y z \ v
Kamniški občan
LETO XXXII
KAMNIK, 16. JANUARJA 1992
Leto, v katerem je tudi naš časopis doživljal spremembe, vzpone in padce, je za nami. zato je pravi trenutek, da pogledamo naprej, si zastavimo nove cilje in jih tudi poskusimo uresničiti.
Ker so delegati na zadnji, decembrski, skupščini kljub umazanim igricam, ki jih je nekdo igral za mojim hrbtom, potrdili moje imenovanje za glavnega in odgovornega urednika Kamniškega občana, se čutim dolžnega, da na kratko razložim vsebinsko obliko časopisa, kot sem si jo zamislil.
Na prvi strani bom ohranil naslovno fotografijo in nosilno temo, dodal pa mi povedni del,
v katerem bomo napovedali najaktualnejše prispevke v časopisu. Druga in tretja stran bosta namenjeni aktualnim po-
premikajo na bolje, in če mi bo uspelo rešiti še problem poznega dostavljanja gradiva in najti skupen jezik z dopisniki glede količinskega omejevanja dolžine prispevkov, hkrati pa vsebinskega bogatenja, bo tudi časopis bolj urejen, članki pa na straneh, kamor sodijo.
Ker ste dopisniki zelo aktivni in ker nam ostaja ogromno prispevkov (številko, ki je pred vami, bi po količini gradiva lahko izdali na 24 straneh), moram nekatere tudi izločiti, druge skrajšati, tretje mora lektor posloveniti. Vse to naše delo bo namenjeno le kvalitetni rasti časopisa, nikakor ne lastnim interesom, zato pozivam k strpnosti.
V isti sapi bi želel povedati še, da se bom zavzemal za široko dopisniško mrežo, kar po-
Za vsakogar nekaj
Uličnim in gospodarskim dogodkom v občini, četrta pa strankarskemu življenju. Na peti bodo ostala pisma, odmeri, mnenja, stališča, saj je ta rubrika eden od najbolj pristojnih kazalcev branosti časopisa. Šesto in sedmo stran bomo s feljtoni, reportažami, anketami in kulturnim dogajanjem p<tljudno obarvali in namenili duševnemu razvedrilu, osmo pa namenili športnikom in našim najmlajšim. Na deveti strani bo za vsakogar nekaj: svoj prostor bodo dobila razna društva, pisali bomo o kulturnih prireditvah, kmetijstvu; na splošno, o utripu občine. Ekonomski del bo ostal na deseti in enajsti strani, zadnjo, dvanajsto pa bomo kar preprosto naslovili V besedi in sliki.
Gotovo nam zaradi raznolikosti gradiva ne bo vedno uspelo sestaviti časopisa po okusu vseh bralcev, trudili pa se bomo zadovoljiti čimveč okusov in biti zanimivi. To slednje pa je moč doseči z objavami kratkih, jedrnatih prispevkov, foto vesti in nagradnih iger, z razgibano likovno obliko časopisa in seveda s pomočjo mnogih sodelavcev. V tej smeri se stvari že
meni. da vabim k besedi vse občane. Kratke in zgoščene informacije namreč često povedo več, predvsem pa bolj pritegnejo bralca kot prispevki, dolgi pet tipkanih strani in več. To seveda ne pomeni, da se bomo odpovedali daljšim kvalitetnim prispevkom, saj bosta v vsaki številki tudi do dve nosilni temi.
fn kakšne bodo novosti v Kamniškem občanu? Predvsem želim, da bralci sami poveste, kaj pogrešate in česa je preveč in da s skupnimi močmi ustvarimo - tisto pravo! V naslednjih številkah boste opazili že omenjeno novost na prvi strani in nekaj novih - stalnih rubrik. Vse te rubrike bomo tudi slikovno opremili in jim namenili stalni prostor v časopisu. Več prostora bomo posvetili tudi dogajanju v delovnih organizacijah in kamniških šolah, otrokom pa namenili še posebno rubriko - Nekaj za vas, otroci!
Na koncu ali pa na začetku bi zaželel ustvarjalcem časopisa uspešno delo, bralkam in bralcem pa, da bi nam ostali zvesti!
MATIC ROMSAK
S tiskovne konference
O BODOČI
REGIJI
ALI OKRAJU
Predsedstvo skupščine občine Kamnik je na tiskovni konferenci seznanilo novinarje o posvetu predstavnikov občine Kamnik, Domžale, Litija in Zagorje o regijski organiziranosti v prihodnje.
Ker so ugotovili, da sedanja povezava občin na posameznih področjih, kot so vojska, policija, davčne uprave poteka brez večjega sodelovanja občin in ker je republiška ustava pred sprejemom, menijo, da je treba takoj na začetku oblikovanja zasnove novih regij v Sloveniji odločno zavrniti možnost, da bi se navedene občine vključile v neko ne-življenjsko regijo Ljubljana - okolica, ki bi segala od Kočevja, Ribnice, Logatca prek Domžal do Kamnika.
Zato so se dogovorili, da bodo v občinah začeli pripravljati pod-
lage za oblikovanje severne ob-Ijubljanske regije z občinami, ki so na posameznih področjih že doslej sodelovale med seboj. Tako stališče bosta v republiški skupščini zastopala tudi poslanca iz Kamnika in Domžal Branko Novak in Ervin Anton Schwarz-bartl. F. S.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 30. januarja.
Prispevke sprejemamo do 22.1.; oglase, obvestila, zahvale pa do 24. januarja.
Str. 2	S seje skupščine Pobuda o vprašanju zaupnice IS
Str. 2	Telefonija Koga vlečejo za nos
	
Str. 4	Za naravnejšo povezavo Kamika v regijo
Str. 6	Pisali so zgodovino Uspešna leta Štefana Repanška
	
Str. 9	Slavje pri »Sv. Juriju ob jezeru«
	
Str. 12	Silvestrski utrip v Kamniku
Malograjski hrib dobiva novo podobo
VERONIKA SE PREBUJA
Mali grad sodi nedvomno med najpomebnejše spomenike srednjeveške arhitekture na Slovenskem. Celotni malograjski kompleks se zaradi izjemne spomeniške dediščine postopno urejuje in vključuje v celoviti proces revitalizacije starega mestnega jedra. Pomembna raziskovalna dela vodi pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ob sodelovanju dveh eminentnih strokovnjakov: dr. Emilijana Cevca in dr. Ivana Stoparja.
Do leta 1976 se je urejalo izključno severno pobočje malograj-skega hriba, večjih konservator-skih in restavratorskih posegov pa je bila deležna predvsem romanska kapela - nedvomno najznamenitejša stavba v Kamniku.
Šele leta 1982, ko je v neurju zgrmelo na glavno kamniško ulico nekaj kubičnih metrov kamenja, je postalo jasno, da je potreben takojšen pristop k temeljiti obnovi grajskih razvalin. Pod
ostanki razvalin stolpa nad Samčevim prodorom so bili odkriti temelji nekdanjega romanskega obrambnega stolpa »BERGFRT DA«, debeline 3.50 m, ki so oklepali notranji prostor, velikosti 5.00x5.00 m. Strokovna komisija (dr. Cevc, dr. Sumi, dr. Stopar, O. Zupan, umet. zg., arheolog Sagadin, ing. Ribnikar, ing. arh. Schlegl) je sprejela
Za rekonstrukcijo stolpa so bili kasneje izdelani variantni grafični predlogi, ki pa niso bili realizirani zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Šele leta 1991, ko je Izvršni svet občine Kamnik zago-tvoril ustrezna finančna sredstva, je spet oživela akcijo za prekrivanje stražnega stolpa na Malem gradu.
Na osnovi historičnih upodobitev sva avtorja članka izdelala načrt za rekonstrukcijo strehe, ki ga je pregledala in potrdila strokovna komisija Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani dne 11.7.1991.
načrtu. V lanskem lelu pa je končno prišlo do izvedbenega projekta.
Z dominantno lego, izstopajočo iz centra mesta, od koder obvladuje celotno srednjeveško jedro, stolp potrebuje primerno ureditev in namembnost.
Zunanja oblika strehe se zgleduje po starih upodobitvah stražnega stolpa, kar vrača Kamniku njegovo značilno silhueto in videz srednjeveškega mesta.
Ker natančna rekonstrukcija strehe zaradi nedokumentiranosti ni možna, je arhitekturno oblikovanje zasnovano na modernejši način. Tako streha ne sloni na obodnem zidovju, temveč je dilatirana od njega s pasom zasteklitve. Osnovni namen oblikovanja je preplet starega z novim, oziroma tež-
Ob nedavni sedaj žc znameniti feri o izginotju (kraji!?) starega nestnega vodnjaka izpred hiše pri Korobaču« v Kamniku, ki so a kasneje našli kot korito za ro-e ob znanem gostišču Pri Športu v Radomljah, se mi je nehote trnih nekaj misli o izginjanju ulturne dediščine v našem nestu.
Če pustimo ob strani v eforiji ik pred koncem vojne požgane
manjši arhitekturni in umetnost-no-zgodovinski objekti, posebno še tisti, ki so prenosljivi. Ob tem imam v mislih tudi vse tiste drobne detajle, ki so včasih manj opazni, a za umetnostno-zgodo-vinsko identiteto mesta nepogrešljivi. Mislim predvsem na spomenike, ki se jih spominjam še sam. a jih, žal, ni več. Veliko več bi lahko povedali starejši prebivalci.
v Novem trgu ob današnjem Balantičevem spomeniku? Kje je figurativni relief, kije krasil kamin nekdanje stare kavarne, kvalitetno delo kamniškega akademskega kiparja Leona Homarja? Kje je končala čudovita lesena notranja oprema stare lekarne, kje notranja oprema Petkove trgovine in drugih lokalov? Kam so izginili in kje so končali stari spomeniki in znameniti litoželezni križi
Kulturni spomeniki izginjajo, mar ne?
ruščine Križ, Volčji potok, Ko-3vec, izropane Zapricc; urbani-tične zablode v povojnem ob-obju in podrte ali drugače izni-ene arhitekturne spomenike, ot so bili: celotni kompleks 'urhausa, Prašnikarjev dvorec, odrto celotno staro naselje Podira, Skalova hiša pod Malim radom, Staretova hiša na koncu taistrove ulice, uničena slikovi-i uličica Pot na Poljane, pa znamenite »kamniške Benetke« za '.njarrio itd.,) da naštejem samo mjolj grobe primere), lahko go •vimo, da še vedno izginjajo sSvkradeni ali podrti) tudi
i ■■■■■■■■■
Kdo ve, kam vse je bilo razneseno vrtno in parkovno kiparsko okrasje nekdanjega Kurhausa v Mekinjah! Ob rušenju zaščitne hiše v Maistrovi ulici je seveda izginila tudi kapelica ob mostu, prav tako tudi kapelica pod Starim gradom ob cesti proti kopališču. Kdo ve, kje so končali kamnoseško okrasje in kamniti portali po vojni podrtih hiš, upajmo, da je našel pot v muzej vsaj rimski nagrobnik, vzidan v nekdanji Eti, kjer stoji danes trgovina Metalka/ Kje je izginila cerkvena oprema iz znamenite malo-grajske  nedavno  podrte wše
s kamniških Žal pa stare kovane ograje, umetelno kovane okenske rešetke, železna polkna, mnoga stara rezljana vhodna vrata, stare ključavnice in zapahi in še in še bi lahko našteval. Vsi tisti drobni detajli, ki so dajali identiteto in dušo mestu! Mnogih ni več. Vse manj jih je tudi v našem spominu, kajti večina od njih ni bila nikoli niti dokumentirana!
Ne smemo več dovoliti, da bi se takšna barbarska dejanja dogajala še danes na pragu novega tisočletja. Tudi to bo del naše ozaveščenosti na poti v Evropo.
DUŠAN LIPOVEC
Pogled na stolp okrog leta 1880
predlog, naj se stolp prekrije s streho zaradi zaščite pred nevarnimi vplivi meteorne vode.
Zaradi informiranja javnosti, ki je akcijo polemično spremljala, je kranjski Zavod za spomeniško varstvo v novembru 1984 pripravil razstavo konservatorskih in arheoloških del na Malem gradu. Razstava je bila dobro obiskana, na njej pa so se občani z javno anketo v celoti opredelili za prekrivanje stolpa in za predlagani arheološko-konservator-ski program.
Skozi celotno zgodovinsko obdobje je bil renesančni stražni stolp v Kamniku vedno prekrit s streho To nam potrjuje več upodobitev od Valvasorja, Pernharta do Goldensteina. Da pa je streha obstajala še pred tem stoletjem, nam dokazuje fotografija na 1. strani iz leta okoli 1890.
Razvaline stolpa nad glavnim trgom so po 2. svetovni vojni postale zanimiv izziv za nekatere arhitekte. Nastali so predlogi njegove ureditve, ki so jih izdelali Vlasto Kopač v dveh projektih,Bojan Schlegl v diplomskem delu in preko Zavoda za spomeniško varstvo in Fedja Košir v ureditvenem
nja z vidika arhitekture mesta doseči renesančni videz, v izvedbi arhitekturnega detajla pa modernejšega, časovno bližjega.
Zunanja zasnova strehe narekuje konstrukcijo v obliki razpetega dežnika. Med klasičnim lesenim ostrešjem in obodnimi zidovi je kovinski obroč z armirano-betonskimi vogalnimi stolpi, med katerimi je predvidena zasteklitev. Ta moderni dilatacijski pas ima več pomenov; oblikovno se navezuje na obodno galerijo malograjske kapele, ločuje nove posege od obstoječega, hkrati pa nam odpira izjemne poglede na mesto in njegovo okolico.
(nadaljevanje na 3. strani)
Telefonija
KOGA VLEČEJO ZA NOS?
Že precej časa je minilo, odkar je predsednik Sklada stavbnih zemljišč pojasnil, kako so izračunali končno ceno posameznega telefonskega priključka za področje central Bakovnik, Stranje in Center, pa vendar, dvomi med naročniki so ostali. Čutijo se opeharjene, saj so projekt kreditirali, sedaj pa so postavljeni pred dejstvo - plačaj in dobil boš telefon (za posameznike znese to tudi precej več kot 20.000 SI .T). Na »vsiljivo« vprašanje-kdaj, pa ti zagotovijo le, da najkasneje do konca leta 1992, čeprav seje vsaj tistim naročnikom, ki so pogodbe podpisali leta 1987, rok za priključitev aparata že iztekel.
Ing. Turnšek je pojasnil, da je bil rok za izgradnjo primarnega dela, glede na osnovno porjcktno nalogo, prekoračen zaradi višje sile (vojne) in težav pri nakupu materialov. Močno se je povečal tudi obseg dela. saj je število priključkov od 2500 poskočilo na 4000. del krivde pa nosi tudi pošta, ki naj hi zamujala z dobavo kablov. So pa zbrana vsa potrebna sredstva za izgradnjo primarnega dela. medtem ko je nadaljevanje sekundarnih del pogojeno z vplačili dosedanjih ncplač-nikov...Eden od razlogov za njiliovo obotavljanje je gotovo tudi v tem. da se projekt kljub povečanemu številu naročnikov ni pocenil, ampak podražil.
Po informacijah, ki res da niso potrjene s podpisi, pa so krajani na pošti dobili zagotovilo, da z nakupom kablov niso zamujali po svoji krivdi, ampak zaradi nerednih nakazil. Občani so želel vedeti še. zakaj SKG ni zaračunaval zakonitih zamudnih obresti, navedenih v pogodbi, niti razdiral pogodb, če pogodbeni znesek za njihov račun ni bil nakazan v roku 30 dni. Še več. strankam so celo zagotavljali, da kasnejše vplačilo ne bo vplivalo na spremembo v ceni.
»Obračun zamudnih obresti ni bil potreben, saj so bila vsa vplačila od začetka, krajevni samoprispevek in sredstva iz občinskega proračuna revalorizirana po enaki stopnji kot terjatve, na podlagi revalorizacije po eni stopnji kot terjatve, na podlagi revalorizacije pa izračunana tudi končna cena, ki za posamezni priključek znaša že več kot 60.000 SLT,« je pojasnil predsednik sklada stavbnih zemljišč Milan VVindsihnurcr.
SKG pa se je obvezal, da bo ob pravočasnih plačilih izračunanih končnih zneskov do 30. 6. 92 dokončal mrežo. do 31. 12. 92 pa bo priklop-Ijen še zadnji telefon.
Kljub vsemu pa so jim krajani očitali neažurno delo. saj jim je pošta zagotovila, da so imeli rezervirane ekipe za priključevanje že septembra, vendar niso prejeli spiska naročnikov. Janez Turnšek je povedal, da spisek ni bil poslan iz preprostega razloga, ki se mu reče - nerazčiščeni računi, glede delitve investicije in nedogovorjene končne cene. Ker ta sedaj ni več vprašljiva, lahko vsak poravna svoj dolg. SKG pa bo dal nalog pošti, da v najkrajšem možnem roku izvrši priključitev. '
Spet druge je zanimalo, zakaj SKG in Sklad nimata enakih pogojev za vse naročnike. Krajani Bakovnika in Smarce že imajo priključke, čeprav razlike do končne cene še niso plačali, pošta pa jih je obvestila, da do njih nima nobenih terjatev več. Kdo bo potemtakem plačal njihovo razliko?
Po zagotovilu Milana VVindschnu-rerja bodo morali razliko poravnati sami. sicer bo sprožena sodna pot. katere posledica bo verjetno tudi odklop. Sklad namerava izterjati od vseh
4200 naročnikov, kolikor jih bodo lahko priklopilo do konca leta 1992. enak delež, kdor pa ne bo želel plačali, se bo lahko leta 93 pogajal s pošto, kajti 1900 priključkov bo po dogovoru in kot nadomestilo za delno kritje stroškov sekundarnega omrežja in gradnjo central prešlo v njeno last.
Do odklopov, in to celo neupravičenih, pa je že prihajalo, saj so naročniku odklopili telefon celo deseti dan po izvršenem vplačilu. Ob posredovanju so mu na SKG povedali, da položnica preko SDK do njih potuje tudi šest do sedem dni. Telefon so mu sicer v dveh dneh spet priključili, ostaja pa grenak okus, da se sankcionirajo le napake naročnikov!
Naslednja vprašanja in odgovori o prednostnih številkah in naročnikih, ki naj bi dobili vrnjen denar, so sprožili nov val negodovanja in v nekaj primerih celo usten odstop od pogodbe. Na pojasnilo Janeza Turnška, da je bila pogodba podpisana, denar pa vložen v primarno omrežje, pa se zdi. da bodo razočarani naročniki zelo težko prišli do realne vsote, ki so jo vložili v projekt.
Ker je med razpravljala prihajalo do sila nasprotnih trditev, ki pa jih trenutno ni bilo moč preveriti, so krajani želeli izvedeti, če so tisti, ki imajo v rokah »škarje in platno«, pripravljeni popustiti pri ceni in upoštevati zamujeni rok in stroške, ki so jih naročniki imeli zaradi tega. V pritožbi, ki so jo krajani Nevelj poslali Skladu stavbnih zemljišč, so predlagali, naj se izredno kratki plačilni roki podaljšajo, izračunani znesek pa razdeli na tri mesečne obroke, ki bodo plačljivi brez nadaljnje revalorizacije. Po pričakovanju so jim s Sklada negativno odgovorili, češ da morajo po pogojih v izračunu vsi naročniki plačati enako vsoto, po načelu: kdor je pri prvem vplačilu plačal manj, mora sedaj več in obratno. V nasprotnem primeru bi prišlo do neskladij v vprašanj, zakaj nekateri več, drugi manj. Zanimivo pa je. da so bila ta vprašanja v zelo ostrem tonu že postavljena na zadnjem sestanku na Duplici. V Streliški ulici so namreč naročniki, ki so hkrati naročili priključek in pravočasno poravnavali finančne obveznosti, dobili različne položnice za končni obračun, v Mekinjah pa so krajani položnice prejeli približno štirinajst dni prej kol v drugih KS, tako da je bil tudi njihov znesek usterezno manj obremenjen z revalorizacijskimi obrestmi. Drugim naročnikom so zaradi poznega pošiljanja položnic revalorizirali še znesek, ki je bil izračunan 31. 10. 91, do naročnikov pa so položnice prispela šele prve dni decembra.
Zaradi vseh dvomov, ki jih res ni malo, je bila na Duplici med naročniki izbrana komisija, ki ji bo predsedoval Marko Strmšek. v njej pa bo še osem članov iz različnih KS. Komisija bo pregledala pravilnost izračunov in
prekontrolirala celotni investicijski projekt. Potrditi pa bo morala tudi besede g. Tepeša, poštnega koordinatorja za delo s KS. da so vse obveznosti naročnikov do pošte poravnane, tako za primarni kot sekundarni del in da do zapletov prihaja le zaradi neso-delovanja SKG.
Na žalost na nobenem od sestankov ni bilo predstavnika pošte, kljub temu da so bili vsaj na zadnjega povabljeni. Zato še vedno prihaja do nerazčiščenega obojestranskega izogibanja odgovornosti!?
Ves ta »šmorn.« ki ga je nekdo zakuhal, dokazuje, da v naši Sloveniji še vedno »kuhamo na balkanski način.« Ne držimo se rokov, krivdo za neopravljeno delo valimo drug na drugega, pogodbe sestavljamo tako. da imamo mnogo pravic in malo dolžnosti, delamo nepotrebne napake, zgovarjamo se na »višjo silo« itd. In ker ima v tem primeru nekdo monopol, vsaj do konca leta 1992. se moramo naročniki pač držati njegovih pravil ali pa odstopiti od pogodbene glede na posledice.
Zaupanje je pri nas še vedno le
znana, mnogokrat upoštevana in izrabljena beseda, na katero se ni zanesti. Kako bi drugače razlagali primere z Zikove, Klavčičcve in Bakovnika. ko so naročniki že dobili priključek, potem pa s pomočjo advokata ovrgli plačilo razlike do končne cene. Ker pa je znano reklo, da gre osel samo enkrat na led, pri drugih gotovo ne bo storjena ista napaka, ampak se bo upoštevalo reklo - najprej plačaj. potem pa..., ko bo, pač bo.
Pa še to! Občani, ki so se zaradi te problematike s pooblaščenimi predstavniki SKG in Sklada sestavili, so želeli doseči pošten odnos in se po poti dogovarjanja sporazumeti za način plačila. Pa ni šlo. Zato je prišlo do revolta ter ostrih in pregrobih besed, s katerimi so nekateri naročniki žalili predstavnike SKG in Sklada. Morda pa je treba razumeti njihovo ogorčenje, saj marsikdo zbere komaj dovolj denarja za preživetje, kot je potrebno razumeli tudi izvajalce. Kljub vsemu so opravili veliko delo; poraja se le vprašanje so ultimativne zahteve res prava pot?
MATIC ROMSAK
Seja občinske skupščine (decembrsko nadaljevanje)
Spremembe v sestavi izvršnega sveta
Delegati občinske skupščine tudi v nadaljevanju seje 18. decembi zaradi nesklepčnosti niso uspeli spraviti pod streho vseh zadev, kiji je obsegal dnevni red. Zato je za prvo novoletno sejo ostalo dvo pomembnih točk dnevnega reda: poročilo o problematiki izgradn telefonskega omrežja ter vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Delegati občinske skupščine Kamn-nik so na decembrskem zasedanju
sprejeli osnutek odloka o spremembi odloka o sestavi izvršnega sveta, ki predvideva, da bo nov profesionalni član izvršnega sveta tudi sekretar sekretariata za družbene dejavnosti in da bo, namesto sedanjih treh nepoklicnih članov izvršnega sveta, v bodoče pet članov.
Poleg dosedanjih nepoklicnih članov IS za kmetijstvo ter za družino in otroke bo poseben član IS, zadolžen samo za področje turizma, drugi član pa bo zastopal interese obrti. Nov bo tudi član IS za področje komunale in cestnega gospodarstva.
Sprejet je bil tudi osnutek spremembe odloka o upravnih organih občine Kamnik, po katerem bo ustanovljen nov sekretariat za družbene
dejavnosti, to je za izobraževanj zdravstvo, kulturo in socialno varst\ ter druge dejavnosti.
Osnutka republiškega dogovoi o usklajevanju davčne politike deleg; ti niso sprejeli, ker so bili mnenja, t je preslabo obrazložen. Zlasti so n; sprotovali predlogu, da bi davčni zj vezanci za čas. ko lokala ne oddaj v najem, plačevali zanj za desetkr; večji davek kot drugi lastniki lokaloi
Osnutek odloka o davkih občane pa je izvršni svet umaknil. Seveda I ne pomeni, da po novem letu ne b< mo plačevali davkov, saj bo občinsk davčna uprava prihodnje leto postal izpostava republiške davčne uprav« Skupščina je sprejela tudi razvoji program za območje Kamniške B strice.
F. i
POBUDA O VPRAŠANJU ZAUPNICE IS
Pobude za uvedbo postopka v zvezi z glasovanjem o zaupnici izvršnemu svetu, ki jo je skupščini predlagal poslanski klub DEMOS, skupščina na svojem nadaljevanju seje 7. januarja ni sprejela, saj je predlog dobil podporo samo 24 od 52 navzočih delegatov.
te bolj aktiviral kot pa splošno opredeljevanje o zaupnici.
Skoraj triurno razpravo o zapletih pri financiranju izgradnje telefonskega omrežja so popestrili s svojimi vprašanji in predlogi tudi predstavnik
način revalorizacije vplačanih src stev na podlagi maloprodajnih cen revalorizacijo od dneva vplačila dal ne pa šele od naslednjega meseca.
I 1
V imenu poslanskega kluba DEMOS je predlog obrazložil njegov predsednik Pavle Ocepek, ki je dejal, da predlog utemeljujejo z ugotovitvijo, da izvršni svet ne opravlja svojih nalog tako, kot so bile predstavljene v različnih aklih, ki ji je potrdila tudi skupščina. Poudaril je, da je namen tega predloga samo izboljšati delo izvršnega sveta. Navedel je nekatera področja, na katerih se po mnenju predlagateljev kaže, da izvršni svet ne opravlja svoje funkcije. To so predvsem neučinkovitost pri uresničevanju varstva okolja, razvoja obrti in turizma, pri nezakonitih posegih v prostor, pri reševanju socialne problematike, problemov družbenih dejavnosti in razvoja podeželja.
