FOR Freedom AND Justice No. 63 Ameriška C ~ Is! ri rejeni AMERtCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 29, 1989 T A -loOc. CIWJ3SWH3 AA3HC. y - S0£c -idy 3Ay awniM siStT JI:='33isns 3Nyj.s -.ya MORNING NEWSPAHLH VOL. 91 Doma in po svetu- - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - V Kolumbiji nadaljujejo boj zoper trgovce z mamili — Bushova vlada pripravljena sodelovati toliko, kolikor hoče Kolumbija - WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je pravosodni tajnik v Bushovi vladi Richard ■Thornburgh sestal z Monico de Greiff, ko-tnaj 32 let staro ministrico za pravosodje kolumbijske vlade. De Greiffova je v ZDA skupaj z delegacijo visokih kolumbijskih uradnikov z namenom, da se pogovarja z ameriškimi oblastmi glede boja zoper mednarodne mreže trgovcev z mamili, ki jo zadnji teden vodi Kolumbija. Bushova vlada je pripravljena v tem boju sodelovati in je že obljubila Kolumbiji več kot 65 milijonov dolarjev pomoči. Thornburgh in de Greiff sta tudi govorila o ameriški pripravljenosti soditi vodilnim trgovcem z mamili v sodiščih v ZDA, ako jih je pripravljena Kolumbija izročati. Kolumbijski ukrepi zoper trgovce z mamili so se pričeli po atentatu na vodilnem Predsedniškem kandidatu, ki je bil obljubil odločen boj zoper trgovanje z mamili. Aretiranih ali začasno priprtih je bilo več kot 11.000 oseb, med njimi pa le manjše število vodilnih trgovcev in njih ožjih sodelavcev, Zaplenjene so pa bile nepremičnine v vrednosti več milijonov dolarjev, kolumbijske oblasti so tudi našli veliko dokumentov s podatki ° de'°vanju mamilskih trgovskih mrež in s seznami policistov, politikov in drugih ljudi, k* od trgovcev z mamili prejemajo podkupnine. Trgovci z mamili so napovedali neusmiljeno vojno zoper vse, ki sodelujejo z oblastmi. Samo v zadnjih dneh so bile nastavljene bombe v dvanajstih bankah v mestu Medelli-nu, središču trgovskih mrež. Sama pravosodna ministrica de Greiffova in njen 3-letni sin sta v veliki nevarnosti in so krožile govorce, da bo celo zaprosila za politično zatočišče v ZDA. De Greiffova je namreč osma 0seba, ki je služila kot pravosodni minister v Kolumbiji v zadnih treh letih. Eden njenih Prednikov je postal žrtev od trgovcev z mamili naročenih atentatorjev, drugi so odsto-PHi zaradi groženj, da jim bo doletela ista usoda. Nekdanji ameriški veleposlanik v Ko-nmbiji Lewis Tambs, ki je pozneje postal eden od akterjev v tim. Iran-kontras aferi, 1(0 je služil kot veleposlanik v Hondurasu, je Svoje mesto v Bogoti zapustil, ko so trgovci z mamili grozili, da bodo njega in družino ubi-1 kot maščevanje za njegovo takratno odloč-n° zavzemanje za ukrepe zoper njih delova-nJe- V Kolumbiji je bilo od teh trgovcev, ki razpolagajo z ogromnim bogastvom, ubitih Več k0* 50 sodnikov, med njimi več kot polome kolumbijskega vrhovnega sodišča. Kolumbijski predsednik Virgilio Barco, 1 se je odločil za ukrepe zoper trgovce z mamili, je dejal, da bo Kolumbija vztrajala, Pn televiziji je pa apeliral direktno na ameri-0 Prebivalstvo in še posebej na uživalce Prosil je, da bi v ZDA ukrepali od-bilo^m zoper uporabo mamil, kajti če bi ne m ZDA tolikšnega povpraševanja po ma-'1 »bi bil problem za take države, kot je go0vUn*ija, veliko manjši. Čeprav imajo tr-So 2 mamili svoje mreže povsod po svetu, bo’ ^ duleč največje tržišče. Kot pa kaže, Uan Z°^er uP°rabo mamil v ZDA dosti ne kot kajti je cena kokaina nižja danes steni|e kila pred leti, ameriški pravosodni si-cesov C Pa Sk°ro Paraliziran zaradi obila pro-rj SoV 20Per trgovce in uživalce mamil, zapoga |(0kaiP0vsod po ZDA zasedeni do zadnje-'cka in čez. Moskovsko vodstvo kaže pripravljenost za odločnejše ukrepanje zoper nacionalistična gibanja v baltiških in drugih republikah MOSKVA, ZSSR — V zadnjem tednu je postalo jasno, da se je najvišje sovjetsko vodstvo pričelo odločneje reagirati nad naglo rastočim valom nacionalizma v baltiških in drugih manjših sovjetskih republikah, češ da ta nacionalistična gibanja sedaj ogrožajo stabilnost in celo obstoj Sovjetske zveze kot take. Nacionalisti v baltiških republikah se igrajo z usodo lastnih narodov, je pomenljivo pisal partijski dnevnik Pravda. Včeraj je partijski vodja v Litvi Algirdas Brazauskas povedal štirim vodilnim članom ljudskega gibanja Sajudis, da je govoril po telefonu pretekli petek in nedelja z Mihailom Gorbačovom. Sovjetski voditelj je baje rekel, da so bile reforme in druge pobude v Litvi in drugih dveh baltiških republikah nekaj pozitivnega in podpore vredne, da pa baltiški nacionalisti zadnji čas gredo predaleč. The baltiške republike je najbolj sporno njihova prisilna priključitev Sovjetski zvezi leta 1940 na podlagi vsaj v ZSSR do nedavnega tajnega sporazuma med Hitlerjem in Stalinom. Baltiške republike trdijo, da je bila njih priključitev nezakonita in da imajo baltiške države pravico do suverenosti in celo do odcepitve iz ZSSR, čeprav za takšno odcepitev javno ne agitirajo. Komisija litvij-skega parlamenta je celo ugotovila, da je bila priključitev 1. 1940 »mednarodni zločin«, kar je pa predsedstvo parlamenta zavrnilo. Litva naj čaka na izid dela vse-sovjetske komisije, ki to zadevo pod okriljem osrednjega sovjetskega parlamenta preučuje. V zadnjem tednu se je zganila teritorialno majhna jugozahodna republika Moldavija, kjer živi 4,2 milijona ljudi. Moldavija je tudi prišla pod sovjetsko kontrolo v začetni fazi druge svetovne vojne in sicer s tem, da jo je bila prisiljena izročiti takratna Romunija. Tako kot v baltiških republikah, so nacionalisti v Moldaviji ogorčeni nad priseljevanjem Rusov in Ukrajincev, ki prevladujejo predvsem v mestih in ob črnomorski obali. Tako je moldavijski parlament pripravil zakonski osnutek, ki določa prednost moldav-ščine v republiki. Takoj so se dvignili Rusi in Ukrajinci, ki trdijo — podobno kot v baltiških republikah —, da jih predlagani zakon zapostavlja in krati njihove pravice kot državljani Sovjetske zveze. Tako so Rusi in Ukrajinci pričeli štrajkati, Moldavci so pa reagirali z masovno demonstracijo v glavnem mestu Kišinevu. Ne-Moldavci predstavljajo 36% prebivalstva v republiki. Znaki kažejo, da so nacionalistična gibanja že dosegla skoro največ, kar jim sovjetske razmere dopuščajo. Z lastnim nacionalizmom so namreč povzročili reakcijo s strani Rusov in Ukrajincev in drugih večjih narodnosti. Gre za proces, ki ne more dolgo več napedovati brez nevarnosti, da bi razne republike res ne zahtevale ali odcepitev ali ustanovitev nekakšne konfederacije. Poleg tega so vključene v sklopu nacionalističnih gibanj tudi zahteve po večji demokratičnosti, kot je osrednje vodstvo SZ z Gorbačovom vred pripravljeno odobriti. Po vsem tem je skoro samo še vprašanje časa, predno pride do usodnega preobrata v eno ali drugo smer, namreč nazaj proti stalinizmu in centralizmu, ali naprej do radikalno večjo obliko demokratične ureditve. Prizadevanja republik za večjo samostojnost napram Moskvi bistveno niso drugačna kot so želje Slovenije v SFRJ. Iz Clevelanda in okolice 35-letnica KRES-a— Vse vstopnice za večerjo, ki bo servirana pred nastopom folklorne skupipe KRES to nedeljo, so razprodane, na razpolago so vstopnice za balkon (po $5) samo za nastop, ki se bo pričel po večerji, torej ob 6.30 zvečer. (Večerjo bodo servirali ob 4. pop.). Za vstopnice za nastop lahko kličete 481-5621, naprodaj bodo tudi pri blagajni. Sv. maša: KRES bo začela s svojim praznovanjem 35-letnice obstoja to nedeljo z zahvalno sv. mašo ob 10.30 pri Sv. Vidu. Vabljeni so člani, bivši člani in prijatelji Kresa, da se te daritve udeleže. Fantje na vasi vabijo— Letni koncert Fantov na vasi bo v soboto, 9. sept., zvečer ob sedmih. Vstopnice so po $6, zanje pokličite enega sledečih: Mark Jakomin (289-2559), Janez Sršen (946-9607), ali Tomaž Slak (881-1725). Po koncertu zabava in ples, igra Alpski sekstet. Slov. pisarna sporoča— Sedaj je skrajni čas za po- ■ ravnavo naročnin«; za Koledar 1990 in zbirko knjig Družbe sv. Mohorja v Celovcu za prihodnje leto. Cena je $29. Zopet imajo na zalogi nekaj knjig in sicer N. Tolstoy, »The Minister and the Massacres«. Cena $27. Dr. Ciril Žebot, »Neminljiva Slovenija,« vez. $30, broš. $27. Pri naročilih po pošti dodajte za vsako knjigo $1.50 za poštnino. Naročila sprejema Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, tel. (216) 881-9617. Novi grobovi Pauline V. Mohorčič Umrla je 63 let stara Pauline V. Mohorčič, rojena Rudar, vdova po Johnu F., mati Mary Erne, Jamesa, Barbare Geiss-buhler, Michaela in Johna (pok.), sestra Charlesa, Thomasa ter že pok. Georgea in Michaela, 11-krat stara mati. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 31. avgusta, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zv. Mary Korošec V nedeljo, 27. avgusta, je umrla Mary Korošec, rojena Verhovsck, mati Jamesa in Roberta, 3-krat stara mati in 2-krat prastara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 31. avg., v cerkev sv. Križa dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida ima skupno sv! obhajilo to nedeljo, 3. sept., ob 8. uri zjutraj. Članice so vabljene na sestanek ob 1.30 v družabni sobi, da se pogovarjajo o kosilu, ki bo 17. septembra. Zato se naprošene, da se važnega sestanka udeležite v čim večjem številu. Krofi— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo prodajo krofov to soboto, 2. sept. Prodaja se bo pričela ob 8. zjutraj v družabni sobi avditorija. Pridite! Zahvaljuje se— Po prestali težki operaciji se je po petih tednih vrnila domov ga. Ana Hozjan z E. 162 St. Lepo se zahvaljuje župniku za obiske, prijateljem pa za darila, molitve, kartice in dobre želje. Sedaj okreva na domu. Poravnava naročnin— Iz naše pisarne sporočajo, da iščejo dobrotnika, ki bi nadaljeval poravnavo letalske pošte za naš list za misijonarja g. Rozmana v Zambiji. Letalska poštnina znaša $87 letno, poravnaval jo je sedaj pok. dr. John Nielsen. MZA plačuje navadno naročnino za g. Rozmana. Dalje, naš list prejema v Parizu č.g. Nace Čretnik, za naročnino $45 pa sta plačali dve osebi vsaka po $22.50. Sedaj je ena teh odstopila in v pisarni želijo dobrotnika, ki bi prevzel poravnavo $22.50 za obe tedenski številki AD za naslednje leto. Oglasite se v pisarni ali pa pokličite 431-0628. Nadaljevanje v petek— Prejšnji petek je bilo obljubljeno, da bomo danes končali s člankom p. Fortunata Zormana o njegovem delovanju na Gorenjskem proti koncu zadnje vojne. Zadnji del članka bomo objavili ta petek. Kampanja bo umazana— Sodeč po dosedanjih izjavah županskih kandidatov, bo kampanja precej osebna in s tem tudi umazana. Primarne volitve so nestrankarske, torej gresta na redne volitve novembra samo tista dva, ki bosta dobila največ glasov. Eden teh bo gotovo George Forbes, med seboj se bodo pa kosali beli kandidatje Hagan, Bona-nno in Perk. Zadnji je presenetil javnost, ko je priznal, da je v zadnjih treh letih skupaj zaslužil manj kot 25 tisoč dolarjev, to kljub temu, da je odvetnik po poklicu. VREME Soparno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 85° F. Jutri deloma do pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 810 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. SuseJ - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year) $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 63 Tuesday, August 29, 1989 n Andrej Rot Buenos Aires, Argentina Vrata se odpirajo!? Predavanje na Kulturnem večeru SKA o obisku v Sloveniji II. del V razgovor so potem segli najprej Egipčan Abdel El Taurilla, ki je govoril o eksilu Palestincev; polemično mu je odgovorila Izraelka Shin Shiebra, ki je poudarila popolno svobodo izražanja v Izraelu; k razpravi je pristopil Madžar Gš Czordas, Boris Pahor in Andrej Capuder. Pahorje govoril o eksilu Slovencev na Tržaškem oziroma na Primorskem, k osnovni temi pa se je vrnil Andrej Capuder, ki je omenil, da je emigracija v Argentini v teku let svoj »deficit transformirala v kulturno vrednost«, takšna preoblikovanja, namreč ustvarjanja kulturnih vrednosti, pa je pravzaprav opravilo kulturnikov. Prva okrogla miza pravzaprav ni izzvala veliko govornikov. Ob koncu dopoldanskega zasedanja je Miloš Mikeln navzoče obvestil, da je v torek na Bledu zasedal mirovni komite, eno izmed treh delovnih teles mednarodnega PEN (pisateljski, prevajalski in mirovni), obravnaval pa je »jezik vojne in miru« in skušal razkriti manipulativni jezikovni zaslon, za katerega je moderno vojaštvo skrilo svojo dejavnost. Mikeln je tudi sporočil, da bi se zasedanja mirovnega komiteja moral udeležiti tudi Janez Janša s posebnim referatom (Janša je od lani član slovenskega PEN), ki pa je v zaporu. Komite je nato napisal protestno pismo in ga poslal slovenskim pravosodnim organom. Alenka Puhar je navzoče obvestila o celotni zadevi Janša, udeleženci pa so nato podpisali izjavo, ki jo je pred kratkim sprejel kongres mednarodnega PEN v Maastrichtu na Nizozemskem, v njem pa se med drugim zahteva, da oblasti Janšo izpustijo iz zapora. Podpisali smo tudi zasebno pismo, ki so mu ga poslali v zapor. Ob končuje Drago Jančar prebral telegram iz Zagreba, v katerem je govor o nelegalni sodbi in zaporu dr. Marka Veselice. Popoldne je predaval Mestan, eksilant, pregnanec leta 1968 iz Češkoslovaške. Dejal je, da eksilantske literature nihče ne mara — ne režimi, zaradi katerih je nastala, ne pisatelji, ki jo pišejo, in ne bralec, ker je težko dostopna. Eksilantska literatura je tako stara kot književnost sama in odkar vladajo despoti in režimi, ki hočejo »pridno« književnost. V dobi verskih vojn je Evropa prvič doživela večji val eksilantske literature, ki vse do danes nepretrgoma teče. Mestan je razlikoval med samizdatsko, eksilantske in uradno literaturo. Temo tretje okrogle mize je nakazal Branko Hofman. Govoril je o politiki in literaturi na vzhodu in rekel, da je literatura že po svojem bistvu dejanje z bolj ali manj jasno politično razsežnostjo. Osnovno razmerje med literaturo in politiko da je kbnfliktivno, ker ima literatura pravico kritike, ker z moralnimi merili vrednoti in tudi razvrednoti politični prag- (dalje na str. 3) »Kres« proslavlja svojo 35-letnico CLEVELAND, O. - V tem listu je bil 4. avgusta 1989 priobčen daljši članek, ki podrobno opisuje, kako je bilo ustanovljeno mladinsko društvo »Kres«. Ustanovitev mladinskega društva Kresa spada v prva leta prihajanja povojnih slovenskih beguncev v Ameriko oziroma v Cleveland. To je bil čas, ko je bila zagnanost za društveno življenje silno živahna, saj so novonase-Ijenci hoteli obnoviti v Ameriki vsestransko kulturno udejstvovanje, kakršnega so bili navajeni v domovini. V začetku imenovano mladinsko društvo Kres se je kar samo po sebi spremenilo v folklorno skupino, saj so Kresovci že po nekaj mesecih nastopali na prireditvah s simboličnimi točkami in narodnimi plesi. Po navedenih podatkih je bilo takrat imenovano mladinsko društvo Kres ustanovljeno 15. novembra 1954. Malo je še društev, katerih ustanovitve sega nazaj v tista prva leta prihajanja v Ameriko, ki so še danes aktivna. Ostal je še samo Kres in pevski zbor Korotan, tudi Štajerci so se začeli organizirati že leta 1952 in Štajerski klub še obstoja. Vse drugo je postopoma potihnilo in prenehalo. Folklorna skupina Kres je torej dočakala svojo 35-letnico ustanovitve z zelo razgibano aktivnostjo v tej dobi svojega obstanka. Dejansko je še sedaj »mladinsko« društvo, saj se je že več generacij zvrstilo in menjalo v teh letih. Prve članice in člani, ki so takrat še brhko nastopali na Kresovih na- Vinska trgatev na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. — Poleg velikega števila pesmi in poezij, ki pojejo in opevajo trto, vino in vinogradništvo in kar je z njimi v zvezi, poleg starodavnega prava vinskih goric zapisanega v »Gorskih bukvah«, imamo Slovenci tudi stare običaje in praznovanja. Trdemu vinogradniškemu delu sledi veselje vinske trgatve ob času, ko dozori grozdje. Ob času dozorenja vina pa sledi martinovanje. Ker leži Slovenska pristava v tistem delu naše države, kjer se goji in raste trta, je povzem razumljivo, da Slovenska pristava že od svoje ustanovitve prireja vsako leto vinsko trgatev. Vinska trgatev pade v sredo meseca septembra in je tako tudi zadnja prireditev ob