudi predstavništva v Beogradu, Zagrebu, Ljub- ljani, Sarajevu in na Reki. Z vso to proizvodnjo ima KLIMA svoje zmogljivosti povsem zasedene za prihod- njih 6 do 8 mesecev. Zasluge veljajo tudi nenehni skrbi, ki jo posvečajo tako tehnični kakovosti proizvodov kot solidni izvedbi montažnih uslug. KLIMA je v položaju, ko celo ne more ustreči po- vpraševanju in zadostiti po- trebam trga. NAČRTI ZA PRIHODNOST Takšen položaj je seveda narekoval izdelavo investi- cijskega in razvojnega pro- grama za prihodnost. Kole- ktiv namerava skoraj v celoti z lastnimi sredstvi razširiti proizvodne prostore oziroma zgraditi nov obrat, ki bi z najsodobnejšo proizvodno mehanizacijo služil izključ- no serijski proizvodnji opre- me za zračno in ogrevalno tehniko. Za te potrebe ima podjetje v načrtu tudi iz- popolnjevanje strokovnih kadrov, kot predvidevajo, pa bi mogli na novo zaposliti kakih 100 delavcev in 30 de- lavk. Rast podjetja v preteklo- sti in tudi v zadnjih letih so spremljale številne težave, pri čemer ni manjkalo očit- kov, češ da se KLIMA ukvar- ja z vsem, namesto da bi se lotila serijske proizvodnje itd. Razumevanja ni bilo, saj so v glavnem pozornosti de- ležna le velika podjetja, in le redko kdo je pomislil, da da- je tudi KLIMA navsezadnje kruh nekaj sto delavcem • ter pri tem ustvarja toliko in toliko družbenega bruto pro- dukta, kar pomeni, da daje nemajhen delež tudi skup- nosti. Da je bila usmeritev vendarle pravilna, so potrdi- la prva leta po reformi, ko se je investicijska dejavnost občutno zmanjšala in bi podjetje z izključno serijsko proizvodnjo utegnilo zaiti v brezizhodni položaj. Zdaj je KLIMA vsekakor na takšni stopnji, da se je pokazala potreba tudi po serijski proizvodnji. S po- stavitvijo novega obrata bi namreč hoteli prostorsko lo- čiti neserijsko od ali kosov- no od serijske proizvodnje, ker pač zaradi različne teh- nologije obe proizvodnji ne sodita skupaj. Nekaj razlogov za to narekuje tudi sama konjunktura na trgu. KLIMA po eni strani ne more spre- jeti vseh naročil, po drugi pa zaradi pomanjkanja zmog- ljivosti zamuja. V razvojnem programu bo- do ohranili vse sedanje iz- delke, ki pa jih bodo še teo- retično in tehnološko izpo- polnjevali. Program podjetja je odvisen predvsem od teh- nološkega razvoja družbe in življenjskega standarda. Tu pa so potrebe vedno večje, saj na primer pred vojno zračne in toplotne tehnike skoraj nismo poznali. V KLI- MI že imajo načrte za pro- izvodnjo zahtevnih klimat- skih naprav (sodobnih in kom- pleksnih), pri čemer pa ima- jo probleme zlasti z repro- dukcijskim materialom. Malo je namreč tovarn, ki bi bile kos proizvodnji zahtev- nih elementov (avtomatike) za potrebe KLIME. Tako so težave z industrijo elektro motorjev, ki proizvaja le standardne tipske motorje, ti pa zaradi šumnosti ne pri- hajajo v poštev. Eden od tehtnih razlogov, ki sili podjetje v serijsko proizvodnjo, pa je naposled v težnji, da bi prišli do kva- lificiranih delavcev. Dotok, kot ugotavljajo, je namreč vse prepočasen, zato je reši- tev, da obstoječi kvalificira- ni kader zadržijo v kosovni proizvodnji, do končnega iz- delka v serijski proizvodnji pa pridejo seveda ob ustrez- ni tehnologiji s priučenim kadrom. Ob naporih za čim hitrejši razvoj podjetja, ki so kolek- tiv veljali znatna gmotna sredstva, zaradi česar oseb- ni dohodki niso mogli rasti kot bi pričakovali, vendarle ni izostala skrb za družbeni standard zaposlenih. V pod- jetju imajo urejeno prehra- no, saj dobivajo zaposleni topli obrok po razmeroma nizki ceni (1 din), poleg tega pa tudi vsako leto regrese za dopust. KLIMA je imela svoj počitniški dom v Sel- cah, toda ker je med člani zanimanje za letovanje vsa- ko leto v istem kraju splah- nelo, so ga opustili. V pod- jetju prav tako skrbijo za za- ščitna sredstva oziroma za zaščito delavcev pri delu. Vtem ko so imeli v pre- teklosti mnogo nerešenih stanovanjskih problemov, v zadnjih treh letih kritičnih primerov ni. Poleg kreditov, ki jih daje podjetje posame- .znikom, kupi vsako, leto od 5 do 6 stanovanj. O KLIMI ni mogoče govo- riti, ne da bi hkrati govorili tudi o njeni Ljudski tehniki. Organizacija, kakršnih je v Celju malo, je tako rekoč duša podjetja. V njej je včla- njenih več kot dve tretjini članov kolektiva, ki aktivno ielajo v strojnem, planinskem, fotografskem, avtomoto in radio krožku. Doslej so vsa- ko leto usposobili od 25 do 30 novih voznikov motornih vozil in kakih 10 novih foto- amaterjev. Fotografski kro- žek prireja samostojne raz- stave in sodeluje na razsta- vah medklubskega, občin- skega, zveznega in celo med- narodnega značaja. Nekateri člani so prijeli diplome in nagrade. V okviru Ljudske tehnike prirejajo tudi raz- lične strokovne ekskurzije, organizacija je pobudnica je- zikovnega izobraževanja de- lavcev in kar je najvažnejše, nosilka racionalizatorstva in patentov, ki služijo koristim celotnega podjetja. Tudi na športnem področ- ju dosega KLIMA uspehe, ki jo uvrščajo med najboljše športne kolektive na celjskem območju. To kaže, da ima podjetje mlad kolektiv. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 PlUZADKVAN.IA KONFKKCIli: »KIJAiANT« cikl.IE, 1>A BI Z DOBKIVII KKOJAŠKnil IN ŠiVlUSKIVlI ISLIGAMI, UOBKO KONFEKCIJO IN S()IK)BNI!VI ČIŠČENJEM O- RLAČIL VSEH VRST ZADOVOLJIM SVOJE POTROŠNIKE, SO LKI»0 USPELA. U(;i.EI) PODJETJA SE VEČA IZ LETA V LETO, S TEM TUDI ZANIMANJE ZA NJIHOVE IZ- DELKE IN USLUGE, ČESAR POSLEDICA SO TIT>I ČEDALJE LEPŠI EKONOMSKI RE- ZULTATI. Z^ičol« se ,ie v skromni obrtni delavnici Podjetje »Elegant«, kakrš- nega poznamo danes, se je razvilo leta 1960 iz obrtne de- lavnice, večje možnosti pa so se jim odpr-le tedaj, ko so leta 1964. dobili prostore v Stanetovi ulici. Tu je nastala osrednja delavnica za proiz- vodnjo konfekcije, tu je upra- va, skratka žarišče, od koder je vznikla večina idej o na- daljnjem razvoju podjetja. Verjetno so redki Celjani, ki ne bi vedeli, da v sestavu podjetja Elegant delujeta po- leg konfekcijske delavnice še kemična čistilnica in modni salon, kjer lahko občani dobi- jo krojaške in šiviljske uslu- ge. Lokal na šlandrovem trgu je gotovo najlepši v tej stro- ki. Za vse obrate velja, da so se v zadnjih petih letih mo- dernizirali, da so sprejeli ne- kaj dobrih novih strokovnja- kov, skratka, da so si na naj- različnejše načine prizadevali, da bi izboljšali svoje delo in s tem še utrdili zaupanje svo- jih odjemalcev. Majhna, tc-da najsodobnejša čistilnica Kemična čistilnica podjetja Elegant, ali kot ji ponosno pravijo »laboratorij kemične- ga čiščenja« sicer ne sodi med I največje v Sloveniji. Gotovo pa bi jo lahko uvrstili prav na vrh lestvice, če bi sestav- ljali vrstni red sodobne opremljenosti. V zadnjem ča- su so namreč v čistilnico vlo- žili velika sredstva in posle- dica tega je, da pride obleka iz čistilnice skoraj tako po- polna kot iz trgovine. Največ- ja pridobitev je dodajanje maščob v tkanine, sredstev za apreturo in impregnacijo. Najnovejša pridobitev pa je tudi stroj za čiščenje usnja, kakršnega imajo samo še v Zagrebu in Mariboru. Izpo- polnjevanje opreme čistilnice pa sodi tudi v program na- daljnjih investicij. Kolektiv se je namreč odločil, da si bo prizadeval, da bo v njihovo čistilnico prišel vsak stroj, ki bi na evropskem tržišču v tej smeri pomenil bistven napre- dek. Pa ne samo to — ver- jetno bomo Celjani v nekaj letih dobili tudi ekspresno ke- mično čistilnico oziroma no- vo zbiralnico v bodočih Ele- gantovih poslovnih prostorih v Gubčevi ulici. Če pa bodo izračuni pokazali, da bo ren- tabilno, bodo uvedli tudi osta- le sodobne načine čiščenja — na primer moških srajc, kar bo zagotovilo njihovo daljšo uporabo in boljši estetski vi- dez. Dober glas o mo.ški »Elegant« obleki V zadnjih teh letih je »Ele- gantu« uspelo, da je lepo osvojil tržišče v Sloveniji. To pomeni, da se približuje kon- fekcijska proizvodnja tega podjetja zelo zahtevnemu okusu, čeprav ima »Elegant« tudi lepo žensko konfekcijo, pa slovi predvsem njihova kamgarn moška obleka. V to smer bodo svojo konfekcijsko proizvodnjo razvijali tudi v bodoče. Razveseljivo je dej- stvo, da je večina proizvodnje prodana že vnaprej, in če- prav je domače tržišče zelo muhavo, sprejema konfekcij- ske izdelke z Elegantovo oz- nako z veliko naklonjenostjo. Zadnji čas pa si »Elegant« utira pot tudi v tujino in reči moramo, da prav uspešno. Podjetje je v svojem mod- nem salonu na šlandrovem trgu poskrbelo zlasti za tiste občane, ki se s konfekcijo tež- ko oblačijo, pa tudi za one, ki sledijo najnovejšim mod- nim zahtevam. Elegantov sa- lon je vselej založen z naj- boljšimi in najnovejšimi de- seni in blagom, ki je — mi- mogrede povedano — tudi nekoliko cenejše kot v redni prodaji. Elegant nudi svojim potroš- nikom tudi zelo ugodne kre- ditne pogoje. 6 mesecev brez porokov in brez pologa — kar seveda omogoča najširšemu krogu odjemalcev, da poskrbijo za svojo garderobo. Kolektiv, ki ve, kaj hoče Ne glede na to, da je ko- lektiv »Eleganta« v zadnjih letih vložil v svojo opremo veliko sredstev, jim tega ni- koli ni bilo žal. Vse od leta 1960. so vlagali denar v raz- širjeno reprodukcijo in si ustvarili pogoje za dobro opremo. Medtem ko so leta 1960 zabeležili 128 milijonov starih dinarjev realizacije, upajo, da jo bo letos za do- bro milijardo. Pa tudi oseb- ni dohodki počasi naraščajo. Letos naj bi dosegli 950 ND povprečja. Res je, da se je močno spre- menila struktura dela, prav tako pa tudi struktura kadra, ki zanj zelo lepo skrbijo. Raz- drobljenost pa je še vedno velik problem, ki terja tudi veliko finančnih izdatkov in jih ovira pri še boljših rezul- tatih. »V prizadevanjih, da bi si ustvarili boljše delovne po- goje«, nam je pripovedoval direktor Eleganta tovariš Mackošek, »kaže veliko razu- mevanja tudi skupščina obči- ne. Pripravljena je podpreti tudi naša investicijska vlaga- nja v nove objekte in tako bomo v naslednjem razdobju verjetno le zaživeli v novih prostorih v Gubčevi ulici, kjer bomo uredili pfQ. ne, zbiralnico za čistilnic vse drugo, kar menimo ^ bilo potrebno.« Tudi predsednika dela-.- ga sveta tovariš Teržan p^.^ in UO Peperko Franc sta ^ kega mnenja: in želita ^ vsak obrat sam skrbi za' jo rentabilnost in nenel? mehanizacijo svoje proj^ nje. »Kolektiv ni nikoli ok].. pri odločitvi, ali naj kup^ kak nov stroj ali ne. Vemo'^ vlaganje v naprave po^jJ boljšo bodočnost za vse jetje in tako tudi boljši sh dard delovnega kolektiva i se pozna, ne nazadnje, tw v pomoči posameznikorn a gradnji stanovanj, pri vla» nju v družbeni standard- podobno .. .« Podjetje »Elegant« se t(i„ razvija v eno najmočiie^ obrtnih delovnih organize v celjski občini, čeprav je i lo še pred 9. leti ob si^ ustanovitvi zelo na koncu, Ii je nedvomno poslcdica tnl» odločitve, da sledijo zahtev» časa in svojih odjemak« kar je soliden pornk za ii boljše delovne rezultate. PODJETJE AVTO CELJE NA DOBR! POTI Odkar so pri podjetju Avto Celje — Celje odprli pred dvema letoma novo, moderno servisno avtodelavnico, pro- met nenehno narašča. V tem času se je le-ta povečal kar za 120 odstotkov. Zakaj tak porast? Sodobno urejen servis v Ipavčevi ulici v Celju je omo- gočil povsem nov način dela in seveda skladno s tem tudi večjo storilnost. Uvedli so nov tehnološki po.stopek, mo- derno tehnologijo in pripravo dela. Ves delovni proces se je tako izboljšal, da nima nobene zveze več s klasičnim, obrtniškim načinom dela. Skratka, v novem servisu so prešli na industrijski način opravljanja avtomobilske ser- visne dejavnosti. Tak način dejavnosti pa ne bi povsem uspel, če ne bi sami iz svojih vrst izšolali veliko število strokovnih kad- rov. Danes že razpolagajo z lepim številom strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. V podjet- ju dela 8 tehnikov avtomobilske stroke ter 4 strojni inže- nirji. Nov servis za osebna vozila v Ipavčevi ulici sprejema že zdaj od 100 do 150 vozil dnevno. To je že lepo število. Servis pa je tako velik, da ima še nekaj prostih kapacitet in bi lahko sprejel do 200 vozil. V tej servisni deJavniJ opravljajo servise in remont za vozila zastava-fiat, .i? nault, aifa-romeo, škoda in pretis-NSU. Razen tega dokončujejo izgradnjo moderne lakir«. ki bo odprta že v septembru letos. V njej bodo lakiri; vozila po najsodobnejšem postopku in s specialnimi® ženimi laki. Prednost te lakirnice je v tem, da bo lai ranje veliko kvalitetnejše, veliko hitrejše, pogoji dela' njej pa izredno ugodni. Krajši postopek omogoča pwi vsem lakiranje pri 120 stopinjah C. Lak se tako hiff- suši, da bo delo, za katerega je bilo potrebno prej 21 opravljeno v novi lakirnici v eni uri. Boljše in predvs® bolj zdrave pogoje dela pa bodo omogočili zračnovo^ filtri, s katerimi je opremljena lakirna komora. Najva nej.