Obrazložitev je Pavle Ocepek končal s predlogi, naj skupščina glasuje, da se uvede postopek o vprašanju zaupnice, predlagatelj naj za naslednjo sejo pripravi pisno obrazložitev predloga in naj na naslednji seji skupščina glasuje o zaupnici izvršnemu svetu.
Kot je pokazalo glasovanje, večine delegatov ta obrazložitev in predlogi niso prepričali.
Kasneje pri delegatskih pobudah je sicer delegat Škarja razmišljal o tem, da so delegati verjetno mislili, da že na tej seji dvigajo roke za ali proti zaupnici izvršnemu svetu, ne pa, da jc to šele začetek razprave o zaupnici. Zato je predlagal, naj bi se skupščina že na prihodni seji lotila obravnave, kako se uresničujejo programi na posameznih, področjih, npr. pri varstvu okolja. Verjetno bo tak način delega-
Zahteve po čistih računih, vendar brez odlašanja z gradnjo telefonskega omrežja
Uvodno obrazložitev k poročilu o izgradnji telefonskega omrežja je dal Milan Windschnurer, predsednik UO sklada stavbnih zemljišč, ki je med drugim povedal, da znaša na ta dan vrednost telefonskega priključka že 61000 tolarjev, čeprav je 30. 10. 1991, ko so prvič izračunali končno ceno, ta je znašala še okrog 40.500 tolarjev. Povedal je tudi, da so zaradi nerealnega tečaja DEM za izračun valorizacije vplačanih sredstaev uporabili gibanje industrijski cen. Vplačila so zaradi enostavnejšega izračuna valorizirali od prvega naslednjega meseca. Zaradi časovnih zamikov o pošiljanju obračunov naročnikom so nastale razlike v obveznostih. Pošti so od 6103 priključkov prodali 1900 priključkov za 22 mio tolarjev- po tečaju 31. 10. 1991. Pri tem so upoštevali vlaganje pošte v telefonske centrale in v primarno omrežje. Glede udeležbe naročnikov iz Podgorja in Šinarce. ki so prispevali svoje deleže v materialu in delu, bodo morali še razčistiti. Povedal jc tudi, da Stanovanjsko komunalna banka, enota Kamnik, za posojilo zaračunava kar krepke obresti, v januarju bodo okrog 17%.
Iz uvodne obrazložitve Pavla Ocepka, kluba DEMOS:
predsednika poslanskega
»Za neuspešnost IS jc več vzrokov. Nanje je skupščina vseskoz; opozarjala, tako posamezni poslanci s poslanskimi vprašanji in z inter pelacijo kot skupščina v celoti s podprtjem načrtov in smernic dela IS in s sprejetjem sklepov ob interpelaciji IS, vendarle IS sklepov ni realiziral. Posledice takega odnosa so:
- še vedno voluntčrsko reševanje problematike zaščite Okolja obrti, turizma ipd., čez tisoč brezposelnih. Kamnik nima ustrezne obrtne cone, turizem je v nezavidljivem položaju,
- nezakoniti posegi v prostor oz, t. i. črne gradnje so pravilo in n izjema,
- stavka delavcev v družhenihdejavnostih,
- odstop sekretarja za obrt in turizem itd.
Katere so bistvene napake sedanjega IS, ki so povzročile tako stanje
- Skupščina se je vseskozi zavedala, da bi bilo za uspešno dele potrebno občinsko upravo strokovno okrepiti in seveda tudi racionali zirati, da bi bila manjše breme za proračun. Vseskozi je postavljala t! zahteve, vendar neuspešno. Problematika področij varstva okolju družbenih dejavnosti, obrti, turizma je tako kompleksna in zahtevna daje ni mogoče urejati voluntersko, ampak profesionalno. Izvršni sve ni sprejel ustreznih ukrepov. Kamnik še nima ekologa, nima strokov nega delavca, ki bi se profesionalno ukvarjal z obrtjo, turizmom itd.
- Sklepi, ki jih je sprejemala skupščina, pogosto niso bili realizirani nc da bi bilo pojasnjeno zakaj.«
komisije občanov za revizijo izgradnje telefonskega omrežja, ki so jo izbrali na nedavnem zboru na Duplici naročniki telefonskih priključkov. Med drugim so zahtevali drugačen
sp
Pl
ot Č, pl rei od
kn
pr
<
Sv< da jih san C
nilc
reši
1
I*
rali
do
r
sta\ Mo
od i ča s min sveć vem veli! križ dob skih finai
Odgovor na sklep skupščine
Ka] je storil sekretariat za prostorsko urejanje na področju komunalnih odpadkov?
Kaj je skupščina v začetku letošnjega leta sklenila, da mora izvršni svet pripraviti celovit projekt zbiranja, predelave in odlaganja odpadkov, hkrati z načrtovanjem deponije, je pristojni sekretariat na zadnji seji skupščine delegatom predložil poročilo o tem, kaj je letos storil na tem področju.
Ker je bil poskus pridobitve lokacije za začasno deponijo v naši občini neuspešen (možnost takega odlagališča so odklonili v Rudniku, v Tuhinju in v Mostah), je sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik takoj začel skupno akcijo z ustreznim sekretariatom v mestu Ljubljana za razširitev deponije na Barju.
Tako je kamniški izvršni svet že podpisal skupaj z izvršnimi sveti občin Domžale. Grosuplje. Litija. Zagorje in mesta Ljubljane ter javnim podjetjem SNAGA predpogodbo o izgradnji skupnega odlagališča komunalnih odpadkov. V vseh teh občinah so sedanja odlagališča polna. Naša občina bo udeležena pri odlaganju na deponijo Barje s 6.2% vseh odpadkov, ki se bodo zbirali v vseh navedenih občinah. Mesto Ljubljana bo omogočilo odlaganje odpadkov za čas štirih let.
O tem je bila julija letos že sklenjena pogodba med IS mesta Ljubljana. IS SO Kamnik ter javnim podjetjem Snaga in Komunalnim podjetjem Kamnik. Ceno za odlaganje odpadkov določa IS mesta Ljubljane in je sredi decembra znašala 1125 SLT za tono odpadkov.
Ker bo drugo polje deponije na Barju kmalu polno, bodo v kratkem začeli graditi tretje polje, čigar vrednost bo 170 milijonov SLT. Naša občina bo letos prispevala 4 milijone SLT.
Zaradi racionalizacije so se odločili za centralni sistem zbiranja komunalnih odpadkov na prekladalni postaji v Suhadolski jami. Na ta način bodo izločali vse koristne odpadke, kovine, steklo in papir ter kosovno blago kakor tudi nenevarne (inertne) odpadke. S tem bodo v veliki meri zmanjšali stroške nadaljnjega transporta kakor tudi odlaganja na deponiji Barje.
Zato je bil pri IBE Ljubljana naročen projekt za prckladalno postajo in odlagališče inertnih odpadkov (gramoz, pesek, ruševine itd.) Na tej osnovi je bila izdelana lokacijska dokumentacija in izdano lokacijsko dovoljenje. Zaradi časovne stiske, ker jc Kriška jama polna, so nabavili strojno mehansko opremo in začeli graditi objekt.
Nabavljeni sta dve preši, trije press kontejnerji ter posebna vozila za prevoz in sortimi transportni trak.
Zaradi ugotavljanja dejansko pripeljanih količin so predvideli na tej postaji tudi tehtnico. Predračunska vrednost prekladalne postaje je znašala julija 1991 ca 15 milijonov SLT.
V kratkem bodo zaključena vsa gradbena in strojno obrtniška dela z nekaj tehnološkimi korekturami.
Z izvedbo te postaje bo omogočeno najbolj enostavno selekcioniranje odpadkov. Vse kovinske dele bodo z elektromagnetom ločevali od drugih odpadkov in jih odlagali v kontejnerje. Zanje je zelo zainteresirana Surovina iz Kranja. Ves inertni material
bodo odlagali v predvideno deponijo in pridobili nazaj kmetijsko zemljišče. To pa je le del programa selekcioniranja odpadkov. V Kamniku so že na več mestih postavljeni kontejnerji za steklo in star papir. Ko bo zaključena investicija v prekladalno postajo in izgradnjo tretjega polja »barjanske« deponije, bodo lahko ločevali odpadke na izvoru. Za tak način se bomo lahko odločili skupaj z drugimi občinami v regiji, če bo priznan kot ekološko ustrezen in ekonomsko upravičen. Za nakup treh različno obarvanih posod sistema »saubermacher« je potrebno ca 700 ATS. S tem bi zbirali v eni posodi biološke odpadke, v drugi papir in v tretji druge komunalne odpadke. Tak način selekcioniranja pa zahteva za biološke odpadke tudi kompo-starno. sestajočo iz 1600 nr asfaltirane površine, od tega 900 nr pokrite površine. V Avstriji znašajo stroški priprave I m3 komposta ca 800 ATS.
Velja poudariti, da je naša občina prva v K Sloveniji pristopila k regionalizaciji zbiranja komunalnih odpadkov in z izgradnjo prekladalne postaje omogočila vse nadaljnje ekolo-
ške zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov, poudarja sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja v svoji informaciji delegatom.
Delegati so imeli k informaciji več vprašanj in pripomb. Med drugim so vprašali, kako jc bil izbran izvajalec projekta za prekladalno rampo, kaj pomenijo tehnološke korekture in koliko bodo stale, zakaj mora pri 6% deležu odpadkov naša občina za Burje prispevati 10% vrednosti naložbe. Menili so tudi, da bo moral Kamnik prej ali slej računati tudi na svojo deponijo. Sodijo, da bi glede na pomembnost in občutljivost tega področja to vprašanje morali obravnavati kot posebno točko, nc pa v vrsti drugih zadev pod imenom »uresničevanje sklepov«.
Ker delegati zaradi odsotnosti obolelega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora Marka Magistra niso dobili odgovorov na postavljena vprašanja, so sprejem te informacije odložili.
F. S.
Vsem naročnikom bi morali hkrati in na isti o«;-.;-. :«JIa,ili raci da ne bi prihajalo do sedanjih ras ki jih jc seveda mogoče utemelje z inflacijo, y Niso bili Zadovoljni tudi z odg< ^ • rom na vprašanja, po kakšni cen J' Pošta kupila od sklada 1900 prikl.vesa kov. Kljub vlaganju Pošte v cenirtudi je po njihovem mnenju ta cena i šali i nizka. šmau Navzlic zelo različnim stališče« tvent ocenam pa je občinska skupščin ,juje predlog izvršnega sveta sprejela , J J. zelo konkretnih sklepov in pripo, *" '] V interesu vseh je, da se izgra« v ' telefonskega omrežja čimprej dol šega ča, ker bi vsako zavlačevanje p0v j» čalo naročnikom dodatne stroški'.. ■
Zato so predlagali, naj bi naroč *Jer J sedaj predlagane zneske čimprej»žen čali. Sklad stavbnih zemljišč pa f prost takoj valorizirati vse vplačane z.ncteko od dneva vplačila dalje, kar bo se^bodo vplivalo na zvišanje vplačanih < je nu stev posameznikov. Preveč vplif ..■ , sredstva jim bo sklad vrnil. ..?
Komisija občanov pa bo s;» eul<< z nadzornim odborom sklada st* Ka' zemljišč najkasneje v dveh mc>«pre(ln opravila temeljit pregled celoin M poteka     izgradnje     telefonsk, , omrežja. Sodl n
Pomemben je tudi sklep skup«jfrier^ da bo občina Kamnik na podlagi lo ni | dosedanjh vlaganj v telefonijo s sflričet: občine, podjetij in naročnikov slave ljavljala skupaj z njimi lastnins gaja lež, ko se bo pošta preoblik ■U)r..i v delniško družbo. " Prav gotovo bodo dosedanje iz'1^- '
\\N U!
nje pri izgradnji telefonskega on ,i v naši občini dobra šola, kako hodnje organizirati tako ponu naložbe. Namen tistih, ki so z investicijo, vsekakor ni bil slab kor pravijo včasih, po bitki so nerali pametni.
F. SVEl
oir
: '»g
■-
h   Nadaljevanje s 1. strani
in
ji
o In
dal kr: lo
Malograjski hrib dobiva novo podobo
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo stolp v prvi fazi služil le kot razgledna ploščad, v drugi fazi pa bi bilo potrebno urediti dostop, notranjost s stopniščem in mu nameniti dejavnost, primerno za to lokacijo, ki bo obudila desetletja dolgi spanec Vero-nikinega gradu.
Do sedaj opravljena dela so izvajali: gradbeni mojster Franc Pelko, ključavničar Emil Grzinčič in tesarstvo Kosirnik.
Tloris značilnega romanskega gradu
V pogledu arheologije so nadaljnje raziskave na Malem gradu potrdile dejstvo, da imamo opravka s tlorisom značilnega romanskega gradu z glavnimi sestavinami, kot so: obrambni stolp, kapela (prvotno v samostojnem
stolpu) in palacij kot bivalni del, vse to pa vpeto v okvir enotnega obzidja. Poleg teh najdb je bila odkrita predz-godovinska naselbinska plast z antično lončevino in vkopanimi staroslo-vanskimi skletnimi grobovi. Skromen nakit, odkrit pri pokojnikih, označuje čas, t.j. ketlaškekulturc od prve pol. 9. stoletja do konca 10. stoletja. Domnevati torej smemo, da ima sedanja malograjska kapelica svojo starejšo predhodnico, izviraiočo iz 9. stoletja.
Dosedanje raziskave na Malem gradu so dale toliko novih podatkov in najdb, da bi bilo vredno razmišljati o njihovi predstavitvi v okviru dokončne prezentacije razvalin. Takšna predstavitev bi nedvomno lahko našla svoj prostor v notranjosti stražnega stolpa.
Na malograjski kapeli bodo letos nadaljevali dela, prekinjena oktobra zaradi neugodnih vremenskih razmer.
I Iz krajevnih skupnosti
MEKINJE ODLOČNO i NAPREJ
dal;
:a.
:oz ter-Sin lizi-
Med krajevne skupnosti, ki so se izrekle za nadaljevanje samoprispevka, sodi tudi KS Mekinje. V naslednjih štirih letih bodo krajani plačevali dva odstotka od svojih dohodkov, zato da bi uresničili zelo obsežne naloge. Le-te pomenijo osnovo za nadaljnji napredek kraja. Čeprav razmere letos niso bile najbolj ugodne, je odločitev krajanov plod tehtnega razmišljanja. V Kamnški občini so bili razpisani referendumi skoraj v vseh KS, od tega se jih je približno dve tretjini odločilo ZA, v tretjini KS pa izidi glasovanja niso bili pozitivni.
Kako v KS Mekinje uresničujejo sprejete odločitve, predvsem pa, kaj so /c postorili v tem času, smo se pogovarjali Z g. Marijo Rcba, predsednico sveta KS.
jjja      Obseg nalog, za katere se je odločil ,zrK Svet KS skupaj s krajani, je tolikšen, da si skoraj ni mogoče zamisliti, da bi jih bilo moč uresničiti brez krajevnega i m samoprispevka.
Od sprejetja samoprispevka je minilo komaj pol leta. V tem času so rešili že nešteta vprašanja.
Kaj so postorili:
Na cesti Treh talcev so asfaltirali daljši priključni krak, ki je bil
do sedaj makedanski.
Drugi, še večji zamah predstavlja modernizacija obeh delov sve Moljkove poti. Prvi del poteka ■ 0v od mostu, mimo Zarje do križiš-td. ča s Poljčevo potjo, drugi del pa mimo Kemostika. Celotno pot so svečano izročili prometu 23. novembra. Stroški izgradnje so bili veliki. Prvi del ceste od mostu do križišča so pokrili iz sredstev, pridobljenih kot odškodnino ob lan-
nje
le)' tali a i Jja na
im
li
a&
1 skih poplavah, drugi del pa so .jjij financirali KS in še krajani.
V tem času so uredili Prašni-^ karjev park in zasadili nova dre-"jkivesa. Pri teh delih so sodelovali nlr tudi krajani in tako precej zmanj-ia i šali izdatke. Uredili so tudi Ker-šmančev park in izdelali uredili tveno študijo. Oba parka dopol-JJJ ijujcta lepo podobo tega predela 11 iCS in se funkcionalno vključujeta v življenje krajanov in tudi šir-]„i šega območja.
Dom TVD Partizan, Mekinje, ^ kjer je tudi sedež KS, je bil dele-,:vžen finančne pomoči. Urejeni i I prostori omogočajo aktivnosti, ki dueko skozi vse leto. Pri vhodu scvbodo zgradili še nadstrešek. To 1 " |e nujno, saj trenutno stanje zla-''a ti ob slabem vremenu povzroča
i eliko škodo.
%:>
iti Katerim nalogam namenjati »;"prednosti v 1992. letu?
":" Med najpomembnejše naloge 5j sodi mrliška vežica. Pripraviti nameravajo tehnično dokumentaciji io ni po možnosti že v letu 1992 ;sltričeti z izgradnjo. Akcija bo tc-v ;la več let. Stroški izgradnje pre-s iaigajo možnosti KS, zato bodo k »orali pri zbiranju finančnih redstev sodelovati tudi uporab-uslug in sosednja KS. pomembna naloga, ki je v zakoni fazi. je dokončanje in del "čitev v telefonsko omrežje, j ■ .ig 250 novih naročnikov ne-
ne-
strpno pričakuje »telefonski zvonec«. Za uresničitev te investicije je prispevala KS vsa dogovorjena sredstva, 0,9% od samoprispevka, zato naročnikom ni razumljivo zavlačevanje preko dogovorjenega roka. Pri vsem tem bi krajani želeli videti tudi čiste račune. Zavedajo se, da brez solidarnosti ne bo šlo, prepričani pa so, da SKG akcijo preveč zavlačuje.
Za krajane, ki ne bodo imeli svojega telefona, so pri TVD Partizan postavili javno govorilnico, in bi jo radi takoj vključili, pa tudi to ni mogoče. Zakaj, se vprašujejo?
Poseben problem predstavlja potok Osranec, ki močno naraste ob večjih nalivih. KS je dobila zagotovilo, da bo sanacija potoka opravljena v 1992. letu. Zavod za urejanje hudournikov ima to nalogo v svojem programu.
V tej KS z zanimanjem spremljajo porabo družbenih sredstev in skladov, oblikovanih na ravni občine. Vprašujejo, ali imajo KS. kjer so se odločili za samoprispevek, kakšne prednosti ali pa dobijo teh sredstev še manj kot v tistih KS. kjer samoprispevka niso sprejeli. Na teh sredstvih participirajo pri posameznih akcijah, vendarle pa bi radi dobili podrobnejši pregled porabe.
Naslednje tehtno vprašanje, ki je nenehno pred Svetom KS, je odnos nekaterih krajanov do sprejetih obveznosti. Pri realizaciji posameznih investicij, kjer dodatno sodelujejo s sredstvi tudi občani, bi obveznosti morali izpolniti, sicer ne bo mogoče uresničiti vseh načrtovanih del. Sredstva samoprispevka ne morejo pokriti vseh izdatkov, zato mora načelo solidarnosti veljati, vsaj v okvirih KS.
Sogovornica g. Marija Reba je še
povedala, da uporabo vsakega tolarja temeljito pretehtajo. Pri vseh delih iščejo najugodnejšega ponudnika, zato je bilo mogoče opraviti tak obseg del tudi zaradi dobrega sodelovanja s Komunalnim podjetjem.
Ponovno je zagotovila, da brez samoprispevka ne bi mogli urediti skoraj nobene naloge. Namenska sredstva, ki jih dobijo, ne pokrivajo niti administrativnih stroškov. Brez samoprispevka bi bili izdatki krajanov občutno večji. Ob zaključku nam je povedala še, da pozna mnoge težave v KS, kjer niso sprejeli samoprispevka. Prepričana je, da bodo sredstva krajevnega samoprispevka bogato obrestovana v KS Mekinje kot celoti enako pa tudi za vsakega krajana.
STANE SIMŠIČ
Med ta dela sodijo: popravilo strehe in zamenjava stare kritine z novo nad vhodno lopo in galerijo ob srednji kapeli, obnova celotne fasade, saniranje poškodovanih notranjih ometov, delno restavriranje fresk v kripti in srednji kapeli, zožitev svetlobne niše v kripti in dr.
Ob koncu preteklega leta so bila opravljena zahtevna tesarsko-krovska in kleparska dela, v notranjosti kapele pa so bila v celoti zamenjana stara dotrajana okenska krila z novimi. V delu so žične in kovane mreže, ki bodo nameščene v okenske niše ščitile steklo in notranjost kapele pred vsiljivimi »obiskovalci«.
V letošnjem letu je v notranjosti
kapele predvidena obnova stopnic, namestitev baročnega interierja in postavitev restavriranih plastik sv. Jožefa in sv. Roka.
Na kranjskem Zavodu zagotavljajo, da bi bilo v letošnjem letu možno usposobiti in opremiti tudi zgornjo kapelo, če bo na voljo dovolj finančnih sredstev in interesa s strani pristojnega župnijskega urada, ki je lastnik kapele.
Torej pravljica o Veroniki na Malem gradu ni brez osnov, le zaupati bo potrebno stroki in malograjski zaklad bo dobil vsebino in obliko, ki mu gre.
arh. BOJAN M HI K.I arh. TOMAŽ SCHLEGL
Takšen bo stražni stolp
Razvojni program za tuhinjsko dolino
Možnosti za razvoj v kmetijstvu
Program za Tuhinjsko dolino je po naročilu IS SO Kamnik pripravila INOVNA, Studio podeželja z Raven na Koroškem. Cilj tega dela ni bila nova analiza problemov, temveč definiranje možnosti za razvoj te doline. Možnosti za razvoj smo iskali, ugotavljali in preverjali tudi skupaj s prebivalci Tuhinjske doline, ki so se odzvali vabilom na pogovore. Zato jc sedaj, ko je program zapisan, prav, da z rezultati seznanimo kar največ prebivalcev. V dveh delih (v tej in naslednji številki) vam bomo predstavili osrednji del programa - RAZVOJNE MOŽNOSTI. Od vas, ki boste te vrstice brali, pa je odvisno, če in kdaj jih boste uresničili.
OSNOVNA
KMETIJSKA
PROIZVODNJA IN
DRUGE
PROIZVODNE
DEJAVNOSTI
Ob usmeritvah za razvoj osnovne kmetijske dejavnosti (živinoreja: govedoreja, prašičereja, reja drobnice, rastlinska proizvodnja: sadjarstvo ...). ki jih imajo v svojih programih opredeljene strokovne službe za pospeševanje kmetijske proizvodnje, smo v program zapisali še MOŽNOSTI ZA RAZVOJ NASLEDNJIH PROIZVODNIH DEJAVNOSTI:
* Reja divjadi
Podobno kot reja ovac in koz je reja divjadi možna na strmih tleh. kjer ni možna paša govedi. Reja divjadi se lahko uvaja kot dopolnilna dejavnost ali kot samostojna dejavnost za manjše kmetije v zelo strmih legah. Povpraševanje po divjačini je vedno večje. Prodajne možnosti so v povezovanju z obstoječimi gostinskimi obrati, mesarijami kot posebna samostojna ponudba ali pa kot surovina za predelavo v specifične proizvode. Reja divjadi sc naj vključuje tudi v turistično ponudbo območja - kot posebna ponudba proizvodov in kot »zanimivost kmetije«, saj si veliko ljudi, predvsem pa otrok, želi videti živali, ki jih v naravi težko opazuje.
* * Konjereja
Reja je možna kot dopolnilna dejavnost na manjših kmetijah - predvsem tam. kjer bi se razvijali centri za kmečki turizem, v zimskem času se lahko izkoristijo za delo v gozdu in tudi za turizem.
* * * Ribogojništvo
Pri ribogojništvu sta perspektivni dve usmeritvi:
- vzreja rib v potokih,
- vzreja toplovodnih rib in rakov na osnovi uporabe geotermalne vode.
Zaradi ugodnih temperatur vode (Mlinščica) in ugodnih pretokov je možna vzreja postrvi in šarenk.
• • • • Čebelarstvo
Čebelarstvo je panoga, ki ni pomembna samo zaradi dohodka, ampak tudi kulturnokrajinskega vidika ter ohranjanja nekdanjih tradicij v našem prostoru. Paše za čebele je dovolj v hribovitem delu (smreka, kostanj, resje) in tudi na nižinskih področjih (travniki, poljedelske kulture - ajda. repica).
• » • • * Gojenje gob
Glavni vidik gujenja gob je pridelava hrane. Prednosti, zaradi katerih je gojenje gob perspektivna panoga, so poleg tržnega povpraševanja še:
- proizvodnja gob je možna skozi vse leto
- proizvodnja ni odvisna od zunanjih dejavnikov in negativnih vplivov v okolju
- prostor za gojenje gob se lahko uredi v obstoječih objektih
- izkoristek substrata je zelo velik
- izrabljen substral se lahko uporabi za gnojilo ali živinsko krmo. ***"•'•• Reja kožuharjev
Reja kožuharjev bi prišla v poštev predvsem na majhnih kmetijah, ki nimajo drugih možnosti za pridobivanje dohodka. Sem prištevamo kunčjerejo. rejo nutrij, činčil, polarnih lisic in drugih živali. Pospeševalna služba na tem področju lahko poskrbi za povezave potencialnih rejcev z ustreznimi institucijami in strokovnjaki, ki se s temi področji ukvarjajo. Rejo kožuharjev je potrebno pospeševati na področjih, kjer so perutninske farme, saj se s tem rešujeta dva problema - odpadki s perutninskih farm sc uporabljajo kot krma za kožuharje.
******* Vzreja perutnine
Glede na povpraševanje na trgu je perspektivna vzreja puranov, gosi, rac in jerebic.