koncu poletne sezone, to se pravi zadnja prireditev na prostem. Potem se vse prireditve umaknejo v dvorane. Na prvih vinskih trgatvah na Slovenski pristavi smo videli poskuse vpeljati stare običaje vinskih trgatev v domovini. Iz različnih vzrbkov in zaradi različnih izgovorov so ti poskusi v nekaj letih zamrli in s tem so vinske trgatve izgubile nekaj in morda marsikaj od svoje privlačnosti. Za letošnjo vinsko trgatev na Slovenski pristavi, ki bo v nedeljo popoldan, 17. septembra, pa je odbor Slovenske pristave naprosil dramatsko društvo Lilijo, da s svojo igralsko družino, s svojimi igralskimi in oderskimi izkušnjami in znanjem pripravi in izvede starodavne običaje v zvezi z vinsko trgatvijo na Slovenskem. Lilija je prošnjo sprejela in se že nekaj časa pripravlja na ta dogodek. Tako bo letošnja vinska trgatev na Slovenski pristavi resničen dogodek, res nekaj posebnega. Ne bo na voljo samo jedača, pijača in ples, temveč tudi priložnost videti, sodelovati in se veseliti in nasmejati ob starih običajih in navadah. Trgatev bo torej tudi nekaj gledališča. Za vfcselo razpoloženje in ples bodo igrali Veseli Slovenci, ki nas s svojo glasbo razveseljujejo že več kot petindvajset let in jih še vedno radi poslušamo in plešemo ob njih zvokih. Letošnja vinska trgatev na Slovenski pristavi v nedeljo popoldan, 17. septembra, se bo pričela ob dveh popoldan s parado,- ki je ne smete zamuditi, kakor tudi ne trgatve. Sicer Vam bo res žal! Pristavski odbor lepo naproša gospodinje za pecivo. M.R. stopih, so danes že stare mame ali stari očetje. Prav ti še redno prihajajo na Kresove prireditve, saj jih z ganotjem spominjajo na mlada leta. . Proslavljanje Kresove 35-letnice delovanja bo to nedeljo, 3. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Prireditev se bo že pri' čela ob 4. uri popoldne, k0 bodo začeli servirati večerjo gostom pri rezerviranih omizjih. Program pa se bo pričel ob 6.30 ali pol sedmih zvečer. Na sporedu bodo folklorni plesi, med njimi plesi iz posameznih pokrajin. Poleg fantov in deklet bosta nastopili tudi otroški skupini. Vseh nastopajočih bo blizu sedemdeset. Plesalci upajo, da bodo občinstvo z nekaterimi točkami prijetno pre: senetili. Drugi del sporeda bo izpolnila šegava upodobheV življenja na kmetiji. Po sporedu bo za zabavo in ples igral orkester Toneta Klepca. Vstopnice za večerj0 že popolnoma razprodane. So pa še na voljo vstopnice sam0 za nastop. Te so po $5. Za rezervacijo teh slednjih, lahko Še kličete te!.. 581-5621, bodo Pa naprodaj pred nastopom Pr‘ blagajni. Kot nas Kresovci zagotavljajo, bo program zelo pester-Vsak, ki je imel s tem kaj opraviti, dobro ve, kako težk° je leto za letom pripravljat' folklorni program, da se Pre' več ne ponavlja in koliko truda je navaditi otroke za skupen nastop. Otrokom občin' stvo kar rado spregleda, Če ^ jim kaj pomeša, a pri odrasb pa pazijo na preciznost vsak0' ga giba. Dolge mesece so se v poletni vročini morali priprav' Ijati. Kar so se naučili, nalT1 bodo predstavili ob svojem na stopu. Vsak Kresov nast°P nam predstavlja Slovenijo z ljudskimi plesi iz različnih *1°, venskih pokrajin in tipičnim nošami v teh pokrajinah. Ko folklorna skupina KreS proslavlja svojo 35-letnico, za služi v polni meri, da njih se danje in pretekla vodstva, so v teh letih ohranjala pri03 mladini slovensko zavest, P00 C3J premo s svojim obiskom-njih trud ne more biti z denn^ jem poplačan, a priznanje J^ za sedanje in preteklo člans javna nagrada za 35-1° f delovanje. Jože Mci3*ie Ivan Koren Celo Viki Zvon Partija, zveze. To so besede polkovnika Abloputa v Witkiewitzevi drami »Oni«. Oni so »neznani«, strašljivi, oboroženi... In delajo. kar hočejo! In vsi se jih bojijo! Nova družbena gibanja Potem, ko so bili »oni« kakih štirideset let tisti, ki so delali, kar so hoteli, se je začelo zapletati, naprej z znamenitim »slovenskim sindromom«, ki je koreninil v krškem mladinskem kongresu. Kakor strela z jasnega je treščilo: mladinci zahtevajo možnost civilnega služenja vojaščine zaradi ifgo-vora vesti: »rušenje JLA«! je Planila armada. Zahtevati to, kar vse civilizirane države že zdavnaj poznajo kot nekak najbolj samoumevnega, je pri nas, v tim. samoupravni socialistični družbeni ureditvi, »na-Pad na JLA«. Zatem so se začela pojavlja-ti še druga gibanja, poimeno-vana s skupnim imenom »al-ternativna«: od mirovnikov, ekologov, do raznih duhovnih ^banj. Slovenska politika je “a zbegana, ne toliko zato, *er bi korenito nasprotovala »alternativi«, ampak predv-Sem zaradi besnih reakcij drugod po Jugoslaviji. Svojevrstna alternativa je Vse bolj postajala tudi uradna slovenska mladinska organizacija, saj je predlagala ukinitev Titove štafete, legalizacijo y blag spomin Enajste obletnice smrti naše drage soproge, katere in stare matere Jennie Primc ■le preminula 20. avg. 1974 g J tluh Se vedno z nami biva, Prav Te tihi grob pokriva. 'sr^arT1 iiv|ienia težke dni, p0rT>in na Tebe še vedri. N| A ko J64 ni nekdanje sreče, I? « skrbela za nas ljubeč n ®rčnih naših bolečin, nam ^diha živ spomin. "n živi Vsl Pridem, Žalujoči: Joseph — mož Donna — hčer Vnna'd~ sin in žena Sally Pki in ostalo sorodstvo nakar še SZDL »Revolucija je v nevarnosti, toda midva bova ostala!« stavk itd. In tako je po Jugoslaviji pričel strašiti »slovenski sindrom«. V ta čas je sovpadalo tudi izjavljanje Kučanove in zatem še zvezne partije, da misli sestopiti z oblasti in da imajo razna družbena gibanja znotraj SZDL vse možnosti delovanja. To, da so aktiviste teh gibanj vznemirjali s policijskimi hišnimi preiskavami, partije ni pretirano motilo, saj še ni sestopila z oblasti in še ni mogla vzpostaviti popolnega nadzora nad pravno državo (...) Zveza razuma proti brezumju Na lanskem plenumu kulturnih delavcev je dr. Dimitrij Rupel predlagal ustanovitev nekakšne »demokratične zveze razuma«. Ker pa je »kmečka pamet« navadno prodornejša od razumarske, se je najprej ustanovila Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladinn kot odgovor nesposobni politiki, ki neuspešno vodi celotno gospodarstvo in ki je nad kmeti, že vse od vojne sem, izvajala genocid. Kmet je bil sinonim za razrednega sovražnika: med revolucijo mu je bilo treba iz hleva odpeljati tudi zadnje živinče kot davek revoluciji. In po vojni ga je bilo treba onemogočiti, da ne bi postal »kulak«. Predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, ki obvlada tudi precejšnjo mero nacionalne patetike, je znal kmečko ljudstvo tako razgibati, da je danes kmečka zveza ob partiji najštevilčnejša »stranka« v Sloveniji. Seveda se je njena ustanovitev zgodila s pristankom SZDL in pod njenim okriljem. In čeprav so ustanovitev nove zveze drugod po Jugoslaviji napadali, je Smoletova SZDL izjavila, da je to v skladu z ustavo. Vzporedno z uveljavljanjem kmečke zveze je vse bolj dozorevala Ruplova zamisel o ustanovitvi demokratične zveze razuma. Ker pa so pri rojevanju te stranke sodelovali demokratično usmerjeni Slovenci vseh prepričanj, je nazadnje obveljalo, da bi bilo modro, če bi tisto oznako o »razumu« izpustili, ker je le preveč elitistična, in tako je nastala Slovenska demokratična zveza, ki je za svoj ustanovni zbor najela kar veliko dvorano Cankarjevega doma. Govorniki, ki so tam nastopali, so predvsem govorili, da je namen Slovenske demokratične zveze vzpostaviti parlamentarni sistem. Dr. Boštjan Župančič je na primer dejal, da je sodelovanje znotraj SZDL nenormalno, ker naj bi v SZDL delovali tudi liberalci, socialni demokrati, krščanski socialisti... in bi tako SZDL bila nekakšna velika koalicija, kakršne pa nastajajo samo v vojni; v normalnih razmerah nikoli niso vse stranke naenkrat na oblasti. Zato se je Župančič zavzel za parlament, ki bi posredoval med dr- žavo in civilno družbo, vendar bi bilo za tako ureditev treba spremeniti ustavo, ustavna komisija, ki je ustavo spreminjala, pa ni upravičila zaupanja Slovencev. Težava socializma ni le v pomanjkanju gospodarske, ampak tudi politične konkurence. Tone Peršak je na istem zborovanju poudaril, da mora postati posameznik temeljni subjekt družbene ureditve in ne narobe. Slovenska