še pa je pri tem to, da bodo stranke prišle veliko s treje kot doslej do svojih vozil. S tem ko so pri podjetju Avto Celje odprli sodo!» ser\'is za osebna vozila v Ipavčevi ulici, so hkrati spro« li prostore v Medlogu. V teh prostorih sedaj delajo Ij» je, ki so se specializirali za popravila in remonte to«« nih vozil TAM, FAP in M-\N. V zadnjih dveh letih pa se je pri tem podjetju iz^ visne dejarvnosti razvila tudi specializirana trgovina, ' zalaga z rezervnimi deli za vozila vse manjše dela^u' in sorodne obrti na področju bivšega celjskega okraja Podjetje Avto Celje ima lepo urejeno trgovino v CÄ' na Ljubljanski cesti 11, kjer prodajajo osebna in tovoP vozila, gume, rezervne dele ter splošni in elektro al za avtomobile. V novem servisu v Ipavčevi ulici P«^ skladišče na veliko in trgovina na drobno, kjer proda.™ rezervne dele, gume in najrazličnejše predmete za mo avtomobilov. Prav tako im.ajo v Medlogu skladišč«' veliko za rezervne dele, gume, elektro in splošni maf^" za tovorna vozila. Kljub temu da so pri podjetju Avto Celje v z»^ dveh letih močno povečali promet, kot smo v uvodu' pisali, se število zaposlenih ni povečalo v sorazine'' porastom prometa. To pa zaradi tega, ker so v novih^ štorih ob boljših pogojih dela in mehanizaciji laliko no povečali storilnost. V načrtu imajo tudi adaptacijo prostorov v da bodo tudi tu taki pogoji dela kot v novem se^j, kjer imajo delavci povrhu vsega še lepo urejene sat" ne prostore in svojo menzo. Pa še z nečim se lahko pohvalijo. Podjetje Avto ^ je edino podjetje na celjskem področju, ki je izuč"" več vajencev. Samo letos so sprejeli v uk 40 vajen'^^''^ pendistov raznih strok. Vsega skupaj imajo okoli jencev in okoli 200 redno zaposlenih delavcev. V asu sejma obrti v Celju bo podjetje Avto C^i svojem paviljonu prodajalo avtomobilske rezervne a jd splošno tehnično opremo. Tu bodo lahko obiskova' bili tudi vse potrebne informacije glede poslovanja j mobilskih servisov in trgovine. September 1969 SEJEMSKA IZDAJA J J PREDSTAVUAMO VAM: lESNA' ŠOŠTANJ jled dosedanjim in tudi bo- dočim asortimentom podjetja »lik« Šoštanj je bilo tudi stavbno mizarstvo. Na gornji sliki je en tak izdelek, okno, s kakršnimi je podjetje opremilo že zelo veliko stanovanjskih blokov, stolpičev, stolpnic in poslovnih stavb. Na sliki desno je kuhinja, karkš- ne je doslej proizvajalo podjet- je »STIX«. V novem združenem podjetju teče proizvodnja dalje, seveda od dne do dne kvalitet- nejša, vse do dne, ko bo stekla proizvodnja novih kuhinjskih oprem v kooperaciji z »Gore- njem«. Tržišču predstavljamo novo ime »LESNA« Šoštanj, podjetje, ki združuje dosedanji renomirani podjetji »LIK« iz Šoštanja in »Stix« iz Velenja. Ti dve podjetji — trenutno še na trgu nastopata vsako pod svojim imenom — sta se nedavno združili. Kaj ta združi- tev pomeni in kaj jo je povzroči- lo je z gospodarskih in ekonomsko političnih vidikov jasno: cela ko- ipica vzročnikov je, zaradi katerih se danes združujejo podjetja v več- je proizvodnje organizacije in bi jih tu ne ponavljali. MNOGO VAŽNEJŠI za potroš- nike, za tržišče so razlogi, ki so predvsem v interesu kupcev in so hkrati osnovni vzročniki za še eno uspelo integracijo v šaleški dolini. »LIK« in »STIX« sta bili tudi doslej. renomirani podjetji; »STIX« kot proizvajalec kuhinjske opreme, »LIK« pa poleg tega še z rezanim lesom, lesno volno, indu- strijsko embalažo in stavbnimi mi- zarskimi izdelki. Tak asortiment proizvodnje ostane do nadaljnjega še vedno veljavi, vendar pa zdru- žena kolektiva načrtujeta prihod- njost in to je tisto, kar bo zani- malo potrošnike. Samoupravni organi in vodstvo novega podjetja so se ogreli za idejo, da svoj proizvodnji program vežejo na proizvodnjo enega naj- bolj uspešnih kolektivov v dolini in domovini sploh — na proizvod- nji program »GORENJA«. Že v pr- vi tretjini prihodnjega leta bo na- red nova proizvodnja hala, v ka- teri bo stekla proizvodnja, v naj- tesnejši kooperacijski povezavi z »Gorenjem«, proizvodnja moder- nih kuhinj z vgrajenimi, oziroma estetsko prirejenimi gospodinjski- mi aparati »GORENJA«. Razumlji- vo je, da teče beseda o vrhunskih zahtevah v pogledu funkcionalno- sti, prilagodljivosti in estetike, kaj- ti »LESNA« bo proizvajala kuhi- nje v elementih, da bo mogoče z njimi sestaviti kuhinjo za manjšo samsko garsionero in, če že tako zapišemo tudi velik gastro-labora- torij za najbolj razkošne potrebe. Kolektivu »LESNE« Šoštanj je žal, da ob letošnjem obrtnem sej- mu še ne more predstaviti kuhinj- ske opreme iz sodelovanja z »GO- RENJEM«, priporoča pa, da vsi, ki čakajo na pravo priložnost za nakup, da vsi, ki imajo posebne zahteve in želje, počakajo na iz- delke »LESNE«, ki zagotavlja vse- stransko kvaliteto z dosedanjim ugledom obeh združenih podjetjih in z dejstvom, da s svojo progra- mirano proizvodnjo stopa v ko- operacijsko zvezo z najbolj reno- miranim podjetjem svoje stroke — »GORENJEM«. % Združitev sredstev pomeni večje možnosti za razvoj, torej tudi nov proizvodni obrat z najmodernejšimi proizvodnimi sredstvi. % Združitev obstoječih proizvodnih sil in sredstev pomeni večjo moč, večji izkoristek in učinek. 9 Združitev umskih in strokovnih sposobnosti pomeni večjo do- gnanost, večjo racionalnost, nove boljše ideje. 9 Združitev torej tudi v korist potrošnikov in tako posredno v ko- rist kolektiva. KOLEKTIV KMETIJSKEGA KOMBINATA IZ ŠENTJURJA JE PO- STAL NOSILEC SODOBNEGA KMETIJSTVA. V ZADNJEM ČASU JE KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU TUDI Z OKUSNO UREJENIMI IN DOBRO ZALOŽENIMI LASTNIMI PRODAJALNAMI PRIBLIŽAL MODERNE NAPRAVE IN STROJE ZA KMETIJSTVO Kolektiv Kmetijskega kombinata v Šentjurju, ki sicer dela in ustvarja po svojih obratih, je svojo politiko go- spodarjenja prilagodil v bistvu na tri večje panoge: na lastno proizvodnjo, proizvodnjo - v kooperaciji in trgovino. ČRNO ZLATO Območje Kmetijskega kom- binata iz Šentjurja se razteza večidel na območju šentjur- ske občine. Pogoji za kme- tijstvo so dokaj neugodni, saj je večina površin v hribovitih predelih. Prav zato pa je vodstvo kombinata vse svoje napore vložilo v razvoj živi- noreje ter v pridelovanje ti- stih poljščin, katerih vegeta- cija prenese tamkajšnje živ- ljenjske pogoje. Zaradi že znanih razmer v našem kmetijstvu, v zadnjem času predvsem v živinoreji, je vodstvo kombinata usme- rilo svoje napore v proizvod- njo tistih izdelkov, pri kate- rih lahko z gotovostjo računa na dokajšnjo stalnost cen in garantirani odkup. Med te vsekakor sodi tudi črni ri- bez. Za tega so v Šentjurju prepričani, da lahko kmeto- valcem v prenešenem smislu pomeni »črno zlato«, tako kot za Savinjčane hmelj »ze- leno zlato«. Prav zato so v zadnjih letih tudi vlagali to- liko dela v raziskovanje po- gojev za gojitev črnega ribe- za, ki bi po dosedanjih ugo- tovitvah najbolje uspeval in dal najboljši pridelek na po- dročju Prevorja in Slivnice. Ze letos, ko so končno dobili ustrezne sadike ribeza, bodo z njim zasadili okrog 10 hek- tarov p>ovršin. Vse površine. oziroma nasade bodo uredili v kooperaciji s kmetovalci. Tem kreditira Kombinat sa- dike, nakup gnojil na zalogo, ter skrbi za strokovno služ- bo. Pridelek kombinat odku- pjLije po najvišjih tržnih ce- nah, oziroma kmetom nudi zajamčene cene. KMETIJSKA MEHAN5ZACUA Ob vseugodnejših koope- racij sküi pogojih in večji na- vezanosti kmetov kooperan- tov na kombinat v Šentjurju je ta v zadnjem ča^ vlož.il veliko denarja za ureditev svojih trgovin. V teh je moč dobiti potrebno kmetijsko mehanizacijo od traktorjev do ostalih kmetijskih potreb- ščin. Najmodernejša trgovina je v Šentjurju, preurejene pa so na Ponikvi, v Slivnici in Dobju. Največ zanimanja kmeto- valcev je za majhen traktor »pasqali« s priključki. Ta je zaradi svoje moči in priprav- nosti, kot naročen za kmeto- valce v hribovitih predelih. Za te stroje izdelujejo v kom- binatovih delavnicah tudi ob- račalnik za seno. V zadnjem času so kmetovalci na šent- jurskem nakupili več deset traktorjev, motornih kosilnic in zdaj ob uvajanju speciali- zirane proizvodnje vse več »električnih pastirjev«. Poleg vseh vrst kmetijskega orodja in naprav je moč v njihovih trgovinah dobiti gradbeni ma- terial. PREDELAVA MESA v sklopu kombinata je tu- di obrat klavnica. Ta je sicer še v razvoju, saj morajo do- zidati še hladilnice ter pro- stor za razsekovanje oziroma pakiranje, vendar se lahko že zdaj pohvali z lepimi uspehi. Obrat obstaja šele 6 let, v prvem letu je bila proizvod- nja 900.000 kg, zdaj pa je ta narasla že na 2,200.000 kg vseh vrst mesa in mesnih iz- delkov. Surovinska baza je pretežno z območja šentjur- ske in šmarske občine. Kot specialnost pa. predstavlja proizvodnja tkzv. »belega mesa« telet, ki ga proizvaja- jo že na desetine ton. Za prodajo se člani tega obrata ne boje, čeprav je že nekajkrat bilo prav s prodajo mesa problem. Gre namreč zato, da so v teh letih uspeli očistiti klavno čredo raznih manjvrednih pasem, talio, da so njihovi mesni proizvodi in meso zelo iskani na trgu. Največ prodaje usmerjajo na obmejni promet in primor- sko. Slaba tretjina tega blaga pa pride tudi za oskrbo Ce- lja. Kajti turistični kraji na primorskem in tržaški ob- mejni promet postajata iz le- ta v leto vse bolj navdušena prav nad njihovim kvalitet- nim blagom. šentjurski kmetijski kom- binat sodi po vrednosti pro- izvodnje med največje kolek- tive na šentjursko-šmarskem območju. Kolektiv kombina- ta ob sodelovanju kmetov kooperantov svojo proizvod- njo vsako leto povečuje. Prav zato je tudi razumljvo, da ob teh uspehih tudi kmeto- valci vse bolj iščejo povezavo z njimi, to tembolj, ker ima vodstvo kolektiva mnogo po- sluha za njihove probleme. Vendar pri tem ne gre le za posluh, temveč že za pomoč, ki jo vodstvo kombinata v svojih možnosth kmetoval- cem v tej ali oni obliki nudi. Največ zanimanja v trgovinah Kmetijskega nata iz Šentjurja je seveda za razne kmetijska prave in stroje. Med te sodi tudi traktor pas«^ s priključki. ^^ Mesni izdelki in meso kombinatovega obrata klav- nica so tako na domačem, kot tujem tržišču zelo iskani. V zadnjih letih so s pravilno seleluijo izo- blikovali čredo, ki daje izvrstne kakovosti mesa. NAPREDEK PO GOSPODARSKI REFORMI Obrtni center ZARJA v Žal- cu je nastal leta 1962, ko se je združilo do takrat več sa- mostojnih manjših obrtnih delavnic. Do zdr-žitve je prišlo predvsem zaradi eko- nomičnosti, smotrnosti, ma- njših stroškov in lažjega os- vajanja ter zadovoljevanja tr- žišča. Ob ustanovitvi se je pod-- jetje borilo s številnimi teža- vami. Takrat ni bilo obratnih sredstev, proizvodnja je bila zaradi zastarelih proizvajal- nih sredstev nizka, kader je bil strokovno v glavnem ne- sposoben pa tudi d.-^lali so v neustreznih prostorih. Do gospodarske reforme prav zaradi zgoraj naštetih vzrokov podjetje ni zabeleži- lo večjih uspehov. Tudi na gospodarsko reformo in za- ostrene tržne pogoje v Zar- ji niso bili pripravljeni. Za- radi skrajne požrtvovalnosti celotnega kolektiva pa je bi- lo takrat možno ustvariti več in tako center obvarovati pred najhujšim. Po gospodarski reformi pa je obrtni center postopno in v mejah možnosti in sred- stev, ki so jih ustvarili za razširjeno reprodukcijo iz- boljševal svoj položaj. Za vse obdobje je značilno, da je bila rast proizvodnje ozi- roma realizacije vsako leto večja (v povprečju za 1.5 od- stotkov). Podjetje je v istem obdobju uspelo zaradi pove- čanja storilnosti povečati tu- di osebne dohodke (v letu 1965 povprečje 420 din do povprečja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta —• 860 din!). Na novo so zapo- slili 80 ljudi, stopnja akumu- lacije pa se je povečala za 12 odstotkov. Obrtni center Zarja ima pet »oddelkov«: lesnega, ko- vinskega, elektro, steklarske- ga ter dčdelek za konfekcijo. V preteklem obdobju so v lesni stroki poleg proiz- vodov za domače tržišče za- čeli izdelovati tudi za izvoz in to v celoti samo na kon- vertibilno področje. Speciali- zirali so se na izdelovanje tr- govske opreme (delajo v ko- operaciji z Alprem v Kam- niku), v Petrovčah pa izde- lujejo lesno galanterijo (vsa- ko leto izdelajo 15 tisoč iz- redno kvalitetnih sank). Do prihodnjega leta bodo v Petrovčah postavili novo proizvodno halo in tako po- večali proizvodnjo za štiri- krat (od 30 tisoč na 120 ti- soč din!), na novo pa bodo zaposlili okoli sto ljudi brez kvalifikacije, vendar z mož- nostjo priučitve. V kovinski stroki podjetje izvršuje usluge ključavničar- ske in kleparske vrste, v kooperaciji pa izdeluje raz- ne ventilacijske in sušilne naprave, pokrivanje strehe s pločevino itd. . S svojim de- lom so zasloveli že p>o vsej Jugoslaviji. Prav tako se hitro razvijajo elektro, pleskarska in stek- larska stroka. V lanskem letu so rekon- struirali konfekcijski odde- lek, nabavili novo opremo in povečali število zaposlenih. Izdelujejo konfekcijske iz- delke, predvsem moške hla- če, ki jih prodajajo po vsej Sloveniji in Istri. Sodelujejo na raznih modnih revijah in se uspešno vključujejo v tr- žišče. Obrtni center Zarja se je v zadnjem času kot celota uveljavil. Poznan je po do- brih uslugah na področju cele Jugoslavije. To dokazuje tudi vsakoletni porast proiz- vodnje, Podjetje je vključi- lo (in še vedno vključuje!) nove strokovne kadre, ki us- pešno opravljajo vse naloge. C^ter pa je predvsem po sprejetju gospodarske refor- me dokazal, da je zelo potre- ben Žalou in njegovi okolici, kakor tudi drugim. