DOLENJSKE NOVICE litiiiijajo 10, ill íii). vsiikoj;ii iticsoc^u, ce J« :: tisti (lan }M-iiziiik ])a eii liiiii (in'jf^. i: Ceiui jim Je s [luštiiiiiu vreči za (îolo leto naprej Í2 K, za i»)l lotu 1 K. Naročnina za Nemčijo, Itosno in dnij^e evropske države ziiiiša K "jO h, za Ameriko ^ K. Do|iise sprejema urednik, naročnino iii :: oznanila [>a tiiškm ita J, Krajec lias). ;: Državni zbor. Vlada ri hotela sklicati državnega zbora, dokler so bile raxuierc meii našo državo in balkanskimi zavezuiki tako skrajno ostre in nevarne. Ko jo pa postal položaj nekoliko prijaznejši, tedaj šele je smel tudi državni zbor začeti s posvetovanji. Zgodilo se jç to 15. t. m. Razume se po sebi, da so vsi po-aland liutili potrebo govoriti o znnanji politiki naiie države. Tofia vlada je rekla, da posebne razprave o zunanji politiki no dovoli. V seji načelnikov vseh državnozborskih klubov, v kateri se določuje za nekoliko dni naprej delavni red, jo prišlo raditega do nesoglasja med vlado in načelniki. V imenu brva.ško-slovenskih poslancev je govoril dr, Koro.šec ter izjavil, (ia so njegovi tovariši za razpravo o zunanji ]tolitiki. Sicer vedo, da bo imela vlada zopet gluha ušesa za vse nasvete in opomine, toda vsa odgovornost pade potem ravno na vlado. Slovenci in Hrvatje v sedanjem trenutku najbolj nujno potrebujejo, cia se jim vrnejo rezervisti domov, llise, da večkrat celi okoliši so brez krepkega moškega delavca, ker se nahaja vse mlajše moštvo pod orožjem. Samo Nemci niso bili za razpravo, Končno se je vendar dosegel sporazum med ministri in načelniki v tem smislu, da se bo ao. t, m, začelo prvo čitanje začasnega proračuna, pri katerem 1)0 najprej ministrski predsednik grof Stiirgh sam ])odal sliko o zunanjem položaju, potem bodo pa lahko tudi zastopniki raznih klubov označili svoje stališče nasproti avstrijski zunanji politiki. Toda grof Siiirgb v svojem govoru ni i»ovedal nič posebnega niti ko je govoril o zunanjih zadevah, niti Ito je govori) o notranjih zadevah, Predložil je tudi začasen proračun in omenja), da jo potrebna finančna preosnova, da se dvigne gospodarski položaj državljanov, O zunanjem položaju pa je izjavil: Smer politike monarhije jc bila podana tekom balkanske krize po načelu kolikor mogoče pospeševati samostojni razvoj balkanskih narodov, Princip Halkan Halkancem ! ae je imel uveljaviti tudi glede Albanije. .Monarhija si je postavila za cilj ustvarjenja samostojne Albanije, glede česar so l)ili že diplomatični dogovori glede Italije. Tako so se zavarovali življenski interesi monarhije na neizpremenjenem stanju moči ob Adriji. Govorit je za njim dr. Korošec ter zaključil svoj govor l besedami: Dinastija more, oprta na močno armado, storiti konec dualizmu in na razvalinah dualizma naj se dvigne nova, vsem narodom enako pravična federalna monarhija. Jugoslovani no vidijo svojega blagra in bodočnosti izven meja monarhije, zahtevajo pa z V80 odločnostjo v mejah monarhije iste pravice kakor jih imajo drugi narodi. Gospodarstvo. Naročila na modro galico in žveplo. Letos se zopet enkrat prav jasno kaže, kako malo se zavedamo pri nas svojih dolžnosti in kako majhno skrb imamo, če si je treba o pravem časn zagotoviti gospodarske potrebščine. Sedaj ko je treba trte žveplati, sedaj šele iščemo žveplo okolu ! Ia še huje jo z modro galico ! Istina je, tla n. pr. mirnopeška občina sploh še nima nobene galice za svoje vinogradnike. In tako jo tudi s premnogimi vinogradniki po drugih občinah. To pa vse zaradi^ premalo brige naših vinogradnikov samih! Če bi se naši vinogradniki pobrigali o pravem času za dobavo modre galice, vsem, prav vsem bi bilo že davno ustreženo. Tako pa še danes ni in to vzlic vsem razglasom, vzlic posebni izdaji „Kmetovalca", ki se je v tisočih izvodih razposlala na vsa županstva po vinorodnem Dolenjskem. To je vse sad naše premalo skrbnosti, ki jo kažemo pri takih prilikah 1 Kmetijska podružnica novomeška je že jeseni poslala na vsa županstva okrožnico s prošnjo, da razglasijo oddajo galice in da nabirajo naročila na modro galico. To so je zgodilo že mesca novembra. Vsak vinogradnik bi bil že takrat lahko naročil potrebno množino galice in bi bil sedaj lahko brez skrbi, on in dotična občina oziroma županstvo. Pa kaj se je zgodilo? Dotični razpis se je omalovaževal tako od strani občin kakor tudi od strani vinogradništva I Nekatere občine (Brusnico, Mirnapeč, Orehovica) sploh niso ničesar storile. Menda se je dotična okrožnica oziroma prošnja založila. Druge občine (Novo meslo, Št. Mihel Stopiče, Prečna in Št. Peter) so poslale naročila in pripadajočo aro za galico. Naročila so bila pa tudi pomanjkljiva in sicer v toliko, ker se niso vsi vinogradniki jirigla-sili s potrebnimi naročili. Premnogo vinogradnikov je manjkalo na dotičnih polah. Ko je poslala vlada mesca decembra okrožnice na županstva, da naj zaradi nameravane državne subvencije ona poizvedujejo o potrebni množini galice, žvepla, .škropilnic in žveplal-nikov, se je oglasilo Se vse polno vinogradnikov za modro galico, misleč, da bo ta izkaz vetjal ob enem tudi kot naročilo. Tako so mislili j)osamezniki, pa tudi nekatera županstva, ki še danes čakajo na rešitev dotičnih izkazov. Vsi ti izkazi so pa bili le v poizvedovalne svrhe predloženi, ker je hotela vlada dognati, koliko bi trebalo dovoliti podpore za škodo, ki jo je prizadela lanska pozeba. Ko se je potem dovolila podpora 50.000 K iu je dobila c. kr. kmetijska družba nalogo, da razdeli po znižani coni med prizadeto vinogradnike po Dolenjskem potrebno galico, žveplo, škropilnice in žveplalnike, se je ona takoj obrnila na vsa županstva in jih pozvala, da nemudno naroče potrebno galico in žveplo. Razposlala je kakor znano posebno izdajo „Kmetovalca" v več tisoč izvodih. Županstva bi se imela na ta poziv takoj pobrigati in poslati potrebna naročila na družbo. Če niso imela prejšnjih izkazov, ki so jih poslala na okrajna glavarstva, v prepisu doma, bi bila morala naročila na modro galico in drugo takoj na novo razglasiti in na podlagi dotičnih priglasov vse potrebno naročiti. Večina županstev je to tudi storila. Slučaj mirno-peško občine pa kaže, da so to ni zgodilo in tako utegno ostati ta občina brez subvencijo-nirane galice, ker jo vsa dovoljena podpora že porabljena. Vse to nam pa kaže, kako malo se zavedamo svojih nalog, posamezniki kakor tudi cele občine. Ako bi se bili na prvi poziv kmetijske podružnico novomeške vsi vinogradniki odzvali, bi ne bilo nobenih neprilik. Vsi bi bili pravočasno postreženi. Posamezniki in občine bi bile zadovoljne. Tako se pa kažejo razno nei>rilike in neprijetna iznenađenja. Nekateri bodo dobili preveč galice, drugi premalo ali pa nič! Upamo, da se bomo po teh izkušnjah tudi pri nas izmodrili ! —r— Zadnje premiranje v Kandiji. Kako prav jo imela živinorejska zadruga, da je priredila o priliki licenciranja bikov tudi premovanje in da se je priredilo licenciranje za vseh pet občin zadružnega okoliša skupaj, to je prav očitno pokazala mala razstava na dan 14. t. m. v Kandiji, Udeležilo se je te prireditve mnogo živinorejcev iz okolice, ki so se lahko na lastne oči prepričali, kakšen materijal imamo za povzdigo naše govedoreje in koliko je treba Se dela, da se ta reja iz-bopa. Vsega skupaj se je prignalo 1Í0 bikov; 15 od teh je bilo pripepnih k licenciranju. Dosti je rečeno, če povemo, da je bilo od 16 bikov licenciranih komaj polovica, namreč 7, in da se je od 19 bikov, ki so tekmovali za premije, priznalo premijo le desetim, V obče se moro reči, da je reja bikov pri nas še zmiraj silno pomanjkljiva in slaba, po nekod obupno slaba, Najsiab.