demokratična zveza se torej šele zavzema za nastanek razmer, v katerih bi parlamentarna ureditev sploh bila mogoča. Njen program je sicer zelo podoben predvojnemu programu liberalcev in je tudi vse premalo konkreten. Znano dejstvo je, da je bil program predvojnih liberalcev orientiran zelo jugoslovansko. Potem je prišlo do ustanovitve Slovensko socialno demokratske zveze, ki je že med pripravami na ustanovitev doživela nekaj bridkih razočaranj. Predvsem je vprašanje, če je voditelj »stranke« France Tomšič tudi zares najprimernejša osebnost za vodenje take organizacije. Socialni demokrati so kategorično izjavljali, da oni zanesljivo ne pojdejo pod okrilje SZDL, ker želijo delovati avtonomno, in vendar jih je nekaj uradnikov ljubljanske policije prisililo, da so sprejeli patronat SZDL, ker bi sicer po oblastni interpretaciji zakonov sploh ne mogli prijaviti (in še manj imeti) svojega ustanovnega zbora. Težava socialnih demokratov je v tem, da je njihov program pravzaprav še bolj nejasen kakor program demokratične zveze. Prav grdo pa so jih »potegnili« nemški socialni demokrati, ki so svojo neudeležbo na ustanovnem zboru »obrazložili« s tem, da ne mislijo sodelovati s slovenskimi socialnimi demokrati, ker da imajo dobre odnose z jugoslovansko vladajočo partijo (!). Ne kot zveza, temveč le kot gibanje, se je zatem ustanovilo še Krščansko socialno gibanje, ki je v glavnem nastalo iz somišljenikov Društva 2000, njegov voditelj pa je postal Peter Kovačič Peršin. Omenjeno gibanje pa nima pretirane podpore v krščanskem ljudstvu, a tudi ne v cerkveni hierarhiji. Vseeno pa je treba dodati, da se gibanje v zadnjem času krepi, da v številnih krajih ustanavljajo njegove podružnice, in da je iz’začetnih neopaznih in nevsiljivih nastopov v slovenski politični javnosti, ki pa so bili le posledica preiskovanja političnega utripa, končno postalo kar precej enakopraven partner že prej nastalim zvezam. Končno je treba resno računati tudi z njimi, saj sodelujeta v gibanju tudi ugledna oporečnika Viktor Blažič in Franc Miklavčič, ki sta že preizkusila standarde zaporov v Sloveniji. V novejšem času je nastala tudi Ekološka zveza Slovenije, kot potomka nekdanjega ekološkega gibanja. Ekologija je pač tisto zanemarjeno področje našega bivanja, ki je pred njim še zahtevna prihodnost, Vrata se odpirajo!? (nadaljevanje s str. 2) matizem. Vso zadevo pa sta zagonetila še pojma Vzhod in Zahod, ki sta ideološki in politični otrok hladne vojne. Literatura nad vsem tem stoji kot inkarnacija vesti in zato je stalno v konfliktu z oblastjo, ki v spopadih z njo uporablja podkupovanje in silo. V bistvu je ta odnos na vzhodu enak temu zahodu, kajti kjer ne diktirajo literatom policaji in komisarji za kulturo, pa to delajo managerji in alkimisti literarnih nagrad. Po Mestanovem predavanju so spregovorili Alenka Puhar, Poljak Nikolaj Melanowicz, Izraelka Shiebra in Madžar Csordas. Csordas je govoril, da na Madžarskem objavljajo nekdanjo prepovedano literaturo ter da je na Madžarskem 20.000 beguncev iz Romunije. Ivan Klima je opisal položaj v Češkoslovaški, da se je od avgusta 1968 še poslabšal, da je emigriralo še veliko ljudi oziroma komur je uspelo, kajti pisatelji, duhovniki in filozofi ne smejo v eksil. Spregovorili so še Francoz Malamoud, Bask Sastre in drugi. Izmed vseh pa naj na poseben način poudarim nastop Alenke Puhar: Tako nekako je povedala: Govorila bom o neverjetno nečloveškim vidiku v moji deželi, o tem, kar se danes dogaja. Maja 1945 — takoj po osvoboditvi so začeli veliko čistko med dovoljenim in nedovoljenim. Čistke so bile opravljene po nenavadnih kriterijih. Izločeni so bili avtorji nemškega in italijanskega porekla. Tudi druge avtorje zaradi vsebine njihovih del. Seznam, ki bo zanimiv samo za Slovence. Vsi emigrantje in tisti, ki so prekršili kulturni molk: Vinko Beli-čič, Tine Debeljak, Jože Dular, Balantič, Kociper, Lovrenčič, Severin Šali, Krivec. Nasklop zadeva tuje pisatelje: Francois Mauriac, Aldous Huxley, Sigmund Freud, Benedetto Croce, Winston Churchill, Fedor Dostojevski (roman Besi), Virginia Woolf, Andrč Gide. Jugoslovanska vlada je prepovedala uvoz tuje literature — je nadaljevala Puharjeva. Ta isti zakon trdi, da je uvoz svoboden, potem pa razlaga, zakaj ni. Kdo gre v D-fond, v direktorjev fond na NUKu? Delo vojnega zločinca, vse osebe, ki so emigrirale, krive ali ne, njihovi otroci in vsi, ki sodelujejo s sovražno emigracijo. Ter vse periodike, ki izidejo v tujini. In končno vsi izobčenci, ki sicer živijo v domovini, a so za domovino prepovedani, npr. Djilaš. In še: Slovstvo, ki pride v knjižnice po privatnih kanalih, celo po pošti, ni v javnih katalogih. Knjižnice so restriktivne do teh, ki si želijo prebirati to literaturo. To je treba brati v zaprtem prostoru, na voljo samo znanstvenikom, če imajo priporočilo direktorja raziskovalne ustanove. Vsem drugim je prepovedano. Puharjeva zaključuje: Jugoslovanski PEN klubi še niso do sedaj nič naredili za to. K blejskemu srečanju bi bilo treba dodati še uradni sprejem v vili Bled. Pri vhodu je obiskovalce pozdravljal Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta'skupščine SRS. Kot anekdoto naj omenim, da se je uradni sprejem skoraj ponesrečil, kajti prišlo je do ušes vladnih organizatorjev, da Pen klub misli bojkotirati sprejem; torej da bi predsednik Šinigoj zaman čakal pisatelje, ki bi iz protesta ne prišli na sestanek. Ne kot anekdoto, ampak kot resnično možnost pa naj omenim uraden obisk slovenskih skupnosti in politične emigracije v Argentini od visokega slovenskega političnega predstavnika. Literarni sklep blejskega srečanja pa je bil večer poezije na blejskem gradu. Tudi tu je bil namen organizatorjev, da se slišijo različni jeziki in zlasti beseda drugih dežel. Jako smo slišali 14 različnih jezikov, večina pesmi pa je bila prevedena. (nadaljevanje in konec prihodnji torek) Povzeto iz Svob. Slov., 3. avg. 1989 vendar pa sedanje vodstvo ekologov v svojem vabilu na ustanovni zbor piše takole: »Sonce sreče za nas in naše otroke, pomenita zdravje in kvaliteta življenja...« — pesniški jezik sam na sebi ne bo nikogar naredil za bolj zavzetega varstvenika narave... Ob omenjeni ustanovitvi Ekološke zveze pa je še treba povedati, da med samimi ekologi niso razčiščene nekatere temeljne premise vedenja. Te dni namreč ponovno ustanavljajo neko dodatno ekološko zvezo, katere ustanovni zbor je bil v Murski Soboti. Tako zdaj ni več jasno, kdo je kdo pri ekologih. S takim nastopanjem ekologi sami mečejo slabo luč na vso paleto slovenske opozi- cije. Morebiti sem v tem bežnem pregledu kakšno na novo ustanovljeno »stranko« celo prezrl, morda se bo pred izidom revije pojavila še kakšna nova, toda karkoli se bo na tem področju še zgodilo, in jasno je, da se še marsikaj bo, tu ni mogoče zaobiti drugih sil, ki danes v Sloveniji pomenijo alternativo partiji, ki se ne more prav znajti pri svojem »sestopanju z oblasti«. Ob tem, da moram v jugoslovanskem okviru omeniti še Gibanje za jugoslovansko demokratično pobudo, pa v Sloveniji ne moremo mimo Odbora za varstvo človekovih pra-(dalje na str. 4) Iz Telexove »Tribune«... Pomlad narodov po socialistično KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER (Ta članek izpod peresa novinarja časopisa »Borbe« Mirka Mlakarja na zelo zanimiv način obravnava pojav nacionalizma v vzhodnoevropskem in sovjetskem prostoru. Ur. Ali je po blaznosti tako imenovanega razrednega sovraštva, ki ga stigmatizira Gulag, zdaj na vrsti blaznost nacionalnega sovraštva? To vprašanje se vse češče zastavlja zaradi mednacionalnih pretresov v Kitajski, Sovjetski zvezi, Romuniji, Bolgariji, Albaniji, Jugoslaviji... Bolgarija, na primer, zbuja pozornost svetovne javnosti s svojim specifičnim prispevkom k migracijam. Od začetka junija je odšlo »na izlet« v Turčijo četrt milijona Ibrahimov in Hasanov, ki so se pred časom »prostovoljno« deklarirali kot Ivani in Aseni. Pri tej opredelitvi, so jim pogosto pomagali v tilnik uperjeni revolverji. Še nihče od teh »turistov« se doslej ni vrnil v državo, kjer bi bil »Bolgar, ki ga je osmanlijska oblast prisilila, da je prevzel islamsko vero.