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 psto tekačev, skakalcev in bo atletski stadion »Bo- ^driča« v Celju te dni spre- f^oe goste. Čeprav ne bodo i^ali v borbi s časom in me- ff!tudi ocenjevali ■ ti sodniki, bodo navzlic te- fZßä seboj pomer j ali svoje mo- P jje — svoje delo, znanje in In namesto sodnikov s Pticami in metri v rokah, jih ^ocenjevali obiskovalci, na ti- ^jjj tisoče poslovnih ljudi in Si kupcev. 'TpfsKi stadion Kladivarja bo že drugič prizorišče obrt- ^sejniač in ker gre za drugo Lditev v organizaciji poslovne- ^ruženja Agens, je to tudi dru- jgjem obrti v Celju od 27. sep- flibra do 5 oktobra, ff smo lani komaj verjeli uspe- hom prve prireditve obrtnikov, gremo z drugim sejmom bolj po- gumno na pot. Celje je zdaj v res- nici postalo sejemsko mesto. Res je, da še nima vsega, kar k take- mu vzdevku sodi, toda bodimo realni in počakajmo, da se zadeve razvijejo. Ustrezen sejemski pro- stor bo potem logična posledica vsega prizadevanja. In kot je atle- tika ponesla v svet ime in slavo celjskega mesta, tako se bo ta pot nadaljevala tudi s stalnimi obrt- nimi sejmi. Atletski stadion, kjer bo glavni razstavni in prireditveni prostor, je že nekaj dni pred sejmom spre- menil svojo podobo. Spremenil se je v mravljišče, in čeprav se med temi pridnimi ljudmi križajo šte- vilna pota, se je rzadevajo. Tu ni trenj. Vsega tega današnji in jutrišnji obiskovalec velike prireditve ni vi- del; spoznal pa je končni rezultat najmanj enoletnega prizadevanja ne samo organizatorjev sejma, marveč tudi njegovih udeležencev. Zdaj je vse v zastavah, razstavni prostori so urejeni, paše za oči je veliko. Razstava je veren dokaz moči in sposobnosti naše obrti kot celote, četudi pogrešamo tiste, ki so bili nekoč nosilci te dejavnosti. Vendar, tu ne srečujete samo obrt- nike in obrtne delavce. Na tem sej- mu so si roke podali še drugi: in- dustrija, trgovina, gostinstvo. Tu zasledimo zlasti tiste industrijske izdelke, ki služijo obrti; trgovina pa nastopa kot vez za posredova- nje blaga širšemu trgu. Osrednja prireditev drugega sej- ma obrti bo vsekakor razstava obrtniških izdelkov v glavni hali atletskega stadiona. Razstava zla- tarskih izdelkov in kristala pa bo •v celjski zlatarni, prav tako v Ker- snikovi ulici, nedaleč od stadiona. Tema dvema osrednjima priredit- vama se pridružujejo številne dru- ge. Zelo zanimiva bo mednarodna razstava cvetic z udeležbo domačih in tujih gojiteljev cvetja. Tako bo- do sodelovali člani združenja trža- ških vrtnarjev ter trije vrtnarji iz Avstrije. Temu delu se bo pdri- družila še akvaristika. In če smo že pri razstavah, naj omenimo še gobarje, ki bodo prav tako uredili lep kotiček, pa odde- lek za kmetijsko mehanizacijo in še marsikaj. Stalna sejemska prireditev bo tudi modna revija. Le-ta bo vsak dan ob 17. uri na sejemskem pro- storu. Tudi strokovne demonstracije so na sporedu vsak dan. Imeli pa jih bodo fotografi, zatem bo prikaz uporabe plastičnih cevi v komu- nalni dejavnosti, pa tudi o upo- rabi svetlobnih teles za reklamo, o razmnoževanju in fotokopiranju, o površinski obdelavi gradbenih površin, o površinski obdelavi le- sa, o delovanju peči za sežiganje smeti itd. Trikrat v tem času bo tudi prikaz kemičnega čiščenja oblek in pranja oblačil. Na spo- redu bo še nekaj aktualnih preda- vanj in razgovorov, da ne omenja- mo nekatera zasedanja. Zanimivost sejma bo prodaja blaga po znatno znižanih cenah. Izredno pester pa bo gostinski del. Zabavni park ima pravcato med- narodno obeležje, saj bo po sesta- vi tak, kot ga v Celju še nismo imeli. Tu bo zabavni avtodrom, zid smrti, krogla smrti, živalski vrt, vrtiljak in še in še. Obiskovalcem priporočamo, da kupone od vstopnic čuvajo, saj je organizator sejma napovedal tudi njihovo žrebanje in razdelitev le- pih nagrad. Sejem bo odprt od sobote, 27. septembra od 12. ure dalje in po- tem vsak dan do 5. oktobra od 9. do 18. ure. Na svidenje na drugem sejmu obrti! PRI ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA V CELJU Graditev Tehnoniercatorjeve veleblagovnice je januarja 1958. leta. I^J se Je takratni okrajni jfc odbor odločil za usta- zavoda za napredek IWarstva, delovne orga- Ke za pomoč ljudskim predvsem občin- J in gospodarskim orga- Wam pri rešeju teko- ^Perspektivnih nalog z gospodarskega po- droja. Začelo se je delo, ki Je zahtevalo ne samo izredno mero posluha, marveč tudi visoko strokovnost. Zaživel Je zavod, ki je tedaj zaposlo- val štiri ljudi pa je v teh le- tih narasel na kolektiv, ki združuje 60 zaposlenih, med njimi 49 odst. s fakultetno iz- obrazbo. Dobrih enajst let dela ni veliko, toda dovolj za solid- no oceno rezultatov, dovolj, da zapišemo na konec in- deksa tega kolektiva najviš- jo oceno. Zavod se je lepo uveljavil predvsem po zaslu- gi svoje solidnosti in kvalite- te. Četudi je že od vsega za- četka delal največ za ljudske odbore, za poznejše občinske skupščine, se tudi takrat, ko bi imel možnosti, ni razvil v proračunsko, dotirano usta- novo, marveč v kolektiv, ki se Je zavedal, da si mora ob- stoj zagotoviti z rezultati lastnega dela. Zavod za napredek gospo- darstva v Celju, ki ima sedež v Vodnikovi ulici številka 3, je svoj delovni program stal- no dopolnjeval in izpolnjeval in prav zaradi tega zasledimo njegova dela na najrazličnej- ših področjih, od enkonom- sko planskih študij, zatem pri obravnavanju in analizi- ranju gibanj proizvodnje, za- poslenosti, produktivnosti, izvoza in uvoza, investicij itd., v uvajanju izobraževalnih centrov v gospodarskih orga- nizacijah in še in še. Pomem- ben je bil in je še njegov delež na podroju urbanizaci- je. Tako je nastala organiza- cija, ki posega na vsa občut- ljiva področja gospodarskega dogajanja, postala je barome- ter gosfKDdarskih dogajanj in hkrati pobudnik novih idej zlasti pri gospodarskem pla- niranju. V zadnjem obdobju pa lah-, ko delo tega kolektiva zalse- dimo zlasti na treh, izredno pomembnih, področjih. Prvo je prostorsko planiranje, ki zajema sestavo urbanistične dokumentacije, idejnih pro- gramov in glavnih načrtov za gotove objekte pa tudi obdelavo organizacije dela v novih objektih. Nadaljnja smer so inženiringi in konč- no elektronska obdelava po- datkov. ¥ tej zvezi ne kaže pozabiti dejstva, da je zavod tudi pooblaščena organizaci- ja za izdelavo urbanistične dokumentacije. Na vseh teh popriščih je kolektiv dosegelizredne uspe- he, in težko bi našteli vse programe in vse objekte, ki nosijo pečat te ustanove. Pa vendar, naštejemo samo ne- katere, predvsem za osvežitev spomina. Pri projektiranju se moramo ustaviti pri Top- ru, zatem pri skladišču Tka- nine, pri številnih marketih in trgovinah Merxa in Cen- tra, ne samo v Celju, temveč tudi zunaj mesta ob Savinji. V tej zvezi je treba opozoriti na urbanistični program Ce- lja, na številne zazidalne na- črte, na mlin Merxa pa na veleblagovnico Tehnomerca- torja, ki je v gradnji, na ga- ražne bokse pod športnim igriščem pri tretji osnovni šoli, na trgovsko hišo Slove- nijales, na stolpnico v Malga- jevi ulici itd. V delu pa je blagovnica Elektrotehne v Celju in ne nazadnje bodoči penzion Turška mačka. Najznačilnejša rezultata in- ženiringa sta celjska zlatar- na in rekreacijski center na Goiteh. Končno je začel pri zavodu delati tudi IBM center, ki je hkrati prvi v Celju. Nanj sta vezana tudi kolektiva tovar- ne nogavic na Polzeli in to- varne perila Toper v Celju. Proste kapacitete centra pa bodo služile drugim naročni- kom in zlasti občinskim skupščinam za obdelavo po- sebnih analiz. V zadnjih letih je postalo že pravilo, da zavod zbira in urejuje vso urbanistično do- kumentacijo za večino občin- skih skupščin celjske "regije. Kot dosedanji uspehi, ki jih odlikuje znanstveni pri- stop k organizaciji dela. Je tudi perspektiva takšna, ki postavlja kolektiv zavoda med najpomembnejše pobor- nike za dosego boljših gospo- darskih rezultatov. Spričo te- ga ni naključje, da bodo znotraj kolektiva uveljavili večjo specializacijo in formi- rali skupine strokovnjakov, ki se bodo ukvarjali samo z določeno gospodarsko pano- go ali dejavnostjo. V perspek- tivnem programu imajo inže- niringi pravzaprav prvo me- sto, sicer pa jih v naslednjih dveh letih čaka odgovorna naloga pri sestavi koncepta dolgoročnega družbeno eko- nomskega razvoja celjske ■re- gije. Tako dobiva zavod pečat pomembne znanstvene orga- nizacije za napredek gospo- darstva v najširšem pomenu besede. Golte: zgornja postaja žičnice in depandanse 22 sejemska izdaja 24. September ŽIVILSKI KOMBINAT SfLOSÜ !N MLINU ŠE TOVARNA KRÜHA Silos — detajl Pisati o MERXU pomeni pisati o velikanu, o kolekti- vu, kjer se nikoli ne ustav- ljajo in počivajo na doseže- nem, marveč, kjer jim prav izredni rezultati dajejo no- vih pobud za snovanje novih načrtov. Tu ne poznajo mi- rovanja. Kolektiv pa je tudi primer, kaj se da doseči s preudarno poslovno in inve- sticijsko politiko, kaj z zdru- ževanjem sil in sredstev. Kot rezultat takšnega dela sta prav gotovo silos in mlin, nova objekta in zamet- ka bodočega živilskega kom- binata, Kolektiv je za ta ob- jekta, ki sta od 10. septembra letos v obratovanju, namenil 13 milijonov dinarjev. To sta velikana živilske industrije, saj sprej>me silos 8.000 ton pšenice naenkrat, v mlinu pa lahko zmelje jo vsak mesec po približno 1.500 ton pšeni- ce. Tema dvema obratoma bi radi že v kratkem, najpo- zmeje pa v dveh letih, doda- li še tovarno kiniha. Tako bi dobili pravcati živilski kom- binat, ki bi pomenil zlasti za potrošnike Celja in širše- ga zaledja zanesljivost v pre- skrbi in stalni kvaliteti na> bolj iskanih in dragocenih živil: moke in kruha. Pobuda za gradnjo tovarne kruha je tu, toda, žal, od- visna od preselitve skladišč Petrola na novo lokacijo. Kompleks, kjer stojita Mer- xova mlin in silos in kjer sta že klavnica ter velika hladilnica, je namenjen ži- vilski industrij.! in zato skla- prav zares ne sodi. Preseli- dišče tekočih goriv semkaj tev je nujna ne samo zara- di Mencovih načrtov, marveč tudi zaradi namena zemlji- šča, zaradi trenutno nevzdr- žne soseščine, žitarice, moka in kruh ter bencin in olja ne gredo skupaj! Bodoča Merxova tovarna kruha pa prinaša še nekaj drugega, kot samo zanesljivo obljubo po .stalni enaki kva- liteti. Z njo bodo lahko pre- šli k popolnemu in sodobne- mu embaliranju kruha. Kruh bo povsem zavit v papir in danes po kvaliteti prav tak kot je bil včeraj. Tako bo vselej. Z novo tovarno kruha bodo zagotovili tudi večjo izbiro različnih izdelko rej, v vseh ozirih boJ- kvalitetnejše! i^ V novi tovarni kruh delala tako imenovana f ska peč, kjer bo človek ^^ zaprav izločen kot ki lahko vpliva na kvaS^ končnega izdelka. Zahteva kolektiva, di tovarno kruha' prav^'^ območj-u, ki je rezer^n. ^ za živilsko industrijo in drugje, je utemeljena t,'^ zaradi delovnega procesa sta že silos in mlin in ' ^ se bodo izognili embalir3. prevozu in presipavanju? ke iz enega v drug obj^ Vse to bo opravljeno met" sko in avtomatično, saj tudi tovarna kruha imela r i je silose, svoja skladišča ^^ moko. ® V okvir bodočega kombJ ta pa sodijo še vsa drj! ustrezna skladišča, da govorimo o živilskem labodi toriju. Novi mlini PKI£DSTA\TJ VMO MERX Trgovsko in proizvodno podjetje »MERX« s sedežem v Celju združuje 245 enot. Med njinii je 185 trgovin, od tega 32 samopostrežnih. Kolektiv ima 9 velikih skladisč z več kot 25.000 kv. metri koristnih površin. Razen tega delajo pod njegovim okriljem: 3 mlini, 12 pekarn, 31 gostinskih obratov, 3 transportni oddelki. Imajo 75 tovornih a^^omobilov za prevoz blaga. Poslovanje kolektiva sega v 17 občin celjskega, koroškega, mariborskega in zasavskega območja. Kolektiv ima nad 2.000 članov in nad 200 vajencev. Vsako leto prodajo 8.000 ton sladkorja, nad 25.000 ton moke itd. Letošnja skupna interna in eksterna realizacija bo nad 50 milijard starih dinarjev; sa- mo ekstema pa bo zna.