Pri uvajanju teh potencialnih proizvodnih usmeritev (še zlasti pa reje divjadi, kožuharjev in perutnine) je potrebno upoštevati ekološke omejitve in merila.
DOMAČA PREDELAVA KMETIJSKIH PROIZVODOV
Pestrost ponudbe različnih produktov je ena izmed konkurenčnih pred-
nosti območja. Domača predelava in finalizacija produktov naj bo usmerjena v kakovostne izdelke, narejene po domačih receptih, ki so tržno zanimivi prav zaradi svoje specifičnosti.
Glede na naravne potenciale okolja, osnovno kmetijsko proizvodnjo in tradicijo domače predelave je na tem območju perspektivna predvsem predelava mleka, mesa in sadja.
* Predelava mleka
Prireja mleka v hribovitih predelih je smotrna le takrat, če jc povezana tudi s predelavo. Glede na lo, da je večina mleka v hribih prirejena brez silaže, bi to lahko dodatno vplivalo na večjo vrednost mlečnih izdelkov. V zadnjem času se pojavlja vse večje zanimanje za lastno predelavo mleka v različne mlečne izdelke: maslo, mehke in trde sire z dodatki zelenjave in začimb, jogurte, razne mlečne napitke in drugo.
Predelava mleka je možna v dveh oblikah:
- kot vaška sirarna z večjo zmogljivostjo
- kot individualna, domača sirarna v okviru kmečkega gospodinjstva.
a) Vaška sirarna
Vaška sirarna je ekonomsko upravičena na področju, kjer je:
- dovolj surovinske osnove (spodnja meja je 150 1 dnevno)
- razdalja do odkupnih postaj prevelika
- slaba infrastruktura in naravna omejenost prostora
- odkup mleka ni zagotovljen (kozje, ovčje mleko).
Pri vaški sirarni so na nosilca dejavnosti vezani okoliški kmetje.
b) Individualna sirarna v okviru kmečkega gospodinjstva
Primerna je za posamezna gospodinjstva, kjer je:
- tradicija in znanje predelave mleka
- dovolj surovinske osnove (min. 36-40 1 dnevno)
- zagotovljeni minimalni sanitarno-tehnični pogoji.
* * Predelava mesa
Predelava mesa za samooskrbo gospodinjstev se pojavlja na večini kmetij, saj mnogo posameznikov pozna dobre recepte za pripravo suhomesnih izdelkov. Posebno zanimivi so suho-mesni izdelki iz divjačine. Na kmetiji, ki se ukvarja s predelavo, pa morajo biti zagotovljeni minimalni sanitarno-tehnični in veterinarski pogoji.
* * * Predelava sadja
Predelava sadja temelji na potencialu starih vrst ncškropljcncga sadja, tradiciji, znanju in domačih receptih gospodinj. Možni proizvodi so: sokovi, sušeno sadje. kis. kompoti, marmelade, džemi. sadjevec.
Sušeno sadje je kot dopolnilna dejavnost možna v dveh oblikah:
- kot vaška sušilnica z večjo zmogljivostjo
- kot individualna sušilnica za posamezno kmetijo.
a) Vaška sušilnica je ekonomsko upravičena na področju, kjer je dovolj surovinske osnove, odkup tega pa ni organiziran ali zagotovljen. Na nosilca dejavnosti so vezani okoliški kmetje, za katere nosilce opravlja odkup sadja ali pa storitev - sušenje sadja. Surovinska osnova za ekonomsko upravičenost proizvodnje je 15.000 kg sadja. Ocenjena proizvodnja je za eno delovno mesto.
b) Individualna sušilnica je primer na za posamezne kmete, ki imajo dovolj sadja za predelavo oz. sušenje, ni pa organiziranega odkupa. Količina sadja za ekonomsko upravičenost proizvodnje je 7.000 kg.
POVEZOVANJE IN
PRODAJA
PRODUKTOV
Ker je bil izpostavljen problem prodaje kmetijskih pridelkov, je POTREBNO PODATI MOŽNOSTI ZA ORGANIZIRANO PRODAJO PROIZVODOV S KMETIJ.
ta je možna v dveh oblikah:
- s prodajo proizvodov na tržnici v Kamniku in
- z direktno prodajo na kmetiji.
* PRODAJANA TRŽNICI:
- Na tržnici v Kamniku je potrebno zagotoviti urejen prostor, kjer se bodo lahko prodajali domači proizvodi iz Tuhinjske doline.
- V sodelovanje s strokovnimi službami je potrebno pripraviti in oblikovati merila za prodajo kmetijskih proizvodov na tržnici in to vključiti v »Odlok o prodaji na tržnici«.
- Informirati kmete o možnostih prodaje na tržnici.
- Organizirati prodajo.
* * PRODAJA PROIZVODOV NA KMETIJI:
»Nakupovanje na kmetiji« je oblika ponudbe, ki povezuje kmetijstvo s turizmom. Ker je to začetna oblika uvajanja turizma v podeželski prostor, smo jo podrobneje opisali v poglavju o turizmu. MARIJA PRAZNIK NOVNA
Obnovljeno križišče Moljkove poti v Mekinjah
PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA TUHINJSKO DOLINO BO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, IN SICER:
- v ponedeljek. 20. 1. 1992, ob 17. uri v Kulturnem domu Srednja vas in v prostorih šole Vranja peč
- v ponedeljek. 27. 1. 1992, ob 17. uri v Kulturnem domu Laze in pri Žibertu na Malem Raki-tovcu za KS Pšajnovica.
- v torek, 28. 1. 1992, ob 17. uri v Kulturnem domu Špifalič in v sejni sobi krajevne skupnosti Motnik
- v torek, 11.2. 1992, ob 17 uri v Kulturnem domu Sela in Kulturnem domu Šmartno.
KAMNIŠKI OBČAN
strankarsko dogajanje
16. JANUARJA 1992
Zeleni Kamnika
Varovanje okolja temelji na izobraževanju
Kdo bo preprečil nadaljnje onesnaževanje zraka. voda. uničevanja narave? Kdo? Ljudje! Zavedni ljudje! Skrajni čas je. da pričnemo ukrepali in ne le stokati ter kritizirati. Škodo namreč povzročamo vsi: vsi se vozimo z avtomobili, vsi kurimo, vsi peremo, pomivamo, uporabljamo razne kemikalije itd. Zato sc moramo vsi ozavestiti, postati aktivni varovala okolja. Kako naj bi ozveščanje potekalo?
IZOBRAŽEVANJE MLADINE
Z razvijanjem ustreznega čuta za varovanje narave, za čisto okolje jc treba pričeli že pri najmlajših v vrtcih in nadaljevati v šolah. Seveda pa to ni samo stvar vrtcev in šol. Ozavešča naj se otrok tudi doma.
Ekološka vzgoja jc že vključena v vzgojnoizobraževalni proces na vseh ravneh od predšolske vzgoje do podiplomskega študija. Vsebine ekološke vzgoje so navzoče zlasti pri naravoslovnih predmetih, pa tudi pri družboslovnih, jezikovnih in estetskih predmetih. Tematika varstva okolja je šc posebej opredeljena v programu naravoslovnih dejavnosti in programu delovnih akcij od 1. do'8. razreda, ki jih izvajajo šole v skladu z možnostmi in potrebami v svojem neposrednem okolju.
Načrt je torej tu. in ga ni potrebno širiti in mu dodajati, potrebno gaje le izvajati. Prav pri izvajanju programa pa se najbrž marsikje zatika in tam bomo morali Zeleni priskočiti šolam na pomoč.
V kakšnem smislu?
Pri spodbujanju pedagoških delavcev, da bi se bolj z zavzetostjo lotili ekoloških tem. da vnašajo v učne vsebine najnovejša dognanja v ekologiji. Predvsem pa, da bi zelo resno prebujali v mladini ekološko zavest. Tega pedagoški delavci ne bodo mogli uspešno opraviti, če ne bodo seznanjeni z znanstvenimi dognanji na področju ekologije. Tako je naloga Zelenih tudi, da zbirajo in spremljajo zadevno literaturo in jo posredujejo šolam, hkrati pa prek pedagoških delavcev motivirajo tudi starše za ekološko vzgojo otrok.
Zeleni naj bi bili torej vprežni v voz. ki mora močno potegniti najprej, da bo speljal iz blata in smradu v lepše in bolj zdravo okolje.
Zeleni Kamnika bomo na šolah v sodelovanju z učiteljskimi kolektiv organizirali: zeleni parlament, kviz. ekološki tabor in sodelovali pri ekoloških akcijah.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Tudi pri odraslih naj bi bil glavni cilj izobraževanja prebujanje ekološke zavesti. Nujno je, da bo sleherni človek kaj storil, da bomo obvarovali ves živi svet pred propadom, uničenjem. Našim prihodnjim rodovom moramo omogočiti normalno, naravno življenje. Prav vsak bi moral za to kaj storiti? To je nuja! Nihče ne sme stati ob strani in valiti krivdo na druge. Vsi smo udeleženi pri onesnaževanju in vsi moramo ukrepati, da bi se stvari
začele izboljševati in sc ne bi stopnjevale na slabše.
Kaj že ta hip lahko vsak stori?
Zmanjša količino odpadkov. Nekatere odpadke koristno uporabi, npr. za kompost. Odpadke sortira. Pazi. da ne pridejo zraven strupene kemikalije, škodljive snovi. Ponovno uporabi npr. kozarce, steklenice, papir ipd.
Zmanjša uporabo pralnih praškov, pomivalnih sredstev, čistil, razpršilcev, lakov itd.
Zmanjša porabo električne energije in pitne vode.
Zmanjša porabo toplotne energije in jo nadomešča s sončno, s pravilnim kurjenjem pa zmanjša onesnaženost zraka.
Zmanjša porabo bencina z večjo uporabo javnih prevoznih sredstev in s tem, da krajše razdalje prehodi peš ali premosti s kolesom.
URESNIČITEV TEH CILJEV
Da se bo to začelo izvajati, moramo Zeleni kot pobudniki varovanja okolja vložiti veliko napora in pokazati veliko iznajdljivosti. Ljudi je treba seznanjati, jih prepričevati, dokazovali, jim širiti obzorje in poglabljati zavest.
V ta namen bomo:
Izobraževalni   ljudi   prek tiska
- Kamniški občan in drugi časopisi, knjige, brošure, letaki.
Predavali o raznih temah iz ekologije-
Prirejali javne tribune:
a) Kako zmanjšati porabo pralnih praškov in drugih nevarnih kemikalij v gospodinstvu!
b) Kako zmanjšati porabo energijo ob enakem bivalnem ugodju?
c) Kako povečati izrabo sončne energije?
d) Kako in s čim kuriti, da bi zmanjšali onesnaženost zraka?
e) Kaj bi doma lahko naredili, da bi zmanjšali porabo pitne vode? Ter da bi jo čim manj zastrupljali in onesnaževali?
Prek TV oddaj na Impulzu bomo seznanjali ljudi z akcijami, z osnovnimi spoznanji v ekologiji, skratka z vsem, kar naj bi ljudje vedeli s tega področja.
Preko kmetijskih pospeševalcev pa seznanjali ljudi s pravilnim doziranjem kemikalij pri raznih škropljenjih in jih opozarjali na škodljivost njihove prekomerne uporabe zaradi nevednosti ali iz želje, da bi bil učinek temclji-tejši.
Prepričevali bomo vrtičkarje in manjše kmete za pridelovanje bio prehrane.
Povezali se bomo tudi z ribiči, lovci gozdarji zaradi skupnih ukrepov pri varovanju narave ter s komunalo glede odlagališč, sortiranja in kompostiranja odpadkov idr.
Da pa bi nam to v kar največji meri uspelo, se obračamo na vas, dragi občani, da se čim dejavneje vključite v ta proces, saj gre za vas, za vaše otroke, vaše vnuke!
ZA ZELENE KAMNIKA Dragica Friedl
S konference SDP
Za naravnejšo povezavo Kamnika v regijo
Samostojna in neodvisna Slovenija mora čimprej dobiti svojo ustavo, ki bo zagotavljala razvoj Slovenije kot socialno pravična in gospodarsko uspešna demokratična parlamentarna država, je na občinski konferenci stranke demokratične prenove Kamnik sredi decembra poudaril njen predsednik dr. Branko Božič. Posebej je podčrtal dejstvo, da so bili pri pripravi ustave upoštevani mnogi predlogi SDP.
večkrat neučinkovitih razprav v občinski skupščini. Pogoj za boljše delo IS je tudi ustrezna ter konkretna sestava in delo občinske uprave. To sc je zlasti pokazalo v dosedanjih ocenah v zvezi z odstopom člana IS, odgovornega za turizem in obrt.
Člani SDP so sklenili, da se bodo tako prek svojih osnovnih organizacij kot na ravni občine bolj vključili tudi v razprave o bodoči organiziranosti občin. Na konferenci so v zvezi s tem zavrnili možnost, da bi se območje občine Kamnik vključilo v regijo Ljubljana - okolica, skupaj s Kočevjem, z Ribnico in drugimi občinami,
niP.nUO. *t« bi bilo bolj litiljunjclrn da
bi o tem našli skupni jezik z občinama Domžale in Litijo.
Ko so spregovorili o pripravah na prihodnje volitve, so menili, da se bodo morali bodoči kandidati stranke, še posebej za republiški parlament, večkrat pojaviti med volilci, kot so se doslej.
F. S.
KAMNIŠKI LIBERALNI DEMOKRATI V SKUPŠČINI
Ob izteku leta 1991 nas je vodstvo skupščine pozvalo, naj predlagamo teme, s katerimi bi se skupščina občine Kamnik spoprijela v prihodnjem letu. Glede na naše dosedanje delo v kamniškem parlamentu mimo izziva nismo mogli iti, zato je nastal predlog, s katerim seznanjamo voliice, člane naše politične organizacije in ne nazadnje tudi simpatizerje.
Tisti, ki redno spremljate skupščinsko dogajanje v kamniški občini, po vsej verjetnosti poznate naša prizadevanja, povezana z javnimi glasili in mediji od Kamniškega občana, zasebne kabelske TV. postaje IMPULZ, ter priprav na ustanovitev lokalne radijske postaje. Za slednjo smo od RTV Slovenija, preko občine, pridobili idejni načrt z osnovnimi tehničnimi karakteristikami. Akt o ustanovitvi radia v skupščini žal še ni sprejet, tako se bo delo LDS Kamnik tudi letos usmerjalo k temu cilju. Dogovor med strankami bo potrebno doseči, saj gre nc nazadnje tudi za omogočanje sprostitve zasebne iniciative, ki ji v raznih smernicah, programih in resolucijah dajemo zelo vidno mesto.
Na področju informiranja pa imamo liberalni demokrati šc en predlog. Z Odlokom o informiranju predlagamo, da se uredi ves kabelski sistem za zemeljske in satelitske programe v mestu Kamnik in njegovi okolici. Smatramo, da je dograjeni sistem prerastel ljubiteljsko vzdrževanje in da bi IS SO Kamnik dodelil koncesijo podjetju, ki bo vzdrževalo in razširjalo kabelsko omrežje. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na prizadevne posameznike, ki so izgradnjo pripeljali tako daleč, saj sc z obstoječim sistemom zagotovo lahko pohvalimo tudi v slovenskem merilu. Če si želimo urejenost na tem področju, bo za to potreben tudi kakšen tolar iz žepov vseh tistih, ki sprejemate te programe, in to zato. da bo sistem vzdrževan, da bi zagotovili denar za kodirane programe, v razmislek pa dajemo tudi naročnino za kanal IMPULZ, ki ga lahko spremljate že vse leto. Da pa sistem obveščanja nc bi imel vsebinskih odklonov, predlagamo ustanovitev občinske komisije za informiranje, ki naj bi opravljala nadzor nad javnim obveščanjem v občini Kamnik.
Naslednje področje, s katerim smo se že v tem letu ukvarjali liberalni demokrati, je področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Odlok o javnem podjetju, ki smo ga predlagali v sprejetje skupščini, ni dobil potrebnega števila glasov. Menda smo malce prehitevali, čeprav sugestije, ki prihajajo od vas volilcev, pričajo drugače. Puške seveda nismo vrgli v koruzo, zato bomo predlog skušali uresničiti v letu 1992. Poizkus, da bi samoupravljanje v javnih zavodih, podjetjih zamenjali s soupravljanjem, v tem primeru pa z upravljanjem s proračunskimi sredstvi, nam ni uspel. Na komunalnem področju jc naslednja pobuda ta, da bi za poslovne in manipulativne prostore plačevali odpadke na kg mersko enoto. Kolikor smeti imaš. toliko jih moraš plačali. Pravzaprav - sila enostavno, nc nazadnje celo pošteno.
Oživitev starega mestnega jedra Kamnik smo liberalni demokrati povezovali z odprtjem Kidričeve ulice za osebni, enosmerni (smer s severa na jug) promet. Zc pred dvema letoma smo v volilnem programu predlagali referendum, in kot kaže, se bo Ic-ta zgodil spomladi prihodnjega leta. Tako jc zapisano v Odloku o cestnem prometu in za izpolnitev le tega predlagamo, da bi skupščina čimprej razpisala referendum, na katerem se bomo volilni upravičenci odločali o usodi dela ulice Borisa Kidriča, s tem pa tuui za eno od vati.,,,, ;c pr,>mrinr studije, ki nam jo jc zc preo. reit izdelal SCT iz Ljubljane.
Navedeni predlogi, ki smo jih vodstvu skupščine posredovali, pri tem pa konkretno zapisali, za katere občinske odloke in sklep gre. so zadeve, pri katerih bomo imeli liberalni demokrati iniciativo. Poleg tega je računati, iz dosedanje prakse kamniške skupščine, da nas bodo zanimala prav vsa področja, ki zadevajo vas volilec.
STANE ZARNIK
Člani so ob sodelovanju Francija Pivca iz republiškega vodstva SDP pretresli tudi programska izhodišča, ki so jih delegati stranke čez nekaj dni sprejemali na konferenci v Postojni. Živahno polemiko jc spodbudil zlasti predlog, da bo v bodoče SDP delovala kot levosredinska stranka. Nekateri so namreč mnenja, da bi morala SDP ostali čisto leva stranka. Vendar je le prevladalo mnenje, da je treba stranko postopoma preobraziti v smer socialdemokratske prenove.
Seveda so sc udeleženci lotili tudi konkretnih občinskih problemov. Pri tem so posebej poudarili potrebo po zaustavitvi sedanjega večanja nezapo-
slenih, zlasti z odpiranjem novih delovnih mest v malem podjetništvu, obrti in drobnem gospodarstvu.
Menili so tudi, da nc bi bilo dobro, če bi v tem trenutku rezrešili celotni izvršni svet oz. mu izrekli nezaupnico (tak predlog jc občinska skupščina na predlog poslancev Demos uvrstila na dnevni red). V SDP so mnenja, da bi bilo bolje, če bi predsednici izvršnega sveta dali podporo pri ustrezni zamenjavi članov in dopolnitvi sestave izvršnega sveta z nekaterimi novimi člani. Saj dela izvršnega sveta v celoti ni mogoče negativno oceniti. Določene slabosti v njegovem delu pa jc mogoče odpraviti tudi brez dolgotrajnih in
Nove struje v gospodarstvu
Najboljši poslovnež je - ženska!
Odmev na članek
KAKO DO NOVIH OBČIN?
V 22. številki Kamniškega občana, z dne 19. decembra 1991. je bil objavljen navedeni članek, ki ga jc napisal Branko Novak.
Članek sem skrbno prebral, ker jc avtor tudi član strokovnega odbora za pripravo lokalne samouprave na področju republike Slovenije. Zapaziti je. da so pri oblikovanju novih občin pomembni izvirni prihodki (občinski gozdovi, stavbe itd.).
Po zadnjem predlogu strokovne skupine naj bi bilo v republiki Sloveniji 24H občin. Sedanja občina Kamnik naj bi imela štiri nove: Kamnik. Kamniška Bistrica. Komenda in Tuhinjska dolina. Pripombo imam na občino Kamniška Bistrica, ki naj hi zajemala krajevni skupnosti Črna in Kamniška Bistrica. V to občino ni vključena KS Godič (pomotoma ali na osnovi strokovne analize), vključena je v občino Kamnik.
Avtor v svojem članku navaja različnost mnenj na zadnji okrogli mizi. zato predlagam tudi merila, ki jih jc nujno treba upoštevati pri dokončni (}bliki novih občin: 1. katastrska in naravna povezanost
2. Zgodovinska in tradicionalna povezanost občanov
3. Skupna uporaba izobraževalnih, kulturnih in komunalnih objektov
4. Skupna gradnju objektov
5. Minimalno število prebivalcev.
Navedena merila so minimum za delovanje bodoče občine Kamniška Bistrica, kije biki že organizirana inje vključevala tri krajevne skupnosti: Črno. Godič in Kamniško Bistrico. Katastrsko, naravno, zgodovinsko in tradicionalno smo povezani, saj smo gradili objekte, kijih skupaj uporabljamo (vodovod, pokopališče, gasilski dom. šola. poslovilne vežice), načrti zm PIT in CATV pa bodo dokončani v letu 1992. Nc na koncu pa združeni tudi izpolnjujemo pogoj vsaj 3.000 prebivalcev.
S tem člankom sem želel opozoriti sestavljalcc bodoče lokalne samouprave, naj prisluhnejo tudi obstoječim lokalnim oblastem (KS) in posameznikom, ki so prispevali k razvoju kraja oziroma nove občine.
Predsednik KS Godič IVAN KOSIRNIK
V »njeni« tovarni je vse kot škatlici. Manjše in večje zgradbe (a nobena velika) spominjajo prej na večje družinske hiše kota na tovarniške objekte, kar pravzaprav so. Vse, lično pobarvane, se spogledujejo med seboj in ne izdajajo delovnega utripa znotraj njih. Skrivajo proizvodni program, ki se zaradi zastarelosti počasi umika iz proizvodnje, in najsodobnejši program, ki bo polno zaživel šele čez leto dni. Kar 92.000 nemških mark na vsakega delavca znaša investicija za novi proizvodni program poliesternih nosilcev za bituminizi-ranje.ki jim ga zavidajo celo tujci.
Tovarno Filc iz Mengša, o kateri pišem, cenijo predvsem po tem. V »njeni« tovarni je zaposlenih 84 delavcev; torej je investicija »domače« je ženska. Gospa Vida Marcijan, ki se ponaša tudi z naslovom mened-žerka leta 91'« je Kamničanka. Sicer z majčkeno napako. Doma je, samo kadar počiva, saj je ena izmed njenih prvih »direktorskih zapovedi« - da mora živeti s podjetjem 24 ur na dan, vendar pa pri tem ne sme pozabiti na lastno zdravje ter telesno in duševno kondicijo.
In po njenem odločnem in optimističnem pripovedovanju bi ji obojega prav lahko prisodila.
Temelj dobrega dela — znanje in izpopolnjevanje
Gospa Vida Marcijan bolj spominja na mamo (tako je menda tudi kličejo zadovoljni delavci) kol na direktorico. Okoli njene so zbrani mladi strokovni delavci, ki bi jih večina direktorjev zaradi »zelenih« delovnih izkušenj postavila v »out« Ona pa gradi prav na mladosti, znanju in prihodnosti. Ko je pred šestimi leti prišla v Filc. je bila prvi inženir, danes jih je z njo že enajst, nekaj pa se jih še šola. Večina strokovnih delavcev sc uči tuje jezike (obvladali morajo dva, saj brez tega v svet. kjer so z eno nogo že. ne morejo), sc izobražujejo na posebnih šolah za menedžerje. nekaj pa jih ho sedlo v šolske klopi na Brdu. da si pridobijo najkvalitetnejše znanje iz sveta »gospodarjev biznisa«. Še najra-
je ima neizkušene strokovnjake, saj si izkušnje (od najnižje stopničke napa-rej) nabirajo kar v svetlobi njenega znanja, podjetnosti in pogleda v prihodnost. V to vlaga vso svojo energijo. Čeprav novi proizvodni program, ki obeta kar dvesto odstotkov večjo proizvodnjo, šc ni popolnoma zaživel, že razmišlja o »okupaciji« v letu 1992: iskanju ugodnega kupca za zastarelo strojno opremo (menda se bo v Rusiji še našel) in o postopni prekvalifikaciji delavcev za novi proizvodni program.
V mislih ima visoko strokovne delavce, ki bodo znali stroje, ki jih bodo upravljali, tudi popraviti, saj jc služba vzdrževanja »nerentabilna«. Njena bližnja prihodnost je tudi pridobitev znaka »Q (Quality First), ki v svetu oznanja vrhunsko kvaliteto.
Avtoriteta znanja
»Delavci morajo videti, kdo je direktor, zato sc brez njegove avtoritete, kateri glavni temelj je znanje - podjetju nc piše dobro. Le »lastno« znanje sc nc boji svežega znanja, ki iz mladih kar vre, če le pustiš nihovemu izviru prosto pol. Če pa ga nagradiš šc z vzpodbudami in pohvalami, zacveti v barvah, ki človeka vedno znova in znova preselijo.« Tako razmišlja o svojih mladih sodelavcih g. Vida Marcijan in dodaja, da jc neizčrpna prav v tem, a tudi nepopustljiva pri besedah, ki jih noče slišati: ne znam. ne morem! Zelo ceni in vzpodbuja medsebojno delo in sodelovanje in ga tudi nagrajuje. Kot sc sama šaljivo izraža - s »pozdravi« za dobro, a tudi za slabo delo.
Svoj menedžment ima razvrščen v dve ekipi; v prvi so razvoj, komerciala, domači trg in komerciala izvoz ter finančno gospodarstvo. To so najpo-membneša področja za življenje tovarne. Zanimivo, da proizvodnjo postavlja šele v drugo ekipo. Pravi, da jc proizvajati »lahko«, čc veš kaj in za koga!
Delovni čas imajo sicer določen (od 7.30 do 15.30), ampak sc ga »ne držijo«. Delajo namreč veliko več: bolj zgodaj, pozno popoldne, v soboto, nedeljo - kadar je pač potrebno. Brez plačanih nadur ali koriščenja ur. A »delo po potrebi« se pri plači šc kako pozna in tudi pri delitvi dobička gospa direktorica nc pozablja nanj.