šo živali so se prignale iz miritopeško občine, najboljše iz šuiiiiel-stO])iške. Treba je pa še povsod mnogo napredka in mnogo dela tudi od strani naših občin, da se ta roja izboljša in času primorno uredi. Ne glede na razne telesne pomanjk^ivosti, ki so se kazale pri i)0sameznih živalih, moramo grajali danes tudi to, da se čisto mladi biki preveč vprezajo in preveč za delo izrabljajo. Kekaj bikov je liilo izdelanih s samim vprezaiijem! Kes, da so priporoča. uporabljati bika tudi za delo, da ostaja dlje časa sposoben za plomo. Tega dela pa ne smemo napačno umeti! Takih živali ni za delo zlorab^ati kakor se pri nas godi v rokah našega malega posestnika. Potem ni niČ čudnega, da 80 živali povsem izdelano in zatrte kakor se je v tem slučaju na 3 bikih lahko opazovalo. Na vsak način se bodo morala tudi naša županstva nekoliko hoH zanimati za rejo potrebnih in dobrih bikov, kakor se to sedaj godi. Zakon imamo, ki nalaga občinam potrebno skrb za rejo bikov, ali kaj pomaga, ko se ne izvaja. Živinorejska zadruga se je obrnila do vseh pet kmetskih občin, ki so v njenem okolišu, in je prosila, da dá vsaka občina za premovanje saj po 1 premijo, ki naj se kot občinska premija za najboljšega plemcqata v dotični občini porabi, pdzvali sta so tej prošnji le 2 občini (Prečna, Šmihei-S čopiče) 1 na pritisk, 2 pa sploh ne (št. Peter, Mirnapeč). Občina Mirnapeč je prošnjo sploh odklonila. Tako se iimevajo občni interesi našo živinoreje! V takih razmerah ni nič čudnega, da nazadujemo namesto da bi napredovali. Potrebno podpore za premovanje bikov smo projeli od deželnega odbora (100 K), od C. kr. kmetijske družbe (100 K) in od občin Brusnice, Prečna, Šmihol-Stopiče po 20 K, za kar se izreka darovalcem na tem mestu prav iskrena zahvala, —r— Škropljenje trt, sadnih in vrtnih rastlin. Komaj se začnejo spomladi rastline razvijati, že jih napadejo razne bolezni. Najbolj nevarne so glivične bolezni, od teh posebno peronospora na trti, krompirju, kumarah, .škrlup, kodravost listja in rožiča-vost na sadju, rja na češpHah in vrtnicah itd. Proti tem boleznim je najbolj zanesljivo sredstvo škrojiljenje z 1 Va (ío 2''/o no raztopino modre galice, kateri primešamo apna ali sode. Pri napravi škropilne tekočine je pa treba natančno in vestno postopati, da se doseže pravi učinek. l)a se to vinogradniku, sadjarju in vrtnarju olajša, se že dolgo izdelujejo razna nadomestilna sredstva proti goriomenjenim boleznim, ki pa imajo večinoma to napako, da so ali predraga, ali pa da dobro ne učinkujejo. Izjemo v tem ozirn dela sredstvo ,,Tenax'', ki ga izdeluje in prodaja kemična tvornica dr. G. Heiner na Dunaju (VL, Mollardgasse 69). To sredstvo, ki sem ga sam izskusil, učinkuje ravno tako dobro kakor galica, ni dosti dražje in jo priprava škropilne tekočine zelo enostavna. Tenaks je belomodri prah, ki obstoji iz zmlete modro galice, sode in neko glinaste spojine, Zabavi in pouku. Dopust. z današnjim dnem se je končal njegov dopust. Sedaj bo vezalo zopet, hoditi sleherno jutro pred devoto tiro po tej večno dolgi, zaspani ulici v uriul, sleherno jutro skozi vse leto. Krasen dan je fduval nad mestom; jesensko solnce je sijalo mobko in toplo kakor sredi pomladi, nasadi in vrtiči pred hišami so bili lepo sveži in zeleni kakor v majjiiku. In vzrok tcmn jc bil dež izza zadnjilj dni, isti dež, ki je tako neusmiljeno skazil goapodu oticijalu Šteiunu Krhnetii njegov trituJenski dopust, isti dež, ki ga je spremljal tako verno notri do Beljaka in mu bil zvest drug zopet na domohodu. Danes seveda, prvi dan po dopustu, se je ta dož u(judno priporočil in poslovil ter napravil prostor jasni nebesni modrini iti zlatim solnčnim žarkom. V svoji razsrjenosti je imenoval gospod oiicijal te vremenske muho „čisto navadno nesramnost". Pa saj je bilo v resnici žalostno! Dobro tri četrt leta je gospod oiicijal Krhne hranil in štedii za svoj dopust, vsak večer si je utrgal vrček piva, ki ga je v ostali četrtini leta sicer })il. Tri četrt leta se je radoval in veselil teh zlatih dni prostosti kot otrok; po pravici se je nekočizraziloden njegovih kolegov: „Gospod títefan Krhne služi samo zaradi dopusta." Toda ne, da bi bil gospod oiicijal proil-pisani službeni čas v pisarni samo presedel in tako koncem meseca jjo krivici spravil v žep tisti svoj „nezasluženi zaslužek", Bog varuj! Oiicijal Štefan Krhne jo bil priden, točen in vesten uradnik, ali, njegov najvi.5ji ciy, njegova edina že|ja in hrepenenje, z eno besedo, edina doba v letu, ko je gospod Stefan v resnici živel, jedel in pil, je bil vendarle čas njegovega dopusta. Ze v decembru, ko je štela vsotica, namenjena za tiste proste ure koncem prihodnjega poletja, v hranilnici komaj borih petindvajset cosarskih kronic, je [pričenjal Stefan Krhnessplošnimi pripravami za pot. Delo prvega meseca je bilo posvečeno izberi primerno smeri. Najprej si je določil deželo, nato si notiral po samezne kraje in gorske vrhunce, ki jih jo naííieraval jiočastiti s svojim obiskom. Toda to označene gore in krajo pod njimi je bilo treba še vse prere.šetati in natanko j»receniti vsakega posebej, kajti za enkrat niso mogli priti vsi na vrsto. Poizvedoval je o njih in njihovih razmerah ter si slednjič predlagal poset tega ali onega na prvem, drugem ali tretjem mestu, — Drugi mesec je bil odbran v to, da je dobil vsak posamezni dan bodočih „nebes" v oficijalovem zapisniku svoj podrobni program. Urediti si stroške in izdatke za te posamezne dni, je bila naloga naslednjega meseca. V aprilu si je preskrbel in znesel skupaj vso mnogobrojne potopisne knjige, ko- likor so jih le zmogli njegovi prijatelji in znanci, seveda samo take, ki so pisale o okoliših, ležečih ob ni^govi [irogi. Oj, to vam je bilo ])Otem dela skozi ves april! Pozno v tiho noč je sodoval ob takih večerih gospod Štefan z razgreto glavo pri motni svetilki, pred sabo na mizi cele kupe knjig, zemljevidov in kart, ter si neutrudno zapisoval in bi|jcžil, kar je ])ripovedoval ta ali oni vodnik in cicerone o tem kraju, o tem mestu, o tej gori. Vodnikov, eiceronov, navodil in kakor se še imenujejo vse take in slične knjige, knjižice in brošure, gospod oiicijal nikoli ni jemal s seboj na potovanje, marveč edinolo svoj zapisnik, ki si ga je bil napolnil z nD.štetimi opombami in opazkami. — V maju je jireglodal vozni red avstrijskih železnic in določil vlake, ki so prišli v v|)0št0v — v juniju prebrskal cenike različnih ljubljanskih in graških trgovin za potovalne potrebščine in vzorčne pošiljatvo raznobojnih in raznocenih štajerskih in tirolskih lodnov. — Julija meseca je bila vsa stvar toliko vrejena, da si je izbrano blago lahko naročil. Po danih navodilih mu jo moral potem izvršiti v to določeni krojač popolno turistovsko obleko, ki pa jo obstojala malodane iz samih žepov in malh, pri čemer so bili žepi za samokres, za uro, kompas, denar, bi^ožnico, konjak itd, le glavni in najpotrebnejši. Noben potovalec v polarno kraje sigurno ni imel toliko žepov in žepičev, kot jih je potreboval gospod Krhne, ako jo hotel splezati, recimo, Ic ua Stol ali na Golico. Kadnjo izpopolnitev njegove potne opremo je tvoril slediyiè še en velik žep: nahrbtnik! Vsako leto že osem dni pred nastopom dopusta je prena,šal gospod Štefan to svojo ogromno, umazano zeleno torbo po okolici domačega mesta, po polju in logih, iz gozda v gozd ; to vse pa zaradi „vaje", kakor si je govoril gospod oiicijal; da ee privadi in utrdi hrbet ia da preizkusi, ni-li morebiti nahrbtnik za visoke ture pretežko naložen. Samo o!) sebi umevno, da pri teh „vajah" torba ni bila prazna, pač pa do vrha natlačena in nabita z razno potrebno in nepotrebno .