šala okoli 37 milijard, od tega približno 20 milijard v maloprodaji, ostalo pa v poslovanju na veliko in t proizvodni dejavnosti. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 KREDITNA BANKA V CELJU: ,,([,a banka v Celju ima zelo po- ^ vlogo v razvoju gospodarstva celjskem področju. Da bi se- S^jiršo javnost s poslovanjem in ^^(jo te bančne ustanove v Celju, direktorja banke Petra ' 8 njegovega namestnika K, V u Ö j n a k a , da sta odgovo- ^ nekaj vprašanj. Kakšna je «snovna funkcija Kre- ^ baiike v Olju kot poslovne ban. ( O^ovna funkcija poslovne banke ' tem, da na eni strani zbira ozi- ' jdnižuje denarna sredstva iz JLjjega sektorja in od prebivalstva Jbi^luih vlog, na drugi strani ^ s temi sredstvi sodeluje pri raz. L j«j>odarstva in deloma tudi druž- Jslužb. ,Ima banka tudi sp<>cializirane od- mi , Kreditna banka v Celju ima dve ^liarani poslovni enoti, in sicer 0^00 za kreditiranje kmetijstva, Igga kmetijskih delovnih organizacij I Celjsko mestno hranilnico kot spe- ljano podružnico za kreditno-banč- , posle s prebivalstvom, oziroma za fg^ hranilnih vlog. - Kolilto poslovnih partnerjev ima ib? -Banko je ustanovilo 380 deloraih ^oMcij, ki so vse poslovni partner- Iwike. Ti partnerji so v glavnem iz in širše štajerske regije od Koro- ido Sotle. Bazen tega banka poslov- 1 sodeluje tudi z vrsto ostalih poslov- t bank v državi in v posameznih rih tudi s komitenti teh bank, kadar I za v^ane poslovne interese komi- itn naše banke. JCmo tega vključuje banka med (je poslovne partnerje tudi okoli 120 ce vlagateljev hranilnih vlog in last- »f deviznih računov. Banka sodeluje 6 s Kreditno banko v Ljubljani, ka- I gre za poslovne interese naše ban- lin njenih komitentov. — Kakšne so naloge banke v sed.-i- njem času? — Naloge banke v sedanjem času, ko smo v procesu izvajanja gospodar- ske reforme, je predvsem intenzivno zbirarye denarnih sredstev in selek- tivno usmerjanje teh sredstev v ti- sto panogo dejavnosti, oziroma tistim komitentom, ki so sposobni z naložba- mi banke dosegati čim hitrejše in čim ekonomičnejše poslovne rezultate go- spodarjenja. To velja za investicijske naložbe za razširitev kapacitet proizvod- nje in promet blaga kakor tudi za po- trebe rekonstrukcij in modernizacij ter ne nazadnje za obratna sredstva. Skrat- ka, banka s svojimi denarnimi sredstvi podpira dobro gospodarj^e, to je tako proizvodnjo, ki ima soliden, dober in akumulativen odjem na zunanjem in domačem trgu. To je osnovna in prva naloga naše banke v času reforme po- leg ostalih sekundarnih nalog. — Ali laliko poveste nekaj o uspehih banke v preteklem obdobju in kako banka .sodeluje z gospodarstvom? — Menimo, da smo ž delom oziroma s poslovno politiko banke, ki jo vsako leto začrta zbor banke, lahko zadovoljni. V danih objektivnih okoliščinah je ban- ka prispevala svoj delež v zadnjih letih k reformnim prizadevanjem. To se od. raža v gospodarjenju vrste delovnih organizacij, ki so v reformnem obdobju ujele korak s časom in pričele gospo- dariti v skladu zahtev reforme. Banka je pripomogla, odnosno dala je inicia- tivo za dobro gospodarjenje v vrsti podjetij, kljub temu, da družbeni po- ložaj bank žal še ne dopušča, da bi v svoji poslovni politiki vedno selektivno poslovale. Poslovne banke le počasi pri svojem delu osvajajo zakonitosti trga kapitala, ker so večkrat prisiljene, da vlagajo denarna sredstva tudi v delov, ne organizacije, ki so se v reformnem obdobju znašle v- neugodnem gospodar- skem položaju in poslujejo brez akumu- lacije. — Nam lahko obrazložite nekatere najpomembnejše investicije v sodelova- nju I banko? — Banka sodeluje v okviru poslovne- ga dogovora pri izvajanju srednjeročne- ga programa razvoja zlasti pri nasled- njih delovnih organizacijah: Pri trgov- skem podjetju Merx Celje je udeležena pn izgradnji silosa in mlina ter pri modernizaciji in razvoju trgovske mreže pri Tehnomercatorju Celje pri izgrad! nji veleblagovnice ter pri Kovinotehni Celje pri razširitvi prometa. Banka na- dalje sodeluje pri modernizaciji Tekstil- ne tovarne Prebold in Kmetijskega kom- binata Žalec, pri razširitvi proizvodnje Tovarne gospodinjske opreme Gorenje pn dovršitvi investicijske izgradnje to- varne Impol v Slovenski Bistrici, pri rekonstrukciji tovarne Konus v Sloven- skih Konjicah, pri rekonstrukciji tovar- ne Alpos in LIK »Bohor« v Šentjurju pn Celju. Banka nadalje sodeluje še pri izgradnji, oziroma razširitvi in mo- dernizaciji Zdravilišča Rogaška Slatina, pri modernizaciji in razširitvi proizvod! nje v Pivovarni Laško, tovarni konfek- cije »Jutranjka« v Sevnici, tovarni pa- pirja v Radečah, pri izgradnji obrata za proizvodnjo titan-dioksida v celjski Cinkarni, pri rekonstrukcijah v tovarni EMO Celje ter pri izgradnji turističnega središča Golte pri Mozirju. Razen tega banka sodeluje tudi pri številnih adap- tacijah in rekonstrukcijah v vrsti de- lovnih organizacij. V zadnjih dveh le- tih je banka intenzivno sodelovala tudi na področju komunalne in stanovanj- ske izgradnje ter izgradnje osnovnih šol in objektov otroškega varstva. — Ciovori se, da se banka «organi, žira. Ali nam lahko poveste kaj o tem? — Reorganizacija banke je v tem, da dopolnjujemo kadrovski sestav z ne- katerimi kvalitetnimi kadri. Predvsem težimo, da bi nekatere pomembne služ- be, ki doslej niso bile formirane oziro- ma zasedene izpopolnimo s kvalitetnimi kadri. — Banka ima več poslovnih enot. Kaj bi lahko i)Ovedali o delu le.tch? — V sestavu banke so naslednje po- slovne enote: Kreditna banka Celje — osrednja enota Celje, podružnice: Celjska mestna liranilnica, Velenje, Slovenj Gradec, Slovenska Bi- strica, ekspoziture: Žalec, Mozirje, šoštanj, Dravograd, Ravne na Koroškem, Preva- Ije, Mežica, Radlje ob Dravi, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Laško, Šentjur pri Celju. Delo poslovnih enot poteka po smer- nicah poslovne politike, ki jo začrta vsako leto zbor banke. Po teh smerni- cah poslovne enote kreirajo enoten kre- ditni potencial in izvajajo od zbora za- črtano poslovno politiko. V konkretnih poslovnih odločitvah pa se poslovne enote ravnajo po smernicah kreditnega odbora, ki deluje za celotno banko. Naloga poslovnih enot je predvsem, da bančno poslovanje približajo ljudem z vsemi bančnimi posli, ki so potrebni prebivalstvu. Sem sodi čim bolj učin- kovito zbiranje denarnih sredstev v obliki hranilnih vlog in žiro računov. — Je res, da ste edina poslovna ban- ka v državi, ki ima specializirano kme. tijsko podružnico in v čem je poseben pomen te podružnice? — To je res. Poseben pomen se od- raža v določenih koristih za kmetijske delovne organizacije. To pa zahteva do. stikrat specifično obravnavo posebnih problemov, ki so prisotni v na.?em kmetijstvu. — Menda je tudi Oljska mesina hranilnica vaša pomembna podružnica? — Celjska mestna hranilnica uživa kot denarni zavod zaupanje prebival- ■stva in ini^a tradicijo. Za banko je to pomembna'podružnica zlasti zaradi zbi- ranja hranilnih vlog prebivalcev. — Kako uspešna je banka pri zbira- nju hranilnih vlog? — Pri tem je uspešnost banke zelo solidna. Ta solidnost se odraža v stal- nem naraščanju zaupanja v našo ban- ko, kar se izraža v nenehnem večanju števila vlagateljev in višanja hranilnih vlog. Te vloge se že približujejo znesku 20 milijard starih din. — Kam se usmerja denar iz hranil, nih vlog? — Banka usmerja ta denar v pretež- ni meri v kreditiranje potrošniških po- sojil prebivalstvu, manjši del pa v iz- gradnjo objektov otroškega varstva ter za obratna sredstva v domačem gosi»- darstvu. — Kako sodeluje banka pri stano- vanjski izgradnji? — V Okviru enotnega pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje, ki velja za vso Slovenijo, si banka pri- zadeva, da čim intenzivneje sodeluje pri Ijanje pogojev zakonitosti tega kapitala, gradnje. — In načrti banke v perspektivi? — Da bi banka lahko poslovno delo- vala v smislu zahtev družbeno.gospodar- ske reforme, menimo, da bi morala biti razbremenjena vseh tistih elemen- tov, ki ji danes še onemogočajo polno selektivnost, oziroma hitrejše uveljav- ljanje pogojev zakonitosti trga kapitala. fck lignita Velenje, ki pridobiva lignitni pre- |z jamskim odkopavarujem, spada v vrsto naj- P rudnikov v SFR Jugoslaviji. Prva organizirana jjpatacija velenjskega lignita se je pričela ob ^ prejšnjega stoletja, vendar vse do leta 1939 J^gla letnih 200.000 ton proizvodnje. Po drugi vojni beležimo vse do leta 1953 etnakome- stalen dvig proizvodnje pri najvišjem mož- J^oriščanju po vojni rekonstruiranih rudniških P^et. Istočasno izvršena obsežna raziskovalna E^o pokazala, da so zaloge velenjskega premo- p,največje v SR Sloveniji in ene od najbogatej- ^itnih slojišč v SFR Jugoslaviji. Zato se je 1953 pričelo z intenzivnim vlaganjem sred- L 2a povečanje proizvodnih kapacitet rudnika, so se pokazali dokaj hitro, že v 1960. letu dosežena letna proizvodnja preko dva mili- Ito^Pn, v 1964. letu pa že preko tri milijone ton. I^J letu je bila dosežena rekordna proizvodnja, jij l^ri in pol milijona ton, ki pa se je v nasled- j. letih zmanjšala na današnjo raven in sicer tri milijone ton letne proizvodnje. V nasled. jjj^'etih se ponovno pričakuje konstanten porast Ij^P'^izvodnje, ki naj bi v 1975. letu dosegla že fc^^JOna ton lignitnega premoga. To pričakovar Ij^večane proizvodnje bazira predvsem na iz- Termoelektrarne šoštanj III. z instalirano sij 275 MW. Siltg^^^ s splošnim razvojem industrije in ener- 'lil vojni v Jugoslaviji, je tudi lignitni premog (, jjj ^o mesto kot odličen in cenen energetski ^tn uporaba je zelo mnogostranska in raz- Kot^^- Lahko se uporablja kot neposredni vir ^etti ^"^rgije, ali pa se transformira na mestu ^ sekundarne oblike energije, kot sta elek- in generatorski plin. ih p^® lignitnega premoga najdemo skoraj v kot • ^ industrije, ki uporabljajo premog bo- vir energije, bodisi kot stirovino v tehno- loškem postopku in za ogrevanje poslovnih pro- storov. Jugoslovanske železnice ga uporabljajo za kurjenje lokomotiv, velike količine pa s« ga porabi v široki potrošnji za kurjenje v pečeh centralnih kurjav in trajnožarečih pečeh za ogrevanje stano- vanjskih prostorov. Ob močnem prodoru ostalih vrst goriva, zlasti te- kočih goriv in zemeljskega plina, ko se je v času po gospodarski reformi povpraševanje po premogu ob- čutno znižalo, so mnogi napovedovali začetek konca premogovništva. Premog pa je vseeno izdržal nji- hovo konkurenco in rarao ponovno p>ovečanje po- vpraševanja in ponovna rast proizvodnje premoga sta te njihove trditve demantirala. Ravno zaradi tega smo prepričani, da je premog v danih okolišči- nah, s stališča narodnega gospodarstva še vedno eden izmed najcenejših virov energije. Obrat za proizvodnjo elek- trofilterske opeke v Šoštanju praznuje v letošnjem letu 10-letnico obstoja. Iz dose- danjega dela in izkušenj, ki si jiih je obrat EFE šoštanj pridobU v tem obdobju in s stalnim sodelovanjem z Za- vodom za raziskavo materi- ala in konstrukcij v Ljublja- ni je razvidno, da je prede- lovanje EF pepela v gradbe- ne elemente rodilo lepe eko- nomske in tehnične uspehe. To je obdobje, ko smo za- čeli izkoriščati odpadne .su- rovine termoelektrarn — pe- pela — in s tem priključili v svetu visoko razvitim dr- žavam kot n. pr. Franciji, Nemčiji, Ameriki ter drugod, ki so na tem področju do- segle velike uspehe, kar do- kazuje, da tudi države, ki so ekonomsko zelo močne in imajo velike količine vi- sokovrstnih materialov, ne zametujejo ceneni odpadni pepel. Uporaba pepelov se je v zadnjem času v svetu zelo razmahnila, saj zahte- vajo večja investicijska vla- ganja mnogo cenenega grad- benega materiala obenem pa industrializirajo postopke graditve z novimi prefabrici- ranimi gradbenimi elementi. Obrat za proizvodnjo EF proizvodov stoji v neposred- ni bližini Termoelektrarne Šoštanj, od koder po zračni poti v ceveh sprejema pepel in ga skladišči v silosih. Iz pripravljene mase se stiska v željene oblike blokov, ki se nato utrjujejo v posebnih sušilnicah ogrevanih s top- lim zrakom. Tako posušeni predmeti se nato takoj odva- žajo na gradbišča. Vsa pro- izvodnja je v stalnem nad- zoru s strani lastnega tehnič- nega laboratorij-a in Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane, katerega strokov- njaki so podali na simpoziju v Hamburgu obsežnejše za- ključno poročilo o kemizmu stmjevanja elementa, ki .ie büo od prisotnih strokovnja- kov v celoti sprejeto. Proizvodnjo smo v tem ča- su neprestano povečevali. Od začetnih težav, ko smo pro- izvedli le 6—8 mili j. enot S€ je ob stalnem izboljševanju organizacije dela in same tehnologije predvsem v zad- njem času naredila izreden vzpon, saj smo ze v letu 1965 proizvedli 15 milj. opeč- nih enot, v letu 1968 18 milj. opečnih enot. V letoš- njem letu pa že okoli 19 miUjonov opečnih enot. Rudnik lignita Velenje — obrat za proizvodnjo elektro- filterske opeke šoštan; pro- izvaja zidne oblikovance iz elektrofilterskega pepela mo- dularnih dimenzij: M—1 285 X 185 X 185 M—2 285 X 85 X 185 rajnih trdnosti (100, 150 in 200 kg/cm2) in tudi rudniške radialne kvadre. Poleg teh proizvodov je obrat osvojil v letošnjem letu še proiz- vodnjo elektrofilterske mal- te, kvalitete po JUS BC, 1.018 in se odlikuje po izredni trdnosti in jo uporabljaj.o za zidanje, ometavanje zidov, estrihov in podobno. Gradbeni proizvodi iz elek- trofilterskega pepela imajo vse širši krog odjemalcev. Cenenost proizvodov, izred- na kvaliteta in dobra poslov- nost obrata, so oblike hitre- ga osvajanja tržišča, ki se nenehno širi in se danes raz- teza, od čakovca, Bjelovara, Zagreba, Karlovca, Hrvaške Like do šibenika in pretežni del Slovenije. Renomirani proizvodi EFE omogočajo zelo ekonomično gradnjo vseh vrst gradenj. Vse gradnje, predvsem viso- ke lahko kljubujejo v eko- nomskem in tehničnem po- gledu vsem izvedbam graje- nim iz betona. Gradnja z EFE opeko in malto pred- stavlja v pogledu visokih trdnosti v nosilnem pogledu in homogenosti sten, varnost kot betonske stene. 