« Zaprte meje so dokaz, kako se je sen o »enotnem socialističnem narodu« spremenil v moro »Bolgarov muslimanske vere« (ki ji je tudi že določeno izginotje in spreminjanje, če ne v ateizem, pa vsaj v pravoslavje). Pa tudi sama država se vse bolj spreminja v moro. Tako morajo oblasti, na primer, reševati kmetijsko proizvodnjo z mobilizacijo nekmetov. Ta »prekvalifikacija« brigad in divizij civilnih Bolgarov je le eden od stranskih proizvodov doktrine, ki jo je pred šestimi leti zgoščeno povedal Todor Živkov (dolgoletni, sedaj 78 let stari bolgarski voditelj, op. ur. AD) v intervjuju za italijansko Repubblico: »Narodi so spremenljive zgodovinske kategorije. Pojavljajo se in izginevajo. Vlada je tista, ki mora odločiti, katere nacionalnosti so prebivalci njene države.« Vlada je najprej poskušala spremeniti zavest svojega prebivalstva in ko se ji ni posrečilo, da bi jo »vrnila narodu in veri njihovih dedov«, se slika enobarvnosti ohranja s praznjenjem vzhodne Bolgarije. Vlada pa naj zdaj odloči, kdo bo nahranil ostale prebivalce.-Tudi v Romuniji rešujejo nacionalno vprašanje z izseljevanjem. ZR Nemčija je gospodarska supersila in tako kupuje svoje sonarodnjake za najmanj 10.000 DEM po glavi. Res škoda, da ni v Romuniji ' več Nemcev — potem bi Ceau-sescu dolg tujini odplačal gotovo mnogo prej. Ker Madžarska in Jugoslavija ne moreta odkupovati Madžarov, Srbov, Hrvatov, Slovencev... (oziroma ostanke teh narodnosti), preostaja ljudem le ilegalni beg. Mednacionalni spopadi na jugu Sovjetske zveze so na prvi pogled na stopnji etničnih, da ne rečemo plemenskih, pokolov. Prizori v Armeniji, Azerbajdžanu ali Uzbekistanu kot da so posneti v Burundiju. V teh prelivanjih krvi se Moskva predstavlja kot »pomiritelj«, stalno pošilja »modre čelade«. Vojsko so morali postaviti tudi med Abhazijce in Gruzijce. Vzrok za nad 200 mrtvih in ranjenih (in to samo v prvem naletu razvnetih strasti) so našli v poskusu, da bi v Suhumi-ju, glavnem mestu avtonomne Abhazije, ustanovili oddelek Tbilijskega vseučilišča. Abha-zijci so to razumeli ne le kot dokaz, da so izkoriščani, ampak da jih hočejo Gruzijci tudi vtopiti v svojo kulturo. Zato zahtevajo samostojno republiko, kar Gruzijci seveda razumejo kot separatizem. Noči napadi na vasi, v katerih živijo »tisti drugi«, evakuacije z vojaškimi transportnimi letali in podobno, vse to pravzaprav predstavlja rojevanje nove slike mednacionalnih odnosov v SZ! Armenci v Armeniji se ne upirajo samo zaradi položaja Armencev v Gorškem Karabahu, to je v Azerbajdžanu, ampak so začeli govoriti tudi o odcepitvi od Sovjetske zveze. Pri tem se sklicujejo na Lenina, na njegovo načelno opredelitev o pravici narodov do samoopredelitve in odcepitve. To, kar je bilo »ponižanim in razžaljenim narodom« ponujeno kot »revolucionarni dinamit«, se zdaj prvi trdnjavi socializma vrača kot bumerang. Zgodovina nam kaže, da je ta pravica samo teoretična. Finska je edini primer, vendar dr. Branko Horvat pripominja, da je tudi do tega primera prišlo samo zato, ker je bila vojska prešibka, da bi »uredila zadeve«. Dvomimo, da bo v Sovjetski zvezi prišlo do uresničevanja pravice do odcepitve, pa tudi, da bodo take zahteve postale množične, še zlasti če bo uradna Moskva imela toliko državniške modrosti, da bo »periferiji« sama ponudila kar največ možnosti za notranje samoodločanje! Perestrojka je res »sprostila vefige«, toda po- dobno kot v Jugoslaviji pred 20 ali 25 leti je etatistični odnos samo decentraliziran. Nacionalno »ravnotežje« v SZ, ki je doslej pomenilo, da so Rusi v gospodarskem, kulturnem, jezikovnem in vseh drugih pogledih v središču, medtem ko ostalih 145 nacij komunicira prek tega centra, se bo očitno premaknilo v smeri proti t. i. malim narodom oziroma njihovim etatizmom. To je že vidno v haitijskih republikah (Latviji, Estoniji, Litvi), kjer zdaj dobivajo občutek ogroženosti Rusi. In tudi res so njihove sedanje pravice ogrožene, če samo pogledamo, da niti. v teh treh federalnih enotah niso imeli nacionalni jeziki prednosti pred ruskim v upravi ali šolstvu. Tisti, ki so imeli donedavna omejeno pravico do javne uporabe svojega jezika v republiki, ki nosi njihove ime, skušajo zdaj s svojimi zakoni preprečiti nadaljnjo »rusifikacijo«. Pri tem jemljejo pravico glasu pripadnikom drugih narodov, ki v Estoniji niso dovolj dolgo, kršijo z zvezno ustavo zajamčeno svobodno izbiro kraja bivanja. V SZ so vsi državljani ne glede na nacionalnost enaki pred zakonom, vendar pa so bili donedavna Rusi »bolj end-kopravni«? Zdaj so v Estoniji za Estonci. Etatizem je ostal, samo spremenil je barvo in tako lahko pripadniki večinskega sovjetskega naroda, ki pa so v Estoniji vendarle manjšina, samo še stavkajo. Nočejo se pogovarjati s predstavniki Talina, ampak hočejo posredovanje Moskve. (Podobnost z določenimi dogodki v Jugoslaviji je zgodovinska). »Razvita socialistična družba«, to nasilno osrečevanje, ki je nacionalne probleme skušalo rešiti z oblikovanjem »enotnega socialističnega naroda«, vendarle ni stopilo malošte-vilčnejših narodov, ki nimajo svetovno-zgodovinskega pomena. V SZ in drugih državah t. i. realsocializma dokazujejo narodi svoj moč v nasprotju s propadajočim sistemom, ki jih je poskušal zapreti v blok ko-lektivitete, jih stopiti s partijo in državo. Zastavo nacionalizma prevzemajo majhni narodi, ki so bili doslej v svojem razvoju ovirani. Potem, ko se bo — ne le v Sovjetski zvezi — vzpostavilo novo nacionalno ravnovesje, bo nacionalnost izgubila svojo politično vrednost. Vprašanje je, kaj bo takrat sploh še ostalo od »socializma«. Če bodo Rusi to seveda dovolili... Telex, n. avg. 1989 3. — Folklorna skupina Kres praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v SND na St. Clair Ave. Večerja bo servirana ob 4. pop., nastop bo ob 6.30 zv. Za ples in zabavo igra Tone Klepec orkester. 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. Partija, zveze, nakar še SZDL (nadaljevanje s str. 3) vic, ki je ob montiranem procesu pred vojaškim sodiščem odigral izredno politično vlogo v Sloveniji in Slovence politično »postavil na noge« bolj kakor vse do sedaj omenjene zveze skupaj. Prav tako pa ne smemo mimo pomembne politične . angažiranosti Društva slovenskih pisateljev, ki je ob najnovejši aretaciji Janeza Janše spet začelo prirejati protestne literarne večere in je bilo sopodpisnik Majniške deklaracije na zboru v Ljubljani 8. maja, na predvečer kapitulacije sovražnikov parlamentarne demokracije, ki se ga je udeležilo vsaj dvajset tisoč ljudi. SZDL — pokroviteljica vseh zvez Zdaj je torej vsa tim. »pluralistična scena«, vse to slovensko »večstrankarstvo« pod okriljem SZDL, ki je postala nadomestek parlamenta in je sama seveda kljub vsem lepo zvenečim frazam pod poveljstvom partije. Vprašanje je torej, kaj so vse te »stranke« s svojo ustanovitvijo pridobile. Odgovor je zaenkrat lahko le pesimističen, kajti edini, ki je z ustanovitvijo novih zvez kaj pridobil, je vladajoča partija, ki tako daje videz demokratičnosti in po svoje vlada naprej. Tako lahko Jože Smole in Milan Kučan s polkovnikom Ab-loutom rečeta: »Revolucija je v nevarnosti, toda midva bova ostala!« Oni bodo, vsaj za zdaj, tako kaže, kar lepo ostali, vsi drugi pa si bodo v glavnem le domišljali, da sodelujejo pri oblasti. C. Zvon, jun. 1989 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Triglav parku. OKTOBER I. — Konvencija Ohio-Mich. podružnic SŽZ, v cerkvi sv. Kristine. Sv. maša ob 12., konvencija ob 3. pop. 14. — Glasbena Matica priredi koncert in nato ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in stejkov. Pričetek ob 2. pop. Igra Eddie Rodič orkester. 28. —; Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER II. — Belokranjski klub prireja martinovanje v Slov. nar._ domu na St. Člair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje. 30. — Pevski zbor Korotan poda igro »Noč božična, sveta noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Nasveti za vsakdanjo rabo Jabolka laže lupimo, če jih pred tem za nekaj minut potopimo v vročo vodo. • Kakovost jedilnega olja pre* verimo tako, da steklenico z oljem dobro pretresemo. dobrem olju se pri tem ne napravijo mehurčki ali celo pena. Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 ^ 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 86 let i Shoes and More \ t 6125 St. Clair Ave. 431-Shoe * + Back to School Sale | * 2 pair $15.90 — $8.99 1 pair * Summer Clearance £ 2 pair $10.90 — $6.50 1 pair Kanadska Domovina Po »Ekonomistu« priredil Otmar Mauser OČIŠČUJOČE STOLETJE TORONTO, Ont. - Ce se udobno nahajate na plaži v svojem ležalnem stolu, bodite hvaležni in obsojajte le čas, v katerem ste se rodili. Pred 75 leti na tak poletni avgustov dan, so vaši stari očetje od-tnarširali v nekaj, za kar niso vedeli, da bo Velika Vojska; uničevanje sveta, kakršnega je ustvarilo devetnajsto stoletje. Pred 50 leti pa so vaši očetje obuli vojaške čevlje v pripravi za še večjo vojno, zaradi sproščenih demonov iz prve vojne. Ob tej dvojni obletnici iz 1. 1914 in 1939 poglejte okrog sebe po počitniški plaži in si Omislite duhovno prisotnost brezštevilno nerojenih, kate-rim bi stari očetje in očetje lahko očetovali. Z božjo pomočjo je zdaj slika dvajsetega stoletja precej jasna. Bilo je čudovito stoletje zaradi dognanja, kaj je človek ^Poseben ustvariti iz materije, 1(1 ga obdaja. Njegovo rastočo ®°sPodstvo nad vidno materi-J° in nevidnimi silami je napravilo povprečnega zemljana ^liko bogatejšega, kot je bil 1. 900. Povprečni zahodni Ev-[°Pejec in severni Amerikanec le vsaj petkrat bogatejši, pov-Pfečni Japonec pa morda celo Petindvajsetkrat. To je istočasno pomagalo razširjati demokracijo. Ideja emokracije, ki je bila prvot-n° omejena zgolj na dežele °lrrog severnega Atlantika, je 2(laj zajela tudi vzhodno in Jugovzhodno Azijo, dobila °stop v Latinsko Ameriko in p6 zna razširiti tudi v vzhodno .^ropo. Drži, da smo pozno 1. 80 spoznali, da smo bili pre-e . Poželjivi in brezskrbni v y°P grabežljivosti za materi-^ n*mi dobrinami. Spoznali °> da moramo odslej naprej J1°svetiti več pozornosti okolju aravnega sveta. Vendar v .^°nfrontaciji med človekom naravo dvajseto stoletje ni b,1° »ko obupno. ^ Olj porazni so bili odnosi ‘judmi. Dve svetovni voj-sta zahtevali okrog 70 mili-tj tl0v človeških življenj; dve Zem^' — hitlerizem in stalini-jjll 7~ sta v primerjavi s prete->>mn[1 stoletji te napravile hal e<<’ ^°hijanje pa ni prene-hot° '• 1945. Če bi resnično pote 1 vaše počitnice zagreniti, V0,e- Poglejte, če imate do-j0 J.,prst0v na roki, da v mili-je L., ‘zračunate, koliko ljudi Pje ' ° P°krt*h in za vse življ'e-v0j 1P četudi je zlasti v encikliki močno zaznaven papežev rokopis. Kakor je znano, se je kardi-nal Roger Etchegaray — pred-s®dnik »mednarodne komisije 2a svetovne pravice in mir« — na Papeževo željo obrnil na Vs® Škofovske konference in mientalne sinode ter jih pova-. d. naj izrazijo svoje poglede m želje o tem, kako bi najbolj Ptimerno praznovali dvajset-ptnico enciklike »Populorum r°gressio«. Prav tako se je onferenca ameriških škofov 0 rnila na širšo katoliško sku-Pn°st za nasvete in pomoč pri 'zdelavi tega škofovskega pa-stirskega pisma. Tako je npr. škof Pilla iz serT^30^3’ k' b**tu<^' Prec*" nik odbora za pripravo pa-OHk1*116®3 P*sma> intenova'1 1 . °r stotih clevelandskih r 1C.nih Pr®dstavnikov iz naj-t^ejših poličev, tudi neka- ^ov, da so mu neposredno ..°magali pri analizi in selekci-s VpraŠanj. Enake odbore so jihtaVili .?k0fje po drugih več' s ^fijah. Naš odbor se je y a v Času dveh let štirikrat. g0S Pr°ces je trajal tako dol-p0’ er Prvotni osnutek tudi Ustr razgovorih ni dobil kat^I!6 PodPore s strani ne-noSt- del.°v katoliške skup-tiv' 'h z*asti od bolj konserva-bj) ! drogov, med katerimi je va5kU ' znani laični teolog slo-vak C®a Porekla Michael No-nako pa se je zgodilo z drugim osnutkom. Dokumenta »Sollicitudo Rei Socialis« in »Economic Justice for Ali« sta sprožila veliko Zanimanja in diskusij, pa tudi kritik celo med protestanti, v Kongresu, na univerzah in v znanstvenih krogih. Kritika je bila nasploh pozitivna. Predstavniki tako imenovane »liberation theology«, »teologije osvoboditve«, ki je zelo močna v Srednji Ameriki in Južni Ameriki, so prikazali papeževo encijdiko kot popoln preobrat papeževega gledanja „ na njihovo delovanje, češ da jih v tem podpira in zagovarja njihovo mišljenje. V resnici pa, kakor se je izkazalo pri nedavnem papeževem obisku v Južni Ameriki, v Peruju, je sv. oče spet zavrnil predstavnike te teološke struje in nagovarjal katoličane, naj ne sledijo takemu mišljenju, v okviru katerega poudarjajo princip razrednega boja in materializem. Hkrati pa so katoliški predstavniki konservativne smeri zamerili papežu, češ da je enako kritičen do kapitalističnega komunizma, ko pa se vendar prejšnje enciklike bolj nagibljejo k demokratičnosti kapitalizma kakor pa k sovjetski centralistični diktaturi. Po moji sodbi so take in podobne ocene zelo pristranske, ker ne upoštevajo celotne enciklike, ki pray tako kakor pastoralno pismo obravnava veliko perečih vprašanj, zaradi česar tudi kaj lahko kdo izvzame iz celote odstavek ali dva in brani neko temo, ki ne bila mišljena v izvirnem besedilu. Nujno je, da celoten dokument objektivno beremo in posamezne točke analiziramo v kontekstu celote. Ne moremo dvomiti, da sodita dokumenta med najvažnejše izjave katoliške Cerkve o perečih sedanjih in za bodočnost kritičnih socialno-eko-nomskih vprašanjih, ki bodo zajela vse človeštvo. Obravnavata nova vprašanja, nove poglede in čisto nove probleme v kontekstu katoliške teologije od prvih časov krščanstva. Težko je verjeti, da je izšlo pastoralno pismo celo leto pred papeževo encikliko. Prav zaradi tega pa se bom osredotočil na nekaj misli o papeževi encikliki in pri tem poiskal nekatere tematske poudarke. Sollicitudo Rei Socialis o-bravnava vprašanja, s katerimi se papeži y prejšnjih enciklikah niso podrobno ukvarjali. Gre za probleme, ki postajajo vedno bolj pereči in kritični ne le za posamezne narode, temveč za vse človeštvo. To so globalna vprašanja: — o revščini v svetu — o ekoloških problemih (ki ogrožajo ves svet) — o mednarodnem sožitju ter medsebojni soodvisnosti — o ekonomskem razvoju industrijsko manj ter industrijsko preveč razvitih Zdi se mi, da je od vseh socialnih enciklik v zadnjih sto le- 4 tih Sollicitudo Rei Socialis najboljša sinteza sholastičnih so-cialno-ekonomskih principov, prikrojenih sedanjemu času in sedanjim razmeram. Enciklika poudarja kontinuiteto katoliškega socialnega nauka od samega začetka krščanstva, skozi srednji vek, pa prav do danes. Četudi sv. Tomaž Akvinski in drugi sholastiki niso pisali o ekonomiji kot samostojni vedi, so vendar sestavili sintezo uravnovešenega ekonomskega sistema, podrejenega višjim ciljem človekovega življenja. Njihov sistem je služil kot osnova za nadaljnja znanstvena raziskovanja tja do Adama Smitha in začetkov ekonomske vede 19. stoletja. Ekonomski razvoj je z industrializacijo bistveno spremenil socialno-ekonomsko stanje in privedel do relativnega blagostanja. A ta proces izboljšanja se ni uresničil pri vseh narodih enako, tako da danes — bolj kakor kdajkoli prej — vladajo ogromne razlike v življenjskem nivoju raznih držav. Te razlike pa postajajo vsak dan večje. Enciklika nasplošno ne kritizira ekonomskega izboljšanja, temveč ga, nasprotno, podpira in se navdušuje nad velikimi dosežki človekove znanosti. Vendar pa poudarja potrebo po izkoreninjenju uboštva na podlagi izenačenja blagostanja, pri čemer opozarja na nevarnost, da sedanji ekonomski dosežki razvitih narodov ogrozijo svet s pretiranim poudarjanjem materialnega bogastva ter z izrabljanjem in uničevanjem naravnih dobrin, pri čemer pa zanemarjajo duhovne plati človekovega življenja. V našem življenju pa uresničenje enega brez drugega ne prinaša pravega blagostanja. Kakor so poudarjali sholastiki, je Bog dal človeku stvarstvo na voljo, a le za uporabo in ne za izrabljanje in uničevanje naravnih dobrin. Tako delovanje je privedlo nekatere države do pretiranega ekonomskega razvoja »superdeve-lopment«, medtem ko je ostalo veliko narodov še vedno ekonomsko nerazvitih. Tako imamo danes nekako tri kategorije glede na stopnjo razvitosti: ekonomsko nerazvite, tiste v razvoju in pretirano razvite. Zadnje čase 'se je to razmerje vidno poslabšalo, ker so nerazvite in razvijajoče se države zašle v nerešljivo zagato nesposobnosti vračanja finančnih posojil. Papež opaža, da je svet danes razdeljen v štiri skupine: bogatih severnih držav in revnih južnih držav; pa ideološko opredeljenih zahodnih držav s kapitalističnim sistemom in vzhodnih s komunističnim sistemom. Vsak blok skuša doseči nadoblast nad drugim in v tem antagonističnem odnosu oboji izkoriščajo dobrine v vojaške namene, ki pa ne koristijo splošnemu blagostanju, še posebej ne pri nerazvitih narodih. Enciklika se ne ukvarja s kritičnim pretresom napak liberalnega kapitalizma ali k mojstru in mu to povedal. Ta je malo premišljeval, potem pa rekel: »Bomo vzeli pač preprostejše materiale, opeko in beton, saj se iz njih da tudi kaj lepega narediti.