šaro in navlako. Vsako leto mu je šlo vse lepo gladko in po vo^ji, ali, da rabim njegove lastno besedo „vse kakor po vrvici" izpod rok. Le letos mu je začela nagajati, usoda že koj od začetka, dasi je gospod Stefan zastonj iskal v svojem spominu pregreška, s katerim bi se ji bil zameril. Poti dan prod počitnicami namreč jo zadel pri eni takih ,,vaj" na svojega druga iz pisarne, dočaka, ki je imel za plemeniti gorski šport toliko smisla kot zajec za boben,Jn ta kolega — „fej, tak kolega!" jO rekel Štefan drugi dan — je zagnal prihodnje jutro v uradu strahovit hrup in smeh zaradi „turistovskih vaj" gospoda oiicijala. Ta dogodek, dasi sam na sebi majhen in brez-]>omemben, je vendarle spravil gospoda Krhnota skoro ob vso dobro vo|jo in napolnil njegovo srce s temnimi sluti\ja[[ii. (Konec ]irihodnjiř.) ki ima namen, da se sredstvo na listju boli prime in na njem bo|] drži. Tega prahu se odtehta za 100 1 vode 1 V2 Íífft vsuje se ga. t vodo, ki se jo na to dobro premeša, in škrojjilna zmes je gotova. Ne apna no drugo snovi ni treba ve(": dodati. Ker se ta i>rah hitro topi, se škropilna zmes lahko sproti takorekoč za vsako brento posebej pripravi (za vsakih 10 1 vode se vzame 15 dek tenaksa), kar je posebno veliko vredno v nezanesljivem vremenu, ko je treba brž škropiti in ko si gospodar ne upa galice veliko na enkrat pripraviti. Ker ae prah v vodi popolnoma raztopi in ne pusti nikakega peska, se tudi škrojjiliiice ne zamaše, kar je gotovo tudi zelo prijetno, Tvrdka lleiiier razpošilja tenaks v vrečah po 100, 50 in 25 kg vožnjine prosto na vsako postajo po 72 h kilogram. Društvom daje pa pri večji naročitvi še nekaj popusta. Kazpošifja pa tenaks tudi po po.šti v vrečah po 2 in 5 kg in ga računa na Dunaju po 74 h kilogram. Če pomislimo, da stane sedaj modra galica v Ljubljani «8 h kg in če uvažujemo, da odpade pri tenaksu nabava apna ali sode, uvidimo, da je tenaks le neznatno dražji kot galica. Zlasti prav pride to sredstvo posestnikom vinogradov in vrtov, ki rabijo le malo tega sredstva in ki se nočejo ukvarjati z raztap-lanjcm galice, moSanjeni apna itd. in pa takim, ki niso vajeni pripravljati galice, Z oziroiu na iimoge prednosti, ki jih daje to sredstvo, ga vsakemu kar najtopîeje priporočam. Pri škropljenju velja pa v.selej načelo, da hočemo razvoj bolezni preprečiti, no pa nastalo bolezen odstraniti. Ce hočemo torej doseči popoln uspeh, moramo s škropljenjem zgodaj pričeti in ga večkrat v kratkih presledkih ponoviti. Škropiti je treba jako na iino. Cem fi-nejse škropilnica .škropilno zmes razprSujc, tem boljše je rastlina zavarovana jiroti boicziii in tem mai^ so porabi škropilne zmesi. 8tediti pri nabavi škropilnico je torej jako neumestno, ker so dobra škropilnica v par letih poplača s prihranjeno galico. Priporočam zlasti škropilnico „Avstrijo" in druge škropiloice tvrdko Nechviie na Ďii-naju. Za vrtove itd. izdeluje ta tvrdka jako pripravno in fioo delujočo ročno škropilnico, „Fioro", ki jo zamorem vsakemu posestniku vrta toplo priporočiti. Škropilnica drži 2 1. Rabi so jo lahko za škrop^enjc špalirjev (Ijrajd), vrtnic itd. ne samo proti glivičnim boleznim, ampak tudi proti listnim ušicam itd. Proti listnim uSicain, katerih je letos na sadnem drevju in vrtnicah jako veliko, priporočam zlasti 1 "/o do aVui« raztopino tobačnega izvlečka in mazljivega mila. V 5 1 vrele vode raztopimo lo dkg maz-Ijivoga mila in v drugih 5 I vode enako množino tobakovega izvlečka (dobi se v glavnih trafikah), ohoje na to skupaj zmešamo. Ko se tekočina ohîadi, poškropimo dobro ž iyo od ušie napadene raslinsko dele, ali pa kar vanjo pomakaTiio vršičke napadenih rastlin, na katerih se ušice najraj nahajajo. li. Skiilickv. Gospodarske drobtine. — Penitniiiarski točaj Orinn. Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah dno 8, in 15. junija t. 1, perutninarski tečaj s sledečim sporedom. V nedeljo 8. junija od 3. do 5, popoludne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje, Napake pri koko.šjereji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. V nedeljo 15. junija od 3. do 5. popoludne: zboljšanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zbopanje kurnikov. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodinjam in kmetskim dekletom, zato jih vabimo, da se ga v obiinem številu udeleže. — Občni /,l)or živinorejske zacli-uge za novomeško okolico v Kandiji bo L junija t, 1. ob 3. popoludne na Grmu po zadnjic naznanjenem sporedu. Prosimo z ozirom na važnost zborovanja polnoštovilne udeležbe. Načelstvo, — Občni zbor kiiu^tijske podnižnico novoiiieSke je v poudeljek dne a. junija t, I. ol) 2. popoludne v gostilni Jakšeta v Novem mestu, na kar še enkrat opozarjamo z vabilom k polnoštevilni udeležbi. — Čoltelarsiki tečaj na («rjuii priredi kmetijska šola v nedeljo a. in pondeljek 9. junija s sledečim sporednom; V nedeljo 8. junija od 2. do 4. popoludne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4, do 6. pop.: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satnikî. V i)ondo|jok 9. junija od 7. do 11. dopoludne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Óebclna paša. Pitanje čebel. Popoludne od 2. do 4. Razni ])anji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen a praktičnim razkazovanjem v šolskem čebel- njaku. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kaudija) do 2. jun. Oddaljenim in podporo potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stro.ske za pot do Novega mesta in 1 50 K wa dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli. Politični pregled« Ogrski) je anektirala otok .\<]a-]iuleh, ki se nahaja v Donavi pri Oršovi in jo velikega strategičnega pomena. Ta otok je dolg l'/a km -iti iiOO m širok in ima mestece istega imenà. Doslej so ga upravljale avstrijske in turške oblastnije, sicer pa tam niso veljali nobeni zakoni! Prebivalstvo tega otoka, okolu 500 po številu, no pozna ne davkov ne carine, preživlja se pa s poljedelstvom in s tujskim prometom in so vsi mohamedanci, a srbske narodnosti. Na otoku je en bataljon trdnjav-skega topničarstva in pol kompanije pešcev avstrijskega in približno ravno toliko tur.škega vojaštva. Poveljnik avstrijske polkompanije je sedaj stotnik Ples iz Dovina. 14. t. m. se je podal veliki župan iz Krasso-Sziirenyja na otok, da naznani turškemu guvernerju sklep Ogrske anektirati otok. Turški guverner pa tega ni hotel vzeti na znanje in baje namerava Turčija protestirati proti aneksiji tega otoka od strani Ogrske. Toda Ogrske oblasti že poslujejo na otoka. Otrokom so cepili koze. Turški orožniki bodo sprejeti v ogrsko službo. Aneksija so je izvršila raditega, ker se je Avstrija bala, da bi otok po končani balkanski vojni zasedli Srbi in bi otok skupno z ostalim ozemljem pripadel zaveznikom. Spor nie. Po 2 K 50 v Jure Flajnik št. 12. Jure Flajnik št. 24. Ane Flajnik št. 24. Jože Juršinič, oče št. 7. Jože Juršinič, sin št. 7. Franc Pavlešič št. 20. Anton Šneler št. 24. 