Zavidljiv strokovni in delovni elan z »vrha« je seveda nalezljiv, zalo tudi delavci niso nič drugačni. Sicer sc je po malem bojijo, ker zna direktorica hudo »zaropotati« koder jc potrebno, zato ji zupajo in so ji »zvesti«. Kako tudi nc, saj za svoje delo dobijo pošteno plačilo: najnižje dosega 10.000 tolarjev, povprečno 16.000 tolarjev. Zdaj jo jezi »zamrznitev plač«, saj sc bodo slabi delavci približali dobrim, to pa nc bo pravično. »Uravnilovka«, ki zdaj bo. ni nikoli nič dobrega storila. Nasprotno, zavirala jc znanje in sposobnost.
Seveda velja tudi pri njih spoštovanje kolektivne pogodbe; jc vsakadnja praksa in povsem nekaj normalnega. Tako preprosto je v podjetju, čc je .direktor   -   ženska   (in »tajnica«
- moški).
Delavcem prijazno okolje!
Prvi pogoj za dobro delo je počutje delavcev v tovarni, ki mora biti takšno, da v njem polno zaživijo - kol doma. Zalo je »njena« tovarna tako urejena, odeta z živahnimi barvami in
- prijazna. Natanko takšna je tudi jedilnica: za pražnjc pogrnjenimi mizami so njeni delavci sproščeni in za-
dovoljni. Del tega zadovoljstva pripisujem tudi dve leti stari odločitvi, da bo njihova tovarna - družinska. Prijeten občutek mora hiti to. da bodo sadove svojega dela delili s svojimi otroki.
Gospa direktorica ima srečo!
Tako trdijo prenckateri menedžer-ji, ki ji uspeh po malem zavidajo. Sama pa pravi, da jc srečo treba sejali. Pravo seme zanjo pa je le znanje, delavnost, natančnost, doslednost in iznajdljivost. Prav to pa naj bi bila po ameriških raziskavah prednost žensk kot menedžerk. Predvsem pa sc bolj . ženejo za uspehom, saj sc zavedajo, da morajo pokazali trikrat več od roo- ; ških, da jim zaposleni zaupajo.
Predvsem temu gre pripisati njeno šestletno uspešno pot preoblikovanja nekdanjega propadajočega in zanemarjenega tozda Tekstila - Filc v samostojno delniško družbo (ne po Markoviču. saj so delavci kupili delnice brez popusta), ki bo ob obračunu? poslovnega leta svojim delničarjem I delila dividende. »Počasi bomo sa sebe odkupili,« pravi direktorica, in jaz ji čisto verjamem.
Kar Vida Marcijan hoče. to dobi O sodobni proizvodni liniji je najr ^. "! samo sanjala, leto dni so sanje po- ' jala stvarnost, vsa prepletena s sfcrb-' mi. saj so politični problemi pretresali ves poslovni svet in tudi njenemu so grozili. A Vida Marcijan jc 30. maja (le hipec pred zaporo brezcarinskega uvoza) prejela najlepše darilo za rojstni dan kar na devetih »sleparjih«. Seveda to niso bile rožice, bila jc najsodobnejša proizvodna oprema, ki obeta njeni tovarni, da sc bo povzpeli1 še više    na    slovenskem tekstilnem »nebu«.
Tako je. čejc ženska - direktorica. Namesto rož jo osrečuje sodobno "železo« !
IVANA SKAMEN
,k
16. JANUARJA 1992
pisma, odmevi, mnenja, stališča
KAMNIŠKI OBČAN
Pred novim letom
Z novo gondolo na Veliko planino
V dolini Kamniške Bistrice pod Simnovcem je bil 27. decembra 1991 pravi praznik. Zvoki Kamniške godbe so odmevali med pobočji Kamniških planin. Žičničarji RC Velika planina so po osmih mesecih znova pognali gondoli, tokrat novi, med dolino Kamniške Bistrice in Simnovcem. Eno izmed dveh 27 let starih gondol, ki sta na planino prepeljali okrog 2 milijona potnikov, pa so postavili pri odcepu z glavne cele proti žičnici.
Na slovesnosti pri spodnji postaji žičnice je najprej spregovoril direktor Rekreacijskega centra Velika planina ing. Peter Berlec. ki je povedal, da so strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala ugotovili pri rednem tehničnem pregledu nihalke oslabitve pri nekaterih bistvenih delih gondol. Zato so morali gondoli aprila 1991 ustaviti.
»Ker v Jugoslaviji ni proizvajalcev nihalk«, je dejal Peter Berlec, smo že v decembru 1990 začeli zbirati informativne ponudbe evropskih proizvajalcev. Ocena stroSkov osmih firm iz Avstrije. Italije. Švice. Nemčije in Francije se je gibala med enim do 1,2 milijona DEM.
O kritičnem stanju nihalke in problemu zagotovitve finančnih sredstev-smo pravočasno obvestili vse. za katere smo menili, da bi se morali vključiti v sanacijo stanja, saj bi lahko neobra-tovanje nihalke pomenilo tudi popoln propad turističnih naselij na Veliki planini. Zal odziva ni bilo. ne od ljubljanskih občin ne od delovnih organizacij in tudi ne iz republike, razen simbolne podpore občine Domžale.
tako da smo se morali s finančnim problemom spoprijeti sami v RC Velika planina, v podjetju Stol Kamnik ter Izvršnem svetu SO Kamnik.
Od vseh ponudnikov je bila najugodnejša ponudba firme Holzcl iz Me-rana. saj je bila najcenejša, še pomembnejši pa jc bil 6-mesečni rok dobave po plačilu avansa in podpisa pogodbe.
Skupaj s strokovnimi službami Stola smo izdelali investicijski program, pri tem pa upoštevali tudi dobre poslovne odnose Stola s partnerji v Italiji. Po tem programu naj bi RC Velika planina s pomočjo Stola zagotovil plačila avansa v znesku 169.500 mil. LIT. Za plačilo do celotne predračunske vrednosti kabin z obešali ter tekalnim mehanizmom, uvoznih dajatev, rekonstrukcije vstopnih peronov in drugih dodatnih del pa smo v RC Velika planina najeli kredit v višini 846.154 DEM v tolarski protivrednosti. Ljubljanska banka, delniška družba, enota Kamnik je z velikim razumevanjem pa tudi z zmanjšano obrestno mero odobrila kredit podjetju RC Velika planina, seveda z garancijo Skupščine obči-
ne Kamnik ter podjetja Stol Kamnik. Ker pa avansa zaradi znanih razmer v Sloveniji ob agresiji ni bilo mogoče pravočasno nakazati, je podjetje Stol preko svojih poslovnih partnerjev v Italiji moral zagotoviti dodatno garancijo italijanske banke.
Z vsemi predhodno opravljenimi pripravljalnimi deli. teh del pa ni bilo malo, ki jih jc bilo potrebno storiti na samem objektu žičnice oz. pripraviti v strojnih delavnicah Stola, je bilo možno skrajšati rok montaže na 14 dni. Res pa je. da so ekipe delavcev RC Velika planina, monterji firme Holzel, Siemens - Avstrija, vzdrževalci podjetja v Stolu ter monterji GOPLA Maribor delali od zore do mraka, tudi na praznične dni, in tako zagotovili današnjo praznično odprtje.«
Marija Sitar, predsednica izvršnega sveta je spregovorila o bodoči razvojni usmeritvi Velike planine:
»Razvojni načrti v preteklosti so bili vezani na razvoj zimskega turizma, danes pa vemo, da klimatske razmere ter krajinska občutljivost ne dovoljujeta širitve tega razvoja.
Ta visokogorska planota ne omogoča atraktivnega smučanja, je pa izjemna za kombinacijo športno-rekreacij-skih aktivnosti.
Zato snujemo bodoči razvoj privabljanja obiskovalcev v dveh smereh:
- enodnevni izleti, vezani na zaključene pakete, in
- stacionarni turizem, vezan na obstoječe in predvidene zmogljivosti go-stinsko-turistične in nastanitvene ponudbe.
Načrtovalci in urbanistični urejevalci bodo morali ob razvoju turizma, rekreacije in smučanja poskrbeti tudi za ohranitev gorske krajine, pašnikov in vegetacije v prvobitni lepoti z vsemi posebnostmi pastirske arhitekture.
Ob iskanju najustreznejše oblike se je kot prehodna oblika ustanovilo podjetje RC Velika planina, ki je prevzelo v upravljanje žičniški sistem, opravilo najnujnejša obnovitvena dela na napravah, racionaliziralo delo in pripravilo vse potrebno za izdelavo razvojnega programa. Ko so bile v lanskem letu te naloge opravljene, je bila dana možnost, da se RC Velika planina preoblikuje v ustreznejšo organizacijsko obliko. IS jc med možnimi podjetji v mešani lastnini podprl ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, katere ustanovitelja sta občina Kamnik in podjetje »STOL«.
Na koncu je vsem planincem, smučarjem, turistom, lovcem in drugim, ki se bodo z novimi gondolami povzpeli na velikoplaninsko planoto iskat novih moči, zaželela srečno pot.
Z novima gondolama, ki sprejmeta po 35 potnikov, je vožnja prijetnejša, saj posebni blažilci preprečujejo vzdolžno nihanje gondol, še posebej ob zaustavljanju.
F. S.
Bleščeča lepotica se je s . Bistrice povzpela proti Šimnovcu
potniki iz  doline Kamniške
Udeleženci prve vožnje so se tudi prepričali, da blažilci nihanja ob ustavitvi gondole med vožnjo res odlično delujejo (Foto: F. Svc-telj)
POBUDA
UREDNIŠKEMU
ODBORU
Zelo rada berem Kamniškega občana. To je naš brezplačni medij, ki nas obvešča in razvedri.
Čas. v katerem živimo, je prej turoben kot vesel. Zato šc kako radi zapolnimo dan z branjem novic.
Za popestritev bi bila morda dobrodošla kakšna zgodba v nadaljevanjih. Lepo bi bilo prebrati tudi kaj o kulturnem in družabnem življenju mladih v šoli in zunaj nje. Tudi o naših malčkih v otroških vrtcih. Prijazni so tudi pogovori z občani. Še posebej sedaj nas zanima, kako živijo v tem brezumnem divjanju cen.
Utrudljivi in predolgi pa so prispevki in intervjuji g. Ivane Skamen. Lc-ti bi bili v skrajšani obliki bolj učinkoviti. Prizadevajmo si. da nam bo »naše gore list« v veselje, korist in tudi ponos!
KO/K \ LAVRINC
Sizifovo delo drugič!
Kadar človek ni čisto prepričan v svoje delo. vidi in sliši stvari, kijih ni. Prav na to me je spomnil zapis Damjana Gladka kot odmev na moj članek Sizifovo delo. v katerem sam zapisala misli, kritike in pripombe po gledanju oddaje SIZIF na kamniški CATV IMPULZ. Kajti v svojem odmevu Sizif o Sizifu seje branil tudi pred tisto kritiko, ki sploh ni bila namenjena njemu kot voditelju oddaje.
Čc sem zapisala, du sta bila Rudi Meršak kot prizadeti kupec stanovanja in Igor Podbrcžnik kot predstavnik Demosa mlačna in nedoročena. sem vsekakor imela v mislih imenovana gospoda in ne voditelja oddaje. Seveda je bil to njun problem in čisto nič problem Damjana Gladka. Ampak očitno jc to želel pudariti in zraven bralcem še »zaupati«, da so bile njune izjave preveč »ostre in neresnične«.
Enako »pokroviteljsko« sprejema misli, namenjene direktorju Stanovanjsko komunalnega gospodarstva, a tukaj povsem drugače: moti ga moj cinizem in nezaupanje v dobre namene Stanovanjsko komunalnega gospodarstva prekvalificira kar v »sovraštvo.«
V svojem prispevku Damjan Gladek kar nekajkrat pojasnjuje, da so oddajo pripravili na pobudo Demosa in svoje pojasnilo izrabi, da nam pove. kako si Demos na besedni TV »dvoboj« nc upa več.
Pravo veselje »ga je prebirati« prav do konca, saj sc vseskozi trudi dopovedati tisto, kar mu ni uspelo pojasniti v oddaji Sizif na CATV IMPULZ.
Prispevek zaključuje v velikem slogu: s povabilom, da se preizkusim v ustvarjanju TV oddaj. Ob »dobronamernem« povabilu so zdaj tudi meni stopile solze v oči. K sreči meni samokritike nc manjka. Povsem jasno mije. da celo lokalna televizija potrebuje ustvarjalce in novinarje z ustreznim znanjem. Zato mu prav rada verjamem, da stvari še zdaleč niso tako enostavne, kot sc njemu - očitno — zdijo!
IVANA SKAMEN
LOVCEM NA CRNE GRADNJE IN DRUGAČNE AFERE
Rad pogledam kaj lepega, nikoli pa nisem gledal v sobe ali postelje drugih' Okrog tujih hiš sem stikal le profesionalno kot kriminalist. Zlih misli sem sposoben samo v jezi. nikoli pa niso bile moj motiv. Zato. gospodje Robini Hudi z napako, boste morali še naprej to voajersko in ovaduško tekanje po občini opravljati brez mene. čeprav imam tudi sam dobre copate!
MAKS LAVRINC
Bomo kaj ukrenili?
Gre za slovensko gospodarstvo in seveda za gospodarstvo v Kamniku. Se bomo v okviru občine kaj zmigali. da bi prispevali k odločitvi za sprejem zakona o privatizaciji družbene lastnine? .
Gotovo jc v Kamniku vsaj nekaj pametnih, sposobnih ljudi, ki m lahko Kaj odločilnega storili v tej smeri. Kje so? Zakaj nc prevzamejo pobude? Bomo vsi skupaj čakali, da bo šlo vse po zlu?
Vsem tistim, ki imajo v občinskem merilu kakšno besedo, predlagam, da se resno lotijo tega vprašanja in z odločnimi ukrepi pomagajo premakniti gospodarski voz na tir. ki bo peljal v boljše gospodarstvo.
Akcijski pozdrav! DRAGICA FRIEDL
Grdobija ni nikoli življenjsko nujna
Ni jih kaj dosti, ki bi bili tako naivni diplomati, da odkrito povedo, kaj mislijo. Toda med take posebneže zagotovo sodi kamniški župan gospod Lavrinc. Brez ovinkov nas obvesti, da je bilo asfaltiranje trga pred kamniškim frančiškanskim samostanom brez soglasij in dovoljenj življenjsko nujno. Pri tem šc misli, da bo lahko koga prepričal.
Poglejmo si njegovo izjavo natančneje? V Kamniku jc že toliko časa župan, da sc je na to življenjsko nujo spomnil presneto pozno. Če ga res motita prah in blato, bi sc lahko v dolgih letih svojega funkcionarjenja pobrigal vsaj za to, da dobi za ureditev spodoben legaliziran načrt, ne pa da si projektantje potelefonirajo in tako menda store vse, kar jim nalagajo predpisi ali zakoni. Da bo rezultat grdobija, pa ni nikomur mar. In kot kaže, šc najmanj ravno županu, ki bi ga moralo to najbolj zanimati, saj hoče vendar s to ureditvijo proslavljati pomemben jubilej!
Gospod Lavrinc menda sam ne
ve več, kako bi nas vlekel za nos. Ko bi bila to njegova prva potegavščina, bi mu jo mogoče še spregledali in odpustili. Ampak kamniških škandalov se je v zadnjem času nabralo za cel kup. .. zadeva s frančiščaknskim stopniščem se niti šc nc poleže, pa sem vam že začne škandal s spomenikom Francetu Balantiču. Zdi se, da velja v Kamniku pravilo: čim bolj jc nemarno, tem bolj jc nekaterim pogodu!
Povzcmimo: To, kar se vidi pred frančiškanskim samostanom, jc grdo. Zupanu pa je kar všeč. Navsezadnje bi lahko imel kakšno boljšo idejo... Bog se ga usmili, če misli, da se ni dalo napraviti nič drugega, še prej pa Kamničanov, ki bodo vse to, kot kaže, znova mirno požrli.
Povsod drugod po svetu bi namreč zaradi takih izjav ali postopkov glasovali o nezaupnici, tudi če gre za samega gospoda župana.
Prof. dr. FEDJA KOŠIR
FAGG Šola za arhitekturo
Namesto voščila
Misli, ki so se mi utrnile ob miklavževanju, nikakor niso vezane le na ta dan, temveč, zadevajo vseh naše vsakdane.
Letošnje miklavževanje v dvorani kina Dom je bilo res lepo: nič tistega progrošnega nisem zasledila, kar je znalo včasih pospremiti iz Sibirije zašlega dedka Mraza. Nc odvečnega pompa ne neokusnega okrasja, in kar je najbolj padlo v oči, Miklavž jc otroke sprejemal toplo in prisrčno, z vsakim jc spregovoril, četudi jih je bilo skoraj dvesto. In kako imenitno jc bil napravljen, nič ni viselo, nič ni bilo oguljenega in nemarno navešenega, naključnega, češ, saj za otroke je tako vse dobro. Ne, za otroke jc lahko samo najboljše dovolj dobro!
Pa vendar, nekaj se le ni spremenilo. Naš osebni odnos do tega sveta! V vseh obvestilih jc Miklavž prosil, naj pripravimo pakete take in take. nc večje od toliko in toliko centimetrčkov. A kljub vsemu je bilo tudi nekaj malčkov, ki so komajda odvlekli velikanski paket z odra. Ne, otroci niso nič krivi, le mi smo na nekaj pozabili.
Ncnavsezadnje, ob dneh. ko številni le nekaj sto kilometrov od nas mrejo v mrazu in krvi, ko umirajo otroci in matere, ali nam ne bo malce nerodno pozabiti čisto na vse, praznovati in sc brezmejno veseliti? V dneh, ko umira moj in vaš Dubrovnik, ali ni človeku tesno pri srcu? Sc bomo tako kot prejšnja leta basali z dobrotami in na vse pozabili?
Naš kamniški Miklavž ni pozabil. Prinesel jc darila tudi beguncem. Lepo in vsega spoštovanja vredno dejanje!
Otroci so čudovita vez med enostranskim in vsakdanjim svetom, vpeti na ono stran z močno vezjo pravljičnosti in sanj. na to stran pa z vsakdanjostjo in njenimi dolžnostmi. Otroci potrebujejo Miklavža, in ko so jim ga vzeli, so ga brž morali nadomestiti z dedkom Mrazom. Pa saj navsezadnje, četudi prideta oba. da le razveselita otroške duše in jim pomagata, da rastejo v dobroti in odprtosti za sočloveka. Žal pa so ti prazniki velikokrat navajanje otrok v preobilje in brezčutnost do bližnjih. Je bilo letos drugače, smo praznovali v razkošju in brezčutju ali pa ob misli na trpljenje, ki golta ljudi in mesta in ki skupaj z bedo gloda blišč iztekajočega se stoletja?
V. PERKO
Sosedu »podaril« steklo mačko
Ob vseh opozorilnih in preventivnih ukrepih, ki se izvajajo Že vrsto let za zmanjšanje ali odpravo stekline, se dogajajo tudi nenavadna in pretresljiva dejanja, ki bi se lahko končala tragično:
Dne 11 12. 1991 je v Podgorju sosed Ivan v naročju prinesel bolno mačko in jo spustil na sosedovo dvorišče. Le-ta ima na dvorišču svoje mačke in psa. v hlevu pa nekaj živine.
To »pametno« dejanje je na srečo opazila gospodinja, ki se je zaradi napadalnosti, mačka lotila z vilami. Ker je maček kazal vse znake stekline, kar bi mogel opaziti tudi (sosed), so takoj poklicali veterinarja iz Kamnika. Analizu ' iz Ljubljane je potrdila domnevo, da je bil maček stekel.
Rezultat dejanja:
Pooblaščeni delavci Veterinarskega zavoda so morali likvidirati vse domače mačke, domačega psa opazujejo,
-sosed Ivan pa se je moral cepiti zaradi možne okužbe s steklino.
In na koncu; še sreča, da je gospodinja pravočasno opazila sosedovo dejanje, ki ni imelo dobrega namena. In kaj bi se zgodilo, če ne bi? S tem lahkomiselnim dejanjem bi se lahko okužile šc druge živali, predvsem v hlevu, pa morda tudi ljudje, kar bi lahko imelo še hujše posledice. F. M.
j Nekaj za vas, otroci!
Nekaj za vas, otroci!
Skupaj s starši v novo leto
Zadnji šolski dan v letu skoraj ni primeren za mučenje in napenjanje možganov, zato imajo na podružnični šoli Loke že po tradiciji KULTURNI DAN.
Oktobra je prišla na šolo ponudba za prodajo srečk NTK Kovina - Olimpija. Učenci 3. in 4. razreda so se odločili, da jih bodo prodajali in si tako sami pridobili denar za novoletno praznovanje. Vse srečke so prodali in na razredni uri sc je bilo treba dogovoriti, kajti december je bil tu. kakšno praznovanje bodo pripravili. Sami ne bi praznovali, bi povabili mlajše šolarje? No ja. tretji predlog je bil najboljši. POVABIMO STARŠE. SPEČEMOPIŠKOTE. ROLADE. KUPIMO PIVO. NE. NE. KUPIMO SOK in starše in vse učenec šole pošteno presenetimo. Rečeno, storjeno. Decembrske dišave v šoli so bile mamljive, še bolj mamljivi so bili piškoti, ki so se kopičili v vrečkah in škatlah. Čudno, da piškoti niso bili temnejših barv. kajti ko so se pekli, so učenci vadili za kulturni program. Napočil je 24. december, dela pa ni hotelo zmanjkati, kajti biskvitno pecivo mora biti sveže. Že ob sedmi uri jc začela peči prva skupina, vmes so imeli generalko v dvorani v Srednji vasi. nato je pekla druga skupina. Marti bi mešalnik skoraj izpulil nekaj pšenično rumenih dolgih las. a jc prisebna Mateja hitro rešila težavo.
Urni kazalci so se bližali četrti uri popoldne, povabljenci so zasedli slavnostno obložene mize. obiskovalcev je bilo toliko, da so gostitelji ostali brez sedežev, a niso bili videti nič užaljeni, kajti polni so bili nemira pted nastopom.
Obiskovalce je nagovorila učiteljica Jana Pavlic in jim razložila, da dobrote na mizah niso le za oči. pač pa predvsem za v usta.
Učenci so nastopili s prisrčnim programom, z igricami in s plesom, program pa sta popestrili še izvrstni harmonikarici Marta in Brigita. učenki 4. razreda.
Dramski skupini v Srednji vasi se ni prav nič treba bati za naraščaj: le počakajte, da vremenarji. čarovniki, snežinke in dedki Mra/i mahi zrastejo, in tudi pevski zbor Mavrica ima te v malošolarjih svoje bodoče naslednike.
Učiteljice so se zaman ozirale proti vratom, nekoga, kije obljubil, da pride, ni bilo. Znajti se jc bilo treba. Program se jc zaključil z igrico SEDEM PRAVIH DEDKOV MRAZOV, in kakšni dedki Mrazi bi bili. čc ne bi imeli daril. Poln koš in še brenta sta jih čakala pred vrati dvorane in prav profesionalno so jih razdelili. Dedek Mraz. oh ja. dedek Mraz ni mogel priti, ker se mu je preveč mudilo k otrokom brez doma na Hrvaškem — saj tako je pisalo na njegovem sporočilu - in želim si. da bi bilo res tako. Največje darilo pa so dobili vsi. ki vse leto pridno raznašajo Kamniškega občana in različna obvestila in vabila, da bodo še naprej veselo plesali, poslušali pravljice in pesmi. Mislim, da je imelo pri tem darilu prste vmes KULTURNO DRUŠTVO SREDNJA VAS.
Zadovoljni obrazi vseh. ki so bili v dvorani, so kazali, da je presenečenje popolnoma uspelo.
In kaj so želeli otroci povedati staršem? IMAMO VAS RADI. IMEJTE NAS RADI TUDI VI. POTRUDITE SE. DA BO NAŠE. OTROŠTVO TAKO. DA BOMO LAŽJE PREMAGOVALI TEŽA VE ZDAJ IN KO ODRASTEMO. MIRAN PAVI IČ
KAMNIŠKI OBČAN
reportaže in kultura
16. JANUARJA 1992
Pisali so zgodovino
Uspešna leta Štefana Repanška
Življenjska pot Štefana Rapanška se je pričela v Kamniku. Tu je preživel mladostna leta. Rojen je bil v kmečki družini z majhnim posestvom 22. decembra 1914. Osnovno šolo je končal v Kamniku, srednjo in višjo šolo pa sije pridobil v Ljubljani in s študijem ob delu. Značilno zanj je, da se je z vso vnemo posvetil vsakemu delu in aktivnostim v društvih in organizacijah.
Štefanu Repanšku je pomenilo tudi dodatno »prostovoljno« obremenitev in vse je dopolnejevalo smisel njegovega življenja. Težko je ločiti posamezne aktivnosti med seboj, ki jim je bil vdan. saj so se med seboj prepletale in dopolnjevale. V razgovoru nam je zaupal, da je vsak posel želel opravljati vestno in odgovorno, sicer nalog nc bi sprejemal. Še danes, ko šteje že 77 let, nc miruje, ampak me z veseljem posveča planinstvu in tudi nekaterim drugim nalogam.
Po končanem šolanju leta 1935 jc dobil zaposlitev v Kamniku. Najprej jc delal pri odvetniku dr. Žvoklju, od leta 1939 pa v mestni hranilnici Kamnik.
Tu jc dočaka! II. svetovno vojno. Želela 1941 so ga Nemci zaprli. Bil je v Št. Vidu in junija meseca 1941 jc bil z drugim transportom deportiran v Srbijo. Njegova aretacija in izgon sta bila posledica suma. da jc sodeloval z osvobodilnim gibanjem. V Smede-revski Palanki je bil do 1944. leta. ko se jc priključil partizanskemu gibanju. Največ časa je prebil v Vojvodini in Sremu. Odpust iz vojske novembra 1945 mu jc omogočil vrnitev domov v Kamnik.