24 sejemska izdaja 24- "eptembe. SODOBNO UREJENI PROIZVODNI PROSTORI - PREKO 600 RAZLIČNIH PROIZVODOV »Poslovni predmet delovne orga- nizacije je proizvodnja esenc, ek- stratov, arom, naravnih in umet- nih dišavnih snovi, eteričnih olj in alkoholnih pijač na industrijski na- čin ter predelava živilskih barv in patoke. Tako piše v zadnjem poslovnem poročilu tovarne ETOL Celje. Le težlko pa je povedati, koliko vsega zanimivega in mnogim očem nedo- stopnega — zaradi strokovne pro- izvodnje — se skriva za temi be- sedami Ko je bila leta 1924 začr- tana osnova sedanjemu ETOLU s pomočjo nemškega, avstrijskega in jtigoslovanskega kapitala, gotovo ni nihče pričakoval, da se bo majhen obrat prelevili v moderno tovarno, ki ji mnogi rečejo »tovarna vonjav« ali »tovarna, ki diši«. Proizvodnja se je pred nedavnim preselila z Ipavčeve ulice v Celju na prostor pod gozdičkom ob Ma- riborski cesti blizu Škofje vasi. Ko se pred obiskovalcem odpro vhodna vrata in še posebej, če ga sprejmeta moža v belih haljah, ing. Tone Rožman, .predsednik delavske- ga sveta in Zdravko Smrkolj, vod- ja proizvodnje, ima občutek, da je prišel v lepo urejeno zdravilišče ali pa najmanj v sodobno wikend naselje Novo tovarno so namreč namenoma uredili tako prijetno, vse je v nežnih barvah, na dvori- šču pa zeleni nasadi in rože. Tako že sama okolica pripomore k prijet- nemu počutju delavcev. Toaletni prostori in jedilnica so lepše ure- jeni in boJ(j čisti kot v marsikate- rem hotelu, zaposleni pa so oble- čeni v bele in plajve halje. Proizvod- nja poteka v veliki tišini, le najraz- ličnejši vonji pričajo, da si v to- varni. V novem objektu so najprej zgra- dili destilamo, saj se tu začne ke- mijski del proizvodnje. Estri, ek- strakti, eterična otlja, kemikalije, organska topila, sadni destilati in še bi lahko naštevali, kaj vse se vari v velikih na prvi pogled skriv- nostnih kotlih. V destilami nasta- jajo večinoma polproizvodi, pa tu- di nekaj finalnih produktov. Zani- mivo je, da mora imeti tistih ne- kaj zaposlenih v destilami sp>osob- nost, ki jo le redikokje v tovarnah prizaiavaijo kot pogoj za dobro de- lo. Mora imeti občutljiv vonj, saj je ta včasih poleg vseh drugih po- stopkov glavno merilo kvalitete iz- delka, zato, tisti, ki pridejo v de- stilamo z nahodom ne morejo opra- vljati svojega dela in jih morajo zamenjati. V destilajmi delajo sa- mo kvalificirani delavci, kajti izo- brazba je zelo pomembna, še bolj pa praksa, saj razlikuješ vonjave šele po več letih dela. Vinko Trantura, destiler, je že 15 let pri Etolu: »Delo ni preveč težko, je pa iz- redno zahtevno, saj moraš razliko- vati razne vonje. Delamo več ko 100 različnih stvari.« V sodobni kotlarni, ki je vir energije za proizrvodnjo v ETOLU, ni bilo nikogar. Vse poteka avtoma- tizirano, potrebna je le kontrola. Za ženske bi bilo najzanimiveje obiskati parfumerijo. Na tisoče st^- leničk raznih dišečih vodic, tako, da ima vodja oddelka Stane Les- jak pravzaprav »dišeče, življenje«. »Ne bi rekel, da imam dišeče živ- ljenje. Ti izre±io močni vonji so strahotna obremenitev za čutila, če tu delaš ure in dneve.« Da, tako je. V ETOLU je na- porno delati in marsikdaj, ko kupu- jemo njihove proizvode, ne vemo, da so jih spremljali težki glavobo- li zaposlenih. Najzanimivejša je zoriLnioa arom, ki v njej počivajo od 14 dni do 6 mesecev. Na vsaki posodi je zapi- sano, kaj v njej zori, in verjetno ni sadeža, katere arome pri Etolu ne bi imeli. Proizivodnja je tako pe- stra in prihaja njihova osnova npr. v sadežih iz vsega sveta, da se človek lahko le začudi. Najbolj živahno pa je v polnil- nici arom, kjer delavke v belih pla- ščih sede ob tekočem traku in pol- nijo stekleničke. Tako pride obiskovalec do konč- ne faze dela v ETOLU, do skladi- šča zagotovljenih izdelkov, ki ni nik- dar preveč polno, saj so izdelki ETO- LA izredno iskani. Tovarna ETQL ima dobro raz- vito službo za varnost ljudi, stro- jev in posameznih objektov. Obv» likem številu delovnih nesreč i drugih tovarnah je to vsekakor ^ priznanje ETOLU. Zaposlenega in» jo posebnega varnostnega inženj ja, ki opravlja samo to delo. h tem so tu še stalni zdravstva» pregledi zaposlenih, saj je v lift LU glavno načelo, skrb za del«, nega človeka. Po vseh oddelkih se že namestili avtomatične napraii kd takoj oddajajo signale za sis> žitev alarma v primeru najraanji ga požara, ki je največja než- nost tovrstne proizvotoje. Torej v ETOLU: ob skrbi za ^ lavca čimboljši proizvodi za potr» nike. GOSPODINJE Tovarna ETOL vam za naslednje dni pripravlja prijetno presenečenje. S sodelovanjem republiškega zavoda za na- predek gospodinjstva so izdelali deset arom za peko, pe- civo, sladolede, sladico in še za mnogokratno uporabo. Stekleničke z aromami keks, maslo, cimet, citrona, rum, vanilija, kokos, mandelj, lešnik in oreh boste lahko ku- pile po nizki ceni, priložen pa bo tudi recept priprave. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 NASELJA V ŽALSKI OBČINI Bi MORALI NAČRTNO IN DOSLEDNO UREJEVATI POlViEMBNA VLOGA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V ŽALCU v zadnjem desetletju so po- ^ večja in manjša naselja skrbeti za smotrno in na- ^ urejevanje posameznih po- to Ko so prej povsod gradili Jz' in brez posebnih, dolgoroč- * načrtov, so ljudje pirišQi despo- te, da takšna politika ne vodi l^prav nikamor. Vsak je po- j^al stavbo po svoje in po svoje djeval tudi okolico. Stare stavbe , začeli opremljati z modernimi jpeoti in stara arhitektura se je ^la počasti izgubljati ali so jo jeinogočimi popravili pačili. ^ gradnjah brez prejšnjega po- i^nega načrta se je izgubljalo pre- te zemlje, ki postaja vse bolj dra- :cena. Nasprotja med starinski- j predeli naselij in tipiko posa- gciih pokrajin ter gradnjo blo- gtnih ali individualnih hiš je pri- 13 do takšnega nasprotja, ki je čieval resen premislek vseh ti- 31, ki naj bi skrbeli za lepoto in ■eroj posameznih naselij. 'S" problemi urejevanja teh pro- fenov in še nekaterimi drugimi i ukvarja tudi Stanovanjsko go- zdarstvo v Žalcu. Obiskali smo i; kajti njihovo delo ni zanimivo ano za ozko področje žalske obči- t, temveč tudi za širšo Savinjsko i — če že hočemo — tudi celot- : slovensko regijo. Stanovanjsko spodarstvo v Žalcu predstavlja in- resantno sintezo komunalnih de- sracsti, ki so še poseber važne za E'eno komunalno življenje v ob- ti. Poleg redne naloge — uprav- Nije stanovanjskega fonda — skr- t tud: za celotno stanovanjsko iz- Nnjo, urejanje zemljišč, nadzira zazidavo posameznih urbajiistično urejenih sosesk itd. V okviru teh dejavnosti ima Stanovanjsko gospo- darstvo v Žalcu svoje strokovne službe v smislu urejanja mestnih zemljišč in projektivno-tehnično enoto za projektiranje in urbani- zem. Prav urbanizem predstavlja za občino Žalec dejavnost, ki je bi- la v preteklem obdobju zelo živah- na, saj je pomenilo obdobje 1960 in 61 prelomnico zazidave v doli- ni. Sledil je izredno živahen vzpon pri urejanju novih naselij, saj so po daljših razpravah v letih 1962, 1963 in 1964 najprej določili razvoj zazidav za pet večjih krajev v ob- čini: Žalec, Polzelo, Prebold, Šem- peter in Vransko. V tem času se je spremenilo tu- di razmerje med blokovno in indi- vidualno gradnjo iz cirka 70 odstot- kov proti 30 odstotkov v novo raz- merje cirka 10 odstotkov proti 90 OE-totkov v korist individualni grad- nji. V obdobju desetih let (do leta 1960 dalje) je narastel stanovanjski fond od približno 7 tisoč na okoli 8200 stanovanj (povečanje za 10 od- stotkov), kar pomeni, da se stano- vanjska gradnja v občini Žalec ta- ko intenzivno razivja, da že obsta- ja realna možnost, da bi bilo nekoč dovolj stanovanj. Novovistanovljene družine in tisti, ki bi se priselili v občino, bi takoj dobili stanovanja. To bi bilo idealno! Zavedati se moramo, da z večanjem števila mo- demih stanovanj v večjem števi- lu naselij le — tam raste tudi šte- vilo kadra, kar pospešuje razvoj :n produktivnost v obstoječih to- varr.-ah in kraju samem. ZA SMOTRNO ZEMLJIŠKO POLITSKO Stanovanjsko gospodarstvo v ob- ai Žalec se zavzema za smotrno Kmljiško politiko, za katero se ^-'ajo zavzemati občinski orga- strokovne službe in občani, kaj- Ijemljišča (predvsem v Žalcu in ^Petru) so izredno dragocena, ^ je pa vedno manj. S smotrno »^"liko bi se ohranilo precej korist- ^ zemlje. Pri dosedanjih zazida- so izgubili za stanovanjsko iz- ^^jo pri individualni gradnji ^li 72 hektarov zemljišč, za blo- '^•'Do gradnjo pa okoli 6 hekta- or! ^^ prihodnjih tridesetih letih je Petih urejenih naseljih predvide- okoli 50 hektarov zemljišč za ^davo, v manjših, predvsem vsaj ^utno še neurejenih na.selij pa 300 hektarov. Vendar lastni proizvodni poten- cial in nataliteta v občini ne zahte- vata tako živahne stanovanjske gradnje, kajti že zdaj se izredno čuti bližina Celja in tudi Ljublja- ne. Vse to terja, da se Žalec spre- minja v mestno področje, ki se med večjimi mesti izkazuje v nekakšno predmestno obliko večjega mestne- ga naselja. Zaradi konfliktne situa- cije, ker se značaj podeželja preli- va v mestnega, bo potrebno v bo- doče stremeti za večjo povezavo s celjsko ali celotno slovensko mak- ro regijo. Izredno hiter tempo živ- ljenja, prelivanje ljudi, urejen pro- met in druge udobnosti so vzroki za vse manjše razlike med posa- meznimi naselji. In prav zaradi te vse manjše razlike je treba gledati na čimbolj smotrno urejevanje teh naselij, ki naj kljub posameznim lokalnim razlikam dajo v celoti skupno podobo. PET UREJENIH NASELIJ J^C: obsega 70 hektarov za- ^«lih površin in je po vojni na- za dobro polovico. Urejajo '^■ezne soseske: Parovška njiva l^ie&morno zazidana. Prva smo- (•^f . grajena £»seska je Dom, l^j je gostota prebivalcev 220 na ^ Soseska Poreber je v izgrad- individualnih hiš), soseska je komunalno že popolno- w ^remijena, ostalo je še nekaj jJ^tov za bloke. V soseski ((f^l^ä bodo gradili rekreacijski (hotel, šola, bazen, otroška ""s^v itd.), po etapah pa gradijo V (16 hektarov zazidalnih Kot razbremenitev pa bo- ie (^v uporabljali še manj- ^'^oiiške kraje, kot Gotov- IJe, Vrbje, Ložnico, Petrovče, kjer je predviden celoten obseg, zazi- dav, Arja vas itd. V Žalcu se pojavljata dve zani- mivi vprašanji: 1. Kako vključiti trgovino in obrt v urbanistično dograjeno za- misel zazidave Žalca, ker je buj- nost trgovskega in obrtniškega raz- voja presegla predvidevanja urbani- stov in 2. vse bolj se pojavlja vprašanje ohranitve starega jedra v vsebin- skem, stilskem in slogovnem pome- nu, kajti npr. staro stensko deko- racijo lijudje vse bolj nestrpno in brezglavo zamenjujejo z modernimi elementi. Predvsem bi bilo treba dograditi center in zahtevati od vseh, da starih, arhitekitonßko po- membnih s4;vari ne odstranjujejo. Držati se je treba nekega progra- ma in prav zato se zavzemajo v upravi občine in v Stanovanjskem gospodarstvu. Prav v primeru Žalca bi moralo nujno priti do drugač- nih odnosov med občinskimi orga- ni, strokovnimi službami in obča- ni; skratka vsemi, ki tam živijo. ŠEMPETER: v zadnjem desetlet- ju so obdelali celotno naselje (oko- li 50 ha zazidalnih po^vršin), v pri- pravi sta soseski D in Dobrtesni- ca II itd. V naselju primanjkuje sredstev za komunalno ureditev in odkup zemljišč, bolj pa bi morali skrbeti za ureditev starega jedra in okolice, kjer so izkopanine. POLZEL.