1 K 25 v Kate Mravinec št. 6. — Po d klanec: 25 K Viljem Tomec, oče št. 30. 10 kron Viljem Tomec, sin št. 30. Po 5 K Mate Benec št. 40, Miko Satovšek št 18. Peter ijUgolj št, 4, Po 2 K 50 v Jože Benec št, 3. Jože Kajin št. 33. Juro Tomec št. 28, Mate Tomec št. 30. — Sečje selo: 10 K Mate Satovšek št. 18, Mate Mravinec št. 9. — Stara Li J) a : po 5 K Franc Rogina^št. 9. Peter Ro-gina Št. 15. 2 K 50 v Jože Šneler. — Uča-kovce: po 6 K Jure Bubaš št. 14. Franc Cvotič Št. 4G. Jure Fugina Št. 23. Jože Medoš št. 8^ Ive Papa št. 12. Miko Prokšelj št. 25. Ive Špehar št. 26. Miho Špehar št. 26. Juro Šveb št. 11. Jure Vrbanec št, 48. Po 2 K 50 v Jure (îvibovSek št. 31. Juro Vr!)ancc št. 33.— Vinica: t> K 25 v Ive Novak št. 27. Po 5 K Gabriel Karin št. 24. Franc Kučan št. 10. Kato Mihelič št. 8, Ive Mravinec št.21. MikoTrempus št. 14. Mare Zuniè št, 23. Po 2 K 50 vin. Alojzij Cestnik št. 20. Ana Malic št. 39. Kato Malič št, 39. Mate Medved št. 33. Franc Mihelič st, 35. Ive Mihelič št. 8. 1 K 26 v Jure Berkopec št. 54. — Vukovce^: po 2 K 50 v Katc Poslušni .št, 7. Franc Šutej št. ti. Mate Šutej št. 7. — Dragatuška župnija: po 2 K 50 v Jure Benec, Jure Klobučar. Po 1 K 25 v Jure Josih. Mate Kunič. Peter Mihelič. — Jtosiljev-skii iÉupiiija: po 5 K Ivan Ambrožič. Ivan Ovar. Ana Frankovič. Ivan Maljevac. Jože Pe-rušek. Vajsberger. Po 2 K 50 v Marko Brietič, Jože Johovič. Tomaž Johovič. Miko Sudetič. Marko Zupančič. 1 K 25 v Marko Stenič. Po 1 K Martin Pankovič. Franc Vobenk. — Iz (iorenjskega: po 5 K Jožo Bahorič. Miko Burja. Po 2 K 50 v Jakob Jamnik. Janez Jamnik. 1 K 25 v Jože Frilak, Iz 1're-loške ž«i)nijej po 5 K Miko AdlešiČ. Peter Balkovec, Franc Cadonič. Maro Čadonič. Mate Ča-donič. Ana Kroteč. Marko Ki-otec. F^anc Spišič. Jure Starašinič, Miko Starašinič Miha Vidina, Mate Žugelj. Peter Žngelj. Po 2 K 50 v Mate .idlešič, Ivo Balkovec. Jože Balkovec. Joiio BaJkovec. Miko Balkovec. Peter Balkovec. Peter Balkovec. Ivo Čadonič. Ive Kroteč, Jože ICrotec. Ive Miketič. Jožo Pavlakovič. Miko Spišič. Ive Starašinič, Jože Starašinič. Jure Starašinič. Mato Starašinič. Peter Starašinič. Ive Vidina. Jože Vidina. Jože Zunič. Po 1 K 26 v Jože Cadonič. Mate Pavlakovič. Ive Zunič. Prisrčno zahvalo in Bog plati v prvi vrsti plemenitim nabiralcem: Viljemu Tomcu iz Podklanca št. 30, Mikotu Satovšek iz Podklanca št. 18, Francetu Flajnik iz Hrasta St. 43, — vsem in posameznim blagim dobrotnicam in dobrotnikom ! Na Vinici, dne 5, maja 1913. Jurij Konig, župnik, itiirnapeč. Željno smo pričakovali binkošt-nega pondeljka, ko se je imela vršiti velika slavnost bia gos lovljenj a novega krasnega kipa M. B. in nove lične kapelice na „Vihri" tik državne cesto, ki jo jo postavil vsled obljube v zahvalo Mariji verni župljan in posestnik Jakob Parkelj. Z največjim veselem bo pohiteli med nas novomeški milostni g. prošt v spremstvu preč, g. kanonika Fr. Spcndala. V cerkvi se je pričela slovesnost. Peli smo litanije M. B, Vse ljudstvo jo v cerkvi navdušeno odpevalo prelepo pesmico Kraljice majniške pobožnosti. Potem so mil. g, prošt v vznesenih besedah opisali češcertje M. B, v vseh stoletjih krščanstva. Po krasnem govoru mil. g. prošta je bilo bla-goslovljergo umetniškega kipa M. B., ki jo bil ozaljšan z duhtečim zelenjem in bujnim cvctjom. Precej na to jo šla velika množica ljudstva v slovesni procesiji na kraj novo kapelice, Okrašen kip M. B. so nosili mladeniči Marijine družbe. Med procesijo pa je odmevala Mariji v slavo i^ena najlepša molitev iz ust našega blagega, za !)ožjo čast vnetega preč. g. župnika. Po dovršenem blagoslov-ijenju so cerkveni pevci in pevko izvrstno zapeli pod vodstvom spretnega domačega orga-nista. S tem je bila zaključena izredno lopo uspela slavnost. Ta dan naj ostane vsem župljanom v spominu. Pa še ena vesela vest nas je iznenadila omeigeni dan. Na neumorno prizadevanje našega odličnega državnega poslanca E. Jarca jo potrdilo slavno visoko ministerstvo za uk iti bogočastje konkurenčno obravnavo za zgradbo novo žujino cerkve v polnem obsegu. Vkljub ugovoru baronice Wamljoldt in drugih liberalnih nazadnjakov jc obravnava zadobila najvišjo sankcijo. Prepis odloka iz visokega ministerstva so razglasili naš blagopri^ubljoni preč. g. župnik raz prižnico. Upamo, da se kmalu zgradi veličastna stavba, ki bo ponos na.šo župnije in občino. Itrusiiice. V kratkem blagoslovimo našo novo brizgalno ali „purapo". Pri tej priliki priredimo, ako le mogoče, kako malo veselico, katere čisti dobiček nameravamo obrniti v to, da odplačamo nekoliko našo novo „pumpo"'. Brusničani, ie pohitite potem na to veselico vsak, kdor le more, da čimpreje plačamo „pumpo"! — Iz Suhadola vozijo sedaj po požaru poškodovano stroje nazaj v tovarno, da jih tam prelijejo. — Blnkoštno nedeljo smo tudi videli, kako so žandarji peljali tolsto-vrškega cerkvenika Alojzija Klevišarja v ječo, ker je iiadel na njega sum, da je on morilec 75 letno starke Doroteje Ovčjak, ki so jo našli 9. aprila t. 1. s prerezanim vratom v igeni bajti na Tolstem vrhu. V torek nato so peljali v ječo tudi njegovega sina Janeza Kle- višarja, ker je baje tudi on udeležen pri tera strašnem roparskem umoru. StopiČe. Prelepo slavnost smo imeli letos blnkoštno nedeljo 11. t, m. ob 3, uri popoldne v naši župni cerkvi. Naznanili smo jo že zadnjič v „Dol, Novicah", a žal, da jo vsled skrajno slabega vremena nismo mogli ojiraviti v takem obsegu, v kakoršnem smo nameravali, Izostal je namreč blagoslov pronov^enib 5 kapelic s slikami skrivnostij veselega rožnega venca. Izvršil se je le sprejem novih članov Marijinih družb in blagoslov nove zastave mladeniške Marijine družbe in novega bandera. Vse to lepo cerkveno opravilo so opravili mil, g. prošt dr. S. Elbert. Prihiteli so k tej slovesnosti kljub hudemu nalivu mladeniči Mar. družbe iz Brusnic s svojim g, župnikom M. Nemaničem z zastavo, mladeniči Mar. drnžbe iz Smihela s svojim g, kaplanom -A.. Kastolicem z zastavo in mladeniči Mar, družbe iz Toplic na lepo ^okinčanih vozovih s svojim g. kaplanom V. Švigeljuom. Poleg omenjenih gospodov so azistirali pri tem cerkvenem opravilu mil, g. prostu Se g, vikar Supin, dva usmiljena brata s svojim priorjeni, 1 bogoslovec in domača 2 gospoda. Mil. g. prošt so najprej po branju šmarničnega berila sprejeli v mladeniško Mar. družbo 12 kandidatov in v dekliško Mar. družbo 25 kandi-datinj. Nato so blagoslovili novo zastavo mladen. Mar, družbe, ki se jo pobratila z drugimi zastavami, potem so v prelepem govoru popisali pomen vse to slovesnosti. Po končanem govoru so s prižnice blagoslovili novo župno bandero, nato so bile še peto litanije Matere Božje, pri katerih je vsa cerkev odpevala prelepi odpev v čast majniški kratici. Končno je bil blagoslov z Najsvetejšim, Blagoslov kapelic pa so izvršili v nedeljo 18. t. m popoludne domači g. župnik sami, kar se sedaj vsled hudega naliva ni moglo zgoditi. Kar tiče zastave jo jako lepo in umetniško delo Ivane Wolgemut iz Stare Loke, Xa eni strani je naslikan sv. Janez Krstnik, na drugi pa Ime Marijino. Župno bandero je tudi delo iste umetnice, samo sliki sv. Janeza Krstnika in Tolažnice žalostnih sta