Takoj po vrnitvi je dobil delo v us-njarni Toneta Knafliča (kasneje UTOK). kjer jc ostal vse do upokojitve konec leta 1973. V tem času jc bil nekaj let zaposlen tudi v Ljubljani, kjer je delal na izvoznih poslih tudi za UTOK. Opravljal jc vrsto zahlcvnih
dolžnosti. Bil jc vodja komerciale, direktor podjetja in proti koncu delovne dobe vodja nabave.
Sam je v pogovoru dejal, da svojo življenjsko delo deli na tri obdobja: na gospodarsko, humanitarno in kulturno področje.
Od mladih nog v gorah
Planinstvo mu jc veliko pomenilo. Žc kot otrok je začel zahajati v gore. V začetku je bil vključen med »skavte«. Še ni dopolnil 20 let, ko se je organizirano vključil med kamniške planince. Aktivno je sodeloval v znani pomlajevalni akciji organov PD Kamnik, ko so mladi dobili v vodstvu društva svoje mesto; tudi sam je bil med njimi. Napredek planinstva na tem področju je bil v naslednjih letih še bolj viden. Kot planinec jc prehodil Kamniške Alpe, Karavanke, Julijce. Bil je na Grossgloskncrju. Sicer kot ljubitelj domačih lepot ni veliko zahajal v tuja gorovja, ampak se jc posvetil domačim vrhovom. Kot član odbora PD je deloval do vojnih dni leta 1941 in z delom nadaljeval tudi takoj po vrnitvi in Srbije konec leta 1945. Kmalu je bil izvoljen za tajnika PD, in to nalogo jc opravljal več let. Bil je tudi načelnik gospodarskega odseka, blagajnik, opravljal pa je še številne druge naloge in tudi danes nc miruje. Šc vedno je aktiven kot predsednik
nadzornega odbora društva. Zelo prizadevno je sodeloval pri obnavljanju planinskih postojank takoj po vojni in tudi kasneje.
Poleg planinstva je Štefan svoje sposobnosti usmerjal tudi na druga področja. Bil je prvi tajnik »gamsov stek«, kjer je deloval do začetka vojne. Bil je soustanovitelj protituberku-lozne lige. Tajnik je bil več let.
Konec julija, ko se je »srbski Brdavs« na Slovenskem že dodobra ukrotil in se začel umikati z grozečo orožarno iz Slovenije ter so se na slovenskem morju žc krepko razcvetele alge, tako da ni bilo misliti na kakšno obmorsko počitnikovanje, sem si dejal: Pa pojdimo malo pogledat k severnim sosedom, kako »gnijejo v kapitalizmu« (tako zaničljivo jc o njih nekoč govorila sovjetska protipropaganda), in koliko se trudijo za »slovensko stvar«. Po eni strani sem imel že dosti vojne in napetosti, ki smo jih preživljali v junijskih in julijskih dneh, po drugi pa so sc stvari v domovini v tolikšni meri zasukale v mirnejšo smer. da sem lahko za nekaj dni zapustil njeno okrilje. Na mizi je čakalo prijazno povabilo družine N. iz Innsbrucka, naj pridem obiskat to slikovito mesto na Tirolskem. Skušnjava je bila velika in težko sc ji jc bilo upreti. Šc posebno, čc se ponuja takšna možnost. Ko je še žena dala svoje privoljenje (možje odločamo, ženske odločijo), sem na hitro napolnil svojega »gorbija« - tako pravim svoji ladi - s seboj pa vzel še 12-letncga sina Klemena, da bi mu bila tujina v uk in poduk. S te poti vam bom, malo za šalo malo zares, natresel nekaj počitniških dogodivščin in pripetljajev, pa tudi zapažanj in informacij.
Ker mc je do Innsbrucka čakala dolga vožnja in mc je močno mučila radovednost, kakšen je karavanški predor, sem zatrl v sebi gorenjsko varčnost in žrtvoval 200 dinarjev, kolikor je bilo treba plačati za vožnjo skozenj v Avstrijo. Poplačan sem bil s čudovitim občutkom ob dolgi vožnji po tako lepo urejenem predoru. Njegovi graditelji so se res izkazali in prava škoda jc, da ni več turistov, ki bi začeli v izpraznjeno slovensko blagajno počasi vračati vsaj del ogromnih stroškov, ki jih je zahteval. Tudi stavbe pred predorom so izredno lepo urejene. Človek ima občutek, da jc res v razviti Evropi in ne kje na Balkanu. Vsemu pa daje šc poseben čar slikoviti gorski svel, čeprav so v bližini Jesenice s svojimi hlapi in izparinami.
Kulturno področje mu je bilo zelo pri srcu. V Prosvetnem društvu jc bil skoraj 20 let kot igralec v dramski sekciji in kot pevec.
Leta 1946 se je vključil v Prvo slovensko pevsko društvo Lira. Njen član je šc danes. Nastopal je kot pevec in dolga leta opravlja posle blagajniška, pa tudi drugih nalog se ni izogibal.
Ta vstop v Evropo in iz nje k nam smo Slovenci res potrebovali.
Zvedavi avstrijski carinik
Obmejni uslužbenci so bili vljudni, le avstrijski carinik je bil zvedav, kam potujem in kaj imam s sabo. Mirno sem mu povedal, da potujem v Innsbruck k prijateljem in da jim prinašam dva litra slivovke (čeprav bi smel samo enega). Vse obmejne obveznosti sem opravil žc na naši strani, nato pa je sledila užitka polna vožnja skozi lepo razsvetljeni in urejeni predor. Na drugi strani sem moral biti previdnejši, kajti cesta še ni povsod povsem urejena, kot je predvideno, pa tudi kazni niso ravno mile, če preveč pritisneš na plin. Kmalu sva s sinom Klemenom, ki se je pozneje izkazal kot dober sopotnik, brzela v dravsko dolino in proti Beljaku. S hvaležnostjo sem se ob vožnji mimo tega mesta spomnil družine B., ki je vso našo družino sredi vojne vihre povabila, naj sc za nekaj časa preselimo k njim na varno. Kot drugi Slovenci smo ostali doma, našim avstrijskim prijateljem pa smo se lepo zahvalili za širokosrčno gesto, ki je nismo pričakovali.
Nato sem pritisnil na plin. kljub temu pa jc bil moj »gorbi« bolj počasen, in smo se največ zadrževali na desnem pasu avtomobilske ceste. S sinom sva pogledovala na prelepi koroški gorski in dolinski svet, tako da sem še komaj pravočasno zavil proti Lienzu, od tam pa skozi južno Tirolsko čez prelaz Brcnner v Innsbruck. Nekoliko sva bila razočarana, ko se je udobna sodobna avtomobilska cesta kmalu zožila in kmalu postala podobna oni od Jesenic do Rateč. Če že nisva mogla hitro voziti, je bil pa toliko lepši in slikovitejši pogled na vasice, travnike in gorski svet, ki so se nama podarjali v vsej razkošnosti. Po Lienzu sva se približala italijanski meji. Starejši obmejni uslužbenec je bil prijazen, mlajši carinik pa je nekaj sitnaril, na kar mu je starejši dejal, naj naju pusti skozi. Jože Pavlic (se nadaljuje)
Precej truda in naporov jc vložil za urejanje mestnega jedra, bil je član družbenega sveta za revitalizacijo. Srečamo ga kot tajnika tudi v krajevni skupnosti.
Poleg v naštetih jc naš sogovornik deloval šc na drugin področjih.
Priznanje in odlikovanje
Njegovo bogato in prizadevno delo so znali ceniti, zato je kot skromno oddolžitev za vse prejel številna priznanja in odlikovanja. Za delo v planinski organizaciji jc dobil zlato in srebrno odličje Planinske zveze Jugoslavije, zato in srebrno odličje Planinske zveze Slovenije, zlato odličje PD Kamnik. Za delovni prispevek jc prejel medaljo dela, red dela s srebrnim vencem, srebrno plaketo občine Kam-nil. Dobil je tudi številna druga priznanja za delo v društvih in organizacijah.
Rad se spominja vojnih dni in svojega izgnanstva. To ne more v pozabo, bil je vsaki dve leti med organizatorji srečanja prijateljstva v Smederevski Palanki. Izgnanci iz Gorenjske pa so se srečevali vsako leto.
Trenutno je močno angažiran pri zbiranju dokomentacije, ki bo uporabljena pri denacionalizaciji.
Pravi, da se v svojem življenju ni ukvarjal s politiko. Vsako delo, ki se jc zanj odločil, je opravljal odgovorno in dosledno. Nikoli ni nalog sprejemal zaradi časti ali podobno.
V osebnem življenju je zadovoljen. Z ženo Linco, poročila sta sc leta 1953, imata sina in hčerko, po hiši pa hodijo žc tudi trije vnuki. Z vsemi sc dobro razume, vnuki pa so največkrat pri njih v varstvu.
Zelo rad jc sodeloval v mlajših letih pri raznih humorističnih prireditvah, pel je v mnogih operetah, zlasti mu - je v spominu Planinska roža.
Pri sebi hrani veliko arhivskega gradiva, zlasti planinskega, ki ga namerava izročiti PD Kamnik, sedaj ko se društvo pripravlja na 100-letnico. Povedal je šc, da jc planinski arhiv pred uničenjem II. svet. vojni shranil in zavaroval Maks Koželj. Po osvoboditvi je ta arhiv prevzel Štefan in sodeloval pri urejanju. PD Kamnik ima do šestdesetih let lepo urejen arhiv.
Zadnja leta mu zdravje nekoliko peša, to pa še ni vzrok, da ne bi nadaljeval svojega dela. S smehljajem na ustih pravi, da se mora strogo državi zdravnikovih navodil, toda včasih v družbi sc tudi malce pregreši.
O Štefanu Repanšku bi lahko napisali še marsikaj zanimivega, pa kljub temu ne bi zajeli vsega, ker jc njegovo delo tako raznotero in zanimivo.
Planinci in tudi drugi njegovi sodelavci, ki ga dodobra poznajo, znajo pravilno ceniti njegov bogat prispevek. Za rojstni dan so mu želeli še dolga in uspešna let, zlasti pa zdravje in osebno srečo.
STANE SIMŠIČ
Razstava
V galeriji ZALA V Komendi, Zadružna 21, do 31. 1.1992 razstavljajo ilustra tor-ja: akademska slikarka Irena Majcen in akademski slikar Miroslav Šuput; plastike pa Nataša Prestor.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 16. do 20. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
France Štele izdal dve knjigi
NEZNANA
SLOVENIJA_
Znani fotograf, publicist in (samo)založnik France Štele ?. Gore pri Komendi jc pred novim letom spet poskrbel za knjižna presenečenja. Pri Cankarjevi založbi jc izšla njegova razkošna fotomonografija NEZNANA SLOVENIJA, ki ji je besedilo prispeval Steletov knjižni sodelavec Stanko Klinar. Knjigo, katere besedilo je prevedeno še v nemščino, angleščino in italijanščino, jc zgledno oblikoval in opremil Marjan Patcrno-ster, uredil pa Kazimir Repoša. Natisnila jo je tiskarna Jože Moškrič iz Ljubljane.
Ideja, zasnova in seveda fotografije so Steletovo delo. Knjiga, ki obsega osemnajst črno-belih in kar stoštirideset barvnih fotografij, je razdeljena na uvodni (črno-beli) in glavni (barvni) del. Za uvod je avtor izbral citate iz Stvarjenja sveta in jih pospremil s fotografskim gradivom. Sledi besedilo S. Klinarja o Sloveniji, Slovencih in slovenstvu. Barvni slikovni del. glavnina knjige - znani in neznani fotografski motivi iz vse Slovenije, jc razporejen po regijah. Tako začne Štele z rodno Gorenjsko in nas skozi fotografski objektiv popelje čez Koroško, Štajersko, Prek-murje. Dolenjsko. Notranjsko, Belo krajino, preko Primorske vse do Slovenske Istre. Vsako pokrajino spremlja še besedilo iz proze ali poezije njenega znanega literata.
Fotograf France Štele nam je v še eni knjigi o naši deželi približal lepote Slovenije, tokrat, morda, z malo drugačnega zornega kota. Izogibal se jc tipičnim urbanim sredinam, repre-zentantivni. monumentalni arhitekturi in spomenikom ter industrijskim nestvorom. Poiskal jc skrite kotičke, drobne detajle in poglede, ki jih v naglici vsakdana dostikrat spregledamo. Predstavil nam je lepoto še neokrnjene ruralne krajine s starožilno podeželsko arhitekturo in njenimi detajli, svet, ki vse bolj izginja, žal, tudi iz naše zavesti.
DUŠAN LIPOVEC
SLOVENIJA SKOZI OGENJ
DO NEODVISNOSTI
France Štele jc ob koncu leta »dal na svetlo« še eno knjigo o naši deželi z naslovom: Slovenija - skozi ogenj do neodvisnosti. To je povsem avtorsko delo, saj jc Štele avtor fotografij, besedila, idejne zasnove in oblikovanja, izdal pa jo je v samozaložbi.
Komentar k vsebini knjige ni potreben, saj govorijo dovolj zgovorno že naslovi posameznih poglavij: Pomlad v Sloveniji, Kronologija dogodkov. Spomin na padle za domovino. Besede Evropi in svetu. Zgodba o tanku in Utrip poletja v Sloveniji. Kronologija znanih dogodkov v poletju in jeseni 1991 je napisana na osnovi poročil slovenskih dnevnih časopisov, predvsem Dela, in opremljena s Steletovimi avtorskimi fotografijami. Vsako poglavje jc pravzaprav zaključen foto-esej, ki ga dopolnjujejo kronologija dogodkov v Sloveniji ali pa besedila slovenskih pesnikov in pisateljev. Vojni dogodki so pospremljeni s črno-belimi posnetki, drugi foto-eseji pa so v barvni tehniki, kar da knjigi kot celoti šc drugačne konotacije. Črno bele fotografije, ki spremljajo kronološki del knjige, vsekakor izstopajo po svoji umetniški kvaliteti.
Tudi to k nji so je natisnila tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.
DUŠAN LIPOVEC
Počitniške diagonale
Prigode
kranjskega Janeza
Predstavitev knjkje Ivana Sivca
IN VEČNO BODO CVETELE LIPE
Matična knjižnica Kamnik in knjigarna Kočne Kamnik sta predstavili knjigo Ivana Sivca - IN VEČNO BODO CVETELE LIPE. Avtor knjige je bil rojen v Mostah pri Komendi, sedaj pa živi v Mengšu. Ta knjiga je že njegovo 17. delo in se kol pisatelj uvršča med najbolj brane pisatelje v Sloveniji.
knjiga, ki jc pravkar izšla v nakladi Ob priložnostni slovesnosti, ki jo jc 30.000 izvodov v redni zbirki Mohor-  prisrčno vodila Saša Kos, vodja Ma-
jeve družbe, bo prišla v skoraj vsako slovensko družino. Knjiga jc bila dobro sprejeta in jo je še mogoče dobiti.
Ivan Sivec govori o nastanku knjige
tične knjižnice v prostorih glasbene šole Kamnik, jc avtor Ivana Sivec udeležencem govoril o nastanku knjige in sodelavcih. Knjiga jc v bistvu posvečena življenju Petra Pavla Glavarja, ki je v 18. stoletju živel v delal v župni cerkvi v Komendi.
Predstavitev knjige jc bila pospremljena še s prikazom 25 minutnega filma Metoda Borca iz Mengša. Film šc dodatno ilustrira pomembnost Petra Pavla Glavarja.
V kulturnem programu so sodelovali Janez Klobčar. violina, in Ana Pogačnik-klavir, kvintet harmonik »Accordian« v zasedbi_ Marjana To-terja, Atclka Posla, Željka Selaka, Načeta Zupana in Marka Gomiljška; v programu pa je sodeloval tudi dramski prvak Andrej Kurent, ki je interpretiral posamezne odlomke iz knjige in božično pridigo Petra Pavla Glavarja.
Po predstavitvi knjige so poslušalci postavljali zanimiva vprašanja in razmišljanja o avtorju, ocenjevali pomen knjige in dali več predlogov za primerno obeležitev spomina Petra Pavla Glavarja. Njegovo delo je zelo pomembno ne samo za zgodovino Komende, ampak za vso slovensko kulturo. STANE SIMŠIČ
PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK
Mestna godba Solidarnosti iz Kamnika je pripravila Praznični koncert v petek. 20. decembra 1991, v dvorani Dom Kamnik.
Zanimanje za koncert je bilo veliko. Velika dvorana Doma jc bila polna obiskovalcev. Program koncerta je bil zelo bogat, pester in privlačen. Vključeval je dela od klasične do sodobne glasbe, komponirane ali prirejene za pihala.
Solisti so bili: Janez Krt in Igor Zaje - trobenta. Jernej Pikel in Robi Kadunc - klarinet, Silvo Smrekar in Luka Einfalt - tenor.
Dirigent jc bil Franci Lipičnik. direktor glasbene šole v Kamniku, napovedovalka pa je bila simpatična Barbara Božič.
Godba Kamnik ima v svojem sestavu vedno več mladih. Za sprejem med članstvo godbenikov so sc morali udeležiti krsta. Božo Matičič, predsednik godbe, je vsakemu čestital in pripel nagelj.
Na tem koncertu so se spomnili tudi 90-letnika Johana Nograška,
ki je bil dolga desetletja aktivni godbenik. Skupaj z drugimi je nastopil s svojo trobento v Radetz-kvjevi koračnici.
Vse. ki so sprejeli krst, in Johana Nograška so poslušalci prisrčno pozdravili.
Ob zaključku zelo kakovostnega koncerta kar ni bilo konca ploskanja. Godbeniki so morali zaigrati šc nekaj prijetnih skladb.
Praznični koncert Mestne godbe Kamnik jc tik pred novim letom 1992 vsem udelcžencem-po-slušalcem poklonil prijeten večer in lep kulturni užitek.
S. S.
Iz preteklosti (8)
BISTRIŠKI GOZD
Anton Koželj - Nastop kolednikov v kamniški okolici
Ljudski običaji
KOLEDOVANJE
OJ KOLE - KOLE - KOLED* LETO LEPO MLADO! DA BI PRA V VESELO BLO. IMELO MASTNO BRADO -OJ KOLE - KOLE - KOLED* (zapisal D. Terstenjak, 1857)
Eden izmed najimenitnejših »prehodnih« časov v človekovem vsakdanjem življenju je prehod iz starega v novo leto, ko zaživi prastara vera. po kateri je mogoče tedaj izkoristiti posebno pripravne čarodejne sile, s katerimi si človek razmakne skrivnostno zaveso, ki mu zakriva prihodnjo usodo.
Marsikje po Sloveniji še danes verjamejo, da, če na novoletno jutro srečaš najprej žensko ali pa ti prileti črna mačka čez pot, je to slabo znamenje za novo leto. Da se bo sreča držala hiše vse leto. mora prvi priti k hiši moški, ki »drži« skupaj tudi obroče na sodih in kadeh na Dolenjskem in Štajerskem.
Tudi dolga na novo leto se ne moreš zlahka znebiti... Že od nekdaj pa si ljudje za to priložnost želijo sreče in zdravja, kakih 50 let pa je stara navada, da si tudi pismeno voščijo. Prve tiskane voščilnice, ki so jih spočetka prodajati v dobrodelne namene, so se pojavile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Ponekod na Slovenskem pa še vedno hodijo koledniki na starega leta zvečer ali pa šele na novoletno jutro koledovat od hiše do hiše, pojo posebne obredne pesmi, kolednice, voščijo srečno novo leto ter prejemajo za to darove.
Kamniški cerkveni pevci so pogosto koledovali za cerkev, zlasti za cerkve-
ne orgle, na novega leta pa so »svečarski« koledniki v cerkev nosili tudi do dva metra visoke stavnice s svečami. V komendski fari so bile navadno po tri stavnice, dostikrat tudi štiri ali pet in so z venci in šopki krasile podobe v cerkvi. Po svečnici je cerkovnik eno izmed njih razdrl, da jc dobil sveč za oltarje. Sega je imela tudi svoje slabe strani. Niko Kuret piše, da se svečarski koledniki že v Valvazorjevih časih niso vedli »kakor otroci luči«. Fantje so na novega leta dan »stavnico zapili«, skoraj vsakokrat pa so sc sprli in stepli. Zato je bila šega I. 1804 cerkveno prepovedana.
Glavno koledovanje, ki sega že v predkrščansko dobo, pa jc bilo vendarle na novega leta dan.
Starejši se še spominjajo kolednikov godcev, ki so s klenelom, harmoniko in trompeto »nov let nosil« v Tuhinju. Ker domačini niso koledovali, so prihajali koledniki iz kamniške in moravske okolice. Napravljeni so bili v tri kralje in so imeli zvezdo s seboj; ko so odpeli kolednico, so se začeli »pogovarjati«, sc vpraševati, od kod je kateri doma, se drug drugemu predstavljati...
V Ihanu so v starih časih igrali na oprekelj, pa ljudje, pravijo, niso bili več zadovoljni, zato so začeli igrati na pihala. Koledniki so prišli daleč naokrog, saj so hodili tudi po 14 dni in več ... V nočeh okoli novega leta, še posebej pa na večer pred sv. tremi kralji, sc od Tržiča čez Kamniške planine do Pohorja podi grda, huda in strašna, vsa kosmata ženska pošast, ki jo imenujejo Pehtra (»Velita«, Jaga) baba. V starem izročilu bajeslovne dediščine indoevropskih narodov živi kot voditeljica duš umrlih otrok, pod
Planinsko društvo Kamnik pripravlja v petek, 24. januarja 1992, ob 19. uri v dvorani Veronika nad kavarno zanimivo alpinistično predavanje z naslovom
ZLATI - CEPIN - HIMALAJA
O izrednem uspehu, ki ga jc alpinistična odprava 1991 dosegla v vrhovih Himalaje, bo govoril Marko Prczelj in svoja doživetja pokazal tudi z diapozitivi.
Predstavitve te odprave se bodo udeležili še nekateri drugi člani odprave, zato bo srečanje z njimi nadvse zanimivo.
krščanskim vplivom tudi duš nekršče-nih otrok. Kot dobra in hudobna Src-dozimka varuje zmernost in dostojnost, po Slovenskem pa jc ohranila prvotno pogansko zavetništvo nad predicami in prejo. Hrupni obredni obhodi Pchtre babe pa so ohranjeni le še na slovenskem Koroškem. 6. januarja praznuje Cerkve »tretji božič« oz. »razglašenje« Gospodovo, epifanijo, ki obsega troje dogodkov, ki razglašajo Kristusovo božanstvo: poklonitcv modrih z Vzhoda, Jezusov krst v reki Jordan in ženitnina v Kani.
Poklonitcv sv. treh kraljev je bila zelo pogost motiv srednjeveške umetnosti, katere vrh na Slovenskem predstavlja tudi znana podoba pri sv. Primožu (ok. 1. 1520), ki zavzema nad 11 m dolgo severno steno te romarske cerkvice.
Za to priložnost so skoraj povsod po Slovenskem pripravili mizo kakor pred božičem. V cerkvi blagoslavljajo ta dan vodo, hišni gospodar pa s svojo družino opravlja obred kajenja in kropljenja z blagoslovljeno vodo po vsen prostorih in poslopjih domačije. Med obredom se na vrata s kredo zaznamujejo s tremi križići začetnice imen sv. treh kraljev in letnica novega leta, na primer: 19+G+M+B+92
To noč je po hišah na Gorenjskem in Dolenjskem ves čas gorela luč, samo na skrajnem zahodu, v Brdih, otroci prižgejo trikraljevske kresove. To naj bi bil ostanek predkrscanskih obredij, ki so hotela nuditi dušam rajnikov ob njihovi vrnitvi na nekdanje domovanje svetlobo in gorkoto.
Na Gorenjskem so hodili »tri kralje pet« še nekaj let po 2. svetovni vojni, sicer pa so takrat koledovali večinoma samo še otroci, navadno iz revnejših hiš.O razkroju koledovanja piše tudi odlomek iz neke črtice: »Ponoči so prišli pevci pet za tri kralje. Postregel jim je kar brat s pijačo in kruhom... Hiša, ki pevcem ničesar ne da, je v nevarnosti, da ji narede kakšno faloteri-jo. Radi pijače so pevci vedno malo nadelani in pride velikokrat med pev-^i raznih vasi do pretepa. Radi tega boljše družine branijo svojim fantom hoditi pet, pa jo kljub temu marsikdo pobriše med pevce, ker ga pač miče Jružba in kar je s tem v zvezi...« (Povzeto po Niku Kuretu, Praznično leto Slovencev, II)
MATEJA RADEŽ
Dne 1. 4. 1962 je bila SILVA prevzame Gozdno gospodarstvo Kamnik.