\: tu je zelo interesant- no zazidalno področje. V soseski Center so v desetih letih zgradili prek 100 stanovanj v invidual- nih hišah in okoli 120 v blokih. V kraju je še vedno rezervatov za za- zidanje, uspeli pa so popolnoma komunalno urediti center. Zdaj pri- pravljajo obnovitev kulturnega do- ma in gradnjo samopos-trežne trgo- vine. Na Polzeli se bodo predvi- doma začeli urejati soseski 2 in Breg. Tam predvidevajo 35 sta- novanj. PREBOLD: zemljišča za zidavo so na voljo še v soseski 2, kjer pa je poplavno področje Bolske. Zelo malo je prostora za blokovno grad- njo. Mnogi graditelji težijo za tem, da se razvijajo tudi Latkova vas. Dolenja in Gorenja vas, šešče itd. V Preboldu je samo del komunal- nega omrežja urejen, pridobiti pa bo treba nove zazidalne površine za individualno gradnjo. Zaradi turi- stična pomembnosti bo TTP gradi- la poleg svojih stanovanj nove lo- kale, samopostrežno trgovino, gosti- šče. VRANSKO: še sedaj nimamo do- končno potrjenega programa in bi bilo nujno urediti zazidalne sose- ske in komunnalo. Zaradi razvijajoče- ga se turizma se pojavlja težnja po gradnji turističnega naselja v bliži- ni bazena. Na Vranskem je prostor v soseski 1, kjer pa je zemlja moč- virna in bi bilo nujno urediti zazi- davo soseske 2 ali 3 v južnem pre- delu naselja. GRADNJA VIKENDOV: turizem si počasi utira pot tudi v žalsko občino Trenutno je izdelan samo en zazidalni načrt za večje število vikend hišic v Letušu. Ker so po- trebe po lokaciji za vikende ved- no večje, bi bilo potrebno obdelati vsa zazidalna področja ob Savinji. LAŽJE IN HITREJE DO HIŠE Stanovanjsko gospodarstvo je v zadnjih letih v veliko pomoč vsem tistim, ki želijo pridobiti gradbeno dovoljenje. Njihova služba pripravi Vse urbanistične programe za regi- jo in naselje. V dogovoru pa mu posredujejo tudi načrte hiš. V letu 1968 so na občini izdali 176 lokacij- skih dovoljenj. Zaradi vedno več- jih zahtev in vedno večjega števi- la prošenj skrbijo v Stano- vanjskem gospodarstvu tudi za stro- kovne kadre. To mora biti močna ekipa za urbanistično projektiranje m oiperativno-urbanistično dejavnost. Stanovanjsko gospodarstvo se u- kvarja s projektiranjem stanovanj- skih hiš, blokov in šol. Projektirajo tudi po željah individualnih naročni- kov in vključujejo v naročila pro- jektiranje obrtnih lokalov. V svojem delovnem obsegu imajo tudi manj- ši gradbeni servis za lastne po- trebe in tudi za eventualne naroč- nike. Prav v zadnjih letih je praksa -po- kazala, da brez te službe ni mož- no spremljati zazidalnih in urbani- stičnih načrtov, kajti razvoj zahte- va določene spremembe, ki pa jih je možna prilagoditi samo strokov- na ekipa. V treh letih so opravili 16 večjih in 40 manjših sprememb zazidalnih načrtov. Pojem operativ- nega urbanista je stalno sodelova- nje pri zazidavanju in prenašanju urbanističnih zamisli v stvarnost. Rešiti bi bilo treba tudi financifa- nje te službe, ki zdaj poteka iz raz- ličnih virov. Pomembnost in potre- ba njenega dela to upravičeno in čimprej zahtevata! Služba se zavzema za večje so- delovanje z občani, ki ne bi smeli gledati samo na svoje interese. Mnogo bi pri tem lahko pomagala SZDL in krajevne skupnosti. DELO N! BREZ POiENA Stanovanjsko gospodarstvo Ža- lec Je vedno v največji meri izpolj- njevalo svojo vlogo. Vsako leto skli- čejo sestanek vseh, s katerimi so- delujejo in tako želijo še poglobiti sodelovanje. Prepričani so, da bi morala stanovanjska podjetja dobi- ti pravico do evidentiranja sred- stev za stanovanjsko izgradnjo in pravico sodelovanja pri usmerja- nju teh sredstev oziroma njihovi porabi. Samo tako bi predstavljali stro- kovno in posvetovalno službo ti- stim, ki trosijo sredstva za stano- vanjsko gradnjo. Ce smo v gla^mem »naslovu za- pisali« Ohranjanje zgodovine in smo- trn korak v bodočnost potem bo to še posebej veljalo za delo Sta- novanjskega gospodarstva v Žalcu. SEJEMSKA IZDAJA 1 5 Vzporedno s krepitvijo osnovnih sredstev v pro- izvodnji je Pivovarna Laško začela čvrsto in načrtno skrbeti tudi za kadre. Vključuje se vedno več inženirjev, tehnikov, visokokvalifici- ranih in kvalificiranih delavcev. Najraje je pod- jetje štipendiralo in še štipendira mlade ljudi, da so lahko hitro in brez težav končali redne strokovne šole. Najmodernejši stroji in kvalificirani kadri so omogočili, da je podjetje postalo to kar danes je, poznano na domačem in tujem tržišču. Nam- reč moderni in visokoproduktivni stroji, niso ustvarili samo možnost za doseganje visoke produktivnosti dela, marveč tudi za intenzivno gospodarjenje in za intenzivno proizvodnjo na- sploh. V zadnjih petih letih sta bila porast pro- izvodnje in realizacija le-te izredna, saj je pro- izvodnja in prodaja porasla za cca 100.000 hl ali 20.000.000 steklenic piva. Tako predvidevajo, da bodo v letošnjem letu, kljub močni konkurenci in povečanju kapacitet ostalih, prodali preko 260.000 hI piva, kar bo rekordni dosežek in za 40.000 hI več kot v lanskem letu. Omeniti je potrebno, da je vzrok za tako velik skok proizvodnje, predvsem v premišljenem in- vesticijskem vlaganju nekaj let nazaj, na drugi strani pa ustaljenosti, oziroma poboljšanju kva- litete piva in s tem v pridobitvi novih potro- šnikov piva. Za podjetje največja pridobitev pa je priznanje potrošnikov za njihovo povsod iskano pivo. V nadaljnih letih imajo v planu proizvodnjo še razširiti, vendar ne toliko, da bi šlo to na račun kvalitete. Potreba za nove kapacitete je pred- vsem v stalnem porastu potrošnje piva, katero bodo lahko v naslednjih letih povsem zado- voljili. ŠE VELIKE MOŽNOSTI V SADJARSTVU IN ŽIVINOREJI Šmarski kmetijski kombi- nat, ki je pred dvema leto- ma nastal iz zadruge, usta- novljene 1962, dosega kljub še razmeroma zaostalemu kmetijskemu območju vedno boljše rezultate. Poleg last- ne kmetijske p-roizvodnje (750 ha obdelovalnih površin in 350 ha gozda) si prizade- va za razširitev kooperacije, v njegovem okviru pa pmdsIu- je tudi predelovalni obrat v Mestinju. Glavno kulturo šmarskega kombinata pomeni sadjarst- vo, znano po kakovostnem pridelku. Ker ima izredno ugodne klimatske pogoje, po vojni pa je močno stagnira- lo, bi rnu kombinat želel vr- niti nekdanji sloves, ko~"so na tem območju pridelali od 500 do 600 vagonov sadja. Vtem ko so že obnovili 135 hektarov plantaž in jih uspo- sobili za sodobno pridelova- nje sadja, obnavljajo zdaj še 90 hektarov površin, v kar bodo skupno vložili 3,6 mi- lijona dinarjev. Tri zlate me- dalje za tri vzorce jabolk, ki so jih prejeli na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, goto- vo potrjujejo tradicijo, po- slovno sodelovanje s kombi- nati v Žalcu, Slov. Konjicah in Šentjurju pri izgradnji ve- like hladilnice za 400 vago- nov sadja, ki bo pričela ob- ratovati že letos, pa bo za- gotovilo, da bo to sadje pri- šlo še bolj do veljave tudi pri potrošnikih. Precejšen napredek beleži kmetijski kombinat v vino- gradništvu. Po katastru je na tem območju blizu 1.200 hektarov vinogradov, ki pa so povečini stari od 50 do 60 let in so jih po osvobo- ditvi obnovili le malo. V zad- njem času je kombinat do- segel sporazum s Slovenija- vinom, po katerem naj bi letno obnovili 50 hektarov vinogradov v zasebnem sek- torju, to pa bo za proizva- jalce v tem izrazito vino- gradniš.kem okolišu (zna- na kakovostna virštanjska vina) pomenilo boljši pride- lek in večji standard. Čeprav po površinah skro- mno, postaja v šmarski ob- čini pomembno tudi hme- ljarstvo. Kombinat ima 27 hektarov hmeljskih nasadov, od tega so m desetih hekta- rih že postavili betonske žič- nice, 12 pa jih bodo obnovi- li še prihodnjo pomlad. Hmelj, kot menijo, po svoji kakovosti nič ne zaostaja za tistim v Savinjski dolini. Kombinat ima razen tega 60 ha ribezovih nasadov, medtem ko obsega naj- več površin travništvo. Za predelavo jagodičevja oziro- ma izdelavo brezalkoholnih sokov posluje v njegovem okviru obrat Vital, ki je la- ni in letos dobil nove pro- store. Znani so njegov ribe- zov, borovničev, ananasov, grozdni in sadni sok tercok- taili kakor tudi alkoholne pi- jače. Za borovi,itgy Vital prejel na j vinskem sejmu zlat« ^^ lj(., dva dru.£;a sok«v> prejela srebrni h, i ® l sto medaljo. "itcu GLAVNA PROIZVODNJA ŽIVINOREJA Glavna blagovna proiz- vodnja šmarskega kmetijske- ga kombinata pa je živinore- ja, saj obsega vrednost ce- lotnega odkupa (vljučno mle- ko) na območju kar blizu 70 odstotkov. Tudi ta kmetijska panoga ima vse pogoje za še večji razmah. Pred vojno ^so tu gojili predvsem {>omurca, po vojni pa so pričeli zame- njavati pasmo s simental- C6m, ki predstavlja danes že 40 odstotkov staleža. Pro- blem, s katerim se bo moral kombinat spopasti, je zlasti v tem, da bi povečali stalež odrasle goveje živine, ki do- sega zdaj na hektaru komaj 0,75 glave, kar je pod repub- liškim poprečj3m. Že samo če bi dosegli glavo na hektar, bi pomenilo to povečanje za- 5 tisoč komadov oziroma ustrezno povečanje narod- nega dohodka. Možnosti pa so še znatno večje. Kombi- nat se s tem v zvezi zavze- ma zlasti za organizacijo paš- no košnih sistemov, pri če- mer velja omeniti vas Olim- je, kjer so se vsi kmetovalci že odločiili za tak sistem. V kombinatu menijo so tudi na področju zacije dosegli precejš3 predek, saj so kmetovi' zadnjih petih letih kupii^ kot 100 traktorjev in J? 400 .motornih kosilnic^ dar pa ta mot-orizacija'J® daje zaželenih rezultatov ni denarja za priključke 5 pričakujejo predvsem J membo kreditne politijfj zasebnega proizvajalca šp! liko bolj, ker bo šmJ področje verjetno tudi7> hodnosti ostalo pretežno tijsko. Kmetje imajo i nes močan interes za soig vanje s kombinatom v on nizirani proizvodnji, toda, manjkanje sredstev' za J sobitev kmetij takšno ^ izvodnjo močno ovira. Ugj nejši krediti z daljšim') plačilnim rokom za mo^ nizacijo, povečanje hlevsi zmogljivosti in nakup ijtj tetne plemenske živine b; kratkem času omogočiii/j bi šmarsko kozjansko'p dročje doseglo vzpon, obi terem bi lahko prenehali 51 voriti o zaostalosti. ^sepiemher 19«9 sejemska izdaja 27 ZDRAVLJENJE V DOBRNI ■ NALOŽBA V ZDRAVJE 4»/|BULANTN0 zdravljenje za okoličane - prezimovanje - kopanje tudi fozimi - kulturne prireditve - zabava - predvsem pa zdravljenje - vse ^ to vas čaka v dobrni Obkrožena z gozdovi, leži pod Paškim Kozjakom Do- brna- IdfiČP" kraj je znan zaradi svoje lepote, gostoljuli- j)j ljudi, čudovite okolice. Glas o njej pa se je razširil fpdvsem zaradi — zdravilišča. Moč zdrjivilne vode, ki že Jfsetletja vrača zdravje bolnim ljudem, so odkrili že red mnogimi leti. V zadnjem obdobju pa se je ob tem flsravnem faktorju izredno razvila in okrepila še vloga piedicinske znanosti, kar je oboje skupaj povzročilo, da jcbrnsko zdravilišče slovi kot eno najpopularnejših in najuspešnejših zdravilišč pri nas. g(aro dobrnsko zdravilišče jjj velik renome. Zavoljo iz- ugodne klime — celo ^ najhujši vročini je v Do- ^ prijetno sveže, le redki ,0 dnevi, ko bi veter zazibal jfošnje lepo urejenega parka jg tudi pozimi ni megle in jnipenega mraza, ki bi od- gjčal od prijetnega spreho- j, - balneološkega zdravil- jfga elementa in učinkovitih jjedicinskih storitev, je Dobr- 5j idealna predvsem za zdrav- ljenje kroničnih bolnikov, z obarami lokomotornega si- stema, revmatičnih obolenj, poškodb, ginekoloških bole- Bi itd. Naravni termalni vrelec s lapaciteto 7 sekundnih litrov aa zelo velik odstotek plina CO., zaradi česar ne obreme- ajuje cirkulatornega sistema 3 se lahko v dobrnski zdra- lilni vodi kopajo tudi ljudje Ärejsi in taki z lažjimi okva- rami srca, ne da bi pri tem škodili svojemu zxiravju. Na- sprotno! Povprečna starost dobrnskih gostov je 60 let, njihovo odlično počutje po opravljeni tri do štiri teden- ski kuri — krajše bivanje v zdravilišču je seveda manj učinkovito — dokazuje, da je zdravilišče kraj, kjer bodo najprej in najlaže dobili tisto, kar jih zaskrbljuje — izbolj- šanje njihovega zdravja. Težko bi opisali številne možnosti, ki jih nudi dobrn- sko zdravilišče — elektroter- moterapija, mehanoterapija, medicinska