delo slikarja Wolfa, ki jih jo pa prenovil slikar Bradaška iz Krai^ja. Tako imamo po neumornem prizadevanju našega g. župnika zopet nekaj lepega v naši cerkvi, kar bo nam le v čast in ponos, g, župniku pa povrni Vsemogočni stotero i^jegov trud! Prečna. Dne 4. t. m. smo imeli dva shoda, na "ktorih so govorili gg, dr. Iv. Krek, poslanec Jarc, dr. Pogačnik in Črne. Prvi shod je bil po jutranjem duh, opravilu v stari šoli. Govoril je prvi g. dr, Krek o potrebi izobrazbe ljudstva, zlasti kmetskoga. Zelo poljudno in prepričevalno je razlagal, kako je človeku izobrazba, omika, vednost potrebna. Kmet mora vendar razumeti svoje mnogo-stransko delo, bodisi že na polju, v gori, na travniku, pri gospodarstvu ali kjerkoli, poznati mora zemljo, naravo pridelkov, sploh vedeti, katera dela naj opravka, kdaj in kako, in potem kako naj svoje pridelke spravi v denar, da pride tako do blagostanja. G. poslanec Jarc je zelo primerno govoril o oprostitvi kmetskoga stanu iz prežalostnega auženstva preteklih časov. Kmet ni bil ne posestnik ne gospodar na svojem domu. Naš vladar je v Avstriji kmeta oprostil in mu dal samostojnost. Tudi sedaj kaže vlada na prizadevanje poslancev kmetskoga ljudstva dobro voljo s strokovno izobrazbo z raznimi ustanovami in podporami propadajoči kmetski stan oteti — prav hvalevredno pa tudi naša dežela žrtvuje mnogo za povzdigo kmetskoga stanu. Dotaknil se je tudi zadružništva, posebej posojilnic, ki so kmetu v denarni zadregi v pomoč, ne da bi imel pri tem kake večje stroške, — Drugi shod je bii popoldne po cerkvenem opravilu. Istotako je prav temeljito govoril g. dr, Pogačnik o zadružništvu (njegov postanek, namen, delovanje). — Drugi gosp. Črne je prav praktično razlagal prvo pomoc pri nekaterih bolj navadnih živinskih boleznih. Tako tehtne in napredne razprave še nismo slišali, kakor je bila o bolezni napenjanja. To je bil res poučen tečaj I Isti dan se jo ustanovilo V Prečni izobražev. društvo, o„njegovem postanku in pomenu kaj več prihodnjič. DomaČe in tuje novice. Poročil se je 19. t, m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tukajšnji c. kr, okrajni sodnik g. Albert pl, Levičnik z gdčno. Zorko Kavčičevo. Poročil ju je mil. g. prošt Dr. Blbert. Bilo srečno 1 — Poročil se jo tudi tukajšnji c. kr. davčni asistent g. Andrej Uderman z gdčno. lloznlijo Kavsar dne 19. t. m. v Dolu na Štajerskem. Umrli s« v Novem mestu: 7 t. m, Jožef Kukman, tesar fi6 let, vnetje pljuč, 15. t. m, Marija Straus, kuharica, fie let, vnetje obistij. H. Koza Jaklič, usmiljenka, 39 let, tuberkuloza pljuč, 20. t. m, Gorše Marija, posestnikova žena 48 let, myoma uteri. l*ro«csija sv. liešiijegii Telesa pretočeni četrtek se je prav lepo izvršila. Zjutraj je bilo sicer precej oblačno, a kmalu se je zjasnilo Šiev. in. BOLENJSKR NOVICE in nastal je najlepši dan. Procesija je šla po navadni poti. Vdeležili so se jo vsi c, kr. in druř! uradi, zastopnika mesta, katoliSka društva in družbe, e. kr. gimnazija in ljudsko šole, veterane!, meščanska jfarda z godbo ter družeča občinstva v velikem številu. Pri posameznih blafe^oslovih in med potjo jc pelo -il pevcev in pevk krasne cvharistíčne himne. Za žujijiika je potrjen dosedanji župni upravitelj v iSempetrti pri Novem mestu prei. (gospod Franc Vovk, .Javno brezplačno neiH.jeiije koz v no-vome.škein okraju se vrši letos: < r- o o 'I l-f p pí -á < -d O W o cr o d. n C <1 < X ^ Ei- 2 S" ^ a ■ (t> C D -i X ^ rs 2. o -i >-< fD Cíl P te t) 1 Ti jar CD ro s: <1 ^ CD B y; < v B o ťp g- cr o S ra B ti B CD ■J; tf ^ d. O B Ci t^ IO ï^ IO ^ ' ^ H-^ l—l ^ H.* pOOOOOtCtOiDOOODûcÛC^Jd) 1 i 1 I 1 1 ! -1 1 T T O cr- -C -.t: -r Ka li ■ ^ ,4- . - ,. , . ' la 1« —' I-- IJ - I—' li " Li Oj L« o ÎD OO t^0 o 00 lO o tc 00 00 CO •g > 15 lo lo r^ lo ^ij LO bo lo ic -H.1 ---1 QÏ C31 Uï ^ O. ® ■a "1 fB . to & o < BI B. CD & P ! je javna zdravstvena odredba, ki 60 vrši vsako leto enkrat ob napovedanem ùasu v naznanjenih krajih brezplačno. Dokler človeštvo še ni imelo tof^a uspešnega varstva pred kozami, so so kozé večkrat epidemično pojavljale in zahtevale ogromnih žrtev. Po nekod so pri tem izumrle cele vasi in še več. Strah pred to boleznijo je bil velikanski. Odkar pa je znana odpomoč in se vrši splošno in redno cep^enje koz, je ta strah skoro pozab^on. Iz tega, ker te bolezni menda že predolgo eî bilo, je nastala tudi pri uekaterih \judeh lahkomišljetiost, da strašijo, — četudi brez umovanja stvari, — pred cepljenjem. Če se pomisli, koliko ljubljenčkov je na primer T zadnjem letu po celem okraju ugrabila ěkarlática, se lahko uniéje, da bi bila smrtna žetev ob izbruhu koz še neprimerno večja, ker ta bolezen ne dela izjeme v starosti, ampak ugrabi mlado in staro. Varstvo proti taki kužni bolezni je tedaj neprecenljive vrednosti, četudi so mora odkupiti z majhnimi neprijetnostmi. — Boljša je na vsak način mala bolezen, kakor pa huda bolezen ali smrt. — Slabost človeška je pač pozabiti nadloge, kadar ga ne tepejo več. To pa še ni opravičba za lahkomiš^enost, ki jo človek napravi s tem, da se nadloge ne obvaruje, ako bi se jo lahko obvaroval. Proti kozám imamo prekoristno varstvo, to je cepljerge k<>z. Zato naj se (judatvo točno poslužuje tega varstva. Cepíjcnje kóz povzroči sicer majhno bolezen, katero pa vsakdo v kratkem času z lahkoto in brez škode preboli. Ostane pa za tem v krvi prebolelih moč, zoperstavljati se okužbi s koztimi za dúbo najmaiye 8 do 10 let. Nató se varstvo s ponovnim cepljenjem lahko obnovi. Da se pri cepljenju kóz ns primeša ce-pilu kaka druga zdravju Škodljiva okužba, je treba skrbeti za to, da so otroci pred cep-ijenjem zelo dobro umiti ali okúpani, ter oblečeni v popolnoma sveža preprana, (ne nova) spodnja oblačiica, V smislu uradnega naročila iz leta 1912 se tem potom nadalje naznanja, da se imajo babice, uslužbenci bobiic, sploh osobje, ki je zaposleno s strežbo bolnikov, nadalje mrliški ogledniki in grobokopi podvreči ponovnemu cepljenju kóz. V ta namen naj se isti zglasijo ob napovedanem času na oni cepilni postaji, ki jim jo najbližja. Rudolfovo-Kandija. dne 20. maja Jos. Itnli, okrožni zdravnik. Snaženje stnuiišř v Novem nu^stu se vrši prerado že takoj po osmi uri zvcĚer. Kako je to prijetno za one, ki prebivajo v bližini hišo, kjer se snaži stranišče ob tako zgodnji uri, ali celo za stanovalce same, si lahko mislimo. Pa tudi oni, ki morajo slučajno ob tej uri mimo takih hiš ali po taki ulici, po kateri se prevaža ta parfum, no hrepene preveč po takih vonjavah. Ali ne bi bilo prav, da bi se zganil nekoliko policijski odsek in določil kako poznejšo uro — 10 ali 11 — za take posle ? Ohičajni cei-lcvoni sliiid pi-i svetem .fliklavKu iiii ttorjancili bo 8, junija tega leta. Maša ob 10. uri. Seiniški predor belokranjsko železnice so prebili dne 10. t, m. ob 4. uri zjutraj. Pri prediranju rova od severa in juga so prišli navskriž samo za dva centimetra. Kni-ji tat Vencel Griiger, ki je v okolici Novega mesta po noči prav po veneeljsko kupoval kurje pečenke za svoj razvajeni želodček, a je bil pri tem zasačen, je bil dne 7. t. m. pri tukajšnjem okrožnem sodišču obsojen na 14 dni zapora. Veliko gadov se nahaja letos na Trški gori in drugod. Eergmannovega psa je to dni pičil îjad v vinogradu. Pozor torej pred to nevarno golaznijo ! Lovci gadov, zopet lepa prilika, da si kaj prislužite! Dr. Dimnik, odvetnik v Krškem, ki je hil obtožen veleizdaje, je bil pri razpravi dne 9. t. m. v Noveni mestu popolnoma oproščen. Izgovarjal se je,-, da je bil jako hudo vinjen in da se ne spominja, kaj je govoril, kar se je tudi po pričah popolnoma dokazalo. Državni pravdnik dr.pl. Kočevar je vložil ničnostno jiritožbo. Sejmi; 31. maja v Mirnipeči. 