« Kdor je kdaj pogledal Plečnikov obnovljeni atrij v ljubljanskih Križankah, je mogel opaziti, če je le bil pozoren, kako je mojstru zapel umetni kamen na stopnišču. Plečnik se je pri Wagnerju naučil, da je pri vsaki stvari, pa naj bo to zgradba ali zama- marksističnega komunizma — ta vprašanja obravnavajo drugi dokumenti — pač pa pri vseh vprašanjih vključuje kriterije moralne teologije, ker poudarja potrebo po vključevanju morale v ekonomsko življenje, saj celoten sistem človekovega življenja sloni na božjem zakonu. Kršitev ekološkega ravnovesja je tako tudi kršitev božjih zakonov. Sedanja znanost na to nevarnost vedno bolj opozarja in lahko rečemo, da sta teologija in naravoslovna veda le dela iste celote. Če človek zavrže božji zakon oz. zakon stvarstva, se narava nujno maščuje. Dolžnost slehernega človeka je, da stremi po uresničitvi popolnega bitja — pravičnega in bratskega bitja — to pa se ne more zgoditi, dokler skušajo velike sile pridobiti oblast druga nad drugo, saj za dosego tega cilja izčrpavajo naravne dobrine in uničujejo ekološki sistem. Narava je vključena v svoj ko-zmološki red, in od tega sistema je odvisen tudi obstoj človeštva. Sv. Tomaž in drugi sholastiki so poudarjali prav ta načela. Zato po njihovem ni bilo dovoljeno pridelati več, kakor je človek potreboval za svoj obstoj: pridelati več kakor je potrebno, pomeni eksploatacijo narave in njeno uničevanje. Dolžnost države in njenih o-blastnikov je, da skrbijo za človekov ekonomski obstoj. Zato je sholastična ekonomija poudarjala razmerje udov do celotne družbe ter narave, kar vse je slonelo na socialno-eko-nomskih principih zmerne in (dalje na str. 8) šek za steklenico, treba upo-ševati tri načela: 1. smotrnost: stvar mora biti dobro uporabna in koristiti svojemu nam ;-nu; 2. konstrukcija: stvar mora biti izvedena na najlažji in najvarnejši način; 3. poezija: stvar mora biti oblikovana tako, da ni lepa samo na prvi pogled, kar se rado izrodi v kic, ampak mora izražati resno lepoto — umetnikovega duha. ' V zvezi s tem tale pi pomba: mene veliko bolj pritegne kaka skromna slovenska p. družna cerkev s čisto lepoto vojih linij ali kaka razgibana zasebna hiša v naši okolici, ki ni dolgočasna škatla, kot pa Sears Tower v Chicagu, ki pravzaprav ni nič drugega kot nekaj različno visokih kvadrov, postavljenih drug poleg drugega in ki se lahko postavljajo samo s svojo višino, kar pa pri današnji računalniški obdelavi statike in pri modernih materialih res ni problem. To je samo vprašanje denarja, medtem ko je lepota vprašanje umetniškega navdiha, ki je božji dar. In prav tisto leto, ko je Plečnik prišel v Wagnerjev atelje, je Wagner razglasil svoje, za tisti čas prevratniške ideje: »Novi materiali in novi načini niso izolirana dejstva, ampak peljejo k novim oblikam in morajo biti v skladu z življenjskimi potrebami«. Leto dni pozneje je prišel Plečnik kot redno vpisani slu šatelj v Wagnerjevo šolo. Prišel jef k Wagnerju, ne da-bi se zavedal, v kakšnem prelomnem času živi. Ta čas je zajel tudi cesarski Dunaj. Je pa Plečnik, občutljiv, kakor je bil, brez vsakega dvoma čutil napetost, ki je visela v zraku. Zato pa se je v ozračju ateljeja, kjer so se kresali bojeviti mladi duhovi ob učiteljevih preroških besedah, razplamtelo čustvo pripadnosti novim idejam. Tako je Plečnik kmalu presenetil svoje okolje s fantazijskimi skicami v smislu neukročene secesionistične usmeritve. In kaj je bila secesija, bomo videli v prihodnjem nadaljevanju. (se nadaljuje) A ve Maria Sept. 1989 Josefs Hair Design 5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 P. N. Krasnov Pri podnožju Božjega prestola — Roman — Sedela je, oprta s polnimi, okroglimi rokami na ograjo. Glava z lasmi, trdno spetimi in zavozlanimi v zatilniku, je bila obrnjena navzgor in se je ostro risala na nebesnem ozadju: slika usovršene lepote. Ivan Pavlovič je moral videti, da je to ženska, da je prekrasna mlada devojka polna čara. In to ga je napolnjevalo s tesnobo. — Kaj veste, stric Vanja, da ima Murzik na čelu prelestno zvezdico? Popolnoma pravilen šesterokot. In ste zapazili, da ima od vseh treh najmanjša ušesa? Jutri jih osedlamo, jaz zahajam Murzika. Caranka pa Aksaja. • — Pa oni so vendar še po- polnoma nevajeni, da bi jih kdo jahal. Saj so skoro divji konji. Poznam to torgantsko pleme. Saj ste videli, kaj so delali, ko jih je vaš Kalmik čistil. — Oho! — je goreče vzkliknila Fanica,' — ne bom prvič jahala divjih konj. Ha, in v stepi! — Pa tu so gore, strmine, prepadi. — To je prav vseeno. Fanica je jezno zažvižgala predse. Spet je bil pred njim poredni kozaček - prepirljivec, od očeta razvajeni divjaček. Fanica je prinesla v življenje Ivana Pavloviča še druge neprijetnosti. Rada je dobro, jedla. A miza častnika na obmejni straži je kaj preprosta, špartanska miza. Boršč in riževa kaša — to je vse. Na stražnici se je nekega dne prikazala krava in s kravo dungansko dekle. — »Od kje?« — »Caranka jo je pripeljal.« — »Kdo je to ukazal?« — »Gospodična Fanica.« Tako so jo po njenem naročilu nazivali kozaki. Zjutraj so se na mizi pogosto prikazali mlečni kipniki in kolački, vrči z mlekom in lončki s smetano. Tudi kosila So se izpremenila. Zapljevalov je pod strokovnjaškim vodstvom začel kazati vedno večje uspehe v kuhinjski umetnosti. Sel, ki je hodil v mesto, je dobil od gospodične Fanice dolg seznam reči, ki naj jih prinese s seboj. Iz njenih zabojev so se prikazale drage konserve, vkuhano sadje in pecivo. Skregati se z njo ni bilo mogoče. Besed »moje« in »tvoje« ni priznavala, vse je bilo »naše«, a v to »naše« je polagala toliko »svojega«! In to je postajalo neznosno. Zdaj si je kupila konje. To pomeni, da se hoče stalno naseliti na koljdžatski stražnici. Kam to meri, kaj tu išče? Pa ne da bi resno iskala zlato? Nek cilj ima pred očmi, gotovo. K temu cilju odločno stremi, ne da bi se bala izdatkov. Kakšen cilj je to? Moški ali ženski? Ali ta, da si z delom zadobi pravico in svobodo na tej zemlji — ali da si z ženski- mi omamami zasužnji moža, njega, Ivana Pavloviča, in da potem sama postane njegova sužnja? — Stric Vanja... tu je tudi luna. Le glejte, kako neznansko neumno se reži. Kakor da bi se sramovala, da se je zapo-znila. Veste kaj? Prepričana sem, da na luni ni ljudi. Zakaj popolnoma je zamrznjena. Tako sem se učila... Je prav? — Prav. — Ah! In jutri bom dirjala čez gorske planote! Primi! Primi! Ne uloviš me!... Ali tu ni-kdo nima hrbtov? Ivan Pavlovič ni odgovoril. »Kaj naj z njo začnem?