gimnastika itd. — ki še posebej pospešujejo in dopolnjujejo splošni terapevt- ski učinek, blatne obloge pa bi le posebej omenili. Blatne obloge so namreč eden iz- med glavnih pogojev za zdravljenje revmatičnih in gi- nekoloških bolezni in v zdra- vilišču jih opravljajo z zelo velikim uspehom. v odlični zdravstveni negi v terapevtske namene izko- ISčajo v Dobrni naravne liravilne faktorje: akratoter- », organske in anorganske Irloide, pomaga pa seveda tu- li srednjegorska gozdna kli- la. Vsa terapija poteka M vodstvom strokovnja- I» zdravnikov-specialistov Isameznih medicinskili vej Specialista za fizikalno medi- i» in rehabilitacijo, ortope- da ter ginekologa). Pa tudi Kala nega bolnikov je pod irbnim medicinskim nadzor- "ifom, saj je v dobrnskem •^ravilišču poskrbljeno tudi ® to. Srednje-medicinskega 'sdra in tudi kadra z višje- šolsko izobrazbo je dovolj, tako da je moč zagotoviti, da kompletna fizioterapija pote- ka po sodobnih principih me- dicinske rehabilitacije. Ne bo odveč, če povedmo, da je ravnatelj zdravilišča dr. Križ- nič, specialist fizikalne medi- cine in rehabilitacije in da je glavna medicinska sestra hkrati tudi višji fizioterapevt. V Dobrni lahko občasno sprejmejo tudi težje pokretne in nepokretne bolnike, saj imajo zanje organiziran pose- ben oddelek. Pod zdravniškim nadzor- stvom je celo odlična zdravi- liška kuhinja. V njej lahko pripravljajo vse vrste diet — hrano je moč servirati tudi v sobi, sicer pa je gostom na razpolago lepa jedilnica, za prireditve pa čudovita kon- certna dvorana, v kateri se zvrstijo čez leto najrazličnej- še prireditve. Restavracija je odprtega tipa z visokim stro- kovnim servisom, zato ni čudno, da se v njej zadržuje tudi veliko prehodnih gostov. Zlasti ob sobotah in nedeljah je v Dobrni zelo živahno, saj Celjani in okoličani v tem prijetnem kraju radi preživi- jo prosto popoldne. Zdraviliško dvorano je moč uporabiti za najrazlinejše prireditve — koncertne, ples- ne, zabavne, na razpolago pa je tudi lovska soba za zaklju- čene družbe. Zdraviliška uprava prireja čez glavno se- zono tudi koncerte v zdravi- liškem parku, poskrbljeno pa je tudi za odlično kavarniško glasbo. Skratka, gostu dobrn- skega zdravilišča ne bo dolg čas, njegovo razvedrilo pa bo kulturno, umirjeno, brez tru- šča in hrupnih zabav, kakrš- nim se umirjeni ljudje tako radi izognejo. Dobrnsko zdravilišče je namreč primerno tudi za lju- di, ki prihajajo v zdravilišče zaradi preventivnih razlogov. Tu najdejo mir, osvežijo svo- je moči in duha, tako da so lahko po prijetnem dopustu na svojem delovnem mestu spet sto procentni. v dobrni se lahko zdravite tudi ambulantno Za Celjane in prebivalce bližnje okolice, so v zdravili- šču Dobrna uvedli tudi ambu- lantno zdravljenje. Ljudje, ki bolehajo, prihajajo na pre- glede v specialistično ambu- lanto, kjer jim zdravnik odre- di način terapije, nato pa ho- dijo prenočevat domov. Tak način zdravljenja je cenejši in ga zavoljo tega tudi soci- alno zavarovanje raje dodeli. Zdravniki menijo, da je am- bulantno zdravljenje primer- no za lažja obolenja in seve- da za ljudi, ki bivajo v nepo- sredni bližini Dobrne. ne veste, kje bi preživeli zimo? pridite v dobrno Čeprav so primeri, da bi ljudje na primer preživeli zi- mo v zdravilišču, pri nas še redki, pa imajo v dobrnskem zdravilišču kljub temu že kar precej takih gostov, ki priha- jajo tja sleherno zimo. Penzi- on je v tem času namreč iz- redno ugoden, zdravilišče pa je ogrevano in prijetno tudi takrat, kadar je zunaj mraz. Če bi izračunali stroške kur- jave, elektrike in dodali ne- všečnosti zaradi zimskih opravkov, pa to, da v zdravi--- lišču vse te skrbi prevzame prizadevni kolektiv, potem bi razumeli, zakaj pravimo: »Pridite prezimovat v Dobr- no.« V zimskem času je nam- reč najdražji kompletni pen- zion 35 ND. To pa je ob upoštevanju dejstva, da je »pri roki« tudi zdravnik, me- dicinsko osebje, lekarna, zla- sti za starejše ljudi zares le- pa priložnost. Naj povemo še to, da je v Dobrni tudi prenovljen pokrit kopalni bazen, ki je popoldne dostopen v.sakomur, dopoldne pa je v njem samo terapija pod strokovnim nadzorstvom. Prehodnim gostom priporoča- jo, naj v vodi ne ostanejo dlje kot 40 minut in sicer zaradi močnega delovanja zdravilne- ga faktorja na žleze. Bliža se jesen. Takrat je v Dobrni še posebej lepo. Ko- lektiv zdravilišča je priprav- ljen, ila sprejme vsakogar, ki si želi miru, zdravja in počit- ka. In verjemite — če boste prišli enkrat, boste postali redni gost, kajti, kjer se člo- vek dobro počuti, kjer spo- zna, da je zaželen, tja se rad vrača! zavod za rehabilitacijo zdravilišča dobrna pri celju sprejema na zdravljenje in medicinsko rehabilita- cijo bolnike z naslednjimi boleznimi: Bolezni lokomotornega sistema 1- Kronični in vnetni revmatizem — revmatoidni artritis, ankilozni spondilitis, posebne oblike revma- toidnega artritisa, stanja po operativni korekciji de- formitet po revmatoidnem artritisu, ki potrebuje medicinsko rehabilitacijo. 2- Degenerativni revmatizem —- artroze, spondiloze spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopa- tije s sindromi ishialgije in brahialgije. 3- Ekstraartikularni revmatizem — humeroskapular- "li periatritis s kontrakturo ramena. Stanja po poškodbi sklepov in hrbtenice, ki po- trebujejo medicinsko rehabilitacijo. Brazgotine po opeklinah s hujšimi funkcionalni- '^i motnjami. Ginekološke bolezni Stanja po vnetju spolnih organov (jajčnikov in Parametrijev), takoj po bolniškem zdravljenju Hormonske disfunkcije Stanja po ginekoloških operacijah Stanja po radikalnih operacijah zaradi raka na spolnih organih ali po končani radioterapiji. ?^2en teh indikacij so še možnosti za zdravljenje ^ rehabilitacijo nekaterih bolezni kardiovaskular- '^^ga sistema, bolezni perifernih živcev kakor tudi '■^zličnih stanj izčrpanosti. V DOBRNO SE BOMO ŠE VRNILI s katerimkoli gostom zdravilišča Dobrna smo govorili — pa naj je bilo to v zdraviliški restavra- ciji, v čakalnici pred specialistično ambulanto, ali v parku — odgovor na vprašanje, kako se v Dobrni počutijo, je bil vedno enak: lepo! Mnogo je med gosti tudi takih ljudi, ki se sem vračajo vsako leto. In čedalje več je takih, ki so prišli v zdravilišče na nasvet svojega zdravnika. V Dobrni je v teh dneh slišati najrazličnejše go- vorice ... od naše materinščine, pa do italijanščine, nemščine, angleščine ... To dokazuje, da je klien- tela zelo različne narodnosti, število tujcev bo na- raslo predvsem jeseni in pozimi, ko je bivanje v zdravilišču še posebej ugodno. Pa poglejmo, kaj menijo nekateri gostje: Vera Traven, Trbovlje: »V Dobrni sem že osmič. Zdravljenju tu mi omo- goči, da laže prebijem zi- mo. Zelo sem zadovoljna — tako z zdravljenjem, kot z vso ostalo postrež- bo. Najbolj pa mi je všeč jesen v tem kraju. Tako lepo je in mirno! V Do- brno se bom še vračala, saj sem skorajda že njen »inventar«. In še to — zadovoljna nisem samo jaz, temveč, kot kaže, kar vsi gostje.« Wallisch Ella in Hein- rich, Dunaj: »Kako sva zadovoljna za vsem, kar nama je v tem zdravili- šču na voljo, pove že to, da sva v Dobrni že tre- tjič. Bila sem hudo bol- na. Skoraj tri leta sem bila zaradi hi^btenice ne- pokretna, zdaj pa se spet odlično počutim. Ne sa- mo, da bova v Dobrno še prišla, še komu drugemu jo bova priporočila. Tako sva namreč za zdravilišče zvedela tudi midva.« Tone Drašler, Maribor: »Bil sem že v mnogih zdraviliščih, pa nisem bil še nikjer tako zadovoljen kot tukaj. Zdaj sem v Dobrni že drugič in zdrav- je se mi je močno izbolj- šalo. Hrana je odlična, vsi ljudje So prijazni — tudi zdravniki. Predvsem pa sem navdušen nad blatni- mi oblogami, ki so mi poleg drugega verjetno najbolj pomagale. V Do- brno se bom še vračal, dokler mi bo to le mo- goče!« Stanko Jecelj, Maribor: »O 25dravljenju v Dobr- ni bi vam lahko pravil v samih superlativih. Sem sem prišel, oprt na berg- Ije, zdaj pa jih skoraj ne potrebujem več. Seve- da me zaradi tega zadene kdaj pa kdaj kakšen ka- rajoč pogled sestre ali zdravnika, toda upam, da mi bodo kmalu dovolili no bom seveda še prišel, hoditi brez njih. V Dobr- če bom le imel kakšno možnost.« Tako menijo o bivanju v Dobrni njeni gostje. Kolektiv zdravilišča pa si prizadeva, da bi bilo nji- hovo počutje še boljše. Zakaj dobro vedo, da zdra- vilišče ni bolnišnica, pa tudi letovišče. Ljudje, ki prihajajo sem, so potrebni skrbne nege, hkrati pa prijetnega razvedrila. In kolektiv je pripravljen, da jim ustreže. 28 sejemska izdaja TRIDESET LET JUTEKSA od 150 do preko 400 zaposlenih Pred tridesetimi leti je bila v Žalcu ustanovljena tovarna za izdelavo jutinih tkanin in vreč. Ustanovitev tovarne je pogojevala potreba po emba- lažnih tkaninah za manipula- cijo hmelja in za izvoz. Podjetje je v začetku razpo- lagalo samo s tkalnico in od- govarjajočo pripravo. Imeli niso predilnice in so morali prejo kupovati pri sorodnih podjetjih ali pa jo uvažati. Takšna preskrba s prejo pa je bila neredna in draga. V povojnem obdobju je bilo stalno pomanjkanje jutine preje, zato je podjetje takrat v pretežni meri izdelovalo razna težja bombažna, konop- nena in lanena platna, čeprav strojni park za to ni bil pri- meren. Vendar v času eksten- zivnega gospodarjenja je bila takšna orientacija edino mož- na. Leta 1961 se je podjetje uspelo vključiti v izgradnjo jutine industrije v Jugoslavi- ji. Takrat je podjetje dobilo precejšnja devizna sredstva iz centralnega deviznega fonda in je tako bila možna nabava novih strojev in lastne pre- dilnice jute s kapaciteto 2200 ton na leto. V tistem času je bila okrepljena izgradnje in- dustrije za predelavo jute v Jugoslaviji in to predvsem za- radi močne gospodarske po- vezave s Pakistanom, ki je glavni proizvajalec jutinega vlakna. Številna jugoslovan- ska podjetja strojegradnje pa tudi druga izvršujejo v Paki- stanu vedno večja dela. Obstoječe jugoslovanske ka- pacitete industrijske predela- ve jute so najmanj 100 odst. večje, kot so domače potrebe. Zato Juteks kakor tudi druga podjetja izvozijo najmanj 50 odst. svoje proizvodnje na konvertabilno področje. Na ta način prispevajo k izboljše- vanju plačilne bilance in po- sredno pomagajo tistim pod- jetjem, ki se ne morejo vklju- čiti v izvoz na konvertabilno področje. V zadnjih letih je podjetje zaradi izredne konkurenčno- sti na domačem (uvoz iz lin- dije!) in evropskem tržišču usmerilo vse svoje sile na po- cenitev proizvodnje. Pred- vsem je dala poudarek kemij- ski in mehanski obdelavi ce- nejših vrst vlaken. Juteks namerava pričeti z dodatno proizvodnjo, ki bi za- poslila 70 do 100 ljudi. V iz- vedbi svoje zamisli so neko- liko zaostali, vzrok pa je v le- tošnji nelikvidnosti gospodar- stva, kajti sredstva, ki so jih pripravili za novo investicijo so morali usmeriti na kredi- tiranje domačih kupcev. V podjetju upajo, da se bo sta- ne uredilo ter da bodo lahko spomladi prihodnje leto zače- li z gradnjo stavb, nabavo novih strojev za dodatno pro- izvodnjo itd. Omenjena pro- izvodnja pa bo povezana z že obstoječim teliničnim kadrom in obstoječo prodajno službo. V Juteksu skrbijo tudi za izredno izobraževanje svojih strokovnih kadrov, razen tega pa kreditirajo večje število študentov na visokih šolah. legitimacija juteksa Ustanovljen: 1939. leta Zaposlenih: preko 400 Proizvajajo: 2200 ton jutine preje, katero pre- delajo v 7,5 milijona m^ jutinih tkanin Izvažajo: Avstrija (19°/b), Zahodna Nemčija (50%) in Švica (40%). Vrednost proizvodnje: 20 milijonov novih din Tradicija, ki zagotavlja izkušenost — Odlična suro- vina — Uspeh na domačem in tujem tržišču — Ko- lektiv, ki stalno vlaga sredstva v izboljšanje proiz- vodnje in kvalitete. Ce pravimo, da ima opekar- stvo v Ljubečni tradicijo, ne mi- slimo s tem samo podkrepiti ugle- da opekarne Ljubečna, temveč pravimo to zato, ker ima letnica, ko so tod začeli izdelovati ope- ko, res častitljivo številko — 1775: Strojni obrat s krožno pečjo so zgradili dobro stoletje kasneje in sicer leta 1894. Odtlej delo v ope- kami ni zamrlo. Kolektiv pa ,ie zlasti v zadnjem obdobju vla.?al znatna sredstva v modernizacijo proizvodnje, tako da se je pro- izvodnja v obdobju od leta 1955. do letos povečala za približno tri- krat. Opekarna Ljubečna s svoji- ma obratoma v Bukovžlaku in Ljubečni se potemtakem uvršča ne samo med najstarejše opekar- ske obrate pri nas, temveč tudi med najuglednejše. Tudi letos so v opekarni Ljubeč- ni zabeležili lepe uspehe. Proiz- vodni plan, ki je za 12 odstotkov višji od lanskega, so v juliju do- segli že z 72 odstotki, proizvod- nja pa