Katedra za urejanje gozdov pri gozdarskem oddelku Fakultete za   agronomijo   in gozdarstvo v Ljubljani je v letu 1952 začela s popolnoma novim načinom urejanja teh gozdov. Zunanje meje so obnovili, spore uredili, pri čemer jc imel velike zasluge Valentin Uršič, ki je na tem območju deloval kot logar in lovec več kot petdeset let in je tako meje in teren dobro poznal. Kasneje, v letih 1954 do 1958 so rešili še sporne meje s pašnimi zadrugami in upravo lovišč na področju Zavrata, Košutna, Brsniki, Konec, Pri pastirju, na Dolu in na Konjščici. Celotno področje so razdelili v potočja, oziroma oddelke, katerih tretjino meja so izmerili z busolnim teodolitom, metodo na preskok, ostale meje pa so določili s progami in kroki-ranjem. Lesno zalogo so ugotovili z metodo primerjalnih površin. Tako so zajeli 8 do 10 procentov celotne merjene površine, pet odsekov pa so izmerili s poino premerbo. Merili so tudi višine in ugotavljali prirastek z vrtanjem. Tako jc bilo izmerjenih prog in krogov na skupni površini 2.610 hektarov. Površina gozdov se je povečala    zaradi upoštevanja ostalih  varovalnih  gozdov, ki v prejšnjih načrtih niso bili zajeti. Do leta 1956 so bile sečnje lesa v okviru predlaganega etata (letni etat: 1.900 myiglavcev in 6 100 m3 listavcev), le v letu 1957 so posekali 4.570 m3 igravcev in 3.810 m3 listavcev. Ker so v letu 1953, ko so bila terenska dela gotova, sprejeta nova republiška navodila za urejanje gozdov, ki so med drugim zahtevala polno picincrtjo vseh sestojev, Jc OLO Ljubljana ustavil nadaljnje delo v zvezi z izdelavo načrta. Na osnovi novih zahtev in direktiv so začeli tudi z izdelavo geološko petrografske, pedološke in fito-cenološke karte (avtorji: Vera Gregorič, inž. Marija Kodrič, inž. Stanislav Cvek in dr. Gabrijel Tomažič) ter geodetske izme-re in obnovitve meja (inž. Marjan Žemljic). V varovalnih gozdovih niso merili mej, ampak so si pomagali z vojnotopografsko karto (1:25.000) in aeroposnetki. S   polno   premerbo   v letih 1957 -1959 so izmerili 1.720 hektarov  ali  48%  vseh gozdov, z vzorčnimi metodami, progami in krogi, s polno premerbo pa celo 2.561 hektarov (71,6% vseh
razformirana in Bistriške gozdove Ljubljana oziroma Gozdni obrat
površin), kar predstavlja celotno površino gospodarskih gozdov. V tem času, leta 1956 je bila zgrajena s planine Dol v dolino blizu Kopišč (ods. 46c) gravitacijska žičnica, s katero so letno speljali okrog 3.000 m3 lesa in je obratovala deset let vse do leta 1966. Naslednjega leta 1957 sta bili zgrajeni še dve samotežni žičnici, ki sta obratovali približno 7-8 let in sicer ena iz Zavrat (odd. 7,8 in 9) do pod Markove ravni, kjer se danes vzpenja cesta v serpentinah, druga pa iz oddelka 5 do Koželove bajte po Koželo-vem grabnu. Slednja je imela do svoje zgornje postaje tudi kratek odsek suhe, zemljaste drče za spravilo lesa. Dolžina vsake po-
meščanov mesta Kamnik, leta 1783 je mesto vpisano v deželni deski kot lastnik. Leta 1854 je bila osnovana nova občina Kamnik z ločeno upravo premoženja meščanov, a združeno z mestno občino vse do leta 1866, ko je bilo meščansko premoženje izločeno od občinske uprave in je osnovana Meščanska korporacija, ki dobi leta 1922 status agrarne skupnosti. Zadnji načelnik Meščanske korporacije je bil Ivan Benkovič, tesarski mojster in kmet iz Novega trga (umrl leta 1989), ki je te posle leta 1935 prevzel od dr. Vidica.
2. Ob okupaciji Jugoslavije 6. aprila 1941 (Nemci so vkorakali v Kamnik 12. 4. 1941 in takoj likvidirali Meščansko korporacijo) Nemčija uvede prisilno upravo nad posestjo in Bistriški gozdovi   pridejo   pod sekvester,
Plavljenje lesa po Kamniški Bistrici za časa Meščanske korporacije
samezne žičnice od teh dveh jc imela okrog 1.000 m.
Imenovani povojni ureditveni načrt, ki naj bi veljal za obdobje 1958— 1V07 )t i_.i\ iiguiAjvijtii scic v letu 1963 ter že naslednje leto delno popravljen. Inženir Knez, poročevalec načrta je zahteval popravke v višini in razporeditvi etatov ter posebni sečni in gojitveni načrt za obdobje 1965-1967. Predlagal je tudi spremembe v obratovalnih razredih in na podlagi tega je bilo 785 hektarov gospodarskih gozdov uvrščenih v varovalne.
Kot sem že omenil, je aprila leta 1962 gozdove v Kamniški Bistrici ponovno prevzeio Gozdno gospodarstvo Ljubljana in ker sc lastništvo po tem letu do danes ni menjalo, bom sedaj prikazal kronološki potek lastniško pravnih zadev okrog Bistriških gozdov: 1. Posest je bila od nekdaj last
v zemljiški knjigi pa so bili gozdovi vpisani pod »Stadt Stein« (mesto Kamnik).
3 Po koncu dri»o» —"T*"1 vojne je osnovana začasna gozdna uprava v resoru Ministrstva za gozdarstvo (Državna gozdna uprava v Kamniku); dne 20. februarja 1946 je v zemljiški knjigi Meščanska korporacija zopet vpisana kot lastnik.
(Se nadaljuje)
tv antene in termo-akumulacijske peči popravljam in montiram. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Marko Prezelj o svojem himalajskem vzponu (3)
OUO VADIŠ - ALPINIST
Počasi, v vedno bolj orkanskem vetru, napredujem proti vrhu. Petintrideset, morda štirideset korakov, počitek, pa spet štetje. Vmes i pa vedno bolj otopelo opazovanje
prehodov v razu. Ko naju bo Kanč enkrat pogoltnil vase, bom moral imeti sliko v glavi, prehode pa iskati bolj po občutku kot po spominu.
Ob zadnjih skalah pod vrhom skušam poiskati zavetje in počakati Andreja. Nemogoče! Veter je tako močan, da le s težavo stojim tik
..nT      pod vrhom. Popolnoma na rob ne
'ko       splezam, saj se opast preveša daleč v veter. Kleče skušam vzeti iz žepa '      fotoaparat. Močan sunek vetra me
£g za trenutek dvigne od tal in pošteno prestraši. Fotografiram malo
', ■ nižje, nato pa sestopim in pogosto ležem na strmino, da me siloviti sunki vetra ne podrejo na tla.
Ko se ozrem nižje na pobočju opazim, da je Andrej le še petdeset metrov pod vrhom. S kretnjami mu skušam pokazati, da ga bom nižje počakal. Pri ponovnem pogledu proti vrhu pa opazim, da hitro sestopa. Počakam, da pnhlača do mene. Nekaj časa se gledava, nato pa Andrej prereže oglušujoče hru-menje vetra. »Si bil na vrhu?« »Seveda! Je pa pošteno pihalo.
a ne?«
Pogledam ga in opazim da nekaj ni v redu. zato ga vprašam; »Pa ti?« »Ne!«
Iz njegovega otopelega pogleda razberem, da mu to ni preveč všeč. Izredno močan veter ga je nagovarjal k povratku že na izpostavljenem robu in ga nato tik pod vrhom prepričal. Morda sem k temu pripomogel tudi jaz s svojim mahanjem?
Nemo sestopiva do šotora, ga podreva in nadaljujeva s sestopom. Spočetka počasi, v toboganu pa nama megla in mehak sneg ustvarita varljiv občutek varnosti, zato hitro prideva na ledenik, od koder se dolgo vzpenjava po melišču do baze. Tone je vesel, midva pa po-šeno zmahana.
Po dnevu počitka smo se skoraj vsi, ki smo ostali na planini, odpravili po ledeniški moreni navzgor. Z Andrejem sva si hotela v. živo ogledati razmere v najini smeri. Ko sva zagledala zgornji del Kanca sva bila oba tako »posrana«, da sva se rajši posvetila fotografiranju kot pa bolj podrobnemu opazovanju. Šele kasneje, ko so se najine oči privadile pogledu na težko prehodno in mrzlo skalovje, sva se usedla z daljnogledom plezala po orjaški, kamniti trdnjavi, prekriti z zaple-
teno ledeno mrežo. Občutek tesnobe sva hitro pregnala, čeprav je bil spodnji del Kanca skrit za grebenom pred njim. Dolgo sva zamišljeno strmela tja gor in komentirala možnost prehodov. Očitno predolgo. Da oster veter brije okrog nas. smo opazili, ko nas je že pošteno zeblo. Po prihodu na planino je Andrej zbolel.
Nosači so ves čas pridno nosili tovor proti bazi, zato smo kmalu tudi mi zapustili prijetne pašnike in se spustili na oduren ledenik, kjer je bilo treba neprestano iskati prehode in bežne sledi nosačev, se vzpenjati in spuščati po labirintu, kateremu ni bilo videti konca. Vsi, tudi nosači, smo se spotikali na robatem kamenju in se pogrezali v mehak sneg. ki je prekrival kamenje na senčnih straneh. Andrej je slabe volje zaradi vročine hodil molče, a hitreje od mene. Jaz pa sem neprestano iskal zanimive fotografske motive.
Po dveh dneh psihično naporne hoje smo še zadnji prišli v bazo na prijeten griček sredi ledenikov pod orjaškimi gmotami ledu in skalovja. Med hojo po ledeniku sem bil tako prevzet od fotografiranja, da se v najino smer še oziral nisem.
Radovednost sem si potešil po dnevu počitka, ko sva z Damijanom z zastavicami označila prehod med skladi ledu pod bazo. Prehodi so iz baze izgledali sila enostavni, ko pa sva se znašla med seraki in razpokami, so vse možnosti izgledale enakovredne. Tone naju je s pomočjo radijske zveze varno pripeljal na plato, po katerem sva nadaljevala vse do vstopa v raz. Oba sva bila presenečana nad možnostjo prehoda prek spodnjega skalnega dela.
Veličastna grapa je vodila na rampo, ta pa na raz. Bolj enostavne rešitve si nisem upal niti želeti. Navdušeno sem to v bazi pripovedoval Andreju, ki se je končno znebil nadležne vročine, slabe volje pa še ne povsem.
Še dan počitka, nato pa z Andrejem sestopiva na ledenik, slediva zastavicam in se zaprašiva v strm leden tobogan med seraki pod Ta-lungom. Hitro in lahkotno napredujeva. Kako hitro, je nazorno povedal Tone, ki je zjutraj vstal, da bi naju slikal v toboganu, a sva bila midva že na ogromnem platoju sredi hriba.
Dimenzije platoja naju presenetijo, pa tudi prehod preko njega. Sredi platoja zeva globoka in široka razpoka. Čeznjo vodi ozek in tanek snežen most - čudežna skulptura, ki jo na nasprotni strani drži le najino zaupanje. Varujeva
drug drugega, obideva naslednjo razpoko in zaplezava v pobočje nad platojem. Veselje nad gibanjem nekajkrat prekinejo odstavki trdega ledu. Tone nama prek radijske zveze pomaga poiskati prostor za bivak, ki sva ga izbrala že pri opazovanju iz baze. Iz trdega snega napraviva kocke in jih zlagava na privetrno stran. Kuhava dokler ne gre niti kapljica tekočine več po grlu. Ogromna količina tekočine hitro poveča pritisk v mehurju. Misel na neprijetno praznjenje balastnih rezervoarjev v sunkovitem vetru naju spodbudi k temu. da plastenki za čaj odreževa vrat in jo uporabiva za nočno posodo.
Ponoči in zjutraj spoznava, da se je splačalo potruditi. Močan veter, ki je ponoči brnel okrog šotora, se zjutraj še okrepi. Oba zebe v noge, toživa drug drugemu, panično brcava in mahava, a nič ne pomaga. Mrez neusmiljeno grize v prste na nogah. Počasi napredujeva proti vrhu. Andrej se kmalu odloči, da bo prečil skrajno levo, na rob. od koder si bo lahko bolj podrobno ogledal prehode v razu Kanca. Nekaj časa me prepričuje naj mu sledim, a se raje odločim za čim bolj ravno linijo proti vrhu. Močno me namreč zebe v prste, veter se krepi, snežne razmere pa na levi ne izgledajo najbolje. Poleg tega me je bolj zanimal zgornji del Kanca, zato sem hotel priti visoko še predno se bo Kanč ovil v meglo.
(Se nadaljuje)
Športno plezanje
UROŠ PERKO
DRŽAVNI PRVAK
DOMŽALE. 30. 11. 91. V hali komunalnega centra je bilo prvo državno prvenstvo Republike Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije plezalcev. V težavnostnem plezanju na umetni steni je nastopilo več kot sto osnovnošolcev iz vse Slovenije. Perko je prepričljivo premagal vrstnike v kategoriji starejših pionirjev in zasluženo osvojil dragoceno priznanje.
Podoben podvig pa mu ni uspel v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja Republike Slovenije za starejše pionirje. Zasedel je nehvaležno drugo mesto z enakim številom točk. kot jih je dosegel pokalni zmagovalec Anže Šanca iz Radovljice, le da jc imel eno zmago manj.
Pokalno tekmovanje Republike Slovenije v športnem plezanju za osnovnošolec je bilo prvič organizirano letošnje leto. Osnovnošolci so bili razdeljeni v tri starostne kitetonje cicibane mlaj še in starejše pionirje. Kamniški alpinistični odsek sta na večini tekem zastopala dva starejša pionir-
ja Uroš Perko in Emil Sedušak. V sklopu pokala je bilo organiziranih sedem tekem, in sicer na Jesenicah, v Radovljici, Kamniku. Zirch. Mostu na Soči. Ljubljani in Tržiču. Na vsaki tekmi je bilo okrog sto prijavljenih tekmovalcev, kar dokazuje, da postaja plezalni šport eden množičnejših športov v osnovnih šolah. Celotno organizacijo tekmovanj je prevzel eden najboljših slovenskih plezalcev Srečo Rehbcrgcr. Po uspešnem zaključku letošnjih tekmovanj je bilo ugotovljeno, da smo ena redkih držav, ki ima organizirana redna in kvalitetna tekmovanja mladih kategorij ple-
zalcev. Da ukvarjanje s tovrstnim športom ni nevarnejše od drugih športnih zvrsti, priča podatek, da se na nobeni tekmi ni poškodoval nihče izmed nastopajočih.
Doseženi rezultati niso naključje, temveč rezultat skorajda vsakodnevnega treninga doma, na plezalni steni in v plczališčih. V letu dni jc Perko prehodil pot od popolnega začetnika do trenutno najboljšega športnega plezalca v kamniškem alpinističnem odseku in enega najperspektivnejših mladih plezalcev v Sloveniji. Preplezal jc smer Poročna noč v primorskem plezališču Osp z oceno 9, kar je bila prva smer takšne težavnosti, ki so jo zmogli Kamničani. Osvojil je naslov državnega prvaka in drugo mesto v pokalu Republike Slovenije. S svojimi vzponi jc izpolnil tudi pogoj za udeležbo na članskih tekmovanjih, kjer predvsem nabira dragocene tekmovalne izkušnje.
Ali so ti rezultati dovolj dobri, da bodo odprli oči tistim, katerih naloga jc vzgajati plezalce in talentom omogočiti kvalitetnejši trening? Perkovi rezultati niso plod načrtnega dela, temveč njegove trdne volje, da doseže čim boljši rezultat. V Sloveniji je kar nekaj krajev, kjer sc je športno plezanje že močno ukorcninilo v osnovnošolski šport, kar za Kamnik ne velja. Nekaj razumevanja smo našli le na OŠ Toma Brejca, pa še to verjetno zaradi tega. ker tam telesno vzgojo uči alpinist. Mogoče so razlogi v tradicionalnem prepričanju o nevarnosti tega športa, ki ga mnogi ne razlikujejo od alpinizma. Teh predsodkov se bo potrebno čimprej znebiti, sicer se nam kaj lahko zgodi, da bomo zaradi pomanjkanja množičnosti ostali brez kvalitetnih plezalcev, kar bi bila velika škoda glede na dosežene rezultate.
MATJAŽ VVIEGELE
Trening na plezalni steni
Karate
Kamniški karateisti med najboljšimi v regiji
Košarka
Kdo bo prvi občinski prvak?
Planinski kotiček
Razgled s kamniških vrhov
Karate klub Kamnik je ponovno organiziral tekmovanje, ki ga imajo naši občani le malokrat priložnost videti. Karateisti so se ob pomoči sponzorjev 3. novembra pomerili na atraktivni tekmi. Potekala je pred 100 gledalci, ki so pokazali, da zanimanje med našim občinstvom za take prireditve raste. Prireditev jc s pozdravnim govorom odprl gospod Olaf Grbec, hkrati pa pokaral odgovorne za ogrevanje iK«.vun,. saj je bila kljub visoki najemnini ledeno mrzla, Mednje nastop mažoretk iz Moravč in predstavni nastop vseh klubov iz gorenjske regije.
Tekmovalci so se pomerili v katah. ločeno po spolih. V premoru jc bila demonstracija mlajših članov Karate kluba Jarše. Sledile so borbe. Pomerili so se kadeti v lahki, srednji in težki kategoriji. Temu delu pa so sledile borbe mladincev v lahki, srednji in težki kategoriji. V temu delu tekmovanja smo lahko videli prenekatero lepo akcijo in kvalitetno borbo. V odmoru jc domače, moštvo pokazalo atraktivno demonstracijo z orožjem. Nato smo si lahko ogledali vrhunec prireditve. Predstavili so borbe v ab-
solutni kategoriji kjer sc jl pokazala resnična kvaliteta tekmovalcev. Žal pa smo lahko ugotovili, da so odpadle borbe za ženski spol, ker je bilo premalo prijavljenih tekmovalk. Za nas so najbrž najpomembnejši rezultati, ki jih je doseglo domače moštvo.
- lahka kategorija: 1. Miha Ažnik, 2. Tomaž Hcrga: — srednja kategorija: 1. Primož Babnik, 2. Janez La-kner; - težka kategorija: 3. mesto Igor Gregi.
Posebej kaže pohvaliti perspektivnega in nadarjenega tekmovalca Miha Ažnika, ki je ob trdem treningu in ustreznem strokovnem vodstvu trenerja Ivice Mišica zrasel v kvalitetnega tekmovalca. To je dokazal tudi z visoko uvrstitvijo v katah - 3. mesto, in še posebej z zelo dobro uvrstitvijo, 3. mesto v absolutni kategoriji, kar je zelo lep rezultat za tekmovalca, ki spada v lahko kategorijo.
Zahvalo pokroviteljem: Ljubljanska banka - Enota Kamnik, Bar Mitnica, Gradbeno podjetje Bežigrad, Unitas Ljubljana, Kočna, Svilanit. Vrtnarija Lakner Vrhpolje.
JANEZ LAKNER
Športna zveza občine Kamnik jc v novembrski številki Kamniškega občana z razpisom pozvala neformalne skupine iz občine Kamnik, naj se udeležijo 1. občinske rekreacijske lige v košarki za moške.
Na razpis se je odzvalo 12 ekip. kar je prijetno presenetilo tudi organizatorje same.
V novembru in decembru lanskega leta je bilo v ligi odigranih že sedem kol, preostala štiri kola pa sc bodo odigrala do konca januarja tega leta, ko bomo v Kamniku dobili prvega občinskcaa ligaškcga prvaka v košarki. Zaenkrat najbolje kaže ekipi SD KOMENDA, ki vodi še brez poraza, v derbijih pa je premagala tako ŠUT-NO-ZLATARSTVO BANIČ kot tudi KOMA BAND-LDS. Poleg naštetih sta v borbi za prva tri mesta šc dve dupliški ekipi, in sicer PETELIN TE-AM in DUPLICA. V zlati sredini lestvice, vendar ne brez bojazni pred izpadom iz lige, sta v tem trenutku ekipi STROJENJE KRZNA URARNKAR in KAVARNA VE-
Novoletni
RONIKA. Za izpad iz 1. občinske lige. ki naj bi v prihodnji sezoni štela le 8 članov, pa sc bodo v zadnjih štirih kolih borile zlasti naslednje ekipe: MARKOVO, POSTAJA MILICE KAMNIK in VEDNO ZADNJI, medtem ko praktično verjetno ni več pomoči ekipama ŠD TUHINJ, kije še brez zmage, in POVRATNIKOM z eno samo zmago.
Organizator - Športna zveza občine Kamnik, za zdaj dobro vodi samo izvedbo lige, nekoliko težav ima le s sodniško zasedbo, kar pa jc popolnoma razumljivo, saj v lokalnih derbi-)ilt mu.Liikuiiiu dosti UlllejCi kot ponavadi popustijo živci pri dvomljivih sodniških odločitvah.
Vsekakor pa je pohvalno že to, da se na področju športne rekreacije dogajajo tudi takšne prireditve, šc zlasti, če upoštevamo, da namerava podobno rekreacijsko ligo organizirati tudi v nogometu za moške in v odbojki za ženske in moške. Seveda takoj po končani košarki.
OLAF GRBEC
Da smo Slovenci večinoma alpski narod, je spoznala tudi slovenska televizija. Čeprav še vedno posveča relativno mnogo premalo prostora in časa alpinizmu, v katerem dosegajo naši alpinisti svetovno pomembne rezultate, se stvari, vsaj tako kaže, premikajo na bolje tudi na tem področju.
Prikazana je že bila serija »V hribih se dela dan« kot nekakšen pregled slovenske planinske poti in v kateri je nastopil kot »igralec« tudi Kamničan Stane Simšič. Ob stoletnici slovenske planinske organizacije, ki bo prihodnje leto, pripravljajo serijo »Razgledi s slovenskih vrhov«, v kateri naj bi bili prikazani pogledi z naših najbolj značilnih gora. Od Kamniških Alp so vključeni Strožič, Mokrica, Grintovec in Ojstrica. Poleg tega pa se pripravlja tudi serija »Gore in Ljudje«.
V eni prvih oddaj te serije bo prikazan tudi kamniški konec. Posebna ekipa pod vodstvom Marjete Svetel-
Keršič je od 6. do 8. januarja snemala v Kamniški Bistrici in na Kamniškem sedlu. Posnela je okolico Žagane peči. Lepega kamna, samo Kamniško Bistrico in šc kaj. Na Kamniškem sedlu so nato posneli šc primer zimskega reševanja v gorah pa plezanje v steni, hojo po snegu in šc kup drugih reči. Zanimivo pri vsem tem za Kamnik jc pa to, da so bili vsi »glavni igralci« razen dveh (alpinista Andreja Strcmf-lja in zdravnika Iztoka Tomazina) domačini: od znanega lovca Janeza Urši-ča-Jaka pa do Janeza Mihcliča - Jur-mana. oskrbnika koče na Kamniškem sedlu. Sodelovali so še Marko Prezclj. ki je lani skupaj s Štremfljem preplezal prvenstveno smer v Kangčcndzen-gi, v Himalaji, pa Cene Grilje, načelnik postaje GRS Kamnik in drugi člani postaje GRS Kamnik.
Za oddajo obljubljajo, da bo zanimiva za vse, na sporedu pa naj bi bila konec januarja letos.
BOJĆ
turnir
KRANJČANOM POKAL KAMNIKA
Kegljaški klub Kamnik je organizator vsakoletnega tekmovanja v kegljanju za POKAL KAMNIKA.
Zadnjega turnirja, ki jc bil na kegljišču v Kamniku od 20. do 22. decembra 1991, se je udeležilo 8 moških in 6 ženskih ekip.
Zanimanje za to športno srečanje je bilo med ljubitelji kegljanja veliko. KK Kamnik organizira to tekmovanje od 1979. leta dalje, ko je mesto Kamnik slavilo 750-letnico svojega obstoja.
Tekmovanja so se udeležile ekipe: Triglav (Kr), Domžale, SCT (Lj), Tekstil-Slovan (Lj), Emo (Ce) in Kamnik.
Doseženi so bili zelo lepi rezultati.
Najboljše članske ekipe: Triglav (Kr) 5062 kegljev, Kamnik I 5048, Domžale I 4986.
Ženske: Triglav (Kr) 2360, Kamnik 2344. Emo (Ce) 2323.
Skupna uvrstitev: Triglav (Kr) 7422, Kamnik7-392, Emo (Ce) 7253.
Najboljši med člani je bil Vinko Šimnovec - Triglav Kranj (891 kegljev), med članicami pa Jožica Jerala - Triglav Kranju (438 kegljev).
Prehodni pokal pa je pripadel ekipi Triglav Kranj.
STANE SIMŠIČ
Dvanajst let zapored organizira KK Kamnik novoletni rokometni turnir. Letošnji turnir je potekal v četrtek. 26. 12. 1991. v športni hali Kamnik. Prijavilo seje 11 ekip iz občine Kamnik . ki so bile po žrebu razdeljene v tri skupine. Tu so ekipe igrale med seboj, nato pa se je najboljša uvrstila v finale; kjer so se pomerile ekipe Origana. Goldija in trgovine Nakup.
Rezultati finala: Origario : Goldi 11:7 (4:3) Origano : Nakup 14 : 8 (7:6) Goldi : Nakup 14 : 9 (4:4)
Vrstni red: Origano, Goldi, Nakup. Old Timer, Gost. op. Toni, Picerija in gostilna Pri Mežnarju. AH Starš, Cipelici, Handball Gun'S, Abstinenti. ŠD Tuhinj.
Najboljši igralec na turnirju je bil Brane Tekavčič (Nakup). Najboljši vratar Jože Lanišek (Goldi). najboljši strelec pa Štefan Leveč (Goldi).
Zmagovalci - Origano - so nastopili v naslednji postavi: Kosec. Plan-kar. Igor Viriant. Matjaž Virzant. Braeie, Štupar, Grbec. Spur. Uršič.
F. K.
Lucija Prešeren perspektivna atletinja
Ko sem v jesenskem dnevu pregledovala uspehe kamniških atletov, sem sc ustavila pri Luciji, Čc potegnemo črto ob zaključku sezone, lahko ugotovim, da jc LUCIJA PREŠEREN s svojimi letošnjimi uspehi v samem vrhu slovenske atletike.
Vendar te Kamničanke. ki prav te dni praznuje devetnajsti rojstni dan in za katero celo sodelavci Atletske zveze Slovenije menijo, da je perspektivna tekmovalka, mnogi njeni someščani sploh ne poznajo.