2. junija sejmica v Novem mestu. 9. junija sejm v Žužemberku. Ustanove za invalide. Obresti 12 ustanovnih mest za invalide po 79 K 80 v, ki se imajo vsled ustanove patrijotičnega društva gospa za Kranjsko izplačati vsako leto dne IH. avgusta, kot na rojstni dan Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja, se bodo tudi letošnje leto 1913 podelile prosilcem, kateri so se udeležili vojnih jiohodov (vojsk) leta 186(> ali bosanske okupacije leta 1878 v številu moštva domačih vojaških krdel, bili ranjeni in postali invalidi, V slučaju pomanjkanja takih prosilcev se bodo iste obresti podelile vdovam in sirotam takih invalidov, ozir. potrebnim dosluženim vojakom domačih vojaških krdel sploh. Poleg tega se bode podelilo \2 ustanovnih mest zgoraj omenjene ustanove po 40 K revnim vdovam, oziroma sirotam, ter 8 nstanovnih mest po 40 K ubogim sirotam po vojakih, ki so bili ranjeni v vojni, V tem smislu in z dokazili o družinskih in premoženjskih razmerah opremljene prošige za zgoraj omet^jene ustanove je vložiti potom jiolitičnega okrajnega obiastva bivališča najkasneje do 10. junija 1913. „Vrtnarska šola". Na občnem zboi'u toga društva so bili izvoljeni sledeči odborniki — kot svetovalca gg. : Flere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, Herzmansky Franc, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani; kot pregledovalca računov gg.; Aparnik Franc, fotograf in posestnik v Kamniku, dr. Podpornik Karol, odvetnik v Gorici. — Vodite^ je na kratko razložil nalogo društva, predložil društvene račune ter poročal o dozdejšnem delovanju in o delu, ki naj bi se izvršilo v prihodnosti. Sklenilo se je; 1) da se odobri predložene račune; 2) da naj se za toliko časa preneha z izdajanjem društvenega glasila „Pri-jatoii naravo", da se društvo uže nekoliko opomore, in da naj se tudi v bodoče list izdaja le obstoječim sredstvom primerno; 3) naj se največ truda posveti nabiranju denarja za nakup društvenega vrta, ker bi bil ravno lasten vrf-največjega pomena za društveni napredek; 4) po možnosti naj se delajo v različnih krajih posvetovalni sestanki; 5) čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izvanredni občni zbor. Nemška kultura^ namreč liberalna, se jo v najsvetlejši luči pokazala letošnje binkoštne praznike v Gradcu. One 11., 12. in 13, t. m. je namreč praznovalo nemško kat. akad. društvo „Carolina" v Gradcu svojo petindvajsetletnico. Pri tej priliki je bil slovesen obhod katoliških akademikov in gostov po mestu binkoštno nedeljo popohlne, drugi dan ob 11. uri dopoldne pa pontifikalna sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, h kateri so se peljali v slovesnem sprevodu zastopniki vseh katoliških nemških akademičnih društev Avstrije in Nemčijo z zastavami. Obakrat so napravili liberalni bnrši združeni s srednješolci, komiji in drugo fa-kinažo velike sramotilne demonstracije, pri katerih so motali na slavitelje gnjila jajca, žvižgali in tulili nanje kakor besni, skakali na vozove in trgali katoli.škim dijakom Čepice raz glave. Več katoliških akademikov je bilo ranjenih, paradne obleke in zastave pa so bile vse umanane od jajc. Demonstracije so bile tako divje, da jim policija ni bila več kos in je moralo priti vojaštvo na pomoč. Pred bajoneti in sabljami so se morali burši seveda umakniti. Krog 30 demonstrantov jo bilo aretiranih. Vsi zmerni Gradčani obsojajo ta svobodomiselni nastop najostreje. Pač lepe pojme bodo imeli o avstrijskih razmerah vdeleženci slavnosti iz Nemčije. Poleglega pa je še zboroval tiste dni esperantski kongres v Gradcu, ki bo raznesel po vsem svetu glas o nemški svobodomiselni akademični oliki. Take razmere med akademiki v drugih državah kljub ostremu nasprotstvu med krščanskimi in nekrščanskirai elementi ne vladajo prav nikjer. In to naj bi bil „Herrenvolk"?! Kam lia,) se obračaj« dediči po sorodnikih nmrlih v Ameriki. Ako umrje kak naš človek v Ameriki, morajo večkrat sorodniki umrlega pooblastiti kako v Ameriki staiiujočo osebo, ki naj zai\jo ukrene vse potrebno, da pridejo do svoje dedinske pravice. Kakor dokazujejo poročila posameznih konzulatov, dobijo taka pooblastila po navadi v roke posamezni agentje, zakotni pisači in gostilničarji v Ameriki, katerih dediči v domovini niti no poznajo no, in to največ po posredovanju prijateljev in sorodnikov umrlega. V takih slučajih ti ljudje navadno ponoverijo vso zapuščino ali vsaj njen velik del. Da so zabranijo take sleparije, je c. kr, pravosodno ministrstvo v svojem ukazniku št. 10, dne 1. junija 1910 priporočilo strankam v domovini, naj se te v vsakem takem slučaju obrnejo s prošnjo za posredovalce na dotične c. in kr. konzulne oblasti. Te imajo dovolj moči, da se uspešno potegnejo za pravice udeležencev. V pooblastilu, danem za c. in kr. konzulno oblast, 80 pa mora vselej preklicati vsa prejšnja tretjim osebam že izdana pooblastila. Ker se je v zadnjem času opazilo, da ae zgoraj navedene sleparije zelo množe, zato se s tem ljudstvo opozarja na to. Pozor pred sejmarskimi sleparji! V zadnjem času so je večkrat ponovil sledeč siučaj, ki se je zgodil že v Ljubljani, Semiču, Črnomlju in Noveni mostu. Ob tržnih dneh se prikaže na sejmišču slepar, ki se začno pod kako pretvezo pogovarjati s takim sej-niarjem, o katerem ve, da Í7na denar, in ga zvabi nekoliko proč od ljudi; tam naenkrat pobere s tal denarnico, o liateri trdi, da mora biti v njej veliko denarja. Sejmarja potem pregovori, da izgineta v kak gozd ali grmovje, da zamoreta tam nemoteno prešteti najdeni denar. Ob ugodnem trenutku se prikaže drug tujec, ki ves iz sebe oba vpraša, sta li našla kako denarnico, v kateri je več tisoč kron. Ta zahteva sedaj od sejmarja, naj mu pokaže svojo denarnico, kar ta v strahu tudi stori, potem mu slepar vzame ves njegov denar, mu vrne prazno denarnico ter še zahteva od sejmarja, naj si sezuje svoje črevlje, ker je mogoče tja skril najdeni denar. Komaj se pa to zgodi, izgineta oba sleparja, ki sta očividno bila zgo-vorjena. Vsi, ki obiskujejo sejme, se toroj opozarjajo na tako sleparje, naj se jih varujejo, in se poživljajo, naj vsakega sumljivega tujca, ki bi se jim približal z namenom spraviti jih na samoten kraj, takoj naznanijo c. kr. žandarmeriji. Itajka o milijonski dedščini Novak. Predpreteklo leto se je pojavila v raznih listih senzacijonalna vest, da je umrl pred kakimi 40 leti neki Marko Novak v Severni Ameriki, ki je zapustil kakih 140 milijonov kron, neoženjen in brez oporoke, ter da se sedaj iščejo dediči tega ogromnega premoženja. Ta vest se je ponavljala dalj časa z večjimi ali maiijšimi izpremembami. Bajni milijonar se je imenoval sedaj Leopold Novak, sedaj zopet Janez Novak in je umrl enkrat v Avstraliji, potem v Južni Ameriki ter celo v Afriki. Jjc za])uščina so je vedno sukala okoli 140 do IGO milijonov mark, kron ali goldinarjev ali pa celo dolarjev. Ker je ime „Novak" v mnogih delih Avstrije in Nemčije, tako zlasti tudi pri nas na Kranjskem zelo razširjeno, ni čuda, da se je smatral skoro sleherni nositelj tega imena že za srečnega dediča. Vsled mnogih tozadevnih vlog in vprašanj je uvedlo tudi naše c. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve natančno uradno poizvedovanje potom raznih poslaništev in konzulatov. Ta poizvedovanja so na kratko dognala sledeče: Kak general de Novak, ki naj bi umrl brez dedičev z milijonsko zapuščino, ni nikdar in nikjer živel, in ne na Holandskem, no v Afriki, Ameriki ali Avstraliji ni sledu o taki brezdedni zapuščini. Vse tozadevne vesti izvirajo marveč od nekega francoskega časnikarja. Eksistenca nekega Edmonda Martinengo (de Novak) se je sicer dognala; tudi je tisti pravilno podedoval svojega očeta. Toda od te dedščine se mora strogo ločiti vprašanje one bajne milijonske zapuščino. Te ni Edmondo Martinengo nikdar prejel, temveč je sam storil vsemogoče korake, da bi prišel v posest tega neizmernega bogastva — seveda brez najmanjšega uspeha. Na podlagi teh dejstev je tedaj smatrati vsa tozadevna poizvedovanja za zaključena. Želeti bi le bilo, da bodo našle te vrstice ravno toliko bralcev, kakor ona prejšnja izmišljena poročila, in da jim bodo služile v pouk in opomin za slučaj, da se še kdaj pojavijo vesti o kaki novi milijonski dedščini. I^deležnikoni jubilejnega sprevoda nii-rodilih noš na IMinaju I. lllos. V najlepšem spominu nam je vsem sprevod slovenskih narodnih noš 1. 1908 po cesarskciu Dunaju. Naša narodna noša je bila takrat občudovana, slavljena. Vsi, ki smo se takrat udeležili sprevoda slovenskih narodnih noš na Dunaju, zborimo se zopet v Jjjnbljani dne 2i. avgusta t. 1., da poveličanio z narodnimi nošami sijaj katoliškega shoda. Vsa potrebna navodila bodo izdana v par tednih, za danes naj zadošča to vabilo, ki naj vzdigne tudi one, ki se slavnostnega sprevoda na Dunaju niso mogli udeležiti, a imajo narodne noše. Dan 24, avgnsta bodi tudi lep praznik slovenskih narodnih noš! V vsakem kraju že sedaj opozarjajte na to, pripravljajte se in agitirajte za obilno udeležbo. Nove vžigalice s sliko orla, plovečega na Ljnhljjnio in z napisom „V korist obmejnim Slovencem" nima še mnogo naših somišljenikov. Kabite samo te naše vžigalice, od katerih ima korist naša organizacija, zahtevajte jih povsod. Mnogi trafikantje in trgovci teh vžigalic nimajo, ker jih naši somišljeniki odločno ne zahtevajo. Svoje potrebščine kupujte v onih trgovinah in traiikab, ki imajo tudi naše vžigalice. Trgovcem recite, naj te vžigalice takoj naroče pri naši glavni zalogi pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani. Kiij je na svetu vse mogoÈeî Med drugim tudi to, da naročnik turške srečke že po vplačilu 4 kron 75 vin, zadene 400.000 frankov. Kdor ne verjame, naj piše po dokazila glasom današnjega oglasa „Srečke v korist Slovenski Straži", DiiniiŠigenin listu prilagamo priporočilo tukajšne nrarske tvrdke Alojzij Rajec, Raznoferosii- Sredozimci, tako je naslov drugemu zvezku izbranih spisov Petra Bohiirjca, ki ga je izdalo ,,Tisk. društvo" v Kranju in stane vezan 1 K, broširan (SO v. V tem zvezku je izdal g. pisatelj kratkih povesti, ki so že izšle deloma v „Ljubljanskem Zvonu", deloma v „Zori", dve sta pa popolnoma novi. Povesti so jako mične in ^ubkc za staro in mlado in jih toplo priporočamo. /akaj se prepirajo zakonskih Pod tem naslovom je priobčil nek Amerikanec svoj originelen dnevnik. V njem zagotavlja, da jo živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Pet let jo je snubil. Ko sta se vzela, sta se sprla takoj prvi dan. Sklenil je, da bo v poseben dnevnik zabeležil vse prejdre s svojo ženo. To je delal petnajst let in sedaj je obelodanil svojo biležke. Med drugim omenja sledeče vzroke in število prepirov. Ker jed ni bila pravočasno pripravljena, se je spri z ženo 1689 krat. Ker je po ženinem mnenju izdal preveč denarja, mu je ona to očitala 1252krat. Zato pa ji je on očital 1631 krat, da izdaja preveč denarja za obleko in lišp. Ker je prišel mož z umazanimi čevlji v sobo, ga je žena oštela 825krat; ker se mu žena ni smilila, ako se ji je kaj hudega pripetilo, ga je ozmerjala 530 krat, 16 krat pa, ker ji ni hotel verjeti, ko mu je zagotavljala, da bo še isti dan umrla. Ljubosumna je bila žena samo trikrat a je bila takoj zopet dobra. Najhuje pa sta se skregala takrat, ko je ona z britvijo začela parati neko staro obleko. To je moža tako razkačilo in sta se tako sprla, da je žena vsa objokana rekla, da se vrne sedaj k svojim staršem in ji nihče tega ne bo ubranil. On ji jo pa v svoji razkačenosti rekel, da ji toga noče braniti. Ko pa je začela spravljati skupaj svojo reči, da odide, se je obema jeza uÛadila in sta kmalu drug drugemu za trdno prisegala, da hočeta vse odpustiti in pozabiti. Kljub vsem tem tisočerim prepirom in prepirčkom pa vendar zagotavlja mož, da sta se vedno ljubila in zelo srečno živela. To se je pokazalo prav posebno takrat, ko je žena nekoč zbolela. Sredi noči je tekel dolgo pot do zdravnika in je čnl potem pri ženini postelji šest dni in šest noči nepretrgoma kakor najboljša usmiljenka. r .\probaeiJii učne knjige. Ministrstvo za hogočastje in nauk je z razpisom z dne 30. aprila 1913, št. 8003 odobrilo uČno knjigo: A,Kleibel-lvan Vole: Trgovska korešpondenca. Kiijiga je glasom odobrila občo pripuščena za jiouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešah. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso imeli na razpolago slovensko knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je, da je jako porabna za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gospod Ivan Vole, založilo pa je knjigo slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" v Ljubljani, ki je že doslej izdalo sledeče strokovno knjigo: ,,Menično pravo", „Trgovsko knjigovodstvo", „Trgovsko računstvo". Cena nove vezane knjige znaša 3'50 K. Koliko ji) Ijndi na zemljiî Vseh ljudi na zemlji je 1,002.945.900. Od teh jih prebiva v Evropi 452.798.900, v Aziji 865.923.000, v Afriki 152.033.000, v Ameriki 175.046,000 in v Avstraliji 7.131.000. Na vsak kvadratni kilometer pride v Evropi 44 oseb, v Aziji 20 oseb, v Afriki 5 oseb, v Ameriki 4 osebe in v Avstraliji tudi 4 osebe. Po veroizpoved an j u je 284 niiljonov rîmokatolikov, 116 miljonov grškoorijentalcev, 210 miljonov pravoslavnih, 230 miljonov mohamedancev, 12 milj. Židov, 220 miljonov brahmanov, 470 milj, budistov in 110 miljonov ajdov in brezvercev. Kristjanov je 36'7"/u. Oseljiia doliodniiiii v Avstriji. Finančno ministrstvo je objavilo izid o priredbi osebno- dohodiiiiîskega davka v I. 1910., odkoiJer jiovzamcmo sledečo zanimive številke. Od 28,321,088 fircbivalccv, kijih jo imela Avstrija kon«eiii 1. 1910, je bílo l,304,7ň5 i^rcljivnlcev, ki so imeli več kakor 1200 K osol)ii)li dotioflkov ill bili torej podvrženi temu davku, to je 4-C2 odstotkov, V vsej državi je pa 37 oael), ki imajo voň kakor en miljon kron letnili dohodkov, med njimi ena 25.(j80.000 K. Kratkočasiiice. * v Soli. 1, Katťliet: „Kateri zakrament je postavil Jezus Kristus za odpuščanje (grehov ?" Učenec: „Sv. zakon." iJ. Katobet; „Kdaj in s kateriiiii besedami je postavil Boff zakrament sv, zakona?" Učenec: „Bog jc postavil zakrament sv. zakona žo v raju z besedami; Sovraštvo boui postavil med teboj in ženo." 3. Katehet: „Ali se sme zakrament sv. zakona večkrat prejeti?" Učenec: „Zakrament sv. zakona se sme večkrat prejeti; vendar pa je dobro in koristno, da se !ffa le enkrat prejme in sicer na smrtni postelji,'''_ Loterijske številke, GRADEC, 1-1. maja 2 72 4H 48 f> TRST, 21. maja 81 řJ(J 32 44 85 Zahvala. 