se bo od leta 1955, ko so proizvedli 6 milijonov 300 tisoč enot opečnih proizvodov povečala na približno 20 milijonov v letoš- njem letu. Poleg tega so letos do- gradili novo proizvodno halo v Ljubečni, v katero bodo vgradili najsodobnejšo opremo in tako postali eden najmoderenejSih ope- karskih obratov v Evropi. Kolektiv je vsako leto velik del ustvarjenih sredstev namenil za investicije. To je bilo tudi po- trebno, kajti hkrati z novograd- njo, objavljajo tudi stare obrate. Prav zdaj gradijo novo umetno sušilnico, ki jih bo veljala mili- jon 200 tisoč dinarjev. S tem si bodo ustvarili solidne pogoje za povečanje proizvodnje v starem obratu in še zmanjšali sezonski način dela. Tudi obeti za prihodnje obdob- je so zelo lepi. Ko bo dokončno zgrajen novi obrat v I.jubečni, bodo v vseh treh obratih proiz- vedU približno 50 milijonov enot opečnih proizvodov letno. In če- prav gre pri tem za investicijo okrog 10 milijonov novih dinar- .jpv — pa še to samo za opremo in ostale naprave — računajo, da bodo v novem letu začeli z de- lom že prihodn.je, oziroma najpo- zneje leta 1971. Opekama Ljubečna sodi tudi med prve izvoznike opeke pri nas. Za njihove proizvode so povpraše- vali v Afriki, pa tudi v Evropi so možnost za izvoz opeke iz Lju- bečne zelo lepe. Tod kolektiv se je odločil, da bo najprej poskušal pokriti potrebe domačega trga. Poleg Slovenije gradijo zdaj z oi)eko oi>ekarne Ljubečna tudi v sosednih republikah. Zlasti je ce- njena njihova radijalna opeka za industrijske dimnike. Tako so na primer v Boru, Nikšiču. Zenici, Šoštanju, termoelektrarnah v Tr- bovljah, Ljubljani in drugod upo- rabljali prav radijalno opeko na- še domače opekarne. v zadnjem obdobju se izredno povečuje zanimanje tudi za pol- klinker (fasadno) opeko. To velja tudi za votlake vseh vrst, ^ tudi za porolit. Veliko jaajj trga za proizvode opekan» i bečna je povsem razumljiva dolgoletna tradicija in gn kvalitetna surovina zagotaslj visoko kakovost končnega pg voda, ki najprepričljiveje igj ugled opekarne Ljubečna todj ven meja naše republike in i ve. Ce govorimo o proizvodjji, karne Ljubečna, moramo ni p membnem mestu omeniti ut operacijo, ki so jo v zaij» tih razvili s tovarno gospoi^l opreme Gorenje. Zanje nairati delujejo protiutež! za pralne i je, ter opečno šamotno mot» štedilnike. T Podjetje razpolaga tudi z iii no močnim in sodobnim avH kom. S specializiranimi avt« Ii MAN dostavljajo kupcem -! želji — opeko tudi na Ktäha To je še ena od gest, ki m^l pomor^o k temu, da svojial cem čimbolj ustrežejo. Kolektiv opekarne Ljubtčm šteje zdaj 175 članov, je t« zadnjih letih zabeležil lep » To pa je seveda ena najkl spodbud za še večjo prizaderi pa naj bo v smeri povečanji izboljšanja proizvodnje, uin« poslovnega sodelovanja, äü kat'^rem koli področju pes'" dejavnosti. PROIZVODI OPEKARNE WLBECNA: Mrežasti zidaki Votlaki 1 1 Votlaki BV-2 Votlaki BH-4 Modul BM-4 Modul Votlak BH-6 Porolit 3, 5 in 8 cm Monta 12 in 16 cm Supervotlak 20 30 cm Radijalne opeke (vse vrste) Obrtno podjetje Ključavni- čar v Celju praznuje letos 15. obletnico obstoja. V teh letih se je podjetje, ki opra- vlja vsa ključavničarska, in- štalaterska in kleparska dela, tako razvilo, da so njihovi prostori v Aškerčevi ulici 7 v Celju postali mnogo pre- majhni. Omejenost prostora precej vpliva na obseg dela, povzroča pa tudi nezadovolj- stvo med prebivalci, ki sta- nujejo v tem delu mesta, saj j.ih delovni hrup precej moti. Velika želja tega .50-članskega kolektiva je, da bi se lahko preselili v primernejše oko- lje, vendar je to vprašanje povezano z novimi naložba- mi, ki jih pa tako majhen koliktiv ne zmore. Večina zaposlenih delavcev v obrtnem podjet}u Ključav- ničar je kvalificiranih. Pri- čakujejo, da bodo v letoš- njem letu s svojim delom ustvarili okrog tri mUijone dinarjev dohodka. Zanimiv je tudi podatek, da je pov- prečni dohodek na zaposle- nega v letošnjem letu 1288 dinarjev, kar je precej nad slovenskim povprečjem. Raz- merje v delitvi celotnega dohodka je 12 : 88 v korist osebnih dohodkov. Dejavnost obrtnega podjet- ja Ključavničar je, kot smo že omenili precej pestra, kot uslužnostno podjetje oprav- ljajo vrsto ključavničarskih del, izdelujejo betonske ogra- je, opravljajo kleparska opra- vila, inštalacije, železne kon- strukcije za novogradJije in za razne remonte, strešne konstrukcije itd. V Celju in okolici ni pod- jetja, ki bi imelo podobno razvejano dejavnost na * področju, zato v obr:-'^ podjetj-u Ključavničar z zaupanjem gledajo ^ ? hodnost. Prepričani so, ' bodo kvaliteto svojega * lahko še izboljšali ga pa še izpopolnili pTOp* SEJEIVJSKA IZDAJA 29 NOVITETE TOVARNE NOGAVIC POLZELA ga nogavic Polzela za med tovarnami no- ' Jugoslaviji zelo po- ' j^esto. Kvaliteta in njihovih izdelkov i®^ leto raste, še po- " peh v tem pogledu '/iosegli letos, ko so do- asortiment tako, da J^li med ženskimi iz gladke sinteti- "^talo proizvodnjo sko- ^erje 50:50, so- dali na trg tudi ^ Icvalitetne wnskeno- volne in k repa ter pričakovane otro- ^ dokolenke v 6 raz- l^rvah. Letošnja novost jj nogavic Polzela so pošlce' trotte nogavice ^lie trotte dokolenke. ^^ letošnji asorcinient 31 nogavic je tako bo- j pester, da zadoiniji zahtevnega kupca. letošnjem jesenskemve- fi v Zagrebu .n na sej- lirti v Celju ,6 bo To- nogavic Polzela pred- I Je z eno noviteto To Biske hlačne naga.vice hose. A-ort;ment moških ic so izpolnili tudi z i vzorci — dezeni. No- to tudi moške četrtin- cgavice ter ženske vc-l- hlačne nogavice. Za svet pa so letos izpo- i kolekcijo nogavic še Enimi vrstami otročkih hula hop nogavic v pastel- nih barvah od št. 2 do 12. Novost na trgu te tovarne je tudi nova, estetska emba- laža ter pakiranje dveh pa- rov ženskih nogavic v enem zavojčku. V tej sodobni em- balaži so na voljo kupcu žen- ske nylon nogavice Dubleta, Sandra in Sabina. Vse to dovolj zgovorno ka- že, da se je Tovarna noga- vic Polzela potrudila izdela- ti zelo kvalitetno izbiro žen- skih in moških nogavic. Po pravici lahko trdimo, da je glede kvalitete in novih r/->r- cev tovarna ujela korak s ča- som in v tem pK)gledu ne za- ostaja za novitetami v indu- striji nogavic drugod po svetu. Kupci nogavic, ne oziraje se na spol in starost, ne bodo v zadregi, ko bodo kupovali nogavice po svojem okusu, saj jim Tovarna nogavic Pol- zela nudi kvalitetne in .naj- sodobnejše vzorce nogavic po modi, ki se uveljavlja na sve- tovnem trgu. Njihovo geslo je: kar je bilo lani še mo- derno, je letos že zastarelo. In temu geslu iz leta v leto to prilagujejo svojo proizvod- njo. Ne nazadnje je potreb- no omeniti še to, da so ce- ne njihovih nogavic zmerne in dostopne vsem potrošni- kom. Zato v tovarni nogavc v Polzeli tudi menijo, da 19 to- varn nogavic v državi, med katerimi njihovi izdelki po kvaliteti in asortimentu prav gotovo prednjačijo, nudi po količini in kvaliteti dovolj široko izbiro nogavic na do- mačem trgu. Zato je inter- vencijski uvoz nogavic po- vsem nepotreben in celo škodljiv. Vsled tega prihaja do nelojalne konkurence, de lovna sila (v teh tovarna n je namreč zaposlenih okoli šest tisoč delavcev) pa odliaji na delo v tujino. V tovarni nogavic na Pol- zeli se zavzemajo tudi za to, da bi prišlo med proiz\a'ai- ci nogavic v državi do delit ve dela in specializa^i.le Na ta način bi dosegli še večjo storilnost ter odpravili nepo- šteno medsebojno konku- renco na domačem trgu. V polzelskl tovarni noga- vic izdelajo mesečno 1,5 mi- lijona, letno pa okoli 16 mi- lijonov parov najrazličnejših nogavic — otroških, ženskih, moških, volnenih, bombažnili in iz sintetike. S tem širo- kim asortimentom pokrivajo vsa področja v državi, izva- žajo pa le toliko, kolikor po- trebujejo deviz za nakup re- produkcijskega materiala. SI- cer se jim izvoz ne izplača. Kljub dokaj močni konku- renci so nogavice iz polzel- ske tovarne nogavic zelo iskane ter so si utrle pot po vsej državi, kjer 5 njino%ih trgovskih zastopnikov z uspe- hom sklepa kupčije. Kar 40 odstotkov nogavic prodajo v Sloveniji, 60 odstotkov pa v vseh drugih republikah. To je tudi že en dokaz ve.'' da so polzelske nogavice zares iskano blago na domačem tr- žišču. Ob tej priliki sporočarao obiskovalcem sejma obr'^^i v Celju, da si bodo lahko (Ogle- dali novitete polzelskih noga- vic v štantu, kjer bo tovarna nogavic Polzela razstavljala svoje izdelke 'zadnjem času izredno razširilo in pospešilo I® poslovanje. Trgovsko podjetje Slovenija ''- mena so tudi najrazličnejše storitve. Toda pustimo našte- vanje za kakšno drugo pri- ložnost. V podnaslovu smo obljubili reportažo o delov- nem kolektivu. Ko smo se pozanimali, ka- terim nalogam so v zadnjem obdobju posvetili največ po- zornosti, so nam na prvem mestu omenili prizadevanja za odpravo nerentabilne pro- izvodnje in racionalizacijo. O tem je pripovedoval ing. Jo- že Bobnar, vodja tehnične- ga sektorja: NAPAD NA NERENTABILNO PROIZVODNJO »v letu 1965. — takoj po eamrznjenju cen in torej še pred začetkom reforme — emo s pomočjo kalkulacij proizvodnje ugotovili, da je oela vrsta naših proizvodov nerentabilnih. Leto prej smo ustvarili še za 400 milijonov starih dinarjev skladov, ko- nec leta 1965 pa jih je bilo samo še 165 milijonov. Kam bi nas to vodilo, je očitno! Izkazalo se je celo, da so ne- rentabilni prav tisti proizvo- di, ki jim tega ne bi zlepa pripisali. Tako smo se jese- ni tistega leta — sklep je po- trdil tudi delavski svet — odločili za temeljito akcijo ea odpravo nerentabilne pro- izvodnje. Pri tem smo anga- žirali več strokovnjakov teh- nologije, konstrukcije in pri- prave dela ter formirali sku pine, ki so v zvezi s posa- meznimi proizvodi prevzele konkretne naloge. Pravi šok je bil za nas, ko smo ugotovili, da so ne- rentabilne kuhinjske tehtni- ce — te pa so zajemale več kot tretjino naše proizvod- nje. Podobne rezultate pa so cdale tudi kalkulacije proiz- vodnje balančnih tehtnic, skupine nagibnih tehtnic, pa tudi pri decimalnih in skla- diščnih tehtnicah ni bilo ve- liko bolje. Skupine strokovnjakov, ki smo jih formirali, so imele nalogo, da odkrijejo vzroke, zaradi katerih je rentabil- nost začela upadati in da z izkoriščanjem notranjih ie- zerv zagotovijo izboljša- nje. Mislili smo, da bo delo hitreje napredovalo. TodfV^e- prav nekatere zadeve konču- jemo šele letos, so rezultati našega dela Vendarle že ze- lo lepi. Pri kuhinjskih ttreb- na — sem v kolektivu zado- voljna. Na vsak način je zdaj bolje kot je bilo pred dvema letoma. Tudi zasluži- mo več in to je seveda raz- veseljivo. Kot delavki pa mi veliko pomaga toidi topel obrok, saj včasih nadomesti kakšen obrok hrane.« Anton Zimšekj delavec: »V tem podjetju sem že sedmo leto. Ko smo büi še samo- stojno podijetje, smo imeli sicer več finega dela. Zdaj delamo z večjimi, težjimi ko- si. To pa ob ugotovitvi, da imamo boljše gospodar- ske rezultate seveda ni po- membno. Odkar smo združeni, se je naš položaj močno izboljšal, reči.pa moram, da to ne velja samo za ekonom- ske učinke, temveč tudi za odnose.« Anton Jazbec: delavec: »Tu- di jaz imam v IFI že kar precejšen staž. Deveto leto sem že tu zaposlen.' Pokaza- lo se je, da je bila odloči- tev o združitvi v redu. Za-' me — rezkalec sem — bo verjetno čez čas nekaj manj dela. Takrat bom pač moral na drugo delovno mesto. Se- veda pa je še vedno najpo- membneje, da delo sploh je, zlasti še, da ga je za vse.« Frido Bevc: rezkalec: »Predno sem pred 9 meseci prišel v IFO, sem delal že v dveh podjetjih. Moji novi sodelavci so zdrav kolektiv. Kot začetniku so mi veli- ko pomagali. Zelo sem za- dovoljen tudi z odnosi med nami samimi kot tudi z ra- vnanjem odgovornih Ijiidi t podjetju. Menim, da takega toplega sprejema nisem bil deležen samo jaz in da bi isto lahko povedali tudi vsi drugI novih delavci v podjetju.« četudi smo v anketi li samo pet odgovorof, verjetno tudi mnenje vef^^ delavcev obrata IFA n® drugačno, pa čeprav zumljivo, da je tudi v kolektivu tudi še kaj taH^ kar bi lahko bilo bolj« na odločenost stalno sevati proizvodnjo i" " se pa je najboljši trditev, da bo takih sl»^. sti iz meseca v mesec — — ^ NOVI TEBNIK — Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — GOavnä urednik BERNAKD STRMÖNIK — Odgovorni uredn^^^^ KRAŠOVEC — Ured-nik sejemske izdaje SLAVKO PUKL — NOVI TEDNIK izhaja od decembra 196« kot naslednik CELJSKEGA TEDNIKA, ki je izhajal od 1955. leta NOVI Izliaja vsako sredo. I.^ja <5GP DELO — enota — INFORMACIJE PROPAGANDA CELJE. — Tisk in klišeji ČGF DELO. Rokopisov no vračamo — TELEFONI; Uredništvo mali oglasi in naročnine, ekonomska propaganda 3J.-0Ö.