Na moje vprašanje, kdaj se je vse skupaj začelo, Lucija odgovarja: V 7
razredu, ko sem dan pred republiškim prvenstvom v Novi Gorici v šoli dobila šprintarice. Takrat sem navdušena šla na kamniški stadion in malo »po-trcnirala«. Na srečo me jc opazil Marko Rokavec, ki me šc danes nekoliko usmerja pri treningu. Marko me jc navdušil in začela sem trenirali. Res-
Odbojkarski turnir
Predstavniki najbolje uvrščenih ekip in posamezniki s pokali
Odbojkarski klub jc tokrat prvič organiziral novoletni turnir v odbojki z:i vse ŠŠD. Prijavile so sc vse tri najmočnejše ekipe - OŠ Frana Albrehta. OŠ Marije Vere. OŠ Toma Brejca, ki bodo (18. I. 92) med seboj tudi odločale o občinskem prvaku. Turnir jc bil organiziran v telovadnici pri starem 7.D. Igralo sc je na dva dobljena seta in na koncu še tic-break. kjer so dobili priložnost tudi mlajši. Turnirje minil v prijetnem vzdušju in brez večjih zapletov. Igrali so vsak z vsakim.
Že v prvi tekmi sta sc med seboj pomerila letošnja večina tekmeca OS Marije Vere in OŠ Toma Brejca. Slednji so bili v vseh elementih igre boljši in so zasluženo slavili zmago nad vrstniki z Duplice. Rezultat tekme je bil 2:0 (4.13). v tie breaku pa so nato zmagali Dupličani s 17:16.
V drugi tekmi pa smo bili priča velikemu presenečenju, saj so si zma-
go izbojevali učenci OS FA, in to nad OŠ MV. i rezultatom 2:0. V tie breaku pa so za tolažbo bili spet boljši Dupličani.
Tako sta sc za prvo mesto na turnirju pomerili mestni osnovni šoli. V prvem setu je kazalo na presenečenje, saj jc šola FA povedla s 7:1. a so učenci s TB nato zapored dosegli 14 točk in zmagali v lem setu. V drugem setu sc jc ponovilo stanje iz prvega. Ic da jc bil rezultat na koncu bolj tesen. Končni rezultat jc bil 2:0 (7.14) za OŠ TB (th-15). ki jc tako postala prva šola. zmagovalka na novoletnem turnirju.
Najboljši igralec turnirja jc bil Boris Bjelič, ugajali pa so šc Rok Česen, Maijaž Galin (vsi OŠ TB), Gašper Erman (OŠ FA) in Janez Turk (OŠ MV) Vrstni red: OŠ TB, OŠ FA. OŠ MV.
F. K
no me je zagrabilo takoj naslednjo sezono, ko sem po komaj eni zimi treniranja na republiškem prvenstvu za pionirje in pionirke zasedla na 100 m 2. mesto«.
Laiki bi dejali, da za tako kratke leke niso potrebni dolgi treningi. Pa vendar, koliko časa prebiješ na štadionu in v telovadnici?
Trenutno malo počivam in moji treningi niso tako intezivni. Drugače pa sem na stadionu po dve uri dnevno. Poleg tega gremo s klubom vsako leto na zimske priprave v Mcdulin. Tam treniramo dvakrat na dan.
Vse te ure treninga so prinesle tudi dobre rezultate. Kateri so najboljši?
Rada se spominjam 3. mesta na 400 m med članicami leta 1989. ko sem bila šc mlajša mladinka. Ponosna sem tudi na svoje osebne čase, in sicer na 100 m: 12.59 sek. na 200 m: 25.76 in na 400 m: 57.81. Slednjega sem dosegla lelos na kvalifikacijah za člansko prvenstvo v Kranju.
Letošnji rezultati mi nasploh veliko pomenijo. Na članskem prvenstvu Slovenije v Mariboru sem osvojila 2. mesto na 200 m, na slovenskem prvenstvu starejših mladink sem bila 3. na 100 in 400 m. Zelo uspešno pa je bilo zame letošnje absolutno mladinsko prvenstvo Slovenije v Ljubljani. Na 200 m sem osvojila 3., na 1(10 in 40(1 m pa 2. mesto.
To je res zavidljiva bera uspešnih rezultatov. Katere tekmovalke pa so bile tvoje najhujše tekmice?
Letos sem se ves čas dajala z Lužar-jevo. Lenkovo. Bikarjevo, pa še katera bi sc našla.
Tvoji uspehi so te pripeljali do reprezentance Slovenije?
Ja. res jc. Pa ne samo to. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije sem izvedela, da sem sprejeta v reprezentanco Jugoslavije. Temu mestu pa sem se kar rada odpovedala.
Kako pa vidiš sebe kot atletinjo v prihodnosti? Misliš, da boš z uspehi nadaljevala?
To si seveda želim in močno upam. Imam pa to smolo, da mc stalno
spremljajo poškodne in tako sem mirovala skoraj vso lansko sezono. Letos take smole na srečo nisem imela.
Na žalost pa imam slabe možnosti za treninge. V Kamniku so na štadionu še vedno bolj kot alteti. pomembni nogometaši. Njihova travica se z našo stezo res ne da primerjati. Tudi z garderobami so večkrat težave.
Poleg tega si ob sebi vedno želim trenerja. Moj trenerje Branko Rcpič. ki mi piše načrte, vodi pa mc Marko Rokavec. Težko je popravljati napake, čc nimam nikogar, ki bi mi o njih povedal.
Velik problem, ki me ovira pri napredovanju, je tudi denar. AK Kamnik je premajhen klub. in ne more organizirati mednarodnih tekem za svoje tekmovalce. To p:i jc za izboljšanje rezultatov nujno potrebno. Bilo bi lepo. čc bi imeli sponzorja ali pa čc bi nam občasno pomagali kamniški obrtniki in podjetniki.
Letos si postala študentka ljubljanske Fakultete za šport. Kako pa usklajuješ študij s treningom?
Saj kar gre. Le včasih v..- počutim fizično preobremenjeno, saj ni tako enostavno v šoli dve uri plavati, dve uri telovaditi na gininastičnih orodjih in popoldne opraviti še svoj trening. Sc dobro, da trenirava skupaj z Martino Zavasnik, da mi na začetku treninga vlije voljo. Kakšen dan jc res težko!
Pa vendar atletika in študij nista vse, kar ti zapolnjuje čas?!
Sc marsikaj počnem. Imam psico Bibo. ki zahleva vsakodnevne sprehode. S prijateljem Andrejem veliko smučava, igrava tenis, rada pa imam tudi hitro vožnjo z avtomobilom
Kaj ko bi mi zaupala še tiste največje želje?
Te niso nič drugačne, kot jc cilj vsakega športnika. To jc udeležba na svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah. Pa šc eno skrito željo imam, ampak jc ne smem izdati. (Prišepne mi, da bo nekdo preveč jezen).
NATAŠA HRIBAR
Iz doma upokojencev
Misijon, miklavževanje in koncerta
Misijonskega dogajanja, ki je bilo v kamniški dekaniji od 22. novembra do 1. decembra, smo bili deležni tudi pri nas. Ker spadamo k frančiščanski cerkvi, smo od tam dobili obisk misijonarja, minoritskega patra Mirka Pihlerja s Ptuja.
Z razumevanjem je govoril o težavah v starosti oziroma invalidnosti, o nerazumljenosti, občutku nepotrebnosti, zaničevanja, (saj ljudje ne morejo biti večno mladi in lepi in jih čaka starost), vendar težave, trpljenje, za-puščenost starejših veliko pomenijo, če jih prenašamo potrpežljivo z namenom za druge. Ne samo tožiti, ampak si reči: Kar bom danes doživel, naj bo molitev za druge. S tem že veliko storimo. Naj Bog blagoslavlja Vaše delo. trpljenje in življenje! Tako je bil govor zaključen.
Nekateri od nas smo bili še pri drugih govorih, ki so bili naslovljeni posameznim skupinam, npr. otrokom, mladini, staršem, bolnikom, za družine, pevcem itd. v farni cerkvi.
6. decembra, na Miklavževo, pa je tudi našo hišo obiskal sv. Miklavž, ki je prišel k otrokom naših uslužbenk in uslužbencev in tudi k nam. Prišel je v spremstvu angelčkov in parkeljnov, angelčki pa so prinesli darila. Bil je veličasten, v škofovski obleki in prstanom na roki. Razložil je, da je prstan znak škofovske službe in njegova do-brotljivost je v spomin na sv. Nikolaja, škofa, ki je pred več kot 500 leti
delil dobrote in učil ljudi ljubezni med seboj. Bil je svetel zgled v svoji dobroti. Časi so se spremenili skozi stoletja in prihajajo nazaj skozi običaj. V skupnem življenju - v njem je veliko lepega in dobrega, sejte dobroto med seboj! Otroci pa naj ljubijo tiste, ki jih poučujejo, starše, bratce, sestrice. Imejte ljubezen in jo boste našli. Tako je povedal Miklavž, potem pa začel razdeljevati darila.
Ob odhodu je sv. Miklavž zaželel nam, občanom, vse dobro, vesele božične praznike in srečno novo leto 1992!
Še isti večer nas je razveselil ansambel Nagelj izpod Kamniških planin. Prišli so v isti zasedbi, kot so bili tu že pred dvema letoma. Predstavili so nam pesmi z dveh kaset. Radi smo prisluhnili obema pevcema, baritoni-stu in pevki Brigiti, edinemu ženskemu članu skupine, pa tudi instrumentalistom in harmonikarju Stanetu Kre-garju. Obiskale so nas tudi pevke ženskega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika in nam pod vodstvom Olge Štele priredile lep večer. Z glasbenimi umetninami so nas razveselile ob koncu leta 1991.
Napovedovalka Manja Zebaljec je občuteno razlagala vsebine pesmi in povezovala program. Spored so pevke začele s koroško narodno in ga prek domačih in tujih zborovskih pesmi sklenile s pesmijo iz Verdijevega Na-bucea.
Ob koncu se je napovedovalka poslovila od nas. Zahvalila se je za iskrenost in da je bilo lepo biti z nami.
Želela nam je toplino in mir za vse nas:
»Zadovoljne, miru polne, predvsem pa zdrave božične praznike vsem vam in vsemu svetu!«
Z zahvalo in šopkom v spomin se je poslovila naša delovna terapevtka Mi-lenka, na kar smo zapeli še vrsto pesmi ob spremljavi pevovodkinje Olge Štele. MARIJA LAVRlC
pn
»sv. Juriju ob jezeru«
Stari kronisti bi v zgornjem naslovu prepoznali neveljsko cerkev, ki se je nekoč imenovala »Ecclesia S. Georgii ad Lacum«; to bi potrdil tudi Janez Vajkard Valvazor. V ljubljanskem arhivu pa skrbno varujejo rokopis z naslovom: »Nevlje, mati fara Gozd, Mekinje, Radomlje, Stranje, Tunjicc, Vranja peč in Rova«. Avtor tega dela je duhovnik in zgodovinar Leopold Podlogar, ki ima svoj grob na Gozdu.
Morda se bodo Nevljani razjezili in natisnili ta rokopis iz leta 1919. ki priča o pomembnosti ncvcljskc prafa-rc, katera je leta 1223 dobila svoj novi sedež v cerkvi na Šutni. O prenosu farnega sedeža iz Nevclj na Šutno govori tudi stara listina z imenitnimi pečati. Zato so v Nevljah upravičeno ponosni na svojo zgodovino, saj je v njihovo faro spadalo celć mesto Kamnik. Kot zanimivost povejmo, da so Podgorci v tistih časih nosili kršče-vat svoje novorojenčke v Mengeš.
Najpomembnejši praznik v Nevljah pa je že od nekdaj na god sv. Štefana, čeprav je ta v uradni hierarhiji nevelj-skih svetnikov šele »drugi«. Prvi je namreč farni patron sv. Jurij, ki na glavnem oltarju mori »svojega« zmaja. Samo ugibamo lahko, zakaj je moral sv. Štefan že v času pokristjanjevanja prevzeti vlogo zavetnika konj in živine sploh. V Nevljah so imeli zanimive obrede v zvezi z blagoslovom konj že v Valvazorjevem času; do današnjih dni pa se je ohranilo darovanje (ofer) figuric konjičkov, krav in drugih živali, pomembnih za kmete bližnje in daljne okolice.
Letos je bilo Štefanovo slavje še posebno slovesno, ker se je neveljska cerkev s svojim zvonikom pokazala v »novi obleki«. Novi strehi zvonika in cerkve bosta preživeli nekaj generacij in svetla veroučna učilnica bo služila mladim in starim. Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je vodil celotno slovesnost, je upravičeno pohvalil domačega župnika in farane za njihov trud pri ohranjanju dediščine, ki pričuje o skoraj tisočletnem življenju, delu in ljubezni prednikov.
Med slovesnostjo so mi uhajale misli v čase, ko je bilo treba precej iznajdljivosti za udeležbo pri maši na Štefanovo v Nevljah, ki je bila moral-nopolitično zgrešena zadeva. Pa vendar so se v Nevljah zbirali čudoviti ljudje, ki jih bom vedno nosil v svoji galeriji spominov.
Osrednja figura na koru je bil France Humer-Cvekov oče, ki je s svojimi zgaranimi rokami in velikim glasbenim talentom obvladoval orgle in pevce. Ta orglar in kmet je mnogokrat obujal spomine na ljubljansko orglar-sko šolo; pripovedoval je o sošolcu Blažu Arniču, ki je v coklah prišel
prek hribov iz Luč v Nevlje, tam prespal pri Cvekovih, zjutraj pa sta šla skupaj na vlak.
Na neveljskem koru so od nekdaj bili odlični pevci iz muzikalnih družin, ki so bile dolga desetletja neizčrpni vir za zapisovalce in raziskovalec večglas-nega ljudskega petja. Le kje je stari Jernej Plahuta z dolgimi brki in basovskimi nižinami; kako je izžareval ve-drost in poštenje trdnega kmečkega doma na Brišah! In njegov brat Janče, ki je s svojim junaškim tenorjem navduševal strokovnjake in ljubitelje: Titanova livarna je razjedla blesk prelepega glasu. Še se vrstijo v spominu
postave in glasovi. Pravzaprav spijo na svoji »božji njivi« ob obnovljeni cerkvi, hkrati pa živijo v pesmih in glasovih vnukov in pravnukov.
Tako živi tudi stara neveljska fara v svojih vaseh in zaselkih, živi v obnovljenih in novih hišah, živi s svojo pesmijo na domovih in v obnovljeni cerkvi.
Želim srečo pesmi in mlademu življenju v Nevljah! Ob dogorcvanju sveče na grobu organista Franceta Hu-merja-Cveka mi poromajo misli k rajnemu Francetu Gačniku. ki je bil vrsto let neveljski župnik. Tudi on še živi s svojo pesmijo, pa ne samo v Stranjah, Nevljah ali v Sloveniji. Srečal sem ga tam daleč med našimi ljudmi v Argentini in vedno bolj mi je pri srcu tista njegova:
Ko bo noč mi streho posrebrila, bom povezal snope, luč privit, kot berač na pragu Tvoje hiše bom razvezal culo svojih dni.
JANEZ MAJCENOVIČ
Društvo invalidov
Namen društva je
humanitarna
pomoč
Podelitev značk
Društvo upokojencev Kamnik je pripravilo prijetno srečanje svojih po-hodnikov, ki so v 1991. letu prehodili Pol spominov NOB občine Kamnik.
V ponedeljek. 30. decembra 1991, še pred zaključkom starega leta, so v prostorih društva pripravili krajšo slovesnost za pohodnike. Več kot 120 km dolgo pot je uspešno prehodilo 19 članov in članic.
Predsednik Občinskega odbora ZB NOV občine Kamnik Janez Prezelj je vsem pohodnikom izročil posebne značke, jim čestital k uspehu in izrazil
željo, da bi na tej poti srečevali še več ljudi in izkušnje NOB prenašali na mlajše. Pot spominov pomaga pohodnikom pri spoznavanju naše polpretekle zgodovine, hkrati pa pomeni tudi športno rekreativno dejavnost pohod-nikov in uživanje ob številnih naravnih lepotah. Značko prehojene poti je prejel tudi 84-letni Vinko Vizovišek.
Pohodniki so se na prijateljskem srečanju menili že o akcijah Društva upokojencev v naslednjem letu in si zaželeli sreče, zdravja, zlasti pa miru.
S. S.
Za nami je leto 1991, pred nami pa čas, ko ponavadi ocenimo svoje delo. Bila so leta, ko je bil popis del bogatejši, na žalost pa so časi vse slabši. Vse bolj se slabšajo pogoji za delo, tako v društvih kot organizacijah.
Tudi delo v našem društvu nam prinaša dosti težav. Življenjski standard naših članov stalno pada. To čutimo na več področjih našega dela. Prejšnje leto in v letih nazaj smo vsak mesec hodili na izlete, letos pa so izleti zelo redki, skorajda jih ni več. Ljudem primanjkuje denarja že za osnovne življenjske potrebščine, zato ga za druge stvari ni. Marsikdo od naših članov bi že nujno potreboval dodatno pomoč, da bi lahko dostojno preživel. Tudi naše društvo bi za svojo dejavnost potrebovalo več denarja, več pomoči in razumevanja tistih, ki denar imajo in ga delijo, saj smo vendar društvo, kije njegov smoter humana pomoč sočloveku.
Upamo, da bo naša inventura drugo leto boljša, uspešneje zaključena bilanca pa veselejša od letošnje. Dru-
štvo se trudi, da v danih razmerah deluje, pomaga, svetuje, kakor je v njegovi moči. Kljub zaostreni finančni situaciji smo tudi tokrat ob novem letu obiskali vse naše člane, vezane na invalidski voziček in bolniško posteljo, starejše člane, ki težko hodijo, člane v domu starejših občanov in tiste, ki bodo letos dopolnili 70 let. Z obiskom, skromnim darilom ali z manjšim zneskom smo jim dali vedeti, da jih nismo pozabili, da jim po svojih močeh pomagamo.
Se vedno pa niso vsi naši člani, poravnali članarine, zato smo nekaterim smo poslali spomin. Naprošamo vse, naj se izjasnijo, če še želijo biti naši člani. Če to želijo, naj poravnajo zaostalo članarino; določena je tudi članarina za leto 1992, in sicer 50,00 SLT;
Vsem članom društva želim v letu 1992 mnogo sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in bolj mirnega življenja.
Predsednik D. I. Kamnik AJNTON OSENAR
Novoletno srečanje slepih in slabovidnih
Člani društva slepih in slabovidnih iz občin Kamnik in Domžale so pripravili svoje redno letno srečanje. Bilo je v sredo 11. decembra, v prostorih Društva upokojencev Kamnik; udeležili so se ga številni člani.
Za razvedrilo so poskrbeli kamniški dobri znanci, ki mnogokrat sodelujejo na takih in podobnih prireditvah. Nastopili so: Božo Matičič, s svojo harmoniko, mlada, priznana pevka Jožica Ka-lišnik, Kali Turk, ljudska umetnica, ki je s svojstvenim pripovedovanjem žela priznanje, in Ludvik Travnik, ki je bral šaljivke, tokrat o Dolenjcih oziroma Ribničanih. Ljudje so se iz srca nasmejali.
Srečanje je pričel Milan Trojan, predsednik društvenega pododbora za občini Kamnik in Domžale. Članom se je zahvalil za opravljeno delo, za udeležbo na srečanju. Prav tako pa se je zahvalil organizatorjem in izvajalcem kulturnega programa.
Janez Hrovat, predsednik Meddruštvencga odbora slepih in slabovidnih Ljubljana je zbranim govoril o številnih nalogah, ki so jih opravili, in tudi o težavah, ki postajajo vedno večje. Povedal je, da so v društvo povezani slepi in
so ostali na cesti.
Tudi v organizacijskem delu slepih in slabovidnih nastajajo težave. Finančna sredstva, ki jih prispevajo občine za društveno dejavnost, le deloma pokrivajo potrebe. Kamniška občina je namenila za te namene nekaj več kot S5.000 tolarjev za leto 1991. oziroma 100 odstotkov od vsote, ki bi jo potrebovali, občina Domžale pa je svojim članom namenila 4.300 tolarjev oziroma le 8 odstotkov potrebnega denarja.
Spreminjanje obstoječe invalidsko pokojninsko in zdravstvene zakonodaje bo v marsičem občutneje prizadelo tudi slepe in slabovidne. Povečana participacija, ukinjanje nekaterih ugodnosti bosta materialno vplivala na življenje te populacije in bojijo se, da bo vedno več socialno ogroženih članov.
Slepi in slabovidni s kamniško-domžalskega področja, nam je povedal  Milan Trojan, redno
Janez Hrovat (desno) in Milan Trojan
slabovidni iz 17 občin ljubljanske regije, tudi iz Kamnika in Domžal. Včlanjenih je 647 slepih in slabovidnih, od tega je zaposlenih 129, nezaposlenih pa je 7 članov. S Kamniško-domžalskega področja je v društvo včlanjenih približno 70 članov, na srečanje pa jih je prišlo nekaj nad 40.
Z Milanom Trojanom in Janezom Hrovatom smo se posebej pogovarjali o problematiki društva. Povedala sta nam še vrsto pomembnih zanimivosti.
Društvo ima organiziranih več športnorekreativnih dejavnosti, kot so: planinarjenje, igra z zvočno kroglo, plavanje. Gojijo atletiko in šah.
Na kulturno-prosvetnem področju dosegajo lepe uspehe, predvsem pri organizaciji tečajev tujih jezikov, imajo pevski zbor, dramsko in recitacijsko sekcijo. Pripravljajo razna izobraževalna predavanja in podobno. Poleg tega gojijo še druge aktivnosti.
Težke gospodarske razmere vplivajo tudi na zaposlovanje slepih. V zadnjih mesecih se je leto praktično ustavilo. Meddruštveni odbor zaradi tega razloga razmišlja o ustanovitvi gospodarskega podjetja, kjer bi našli zaposlitev člani, ki ne dobijo zaposlitve ali
vzdržujejo medsebojne stike. Na rednih srečanjih vsaka dva meseca proučijo novosti, se dogovarjajo o urejanju osebnih in društvenih problemov. Med letom so organizirali dva izleta; bili so na obisku na Koroškem v Železni Ka-pli. S tamkajšnjimi Slovenci so spletli že prave prijateljske vezi. Letos so bili z njimi KAMNIŠKI KOLEDNIKI, ki so jim priredili resnično prijeten dan.
Kulturni program, ki ga je pripravil in vodil Božo Matičič. je bil izredno bogat. Udeleženci srečanja so izvajalcem izkazali vse priznanje. Preživeli so lep in prijeten dan. Podobnih srečanj se vedno veselijo in jih nestrpno pričakujejo.
Med občani Kamnika in Domžal je po podatkih društva slepih in slabovidnih še precej ljudi, ki bi sodili v njihovo društvo. Janez Hrovat, predsednik Meddruštvc-nega odbora Ljubljana, vabi vse te ljudi, da se oglasijo na sedežu društva v Ljubljani, Jamova 5, kjer jim bodo pomagali urediti vse potrebno za sprejem v društvo.
Srečanja sta se udeležila še strokovna sodelavka in predsednik DU Kamnik
STANE SIMŠIČ
Nov srednješolski program
V ZUIM zadovoljili intrese učencev
Dobrodošla novost letošnjega učnega načrta v srednjih šolah so obvezne izbirne vsebine v prvih letnikih. Učencem je tako dana možnost, da si sami izberejo tematiko, ki jih zanima. Dobili smo katalog z bogato izbiro vsebin, vendar smo se v ZUIM odločili za lastni program zaradi težje pokretnih učencev, ki se ne bi mogli udeležiti programov izbirnih vsebin drugod.
Glede na interese naših učencev smo učitelji pripravili program filmske
vzgoje, video delavnico, samostojno življenje v specifičnih bivalnih razmerah ter šport in rekreacijo v naravi, skrivnosti aranžiranja v zabavni glasbi, računalniški tečaj in tečaj fotografiranja.
Pri filmski vzgoji so si učenci ogledali nekaj celovečernih filmov, spoznali so sestavine celovečernega umetniškega filma, filmske žanre in poetike.
V video delavnici so se učili snema-
nja z video kamero. Posneli in zmonti-rali so kratek dokumentarni film.
Najbolj glasna je bila gotovo tema o skrivnosti aranžiranja v zabavni glasbi, kjer so učenci spoznali glasbene zvrsti, glasbila, ritem, tempo, dinamiko itd. Seveda ni manjkalo veselega prepevanja in igranja.
V leseni hišici, na robu bohinjskega gozda, je potekalo življenje v naravi. Učenci so se seznanili z bivanjem v posebnih razmerah, sami so poskrbeli za urejanje bivalnih prostorov, pripravljali jedilnik, kuhali, pomivali.' nabavljali hrano, nabirali in sekali drva ter delali krajše izlete v okolico. Poudarek je bil na organiziranju samostojnega življenja telesno prizadetih otrok.
Na računalniškem tečaju so se učenci spoznali z osnovami računalni-
štva, z računalniško grafiko in s programi za urejanje besedila.
Fotografski tečaj je bil pravzaprav čaranje, o čemer pričajo fotografije, ki so jih učenci pripravili za razstavo. Učenci so se spoznali z zgodovino fotografije, z delovanjem fotografske kamere, naučili so se razviti film in izdelati fotografije.
V vse vsebine je bila - tako ali drugače - vključena estetska in ustvarjalna vzgoja, ki je je pri pouku, ki temelji na memoriranju, premalo.
V času izvajanja obveznih izbirnih vsebin je zvonec zvonil nekako v prazno - učenci so tudi med odmori ostajali v razredih.
Po končanih izbirnih vsebinah so učenci dokumentirali svoje delo tako. da so sestavili bilten.
Z. H.
Sestavljam napovedi za DOHODNINO za leto 1991; delavcem, obrtnikom, svobodnim umetnikom, upokojencem in kmetom. Vodim tudi VPIS odkupljenih družbenih stanovanj v zemljiško knjigo.
Advokatska pisarna, Japljeva 4, Kamnik (za kavarno), tel. 831-432.
Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 16. do 19. ure.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Dvorana Veronika, Kamnik TOREK, 28.1.1992, ob 17. uri Lutkovna predstava GOSPOD PETELIN
Gostuje Lutkovna skupina PARAVAN iz Besnice
VABLJENI!