102 Povodom jirebriillco izgube rniStga IjubljDnííga Boproffu oziroma aiettt, bnilii, Btrii'a i[i Mvaka goHiiodii Ivana Wencajz-a C. kr. davčnega upravitelja izrekamo tem iiotom, svojo [lajtoplcjSo zalivalo za v«c ubiijke ob bolczui, kakor za vtie izkaze ^'oljok^ga soiulja ob ismiti in /u darovano jirekrasae veni;e. Zahvaljujemo ko nadalje vreiiRstiti duhovščini, oo. franilAkanoin in usiiiiljo-nirn bratom ter Klavui nicšr:an»ki j/rodbi in iiniv poHubuo vel. gg. povcein za pau-ijivo pelje 1er vel, gř, uradnikom io vBom drugim udeležencem za iabtno Bprciiistvo, Kandija-Novo mesto, 5. maja 1913, Žalujoči ostali. MÎM Dhlic. R 278/13 (i Dne 12. junija 1913 dopoldne ob 10, uri bo pri spodaj oznamenjeui soiiniji v izbi št. 8 dražba zemljišta vi. St, 6H7 k. o. Kaiidija, ki obstoji iz hiše in zclenjav-akega vrta pare. St, cenjenega na ISTO K. Najiîiiiujii potindok znňía 1000 K. Drazbeno pogoje in listino, ki se tičejo tiejiremi^nine, wnejo tisti, ki žele kupiti, jiroKiedati jiri B)iod»j ozmimeujeni Boduiji, v izbi St. 5 med opravilnimi nrami, C. kr. oki'ajna sodnija Rudolfovo odd. II.. dno 94. aprila lf)18. HW P. n. Slavnemu občinstvu, prečastiti duhovščini ter cenjenim starišciii najuljudnejc naznanjam, .......da imam vedno v zalogi — Storjeno obleko vsake vrste, : : : zlasti za birmance, : ; : po najnižjih cenab ter tudi nepremočljive pelerine doniačeg-a dela. Ker delajo v moji delavnici najboljše delavsko moiii, zatorej jamčim za eleyaiilii», lepo in niodeiiio izvršitev iianičil, kakor tudi za to. da so VHaka v moji delavnici izvršena obleka lepo I» ril epa. Ža nino^'obrojen oliiak in cenjena naročila se najufjudneje prij;oročiun. Spoštovanjem Jakob Mikolič, 101-3-1 RUl)i)l.FOVO, (ilaviti trir. Milijotii zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S KaisBrjBUími prsnimi tamelDmi „s tremi smrekami". i'/i.'iii notarsko jtovcrjenih izpričeval od TfV^rf zdravnikov in privatnili oseb dokazuje gotov uspeli. — Bonbončki jako dobro prijajo in so nj^odnejjra okusa. 2-o-lu raketno in 40 vin., ovojček (iO vin., se doluivii {M-i lekaniarjili : Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. 4-0-4 Ivan Kuntara tapetnlk in dekoratnik v Šmiheiu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. grasčakotn okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko apadajočega dela in sobnega tapetovanja. — via naročilo zadostuje dopisnica. Stcckenpferd-ovo lilijino mlečno milo 11 (id licrginanii & Co., Tescheri a. Klbe osiiinc slej ko priij nedoHCgljivo swiilHtvo [iroti pf'gain, kiiUortiidi neobbodtto jiotrcbno zh racijo-nalno fïojircv kože ter nežnuKti, kur nmvrg^ljivo dokazuje nebruj, viiuk dan nam dus'tlib zalivalnili pisetn. i)obi ko |ii) tiU v knniad v lekarnah, liroíurt" jíib, proilajaliiali [liSav, i. t. d. istotnko m iMÍjiDrořa Hei'gmanuova lilijina kreum „lihuiera'' kot. tndo-vito srťdňlvo z!i gojenja iicánib rok; dobi ko v tubab á 70 v ijovťod. 45-24-7 Izjava. Podjdsana izjavljam, da nisem plačnica za nikakoršne dolj^ove svojej^a v Ameriki bi-vajočega moža Miba-ta Žonto, ki bi jib morda on napravil v Ameriki ali kjerkoli, bodisi v blagu ali denarju. Potov rb št. 39 župnije Šmihel pri Nov, mestu, dno 10. maja 1913. niAK.I.IA ŽÍÍNTA, posestnica loti 1'otovrli štev. 39. Jako lepo posestvo obstoječo 8 liise in vsega gospodarskega poslojtja, 9 njiv, 5 travnikov, 3 gozdov in vinograda se iz proste roko proda. Posestvo se nahaja na Drami prj Št. Jerneju. Vec se izve pri Francu Žonta na Potovrhu pri litidolfovem. 105-3-1 Dražbo trovnihov no Rupercvrhu se vi>i v nedeljo, «lite 1. Jtiitiju litMl tiir se prične točno ob 2 uri pojioliltii' I'li škr-jnnški košoDici, Sreche u horist ..SLOl/EHSHI mÚn ],SmMHiO frankov znašajo |»ri vsakoletnih (> itrotianjÍh glavni dobitlii Mih srečh ! Vsaka «rečka znticne in ima trajno detiarno vrednost 1 Kujiniiia se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 K 75 v. Kupec zadobi izk^učno igralno iJiavico že |)0 vplačilu prvega dbroka. : : Trihodnje žreltjuije 1. jiniija l!)i;i. : : 2,;iS7.(M)0 kron oziroiiiii frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebatýiL glavni dobitki izborno sknpine 4 srečk na mesečne obroke i)0 samo C K v. Naročilu sprejemu in pojasnila daje za „Slovensko .Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Sprejme se provizijskî zastopniki! Keil^ lak ii.iJbolJSi lak zii lia i/ ineitkega lesa. Iviil-ova b);Iii prevlaku ^Jf;!l>'.n1n) za iiniivaltie iiiize HO v. Kfil-ova [iiiKla zii foi Ijt; ;tO v Kiitov Ink za /luleiije okvirjev 40 v. Ki-il-ovu Icšf-ilo pr>de ))U v. Kuil-ov lak za klobuke v razlii"nib barvali ima redno v zalogi tvrdkn: J. Picek, Novo mesto. ČrnomolJ; Anton Z\m. Idrija: \al Lajmjnc. Kamnik: I. Potok. Koćevje: Tinnis Lov. Kranj; Tranc Doluiuv Ljubljana: l.dKkovee it Meden, Škofja Loka: M. ^igon. Zagorje: Hib R. Milielfii. Radovljica: Otto Honian, Steckenpferdov BAY-RUM oil Berymann & Co., Telsciien a, Elbe o»tiine [dej ko prej niijboljie Hrciistvo xn pospeševanje ra.'ili las, jiroti priiljaju, jirodta-sneniu oaivljenja in izpadanju las tur okriiju'iujo lasne korenine. Mnogobrojna iriznanjn. Dobi se v sleklenirab ti 2 in i K vvseh lekaniaii, [Irožorijah, prodiijalniib diiav in brivnicaii :t5-10-4 P. II. Na]bDl|še urelenti TISKARNA na OolBnishem, tii izgotciDija usotiourstne tishouine točno :: in tično, je turdtia :: 1 Krajec nasi, v Nouem mestu, [ii \m tudi prtiu dobro :s :e urejeno :: :: hnjigoveznico, [li izoršuje usa napadna, hahor tudi psa najfinejša deta solidno, toîno in ceno. rodpisaueesi usojamna-7,naniti 6. svojim odjemalcem, (in sem nvedcl U svoji dEliivnici v KandijI St. 7S delo m stroje in sem vprijetnem položaju, da zamorem [irevzeti naj-obširnejša íiaročila, ki jih bod eut točno in v j»olno ^fi^^^^ÉráÍ^ as zadovoljnost izrševal. Proračuni in ceniki so brezplačno na razpolago. Obenem ^naznanjam, da sem prevzel zastopstvo znano dobre tovarne za zarezano opeko Ivrdke íliiUy A: Co. v JjiililJiiiii, (liaient Steinbriick.) Naročila se sprejemajo uiimcno ali pismeno, jwstrežba točna in cene nizke? Z odličnim spoštovanjem Sedlar. Kandija pri Novem mestu, meseca sušcu 1913. t S s s Stavliííiii ill inelianiřiii kljiiiíav-iiičar tei- vodovodni inštalaíci- J. Preželj v Novem mestu, Florijanski trg, A se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njejíovo stroko spadajoča dela raznih konstnikcij; Železne or'raje za vrtove, balkone in mirodvore, štedilnike, snežoe držaje na strehah in strelovode, ter ^ I preiakušnja strelovodov, v.sakovrstne vo- ^ fj dovodne naprave in poprave, popravila tf raznih in šivalnih strojev, biciklov i. t. d. Rezilno Za Û - poceni loljše i A^zalogi ima prifiroste in fine štedilnike, S kolesarske in vodovodne potrebščino po primernih cenah in s točno postrežbo. _ e9-G-r> S s Popolnoma vorno naložen denar Hranilnica in posojilnico za Haniiiio in oIiđiieo reg. zadrn^ra z neomejeno zavezo V lustiioiii (loiini v Kaiidiji Hjirejema hranilne vlo^re od vsacejra, če je rocn ud ali ne, ter obrestuje |)0 * i-t o 1-0-9 till leto brtz odbitka rentnega davka, katerega sama i/. svoj<'fia ['lačnje. Za liraniluu vl