« je mislil. VII. Zapjevalov, Caranka in čvrsti kozak Stogniev, ki so ga kot izvedenega in močnega moža nalašč zato poklicali s straže, so Murzika in Aksaja osedlali s kozaškimi sedli. Fanica v lahni halji, opasana s tankim jermenom, s kabardin-sko kučmo, z bičem, ki ga je po donski šegi obesila na vrvici preko pleč, je. nadzorovala se-dlanje teh divjih konj ter dajala nasvete. — Uzde ni treba! — je kričala. — Drži za ušesa, to je vse. Ti si mi pravi! Za ušesa ga zgrabi! Oči so ji otemnele in gorele od navdušenja. Pod mehkim zavojem kučme iz ovčje kože so se ji kodri spustili in zavih-rali. — Si li pripravljen, Caranka? Stražni kozaki so se zbirali na dvorišču in si izražali svoje vtise. Ne bi se vsak od njih upal sesti na takega konja. — Feodozija Nikolajevna, pa menda ne boste vi sedli na tega konja? Ti bi blo blazno! — je rekel Ivan Pavlovič in čutil, kako ga vsega prevzema nemir. Še nikoli se ni bil tako vznemiril. Za vsak slučaj je osedlal svojega konja. Fanica ga še pogledala ni. Ni ji bilo mar za razgovor. — Caranka, — se je obrnil Ivan Pavlovič do Kalmika, — gospodična ne sme jahati na Murziku. Saj je še popolnoma divji. — Gospodična vse more. Vaše blagorodje, — je pokorno odgovoril Caranka. — Vse v redu, gospodična, zajaši. Caranka je s Stognievim komaj držal Murzika, vsega mokrega od potu. Murzik je tolkel s prednjima nogama, trudeč se, da bi udaril moža, ki sta ga držala; tudi se je vzpenjal na zadnje noge'. Švigal je z očmi na vse strani ter pri tem odkrival belino zdaj na levi, zdaj na desni. Nozdrvi so bile napete; hropel je in zdaj pa zdaj zarezgetal. Nevarno je bilo priti mu blizu.' Fanica se je naglo prekrižala, nalahno šla do konja, zgra- bila z levo roko vajeti in grivo, z desnico pa — po kirgiško — prednji lok sedla, ljudje so se razmaknili. »Spusti!« je kriknil Caranka in Fanica je zdirjala po kamenitem, širokem obronku. Murzik je skakal, grbil hrbet, bil z zadnjima nogama, a na vsak njegov protest mu je Fanica z bičem usula udarce na oba boka. Za njo je letel Caranka na Aksaju. Kako in kdaj ga je zajahal, nikdo ni zapazil. Ta se je še bolj upiral, a Kalmik se je-zaril vanj z nogami in ga gnal kar naprej. * — Uh! Krasno, gospodična! — je kriknil Kalmik, ko je dohitel Fanico, in gnal svojega konja vštric nje. Ivan Pavlovič jih na svojem majhnem in debelušnem konjiču »Krasavčiku« ni mogel dohiteti... Gonili so kakih pet minut. Konji — so se vdali, začeli teči enakomerno v diru. Cez eno uro so vsi trije, Fanica, Caranka in Ivan Pavlovič, na svojih z znojem pokritih konjih jahali proti domu. Fanici je obraz gorel od zmagovitega ponosa. Lasje so se ji razpleli, dihala je sunkoma, iz polodprtih ust so se ji blesteli zobje. Z ročico je ploskala po mokrem vratu konja in ta je vzdrhteval pod njenim dotikom in dvigal glavo, ne vedoč, ali naj se na svojo zmagovalko huduje ali naj prizna njeno oblast in se podvrže, srečen radi njenega laskanja. — Glejte, stric Vanja, — je rekla Fanica in mu kazala svojo roko, pokrito s krvavimi madeži, mokro od konjskega potu, — vajeti sd mi raztrgali vso dlan. Nič ne pomaga, da so vajeti izvrstno delo, popolnoma mehki. — Vi ste ponoreli! — je rekel Ivan Pavlovič. Fanica se je zasmejala. — A vaš »Krasavčik« ni mogel nikakor dohiteti Murzika, pa še manj Aksaja — se je hvalisala kakor dečak. — In kako glupo ime: Krasavčik! Ali res niste mogli najti lepšega? — No, po mojem tudi Murzik nima lepšega, — je odbil Ivan Pavlovič. — Res je. Prav imate. Caranka ga je tako nazval. Doma smo nekdaj imeli psa Murzika in Caranka ga je imel zelo rad. No, odzdaj bom jahala na Aksaju. Ta je močnejši in lepši. Le poglejte, kak pisan vzorec ima na križu. Prav ko leopard, ne ko konj. In pege kakor sence listja. Zakaj je to tako? Pa je krasno videti. Veste, ko se bo najedel ovsa in se očistil, bo imel čudovito krasno oblačilo. — Da, dober konj, — reče Ivan Pavlovič, malce užaljen radi njene opazke o Krasavčiku. — A vi ste vendar divji mož! — je rekla Fanica igravo. — Pa poskusimo iti v diru. Vidite, gre. Ah, kakšen dir! Nikoli ne bi verjela, da more takle konjič imeti take gibe. — Torgantski konji se v kitajskem Turkestanu prištevajo k najboljšim, — je poučljivo rekel Ivan Pavlovič. — Oh, stric Vanja, hotela bi imeti pristnega turkmena. Pravijo da so ti visoko vzra-stli, ognjeviti kakor polnokrvni angleški konji in lepi kot arabski. O, ko bom obogatela, si bom napravila konjušnico in imela najboljše konje na svetu. In sama bom dirkala na njih. Slišala sem, da v Taškentu neka gospodična dirka in pobira nagrade. Ali je to res? — Da, ta je Jelena Petrovna Petrakova, generalova hči. — Zavidam ji. — Ni vam treba za kaj zavidati. — Kako to? Papeževa enciklika (nadaljevanje s str. 7) načrtovane porabe naravnih dobrin. Kvaliteta je imela prednost pred kvantiteto. Četudi enciklika trdi, da Cerkev nima v mapi strokovnih rešitev za sedanje probleme uboštva, pa vendar poudarja pomembnost osebne lastnine z moralnega stališča. Papež vidi v osebni lastnini boljši sistem za pospeševanje ekonomskega blagostanja — vendar pa meni, da lastninske pravice niso absolutne, kakor jih pojmuje liberalni kapitalizem. Tudi enciklika priznava pomen privatne lastnine, le ekskluzivnost v uporabi, ne pa v izkoriščanju in uničevanju ljudi in naravnih dobrin. Zato morajo biti lastninske pravice podrejene potrebam skupnosti. Prav teh misli so bili tudi sholastiki. Kakor razlaga sv. Tomaž Akvinski, mora lastnik odgovarjati za uporabo privatne lastnine višjim oblastem, ki imajo v nekaterih primerih tudi pravico razlastitve. Hkrati pa tudi papež Jannz Pavel II. meni, da je eden najmočnejših vzrokov za revščino v tem, da posameznikom ni dana možnost osebne pobude. Zato meni, da nobena organizacija ali politična instanca nima pravice monopolizirati narodnega predstavništva in preprečevati uresničevanja osebnih pravic. Omejevanje teh pravic pod geslom enakopravnosti uniči vsako pobudo in ubije človekovo iznajdljivost. Kljub vsem težavam, ki se kopičijo pred nami, pa vidi papež veliko pozitivnih dosežkov. Iz branja enciklike dobi človek občutek, da papežev pogled v prihodnost ni ravno pesimističen: čutiti je neko upanje in zaupanje v prihodnost. Zato tudi poziva vse ude katoliške Cerkve k delu za skupnost, za človeško solidarnost v okviru širše povezanosti z naravo, kakor je bilo naročeno od Boga. Pri tem pa Cerkev ne sme pozabiti na svojo še pomembnejšo nalogo, da namreč redno opozarja na moralnost življenja ne le na verskem, temveč tudi na socialnem in ekonomskem področju. Celovški Zvon Junij 1989 — Saj delate vse, kar hočete. — Zastrupljam vam življenje, ko uživam svojo voljo. — Ne. Ampak radi vas sem se silno razburil. — Dragi stric Vanja! Spomnite se na enakopravnost. — No, jaz sem se lahko bal tudi za tovariša. Prešla sta s konjema v korak in odjahala domov na stra- » žnico, kjer so kozaki nestrpno čakali povratka drzne mladenke. Fanica se je, preden je skočila s konja, okrenila k Ivanu Pavloviču in mu s toplim nasmehom rekla: — Hvala vam, stric Vanja, za to lepo besedo... In te ljubeznive besede so kakor sončna toplota ogrele samotno dušo Ivana Pavloviča. (nadaljevanje prihodnji torek) Priseljevanje iz Azije najhitreje narašča Po drugi svetovni vojni so se evropski begunci v masah naseljevali v Ameriki in Kanadi, a v zadnjih desetletjih so dosegli prvo mesto begunci iz Azije, predvsem iz Indokine. Če se bo nadaljevalo po dosedanjem merilu, bo v Združenih državah Amerike do leta 2000 — torej v prihodnjih desetih letih — blizu deset milijonov ameriških prebivalcev azijskega porekla. To bi znašalo okrog 4% od celotnega ameriškega prebivalstva, dočim jih je bilo v letu 1980 samo l,5h7o-V letih med 1970 in 1980, v desetletju, ko se je celotno ameriško prebivalstvo povečalo samo za 11%, se je število priseljencev iz Azije v istem obdobju povečalo kar za 141%. Leta 1980 sojih našteli 3,5 milijona, v tem času pa jih je že 5,1 milijona, kar je skoro polovico več. To je najhitrejše naraščanje med vsemi etniški-mi skupinami v Ameriki. Ameriška Domovina je Vaš list! MALI OGLASI Looking for 1 sleeping room to rent in E. 185 St. area-Male, Slovenian descent. If j0' terested, write to Jim Karnim 1735 E. 17 St., Cleveland, OH 44114. (fiJ-64’ Gospodinjo iščemo Willoughby Hills. 3 do 5 dm na teden. $5 na uro. Kuhanj6, čiščenje, pranje. Kličite čez dan 289-7700, zvečer 944-7»7f (57-63) Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 daV® a week. $5 an hour. Coo ing, cleaning & laundry. time call 289-7700 or eve. 944' 7875. (S?'63 Hiše barvamo zunaj in zn6 traj. Tapeciramo. (We wa paper). Popravljamo in de mo nove kuhinje in kopaim ter tudi druga zidarska 1 mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNl Pokličite 423-4444