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25, v Kamniku tel. in faks:812-511
Po ugodnih cenah pralni praški (persil, lind, zla-tin), barve za kovine, les, avtolaki, avto kozmetika, čopiči iz žime in drugo.
Možnost plačila na dva čeka.
Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, sobotah od 8. do 12. ure.
Priporočamo ugoden nakup!
ob
GOSTILNA
»ZA TUNCO«
Tunjice
PRI NAS SPET:
- jedi po naročilu
- nedeljski menuji po ugodni ceni
- odprta domača vina.
Za zaključene družbe sprejemamo naročila.
Odprto od 14. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto.
Se priporočamo!
k&čna
trgovsko podjetje p.o.
DISKONT KOČNA
Fužine 5, Kamnik Tel. 831-436
Odprto od 7. do 19. ure, v sobotah od 7. do 13. ure. Priporočamo pestro izbiro po
PRAVIH DISKONTNIH CENAH
V teh dneh je še posebej konkurenčna cena piva - zaboj 528 SLT (steklenica 26,40), kar je res ugodno tudi za gostince!
Vabimo vas tudi v vse druge naše prodajalne; še posebej v tekstilne, kjer vam nudimo
30% POSEZONSKO ZNIŽANJE.
V Kočninih prodajalnah cenimo zvestobo svojih kupcev!
4
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
pa Vas pred njimi kakovostno zavarujemo Torej, oglasite se!
Živimo v časih, ko moramo že zaradi najmanjše škode globoko seči v žep. Nezgod žal ni mogoče preprečiti, lahko
Sklepamo življenjska in premoženjska zavarovanja pod ugodnimi pogoji.
Vaš zavarovalni zastopnik KARLO BU-SER, tel. 813-331.
Wjf£     MOONO FRIZERSTVO
V    MOZETIČ SABINA M    Trg talcev 8. 61240 Kamnik
Odprli smo ženski in moški frizerski salon.
Delovni čas: v ponedeljkih, torkih od 7. do 15. ure, v sredah, četrtkih in petkih od 12. do 20. ure, v sobotah po naročilu.
Obiščite naš lokal, zadovoljni boste!
STUDIO
r v i
SIK
Kamničani!
Oglejte si čudovite izdelke v STUDIU »ŠIK«, v Ideji, na Kidričevi ulici v Kamniku. Nikoli več ne boste v zadregi, kaj kupiti za darilo. Po želji izdelamo jubilejna in poslovna drila s posvetili, poročna darila - vse po načelu: za vsak okus in vsak žep!
Odprto od 9. do 13. in do 15. do 19. ure. ob sobotah od 9. do 13. ure.
Frizerstvo
»VANDA« Štrajhar
Novi trg 17 tel. 832-020
Cenjene stranke obveščamo, da smo se 6. 1. 92 preselili v Novi trg 17 (stari del Novega trga, levo od Zdravstvenega doma, v bližino lesenega mostu pri Utoku).
Pričakujemo vas: ob ponedeljkih od 12. do 19. ure, od torka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
lil
Marka
TRGOVINA Z MODNIMI TKANINAMI
Fužine 6, Kamnik
(nasproti Diskonta Kočna)
Tel. 832-994
Visoko modo ustvarjamo le z visoko modnimi tkaninami. Te smo za vas uvozili iz Italije, Nemčije, Francije...
- modni hit ALCATARA iz Francije
- STRETCH iz Italije
- brušeni MIKROFIBRA iz Italije
- volnene tkanine iz Nemčije
Odprto vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure.
MALI OGLASI
Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel. 811-561. Inštruktorji tirna AS poučujemo matematiko, fiziko, kemijo in elektrotehniko. Tel. 831-597, 831-182.
Opremo za frizerski salon in termo i peč prodam. Tel. 814-800.
Zazidljivo parcelo na Veliki Lasni prodam. Tel. (064) 328-382.
Garažo na Kranjski cesti prodam ali oddam. Tel. 811-143.
Dvosobno stanovanje v stanovanjski hiši v Mekinjah, primerno tudi za po- * slovne prostore ali obrt, oddam. Tel. 728-862.
i •■.'.v.-->';j^;jjj','.y!'/,.'■ "■.'u''"*-^B	stroj. Tel. 847-081.
	OSEBAM Z VOLJO DO DELA NUDIM DOBER ZASLUŽEK. TEL. 847-068.
" ENOSTAVNO "J VARNO I PRAKTIČNO ■ ■■	
	ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elek-tro inštalacij in drugih elek-tro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam!
INTERESENTI 1 VSE INFORMACIJE NUDI razvojni zavod domžale tel.(061)713-783	
Na novo odprta lokala:
FRIZERSKI SALON »MARJANA
PEDIKURA »BEBA«
v Kamniku, na Tunjiški 1
Pričakujemo vas:
v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, v sredah od 13. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure.
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK
I. PRIPRAVLJA
V FEBRUARJU 1992 NOV CIKLUS (10 ENOT) VADBE
ZA ŽENSKE, OTROKE IN OTROKE S STARŠI
in sicer:
1. Aerobika za ženske (1,5 ure)
ob četrtkih ob 20.15, cena: 1.050,00 SLT
2. Aerobika za ženske (45 minut)
a) ob petkih ob 18.30, cena: 800,00 SLT
b) ob petkih ob 19.15, cena: 800,00 SLT
3. Rekreacija za ženske (1,5 ure)
ob petkih ob 18.30, cena: 1.050,00 SLT
4. Športna vzgoja za predšolske otroke
a) s starši: ob sredah ob 16. uri, cena: 600,00 SLT
b) otroci sami: ob petkih ob 16. uri, cena: 450,00 SLT
II. RAZPISUJE OBČINSKO REKREACIJSKO LIGO V MALEM NOGOMETU
začetek lige 8. in 9. 2. 1992 prijavnina: 5.000,00 SLT za ekipo
Dodatne informacije pod I. in II. točko vsak dan na sedežu Športne zveze, Kajuhova pot 12 - tel. 831-564.
Prijave za vse naštete športno-rekreacijske dejavnosti sprejemamo do 4. 2. 1992
JATA, FARMA DUPLICA
Prodaja kokošjega gnoja v vrečah
Prodaja živih kokoši, primernih za nadaljnjo rejo ali za zakol, vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Priporočamo res ugoden nakup!
Delavska univerza Kamnik
organizira
osvežitveni tečaj angleškega jezika
za vse, ki že poznajo osnove slovnice in besedišče angleškega jezika in bi radi učinkovito uporabljali jezik v različnih življenjskih situacijah.
Tečaj obsega 60 ur in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih ob 19. uri.
Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Kamnik do 20. 2. 1992.
Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo hudo boli. .
V SPOMIN
Mineva leto, odkar se je na smučanju na Veliki planini smrtno ponesrečil nas dragi
GREGA URŠIČ
iz Stahovice, učenec 8. razreda
Pogumno prestajamo to strašno izgubo in praznino. Pa čas ni dober zdravnik, Z bolečino in ponosom hranimo spomin na njegova prisrčnost in vedrino. Hvala vsem, ki sč ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob.
a   i /i o s jI s (J i   £>« < , ij JH t i i t i "i S /1 V j Vsi njegovi
16.januar 1992 .
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
TEREZIJA KOŠIR
s Potoka 12 v Tuhinjski dolini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom s Potoka in Vasenega ter sodelavkam iz šivalnice Svilanita za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma gospodu Balohu in gospodu Cevcu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, govornikoma g. Koncilji in g. Modicu ter praporščakoma za zadnji pozdrav.
Žalujoči: sin Matevž, hčerke Francka, Lojzka in Marija z družinami
Potok, Kamnik, Gradišče, Vodice, december 1991
Zaman jc bil Tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše drage žene, mame. babice, sestre in tete
MARIJE ZAVBI
rojene ZEMLJAK iz Zg. Tuhinja, učiteljice v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala vsem govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala.
Žalujo
« vsi njeni
December 1991
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) in sklepa 82. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 18. 12. 1991
OBVEŠČAMO
vse zainteresirane, da poteka v času
OD 6. 1. 1992 DO 6. 2. 1992 JAVNA RAZGRNITEV
osnutka dopolnitve odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM-2, dela zazidalnega otoka BP-2 in dela zazidalnega otoka BP-1 v Kamniku
Javno razgrnjen del urbanističnega akta je na vpogled na sedežu občine Kamnik (II. nadstropje) ter v prostorih Kulturnega doma, Duplica.
Pripombe in predloge vpišite v knjigo pripomb oz. jih v pisni obliki posredujte Zavodu za urbanistično načrtovanje.
JAVNA OBRAVNAVA, organizirana v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Duplica, bo
v SREDO, 29. 1. 1992, OB 18. URI
v prostorih Kulturnega doma na Duplici.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NARČTOVANJE
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame in prababice
HEDE BELŠAK
rojene STREMPFEL iz Smarce, Poljska cesta 6
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej smo hvaležni g. župniku Janezu Grčarju za poslovilni nagovor in pogrebni obred. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
Žalujoči: hči Joži, vnukinja Mojca z družino, vnuk Matjaž in drugo sorodstvo
Šmarca, Kamnik, Duplica, Jarše, december 1991
Vse na svetu se spreminja, stalnega tu najti ni, človek za človekom zginja. v krilo zemlje vse hiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
FRANČIŠKE VIDMAR
rojene VIDER iz Kamnika, Ljubljanska 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ji poklonili toliko cvetja in jo pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo obema župnikoma za lep obred, sosedom, pevcem, osebju Doma upokojencev Kamnik in predstavniku Društva upokojencev Kamnik. Vsem in vsakomur še enkrat najlepša hvala.
Vsi njeni
Kamnik, Županje Njive, Ljubljana, januar 1992
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi naše drage žene, mamice, tašče in stare mame
IVANKE ZAMLJEN
rojene IGLIC, 1924 s Kregarjevega 9
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo v času njene bolezni bodrili do zadnjega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno in nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, direktorju podjetja Kozorog za poslovilne besede. LD Stahovica za spremstvo in Društvu upokojencev za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njeni
Kregarjevo, Županje Njive, Rafolče, Vir, Ljubljana, Maribor, december 1991
Iz matičnega urada
SMRTI:
- RIHAR Ivana, upokojenka iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 11, stara 75 let
- DERNIČ Frančiška, os. upokojenka iz Kamnika. Novi trg 23, stara 84 let
- BULAKU Oazim, zidar iz Joša-nice, Klina-Srbija, star 39 let
- ŽAVB1 Marija, učiteljica v pokoju iz Zg. Tuhinja 32, stara 64 let
- ZAMLJEN Ivana, os. upokojenka s Kregarjevega 9, stara 67 let
- RAVNIKAR Pavel, os. upokojenec iz Ljubljane, Bernekerjeva 22. star 76 let
- HALER Terezija, upokojenka iz Nevelj 22, stara 92 let
- KISOVEC Marija, upokojenka iz Ljubljane. Krimska 8, stara 88 let
- KASTEL1C Antonija, os. upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska 3/A, stara 68 let
- BRNOT Julijana, km. upokojenka z Vranje peči 6. stara 75 let
- BLATNIK Drago, upokojeni dipl. biolog iz Kamnika. Kidričeva 35/ A, star 65 let
POROKE:
- VVICHER Hans Peter, dipl pravnik iz Kolna, in ŠUŠTAR Zdenka, dipl. anglistka iz Srednje vasi pri Kamniku
- HAFNER Peter Marko, inv. upokojenec iz Ljubljane, in BEZLA.I Ana. inv. upokojenka iz Kamnika
- HOČEVAR Ivan, voznik viličarja z Lok v Tuhinju, in SUŠNIK Darja, delavka z Lok v Tuhinju
- REMŠAK Stanislav, kovino-strugar iz Domžal, in HOČEVAR Tatjana, delavka iz Domžal
trgovsko podjetje p.o.
razpisuje
»KOČNA«, trgovsko podjetje, Kamnik, Ekslerjeva 8
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
tovorni avto tam 75 e, letnik 1982, prevoženih 117.000 km,
izklicna cena je 220.000,00 slt
Javna dražba_ bo 27. januarja 1992 ob 15. uri v sejni sobi podjetja »KOČNA« v Kamniku, Ekslerjeva 8. Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse fizične in pravne osebe pod ppgojem, da pred začetkom licitacije položijo v blagajni podjetja »KOČNA« varščino v višini 10% izklicne cene. Zastopniki pravnih oseb ali nenavzočih fizičnih oseb morajo pred pričetkom licitacije predložiti komisiji za izvedbo dražbe sodno overjeno pisno pooblastilo interesenta. Kupec je dolžan plačati poleg kupnine davek na promet premičnin pri davčni upravi Skupščine občine Kamnik in stroške prepisa.
Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsak delovni dan med 6. in 14. uro na sedežu podjetja v Kamniku, Ekslerjeva 8.
liTTle
ENGLAND Medvedova 6 /T t TD v sodelovanju LJLUJD       z LERNSERVICE, Celovec
V SPOMLADANSKEM SEMESTRU ZAČENJAMO Z NOVIMI NIZI JEZIKOVNIH TEČAJEV:
- UČENCEM IN DIJAKOM, KI JIH TARE ANGLEŠČINA, PONUJAMO POMOČ PRI UČENJU
- ŠTUDENTOM NUDIMO URE ANGLEŠKE KONVERZACIJE
- ODRASLIM PONUJAMO ZAČETNE TEČAJE ANGLEŠKEGA JEZIKA
IN
INTENZIVNE VVEEKEND TEČAJE POSLOVNE IN SPLOŠNE ANGLEŠKE KONVERZACIJE VSE INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 832-865 ALI 448-831 ALI OSEBNO VSAKO SREDO OD 15. DO 16.30 NA MEDVEDOVI 6, KAMNIK
Delavska univerza Kamnik
vas vabi
da se izobražujete
v izobraževalnih oblikah
ki jih bo pričela izvajati v februarju in marcu 1992.
Vpisujemo v naslednje tečaje:
- NemšKi jezik (1., 2. in 3. stopnja)
- Začetni tečaj angleškega jezika
- Osvežitveni tečaj angleškega jezika (konverzacija)
- Italijanski jezik 1. in 2. stopnja
- Francoski jezik 1. stopnja
- Tečaj osnov slovenskega jezika
- Začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja
- Začetni tečaj strojepisja
- Tečaj knjigovodstva
- Tečaj osnov računalništva
- Obnovitveni tečaj higienskega minimuma
- Osnovna šola za odrasle -- Poslovodska šola
Prijave zbiramo do 20. 2.1992 pisno ali po telefonu 831-064.
Dodatne informacije lahko dobite na sedežu Delavske univerze, Novi trg 41/a, vsak dan od 7. do 14. in ob četrtkih od 12. do 19. ure.
12
KAMNIŠKI OBČAN
v besedi in sliki
16. JANUARJA 1992
Silvestrski utrip v Kamniku
Čeprav smo odšteli že nekaj dni leta 1992, se v prvi letošnji številki Kamniškega občana s kratko silvestrsko fotoreportažo sprehodimo po Kamniku.
Kamnik v dopoldanskih urah, čas za zadnje opravke v odhajajočem letu.
Poštar STANE ZORE je tako kot vedno z veseljem opravljal svoje delo.
Se še spominjate, kako je bil zadnji decembrski dan mrzel? Občutile so ga tudi naše stalne branjevke na trgu.
Svetlobni sij stoterih okrasnih žarnic je na silvestrski večer dodal mestu občutek miru in spokojnosti.
VERA Ml J A Č
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelcst. d.o.o. Ljubljana. Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir, Uredniški odbor Dušan Lipovec. Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak. Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 1. tel. 831-31 1 in n.c. 831-511. 831-504. 831-266 in 831-623, interna 29. Žiro račun: Prelest. d.o.o.. 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana. Titova 35.
Udeleženci srečanja na Kostavski planini ob tabornem ognju
Srečanje na Kostavski planini
Kostavska planina nad Tuhinjem je imela tudi decembra 1991 polno obiskovalcev. V nedeljo, 22. decembra, je bilo na kraju, kjer je med vojno padlo več borcev, srečanje nekdanjih partizanskih borcev, prebivalcev Tuhinjske doline ter obiskovalcev iz Kamnika in drugih krajev . . . Srečanje v spomin na padle borce vsako leto organizirajo KS Tuhinj, Šmartno, Motnik in Špitalič skupaj z organizacijo ZB in Zvezo rezervnih in v sodelovanju s stranko demokratične prenove.
Na prireditvenem prostoru pred spomenikom padlih so zakurili ogenj, ki je prijetno prasketal in ogreval obiskovalce.
. Vreme tokrat ni bilo najlepše. Je, rahlo rosilo, to pa obiskovalcev kljub temu ni motilo. Prišlo jih je kar veliko, vsaj toliko kot v preteklih letih. Prišli so tudi tekači - tekmovalci, ki so ob zaključku srečanja prejeli pokale.
Spominskega srečanja se je udeležil tudi Viktor Zakelj, predsdnik Socia-
listične stranke Slovenije. Zbranim je spregovoril o pomenu NOB in njeni vlogi v sedanjem dogajanju pri rojstvu samostojne države Slovenije. Omenil je tudi nerazumljive tendence nekaterih strank, ki bi želele razvrednotiti pomen polpreteklega zgodovinskega obdobja. Dejal je, da narod, ki se sramuje svoje preteklosti, tudi nima prihodnosti.
V kulturnem delu programa so sodelovali pevci Mavrice iz Srednje vasi in recitacijska skupina iz Motnika.
Delegacija borcev je pred spomenik položila lovorjev venec. Tuhinjci so bili tako kot vsako leto doslej dobri organizatorji in prijetni gostitelji. Vsakemu obiskovalcu so postregli s šilcem močnejšega. Kupiti je bilo moč tudi čaj in okusne klobase. Za organizacijo srečanja zaslužijo vso pohvalo.
Po programu so se v prijetnih pogovorih obudili marsikateri spomini. Med obiskovalci je bilo tudi recej mlajših ljudi in tekmovalcev.
STANE SIMŠIČ
NAGRADNA IGRICA
V prejšnji številki smo vas povabili, da nam pošljete čimveč fotografij, ki ste jih posneli v božično-novolelnem času in ki prikazujejo svečani trenutek v prehudu iz starega v novo leto. Še vedno imate čas. saj je zadnji rok za dostavo fotografij 22. januar, ko bomo najboljše nagradili in izbrali za objavo v časopisu. VABLJENI!
Urednik
Rejci malih pasemskih živali
Kozjereja se izplača
Društvo z vsemi člani marljivo deluje na področju vzgoje pasemskih malih živali. Delo je zlasti opazno v treh sekcijah, v katerih gojijo kunce, golobe in perutnino. Že dlje časa načrtujejo še sekcijo za kozjerejo. Posamezi člani društva so že prej, kmalu po ukinitvi prepovedi gojenja koz, začeli rediti te živali in jih vzgajati za mlečno proizvodnjo in za meso.
V občini Kamnik se z vzrejo koz ukvarja okoli 25 članov in nečlanov društva. Prav zaradi gospodarske pomembnosti te vzreje je društvo sklenilo ustanoviti sekcijo, ki bo skrbela za napredek kozjereje. Tako se bodo rejci združevali in v tem okviru reševali vsa vprašanja. Skrbeli bodo za gojenje plemenskih živali in tudi za pospeševalno službo. Sekcija se bo povezala z Biotehnično fakulteto - oddelkom na Rodici, in s podružnico za kozjerejo v Sevnici, ki deluje za celotno republiško območje. Organizirani bodo tudi zdravstvena-veterinarska pomoč, cepljenje živali, nabava krme in nakup plemenskih živali. Sekcija bo za svoje člane in tudi za vse, ki se zanimajo za to področje, organizirala strokovna predavanja in poučne izlete. Z nakupom plemenskih živali bo zagotavljala hitrejši in ekonomičen napredek. Plemenjake bodo poskusili kupiti v Avstriji ali Italiji. Člani sekcije bodo sodelovali z materialno pomočjo, zato pa bodo deležni raznih usodnosti.
Društvo bo odločalo o ustanovitvi te sekcije v nedeljo, 19. januarja 1992, ob 8. uri v prostorih obrtnega združenja v Kolodvorski ulici. Odbor vabi vse rejce koz, da se ustanovne seje udeležijo v polnem številu, hkrati pa Društvo vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo uro kasneje, t.j. ob 9. uri v istih prostorih obrtnega združenja v Kolodvorski ulici.
Marjan Dragar, član odbora Društva nam je med drugim še povedal, da je reja koz ekonomsko zeio rentabilna. Ž dobro pasmo sanskega ali srnastega tipa je mogoče dnevno pridobiti celo do 5 1 mleka, ki ga je lahko predelati v kvalitetni sir in druge izdelke, meso pa je izredne kakovosti in cenjeno.
Računajo, da bodo v nekaj letih napravili pomemben korak naprej in kakovost vzreje koz bistveno izboljšali, kar je med drugim tudi zelo pomembna naloga Društva.
Sicer pa je Društvo izredno aktivno in prizadevno. Vsako leto organizirajo samostojno razstavo, ki je zelo obiskana. Pred nedavnim so se udeležili tudi razstave v Ljubljani, ki jo je organiziral meddruštveni odbor. Sodelovali so člani iz Ljubljane - Moste-Polje, Kamnika in Kranja. S te razstave so prinesli kar 13 pokalov in tudi Marjan Dragar ga je dobil. Prejel gaje za kunca pasme rdeči novi zelandec. Vse pokale bi lahko pokazali v svojih prostorih, a jih žal še do danes nimajo. Sobcsednik meni. da so razstave, ki jih organizira Društvo v Kamniku, v celoti enakovredne razstavam, ki jih prirejajo v Ljubljani ali drugje.
Društvo pasemskih malih živali ima veliko pomembnih in odgovornih nalog, člani pa so prepričani, da jih bodo uspeli rešiti.
STANE SIMŠIČ
Kisle kumarice
Okraj DaliKA?
V domžalskem Slamniku (19. decembra 1991) beremo zelo zanimiva stališča o zamišljeni bodoči regiji Kamnik
- Domžale - Litija.
V poročilu o okrogli mizi na temo Oblikujemo in gradimo (image) podobo občine Domžale, ki sta jo sklicala župan in predsednik izvršnega sveta občine Domžale, je zapisano: »Poudarjeno je bilo, da ob razmišljanju o tem ne bi smeli vse energije usmeriti le v prestižno vprašanje, kje bo njeno središče (regije op. p.)«
Nekaj strani naprej v članku Kaj narediti s staro - novo občino? je Igor Lipovšek že bolj konkreten. Pravi: »V primeru c) je treba takoj napraviti ofenzivni načrt, ki bi Domžale predstavil kot regionalni center (sedež okraja?)«. .. zahtevati, da Domžale dobijo status avtomobilskega registracijskega območja (črka D je še prosta).. . začnimo snubiti kraje, ki naj bi spadali v »naš okraj«.
Še bolj konkreten je v isti številki občinskega glasila Jože Lenič, predsednik domžalskega izvršnega sveta: »Domžale niso bile nikoli v ozadju in prepričan sem, da bo tudi sedaj tako. Domžale bodo središče bodoče regije, kar verjetno ne bo všeč Kamničanom,« (Predsednik se na ogled postavi
- Slamnik št. 16 str. 6)
Tako si naši sosedje zamišljajo image, kako pa mi? Tudi črki KA sta še prosti, če že drugega ne...
Nam tudi z marko ni pomoči?
Nekoč smo prisegali na nemško marko kot edino pravo merilo vrednosti.
Danes pa pravimo: ne moremo priznati plačila, obračunanega na podlagi protivrednosti marke, ker je bila takrat marka prepoceni.
V drugem obdobju je bila marka spet predraga, zato poračun na podlagi marke ne pride v poštev.
Mar ni več nobena valuta dovolj trdna, da je mi nc bi mogli »razvrednotiti«.
Vsaka podobnost z dogajanji v naši telefoniji je zgolj naključna.
Hvali morje, drži se kopnega!
Gornjega pregovora se držijo nekateri . biznismeni«, ki si privatnega podjetja ne morejo zamisliti brez tako imenovane družbene lastnine.
Mislijo si. hvali privatno, drži pa se družbene lastnine, dokler je je še kaj.
Kaže. da je še vedno donosnejc biti direklor v mešani firmi kot pa lastnik privatne ...
Zakaj poceni, če lahko dražje
Komunalno podjetje je 2(1. decembra lani poslalo svojim »vernikom« dve ovojnici. V prvi je bil droben listek z nazivom: obračun porabe (vode) v obdobju julij-decembti 1991. v drugem pa položnica za plačilo komunalnih stroškov za december 1991.
Zakaj bi dajali dva listka v eno kuverto in prihranili pri papirju in poštnini, če lahko pošljemo dve kuverti, si najbrž mislijo, saj vse. kot ponavadi, plača potrošnik.
Za pošto skrbijo tudi v Graditelju, kjer zavrnejo sprejem pisma, če ga pošiljatej osebno prinese v vložišče, z besedami: Ne sprejmem, pošljite po pošti!
Dva cenilca - dvoje mnenj
Na nedavnem zboru naročnikov telefonskih priključkov na Du-pbci smo slišali dvoje povsem različnih mnenj o vprašanju, ali so bili v ceni stanovanj v blokih upoštevani tudi stroški telefonskega omrežja. To sicer ne bi bilo nič neobičajnega, če teh mnenj nc bi izrekla - sodno zaprisežena cenilca. Prvi jc dokazoval, da je bilo v kupoprodajnih pogodbah zajeto tudi plačilo stroškov telefonskega omrežja, drugi pa je zatrjeval nasprotno.
Kot kaže, bo treba najeti še tretjega strokovnjaka in dobljene ocene oz. mnenja sešteti in deliti s tri... f\ $,
[[tlllllll
WCfft
Salon Preserje pri Radomljah
Oblikovanje postave
brez diete in napora
Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti:
-oblikovanje postave
-odstranjevanje celulita
- masaža
- razgibavanje sklepov
- boljša prekrvavitev telesa
- izboljšanje telesne in duševne kondicije
- sprostitev.
Vse to boste dobili pri nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije.
Vzemite si urico časa!
Informacije in naročila 727-818.